SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za cele leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt lata 4 fld., a jedea
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Ca celo leto 12 fld., za pol lel.a 6 fld., za Četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t e) »sprejema upravništvo In ekspedlelja v „K»tol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlit va t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
Štev. 97.
V Ljubljani, v petek 28. aprila 1899.
Letnili XXVII.
V~abilo na naročbo.
S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Pozor volilci I. razreda!
Podpisani odbor je z ozirom na jutrišnjo ožjo volitev med „Narodovci" in Nemci sklenil, da se opozicijonalni volilci ožje volitve
popolnoma vzdrže.
Priporočamo nujno, da se ne pusti nihče pod nobeno pretvezo ne za eno ne za drugo stran spraviti na volišče.
Volilni odbor
združene mestne opozicije.
Grof Hohenwart-
Veliki možje se ne porajajo vsaki dan. In osobito v Avstriji so redko sejani državniki, ki se vspenjajo na širše, avstrijsko stališče in brez
LISTEK.
Romanje v sveto deželo.
(Dalje.)
Cesar Hadrijan je postavil na Golgoti Venerino svetišče in soho Jupitrovo, da bi zatrl češ-čenje teh svetišč, katerih obiskovanje je kristjane čudovito v veri potrjevalo. Kristjani so sicer bolj redko obiskovali odslej ta svetišča, ker so čutili gnjev radi oskrunjenja na teh krajih; pa vendar se je vedelo v splošnem okviru za prvotna svetišča, ko je cesarica Helena, mati cesarja Kon-štantina 1. 326 prišla tja, da pridobi ta svetišča zopet za krščansko češčenje.
Krasna rotunda, imenovana Anastasis, je di-čila v kratkem božji grob; lepa kapela — Marty-rion — se je dvigala vrhu Golgote.
Odslej je napočila doba, v kateri so se zavzeli kristjani za posebno češčenje teh svetišč, in kmalu so postavili v Jeruzalemu veliko cerkva in kapel, v katerih so Jeruzalemčanje kakor tudi inostranski kristjani našli utehe v obilni meri.
strankarskih predsodkov v pravem avstrijskem duhu presojajo in rešujejo zamotana politična vprašanja. Jeden teh redkih mož je bil ravno umrli grof Hohen\vart, ki je s svojo jekleno odločnostjo, trezno in mrzlo državniško vztrajnostjo vzdignil težko obloženi državni voz iz stoletnega centralistiškega tira, izpodkopal vsemogočne nemške centraliste in tako svoje ime z vekovitimi črkami zapisal v knjigo avstrijske zgodovine. Grof Hohenvvart ni bil mož negacije, temveč je vedel, kaj hoče, in imel tudi voljo, da isto izvrši. Govoril je kot politik malo, tem več je delal. V njem je bil poosebljen avstr. feder., v njegovem klubu je bila zastopana avstrijska misel. Pričel je nadaljevati delo ondi, kjer je je Belcredi moral ustaviti vsled avstrijsko-pruske vojske. Izvršil bi bil svoj politični program, ko bi mu ne bili prekrižali načrtov Beust, Andrassy in tedanji vojni minister baron Kuhn. A jedno je dosegel, da je izpodsekal stoletni zistem, pod katerim so ječali slovanski narodi v Avstriji. On sicer ni poznal narodne občutljivosti in samozavesti, ker je bil preveč birokrat; in kot plemenitaš ni napredoval z demokratskim duhom časa, toda bil je mož poštenjak, ki je ljubil red, disciplino in avtoriteto. Kot tak je v svoji prejšnji uradniški službi izvrševal povelja celo proti svojemu prepričanju, kar mu je nakopalo seveda tudi graje.
Nemški »ustavoverci« ne morejo pozabiti, da je ravno grof Hohenwart hotel uresničiti Pa-lackega »sanje«. Grof Hohenvvart je namreč prvi spoznal, da je od 1. 1867 češka najvažnejša kro-novina v Avstriji in odločilna za notranjo politiko. Zato je kot ministerski predsednik naj prvo hotel urediti češke razmere. Tega namena sicer ni dosegel, toda z grofom Clam Martinicem je vsaj vstvaril pozitivno podlago, na kateri je možno rešiti to pereče vprašanje. — Od 1. 1871 so si že mnogi ministri ubijali glave s češkim vprašanjem, toda še danes je na dnevnem redu.
Še večjega pomena pa je bilo Ilohenvvartovo delovanje v zbornici. Poleg gospodarskega poloma 1. 1873 in bosanske okupacije, je grof Hohen\vart največ pripomogel, da je avtonomistiška večina prišla na krmilo ter se vzdržala toliko let. Grot Hohenvvart je z nenavadno žilavostjo in potrpežljivostjo čuval železni obroč, vodil izvrševalni odbor desnice ter uglajal nasprotja v desnici in mej desnico ter ministerstvom. On je bil duša desnice in desna roka Taaffejeva. Zato piše neki nemško-lib. list, da nemški rod v Avstriji ni imel hujšega nasprotnika, nego tega moža. Kolik je bil njegov vpliv, kaže Taaffejev odstop vsled volivne reforme. — Grof Taaffe so je v tem vprašanju hotel izviti Hohen\vartovemu vplivu, toda izpodletelo mu je, dasi tedaj Hohenwartovega postopanja nismo odobravali.
Tako je Hohenwart po ovinkih večinoma dosegel, česar mu ni bilo mogoče ravnim potom. S svojim velikim vplivom je odvrnil marsikateri mahljej na narode slovanske. Zastopal je mnogo let slovenske volivce, dasi se ni v tej meri pečal s slovenskimi željami in zahtevami, kakor smo želeli; toda priznati pa moramo, da so ravno po Hohenvvartu prišli do ugleda slovenski poslanci v državnem zboru, in da se imamo v prvi vrsti njemu zahvaliti, ako je grof Taaffe upošteval slovenske glasove. In v tem oziru smo Slovenci pokojniku mnogo hvale dolžni.
V prvi vrsti je grofu Ilohenvvartu hvalo dolžan češki narod. V češki zgodovini ostane zabeležen cesarski reskript, s katerim se priznava drž. pravo kraljevine češke. In ta reskript je delo grofa Hohenwarta. Ko bi se mažarski in pruski politiki ne bili združili proti IIohenwartovemu kabinetu, bile bi danes v Avstriji drugačne razmere. Ime Hohen\vartovo ostane , bode v avstrijski zgo-govini živelo kot moža, ki je pokazal čist značaj, ljubil pravico in bil svojemu prepričanju vedno pripravljen vse žrtvovati. Bodočnost bode šele po-
Leta 614 je razrušil ta svetišča in stavbe perzijski kralj Khosroes II., kateremu so pomagali tudi besni Judje sami. Pa božja previdnost se je poslužila krščanske perzijske kraljice, bivše grške princesinje, katera je omogočila pobožnemu menihu in poznejšemu patrijarhu Modestu, da je vsaj na važnejših mestih postavil cerkve in kapele.
Ko se je leta 6-37 kalif Omar polastil s svojo vojsko svetega mesta, je svetiščem prizanesel, da, videč ta svetišča, je javno molil proslavljajoč Jezusa ter je kristjanom s posebnim pismom zagotovil svoje varstvo. Videti je torej bilo, da od strani Turkov ne preti nobena nevarnost tem svetiščem, in kristjani so imeli tem več upanja, odkar je postal cesar Karol Veliki pokrovitelj in varuh teh sv. krajev.
Cesarjeva naklonjenost in podpora je poravnala vso škodo, katero so provzročili 1. 796 in 812 svetiščem upori in krajevne zmešnjave.
Z rastočo versko prenapetostjo mohamedan-cev so postajale razmere v Jeruzalemu vedno bolj napete in neznosne; že 1. 936 in 969 pretila je I svetiščem velika ne varnost; najhujše sc je pa
zgodilo 1. 1010, ko je zloglasni in krvoločni kalif Hakem z nasilnim vandalizmom opustošil ta svetišča.
Res je, da bo kristjani kmalu zopet pozidali nekatera svetišča, toda gorečnost in darežljivost kristjanov je precej ponehala. Sčasoma so postavili vendar po starem načrtu patrijarha Modesta zopet štiri svetišča: vstajenje, Golgata, Marija in najdenje svetega križa. Tako so so namreč imenovala ta svetišča, ko so prišli leta 1099 križarji v Jeruzalem.
Lahko si mislimo, koliko veselja in radosti jo bilo, ko so dospeli romarji do svojega namena. Kako vzvišena čutila so pač prehajala Bogomira Bouillonskega in njegove tovariše, ko so se bližali kraju, kjer jih je ponižno se bližajoče vsprejel in blagoslavljal na pragu svetišča jeruzalemski patrijarh. Ni bilo slišati veselega krika, — vzdi-hajoč so popadali križarji na kolena, poljubljali so spoštljivo sveti kraj ter veselja jokajoči se Bogu zahvaljevali, da bo bili vredni pridobiti zopet Jeruzalem.
Neštevilnih žrtev jo trebalo, predno so si kristjani zopet osvojili Jeruzalem, in gotovo sc ni
y /
kazala, da je bil zvest avstrijski domoljub in velik državnik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. aprila.
Avstrijski notranji položaj je neki postal zelo resen. Vsa znamenja zadnjih dnij kažejo, da je temu res tako. V najkrajšem času so bili pri cesarju v avdijenci drug za drugim zunanji minister Goluhovski, ministra Thun in Bylandt, in akoravno sta odsotna z Dunaja ministra Wittek in Ruber, se je vendar te dni celo dvakrat vršil ministerski svet Ob jednem je zopet na dnevnem redu jezikovni zakon na podlagi § 14 in pa trditev nekaterih listov, da bo vlada na vsak način branila in ščitila mandate nemških poslancev češkega deželnega zbora, akoravno bi večina tega zastopa hotela ukreniti kaj druzega. Vse to toraj kaže, da nas najbližnja bodočnost iznenadi s kakim nepričakovanim, Slovanom morda ne posebno ugodnim korakom.
Nagodbeno vprašanje je bilo, kakor smo omenili, minule dni glavni predmet, s katerim se je pečal nižje-avstrijski deželni zbor. Na predlog posl. dr. Luegerja se je deželni zbor izrekel proti vladni predlogi ter pozval vlado, naj takoj umakne sedanji načrt nagodbe ter ga zameni z novim, potrebam in zahtevam avstrijskega prebivalstva bolj ustrezajočim načrtom. Toda ta sklep ne bo obrodil nikakega sadu ter ne bo ničesar spremenil na obstoječem načrtu. Tu bo veljala zopet stara, v Avstriji mnogo rabljena prislovica: »prepozno«. Stvar je temeljito zavožena in se ne da ničesar več spremeniti; vsprejeti moramo nagodbo, kakor sta nam jo zapustila Badeni in Banffy, in zadovoljni moramo biti, ako se grofu Thunu posreči, vsaj kvoto nekoliko zvišati. — Zadnja prilika za zboljšanje nagodbene predloge je zginila tedaj, ko se je razbil državni zbor. Sedaj je zaman vsaka tožba in vsako prigovarjanje, ker dogovori mej vladama so že davno končani in izgotovljeni načrti, po katerih se uravna razmerje mej obema državama za nadaljnih deset let. Jedino le kvotno razmerje bi se morda dalo še kaj spremeniti, ko bi se začelo na pravem kraju in ob pravi priliki.
Nemško semenišče v Šleziji. Nasproti trditvam nekaterih čeških radikalnih listov, da je ustanova posebnega semenišča za nemške duhovnike nekak narodno-političen manever, izjavlja kardinal Kopp v posebnem, na uredništvo »Kato-lickih Listov« naslovljenem pismu, da je vsaka jednaka trditev povsem neresnična, marveč da izhaja ta najnovejši korak iz same resnične potrebe. Dosedaj je bil avstr. del vratislavske škofije navezan samo na gostoljubnost sosednjih škofij, posebno olomuške, ki je odgojila veliko število duhovnikov za to škofijo. Ker pa tridentinski cerkveni zbor naravnost zahteva, da mora vsaka škofija skrbeti za naraščaj duhovskega stanu v svojem območju in ker avstrijski kandidatje radi obstoječih razmer ne smejo obiskovati bogoslovja
za nobeno mesto prelilo toliko krvi, kakor ravno za Jeruzalem, mesto večnega miru, večnega izve-ličanja.
Križarji, polni svetega navdušenja, se pa niso zadovoljili s priprosto opravo svetih krajev; in kakor jih je vezala jedina vera, tako so želeli imeti tudi vse svete kraje pod jedno streho.
Ta želja se jim je uresničila, ko so 1. 1130 do 1150 postavili cerkev božjega groba, kije obsegala ona sveta mesta Kristusovega trpljenja, katere časti cerkev v zadnjih petih postajah kri-ževega pota.
Navzlic velikim nezgodam, ki so po prenehanju jeruzalemskega kraljestva nastale in bridko zadele krščanske spomenike sijonskega mesta, ohranili so se vendar glavni zidovi te velikanske stavbe, istotako tudi posamezni oddelki svetiščnih prostorov. Cerkvena oprava in zlasti posestne razmere posameznih verskih ločin pa so se zelo pre-drugačile, zlasti takrat, ko je leta 1808 naBtal velik požar: pozneje so jeli grški razkolniki zopet zidati cerkev in polastili so se mnogih svetišč. Znano je tudi, da je bil neki prepir radi cerkve božjega groba povod krimski vojni (1853—1856).
To je v kratkih potezah zgodovina starodavne bazilike božjega groba; pogled na njo gane globoko vsakega romarja.	(Dalje skSdi.)
v Vratislavi, je bila ustanovitev posebne bogoslov-nice za avstrijski del škofije, in sicer za obe narodnosti nujna potreba.
Dnevnine v nemškem, državnem zboru. O vsakem zasedanju nemškega državnega zbora se ponovi doba »abscntizma«, ki tako zapeljivo vpliva na posamne poslance, da je zbornica pogostokrat nesklepčna. Pri takih prilikah pa pride tudi vselej na dnevni red vprašanje glede uvedbe dijet, po katerih se marsikomu cede sline. Škoda le, da si nikdo ne upa te misli sprožiti tudi na merodajnem mestu.
Ameriška kmaga na Filipinih. Te dni so došla iz Newyorka poročila, iz katerih je razvidno, da so Amerikani na Filipinih zopet jeden-krat premagali vstaške čete ter jim vzeli jedno najvažnejih postojank. Poročilo pravi, da je na vstaški strani padlo ogromno število bojevnikov in da so bili jarki za nasipi napolnjeni s trupli ubitih vstašev. Na ameriški strani pa je baje število ranjencev in ubitih vojakov zelo neznatno. To naj-noveje poročilo se pač prav malo vjema z naznanilom, ki so je pred več nego štirinajstimi dnevi objavili razni ameriški listi, mej temi tudi »Am. Slovenec«. Z vidnimi črkami se je tam naznanjalo, da so Filipinci vsi vneti za mir, da so vstaški komisarji izdali proklamacijo, da se podvržejo ameriški vojaški oblasti; nadalje da jih je deset tisoč že odložilo orožje in s podpisi potrdilo, da hočejo mirovati. Le Aguinaldo ni podpisal te proklamacije. — Kako se je pač mogel vneti in biti tolik boj, ako je že poprej zavladala mej vstaši tolika miroljubnost in so bili sploh večinoma vsi že brez orožja. — Neresnično je toraj prvo in drugo, nasprotno je pa vselej res, da Amerikani tedaj najraje govore o zmagah, kader se jim najslabše godi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. aprila.
(Izid dopolnilne volitve prvega razreda) je ožja volitev med liberalci in Nemci. Dobili so glasov: dr. Šusteršič 97, Pollak 94, dr. Bleiweis 225, Grošelj 222, Baumgartner 149, Dzimski 146. Vseh glasov je bilo oddanih 468, absolutna večina je bila 235. Vseh volilcev prvega razreda je 575, ostalo je torej samo 107 volilcev doma. Okrog 30 starih Schvvegel - Schafferjevih Nemcev je volilo očividno vsled dogovora »Narodovce«.
(Deželni zbor kranjski.) Pri poveritvi zapisnika je poslanec Kalan omenil, da so poslanci nemško-liberalnega veleposestva oddali včeraj neko izjavo povodom njegovega govora glede važnosti£pouka ruskega in hrvatskega jezika, češ »da se je napravil ekskurz na polje vnanje politike ter da so se pri tem zastopali nazori, katerim se morajo s svojega splošno avstrijskega stališča upreti ... ter se kot pristaši obstoječe ustave in za monarhijo veljavnega državnega prava morajo vzlasti proti po posl. K a 1 a n u razvitim nazorom gled6 razmer na jugu države odločno zavarovati.* — Posl. Kalan je proti tej izjavi najodločnejše protestiral, ker je uprav v dotičnem svojem govoru povdarjal avstrijsko stališče in splošne državne koristi, tembolj ker za vsa ta neosnovana natolcevanja niso nemško-liberalni poslanci podali nobenega dokaza. Zato je oddal poslanec Kalan nastopno izjavo: Zoper tako, dostojnih mož nevredno postopanje, zoper to neosnovano natolcevanje moram z vso odločnostjo ugovarjati ter se zavarujem proti tem naravnost s trte zvitim krivičnim napadom ter izjavljam odločno in slovesno, da se ne dam učiti avstrijskega patrijotizma od nikogar kot zvesti sin tradicij svojega naroda, ki ima za seboj 6001etno zgodovino zvestobe do Avstrije, .zgodovino, v kateri ni niti jeden list omadeževan z najmanjšo nezvestobo, najmanj pa se pustim učiti avstrijskega patrijotizma od poslancev nemško-liberalnega veleposestva, katerim nečem enakega z enakim vračevati ter jim— kakor oni meni po krivici — očitati pomanjkanja avstrijskega patrijotizma, rečem jim pa naravnost, da, ako hočejo nastopati kot učitelji avstrijskega patrijotizma, imajo zato veliko bližje in veliko nuj-nejše polje v vrstah politikov svojega naroda, v vrstah Wolfov in Schonererjancev. — (Glasno odobravanje mej slovenskimi poslanci in na galeriji) — Poslanec S c h w e g c 1 je skušal opravičiti izjavo ter moral priznati, da n i b o imeli nemško-liberalni poslanci namena dvomiti
nad patrijotizmom govornikovim, pač pa hočejo varovati sedaj obstoječe državnopravne razmere.
—	Poslanec Kalan je na to konstatoval, da so se nemško-liberalni poslanci čez noč premislili ter so umaknili svoje krivično očitanje. Glede dr-žavnopravnih razmer pa pravi govornik, da ustava nikjer ni večna in nespremenljiva, zato pa ima tudi vsak državljan o njej svoje mnenje ter jo vzlasti, ako je zastopnik ljudstva, poljubno kriti-kuje. — Deželni glavar Oton pl. Detela se je v začetku seje v iskrenih besedah spominjal umrlega grofa Hohenwarta, pordarjajoč, da je bil pokojnik odličen državnik, skoro četrtstoletja državni poslanec za Kranjsko, in sicer za Gorenjsko in za Ljubljano, katere častni meščan je bil; v Ljubljani je bil od leta 1859 načelnik po-Htične uprave, bil je vreden sin svojih prednikov, ki so v deželi naši zastopali važna dostojanstva. Deželni glavar predlaga, naj se izreče sožalje zbornice nad bridko izgubo, naj se to brzojavno sporoči vdovi pokojnikovi. Slava pokojnika spominu ! S temi besedami, ki so odmevale po zbornici, je deželni glavar končal ter naročil, da se izraz sožalja vsprejme v zapisnik današnje seje.
—	Omeniti je še morda vredno, da so se nemško-liberalni poslanci pri tem glavarjevem ogovoru umaknili iz zbornice. — Na to je bila obširnejša razprava o napravi mostov čez Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi. O tem jutri poročamo natančneje. Posl. grof Bar bo je obširno poročalo proračunu zakladov za ljubljansko bolnico. Proračuni bolniškega, blazničnega, porodni š-ničnega in najdenišničnegazaklada za 1. 1899 : Potrebščina bolnice se proračunava na 109.236 gl., to je za 8538 gld. več, nego za leto 1898. Pokritje pa se proračunava na 39.162 gld., in se kaže primanjkljaja 72.548 gld., ki se bode moral pokriti iz deželnega zaklada. Potrebščina blazničnega zaklada znaša 80.531 gld, pokritje 12.802 gld., primanjkljaj 67.729 gld. Potrebščina za porodnišnico znaša 9844 gld., pokritje 827 gl., primanjkljaja 9017 gld. Potrebščina za najdeniš-nico se proračunava na 3598 gld., pokritje na 376, primanjkljaj na 3222 gl. — Prošnja posestnikov v St. Gotardu za podporo za napravo vodovoda se odkloni; jednako se odklonita prošnja posestnikov iz Malih Lipljen in prošnja posestnika Jan. Avbeljna iz Goljčajev v občini Blagovica za napravo vodnjaka, županstvu v Sodražici za popravo ceste se dovoli 150 gld. Prošnja vasi Breg se izroči priporočilno dež. odboru v rešitev. — O vseh teh prošnjah poroč. dr. Papež. — O samo-stalnem predlogu posL Kalana glede ustanovitve obrtnih sodišč poroča dr. Tavčar ter se vsprejme predlog, da se stvar izroči dež. odboru, da oskrbi vse podrobnosti za predlog, ki naj se predloži zbornici v prihodnjem zasedanju.
(Ti ljuba doslednost!) »Narodovi« kronjuristi, na čelu jim sam dr. Tavčar, so še predvčeranjim javno na volišču trdili, da je skrutinij tajen in da sta imela torej notar Plantan in nadinž. Žužek prav, ko sta v torek in sredo vkljub protestu naših somišljenikov in vladnega zastopnika skrutinij proglasila za tajen. No, danes so bili gospodje »Narodovi« juristi zopet druzega jurističnega mnenja, kakor v pondeljek. Dosledni so res ti »Narodovi« kronjuristi in sila modri.
(Ljubljansko gasilno društvo) ima 19. maja občni zbor, na katerem se bo volil nov odbor, ker so izstopili odborniki Doberlet, Achtschin, Schantel, Drelse in Riiting.
(Okrajnim šolskim nadzornikom) za nemške ljudske šole v Ljubljani, Beli Peči, Domžalah, Goričanah, Vevčah in za meščansko šolo v Krškem je imenoval naučni minister profesorja na tuk. realki Klem. Prof ta.
(Meščansko vojašnico) v Trnovem kupil je včeraj na javni dražbi gosp. Avgust Drelse za 16.000 gld.
(Mayerjeva baraka v »Zvezdi«) prešla je v laBt salezijanskih sotrudnikov. Lastnik jo je velikodušno prepuBtil temu društvu, ki si bo v Šiški zgradilo dobrodelni zavod.
(Iz Št. Vida) nam poroča prijatelj: 16. t. m. imela je »Narodna čitalnica« v Št. Vidu svojo veselico. čudim se, da še nihče ni o njej sporočil, in vendar je bila povsem izvrstna. Da so naši zbori izborno peli, je znano, kajti naš pevovodja gospod J. Žirovnik se tudi mnogo trudi ž njimi in le dovršene točke se proizvajajo. O igri: »Županova Micika« se mora reči, da je le spretnosti
igralcev pripisati popoln vepeh, zakaj sama na sebi je suhoparna in brez jedra. Tudi gdč. Vid-marjeva je dobro rešila svojo nalogo ; deklamo vala je Gregorčičevo »Jeftejevo prisego«. V spomin svojega ustanovnika gospoda župnika Blaža Potočnika namerava čitalnica šentvidska napraviti ljudsko veselico. Prav tako!
(Nagrado ca rešitev življenja) je priznala deželna vlada 14 letnemu kočarjevemu sinu Jan. Strempfelu iz Laniš, in sicer v znesku 20 gld., ker jo junaško rešil svojo mater Marijo iz ognja.
(Is Železnikov.) 26. aprila 1899. Slovenski Narod je v zadnjem svojem dopisu „konsumno društvo v Železnikih« poročal veliko neresnico, ko omenja, da se je naša pivnica odlikovala od drugih gostiln v tem, da so katoličani med službo božjo prepevali in razgrajali. Resnici na ljubo naj bo povedano, da se v Železnikih nahaja starodavna navada, da se ob velikonočnih praznikih igrajo skupne ljudske igre (katerih se je g. Malovrhov poročevalec nekdaj sam vdeleževall in da se je tudi letos la veselica zaključila v našem društvu, kakor običajno druga leta po drugih gostilnah. Da se je pa res med popoldansko službo božjo prepevalo, moramo pritrditi poročevalcu. Da se je pa prepevala samo Aleluja in druge vesele velikonočne pesmi, bi pa g. poročevalec tudi moral vedeti, ker je sam slišal, kaj se poje. Da je le našemu društvu toliko zameriti, si skoraj nemo-remo misliti, ker pred nami, z nami in pri onih, ki so zoper nas, so se ti običaji vršili vsako leto samo s tem razločkom, da so oni imeli od naših žuljev in dobre volje dobiček, drugi dan pa mi težke glave. Letos smo pili naravno rajbulico, brez tobaka, brez brilozge in nič žganja in imeli smo dvojni dobiček. Da se pa v našem društvu nikdar ne pleše, fene razgraja in ne bije kakor drugje, ne ve ali noče poročati, kako se je takoj prvo nedeljo po velikinoči godilo v dveh drugih gostilnah, razun ako mu je znano, koliko se je občini plačalo na licenciji za dovolitev plesu, pa mora biti Malovrhovemu poročevalcu tudi znano. Ako nas pa pita s katoličan i, mu ne zamerimo, ker on in njegovi pristaši v Železnikih tega pridevka nikakor ne zaslužijo. Ako smo jih mi v tem enkrat posnemali, nam bodo že oprostili, ako smo se malo bolj gosposko in liberalno obnesli. Sploh bi pa Malovrhovemu poročevalcu priporočali, da bi se bolje brigal za svoj posel, kakor za naše društvo, da bi se ljudem zavoljo njegove malomarnosti, ne delale sitnosti in neprilike, in poštenim posestnikom ne grozilo z orožniki.
(V Celjn) je sodišče oprostilo tistih deset nemških obtožencev, ki so minulo leto udeležence pevske slavnosti obmetavali s kamni in gnjilimi jajci. Državni pravdnik je vložil pritožbo na višje sodišče v Gradcu.
(Iz mariborske škofije.) Premeščeni so č. gg.: G. Kačičnik v Smartin pri Saleku, Jos. Gunčer v Št. Peter pri Radgoni, Jos. Ilešič v Žalec, Jakob Košar v Stari Trg, A. Postružnik v Iioče, Al. Ci-zerlj v Št. Urban pri Ptuju, A. Kovačič k Sv. Jakobu v Slov. Goricah, I. Kansky v Ribnico. — Laporski župnik č. gospod V. Bizjak je stopil v pokoj.
(Iz Marenberga) se poroča, da je minoli teden v neki tamošnji gostilni luteranski propovednik razkladal Lutrovo vero. Poslušat ga je prišla gospoda tudi iz Slov. Gradca in Mute, ki ima malo dela, a mnogo časa.
(Bivši ravnatelj mariborske gimnazije) g. dr. P. S t o r n i k se je preselil v Gradec ter minolo soboto prevzel posle šol. nadzornika za štajerske in koroške srednje šole. Službo ravnatelja na mariborski gimnaziji začasno opravlja starosta prof. osobja g. profesor Ivan Majciger.
(Zgodnja strela.) Iz Kozjega se poroča, da je dne 12. aprila zjutraj treščilo v župnišče na Pre-vorju. Strela je poškodovala zidovje.
(Buje v Istri.) Nedavno temu je bil tržaški Slovenec v Bujah šel kupovat vino. Ondi se je vnel živahen političen razgovor. V teku pogovora se je pokazalo, da so Bujci sami zaslepljenci, ki plešejo, kakor Lahi godejo. Ti ljudje so tako zanemarjeni in pokvarjeni, da v njihovih hišah ni videti Božje ali cesarjeve podobe, marveč Gari-baldija, kako laško vojno in druge take neumnosti. Na teh ljudeh je navidezno ves trud zastonj, da bi se jih kedaj pripeljalo nazaj v slovenski tabor. Ko pa je kupec vina odhajal, po-šepnil mu je jeden od njih na uho tele besede:
»Veste, saj mi smo v srcu vsi še stari, le ne upamo si, ker nas gospodjo stiskajo.« To je slika isterskih razmer. Tembolj čudno pa je, da se pri zadnjih občinskih volitvah niso upali gospoda v boj proti kmetski stranki, ki je zmagala. In kmetska stranka je tudi v Bujah — slovanska. Morda se le začne v Istri jasniti tudi ondi, kjer je najbolj oblačno.
(Slavnost r čast sv. Jožefa v Ricmanjih pri Trstu.) V romarski cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih vršila se bode dne 5., 6. in 7. maja slovesna tridnevna pobožnost v spomin stopetdesetletnice, od kar se je začela tukajšnja božja pot k sv. Jožefu. Vspored : 1. Četrtek, dne 4. maja: zvečer ob '/,6. uri vvodni cerkveni govor, »Pridi sv. Duh«, slovesne večernice z blagoslovom. — 2. Petek, dne 5. maja: zjutraj ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom , ob 7,8. in '/»9. uri tiha sv. maša; ob '/,10. uri cerkveni govor, potem velika sv. maša. Popoludne ob '',3. uri sv. rožni venec, ob 7,6. uri cerkveni govor in slovesne večernice z blagoslovom. — 3. Soboto, dne 6. maja; vse kakor v petek. 4. Nedeljo, dne 7. maja: zjutraj ob 6. uri cerkveni govor in peta sv. maša z blagoslovom ; ob 7.8. in '/iJh uri tiha sv. maša; ob 7,10. uri prihod procesije iz Doline in druzih bližnjih krajev ; ob 10. uri slavnostni cerkveni govor, na to pontifikalna sv. maša, katero bo služil prevzvišeni vladika tržaško-koperski Andrej Marija Stark. Popoludne ob 3. uri sklepni cerkveni govor, ponti-fikalne večernice, »Tebe, Boga hvalimo« in blagoslov z Najsvetejšim. Cerkvene govore bode imel prečastiti gospod Andrej Kalan, kanonik iz Ljubljane. — S posebnim apostolskim pismom z dne 8. marca t. 1. podelil je sv. Oče papež Leon XIII. : 1. popolni odpustek vsem in pojedinim vernikom obojega spola, ki se pobožno vdeleže te tridnevne pobožnosti ter jeden teh treh dnij po svoji volji izbran imenovano cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih obiščejo in tam iskreno Boga molijo za jedinost krščanskih vladarjev, za izkoreninjenje krivover-stva, za poboljšanje grešnikov in povišanje svete Matere Cerkve; 2. nepopolen odpustek 7 let in isto toliko kvadragen tistim vernikom, v dan, ko se bodo vsaj skesanega srca te pobožnosti vdele-žili. Ta popolni in nepopolni odpustek zamore se obrniti tudi v prid dušam v vicah- — Ricmanje, dne 20. aprila 1899. — Cerkveno predstojništvo.
(Umrla na potu.) 351etna Marjeta Gerl iz Sta-rade pri Kastelnovu v Istri, mati petih otrok, se je peljala v Reko v porodnico, a je v železničnem vozu umrla na porodu. Kazenska preiskava se je začela proti okrajnemu zdravniku v Kastelnovu, ki jo je poslal v Reko.
(Tatinsko dražbo,) ki je v Reki in okolici zadnje dni kradla, je policija zalotila in našla pri nji več zlatih in srebrnih ukradenih predmetov.
(Pod ključ) so spravili nekega graškega Nemca, ki je pred meseci prišel v Gradec ter začel kupovati razna posestva. Ob jednem pa je kupljena posestva razprodajal in si tako »pridobil« tisočakov. Špekulanta so sicer zaprli, toda tisočaki niso pod ključem.
(Zveza pevskih društev hrvaških) je sklenjena. Od 42 obstoječih društev se je prijavilo k zvezi 33. Dne 21. maja je v Zagrebu slovesno blago-slovljenje zastave društva »Svobode«, kamor jo »Zvezaa povabljena.
(Hrvaški jezik v Dalmaciji.) Finančno ravnateljstvo v Zadru je ukazalo, da se narede hrvaški
napisi v zadrskih finančnih uradih.
*
* #
(Slovaški dobrotnik.) Letos je umrl v Stolnem Belem gradu odvetnik Jan Martinko, ki je zapustil vse svoje premoženje (72.000 gld) slovaški »Matici«, da bi se od te zapuščine, kadar doseže 100 000 gld., podpirale slovaške šole in drugi narodni zavodi. Stolnobelgrajsko sodišče je pa odločilo, da slovaški narod ni »pravna oseba« in torej ne more biti dedič; Martinkov legat da služi panslavizmu in je nedopusten. Višja instanca pa je razveljavila to sodbo in zahteva, da se poslednja volja Martinkova zvrši.
(Čudež.) Iz Rima javljajo, da je škofijstvo v Nobi proglasilo neki dogodek za čudež na temelju izpovedb zapriseženih prič. Neki redar iz Liverija, po imenu Barone, je sramotil pri neki igri v krčmi Mater Božjo, na to zagrabil poleno in vrgel v njeno sliko, rekoč: »Če Mati Božja kaj premore, naj mi posuši roko I« Dva dni pozneje je Barone čutil hude bolečine v desni roki, in zdravnik mu
je moral rezati roko. Pa tudi to ni potnoglo, ko«" so se bolečine večale, dokler ni Barone 12. febr. umrl, trdno prepričan, da je to kazen za sramo-tenje Matere Božje.
(Železniški most v ognju.) Osobni vlak, ki vozi iz Varaždina v Čakovac, je ustavil strojevodja, ki je opazil, da je most pred vlakom v ognju. Prestrašeni potniki so zapustili vozove, pa železniško osobje je hitro pogasilo ogenj, in bilo je še mogoče z vlakom voziti čezenj.
(Mašna obleka princa Maksa.) Saški kraljevič Maks je, kakor znano, katoliški duhovnik in kapelan v Nflrnbergu. Angleška kraljica mu je darovala krasno mašno obleko. Te dni pa se je prikradel tat v žagrad cerkve sv. Jožefa, kjer je shranjena obleka, in je pokradel z nje zlatnino in drago kamenje.
Društva.
(»Slavec«, klub slovenskih kole-sarjev) ima v soboto dne 29. t m. ob 7»uri zvečer v gostilni »Pri zlati ribi« svoj ustanovni občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor začasnega načelništva. 2. Čitanje pravil. 3. Vsprejem članov. 4. Volitev odbora. 5. Raznoterosti. — Pristop k občnemu zboru imajo samo redni in podporni Člani pevskega društva »Slavec«, tudi nekolesarji.
(Celjsko pevsko društvo.) »Čevljar baron«, burka s petjem in godbo v 3. dejanjih uprizori v drugič »Celjsko pevsko društvo« v nedeljo dne 30. aprila v veliki dvorani »Narodnega doma« na korist »Katol. podpornemu društvu« ozir. dekliški šoli. Iz posebne prijaznosti svira pri predstavi slavni čitalniški orkester pod vodstvom gosp. A. Munda. Vstopnina: Sedeži 1. in 2. vrste (naslanjači) 1 gld. 3.-7. vrste 70 kr. 8 —16. vrste 50 kr. Sedeži na balkonu 60 kr. Stojišče 30 kr. Dijaki in redni udje delav. podpor, društva 20 kr. V predprodaji se dobivajo vstopnice pri tvrdki Dragotin Hribarja Začetek ob 7»8. uri zvečer. — Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno vsprejemajo.
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj, 28. aprila. Cesar je naznanil vdovi pokojnega grofa Hohenwarta, da se osebno vdeleži njegovega pogreba.
Dunaj, 28. aprila. Cesar se odpelje za dalje časa v Budimpešto. Tudi več ministrov pride za njiui.
Dunaj, 28. aprila. Cesar je imenoval nadvojvodo Franca Ferdinanda generalom konjenice.
Dunaj, 28. aprila. Nad vse veličasten je bil danes pogreb grofa Hohenwarta. Krsto so prepeljali v cerkev sv. Štefana, kjer je bilo zbrano že odlično občinstvo. Cesar se je pripeljal v cerkev ter bil navzoč med vsem žalnim opravilom. Prišli so vsi ministri z grofom Thunom, vnanji minister, knez Liech-tenstein, dr. Fuchs, Treuinfels, odposlanstvo mladočeškega kluba in kluba veleposestnikov, praški župan Podlipny, knez Schwar-zenberg. državni poslanci dr. Stojan, Peric, Šuklje, potem dr. Plener, Globočnik, Glanz, Gautsch, knez Hngon Windischgnitz itd. — Cerkvene obrede je izvršil pomožni škof dr. S o h n e i d e r. — Vence so poslali mladočeški in veleposestniški klub, Praga, Ljubljana svojemu častnemu meščanu, poslanec Suklje itd.
Dunaj, 28. aprila. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru je bil danes velik škandal. Posl. Schneider j> hotel staviti interpelacijo, da so judje na Češkem umorili neko deklico. Predsednik ni pustil o tem govoriti. Schneider: Judje so morilci! Zato je bil klican k redu : Bomo videli, kaj bodo sodniki k temu rekli. Nepopisno razburjenje je vladalo v zbornici.
Dunaj, 28. aprila. V deželnem zboru je posl. Schneider v današnji seji grozovito prijemal Žide radi umora ženske v gozdu Polna. Deželni maršal ga je trikrat pozval k redu; ker pa je posl. Schneider le še nadaljeval svoj ostri govor, je maršal zaključil sejo.
Trst, 28. aprila. Tukajšnji uradni list objavlja članek milanskega „Secolo" o postopanju Italijanov v isterskem deželnem zboru ter pravi, da so se ti posluževali napram Slovanom takih nasilnih sredstev, proti kakoršnim bi sami gotovo protestovali, ako
bi jih avstrijska vlada vporabljala proti njim. V članku se izjavlja, da imajo Slovani pravico izražati se v lastnem jeziku, kakor je to tudi dovoljeno Italijanom v Inomostu.
BudimpeSta, 28. aprila. Po naročilu ministerskega predsednika Szella je oblastvo dovolilo obhod delavskih vrst dne 1. maja pu mestu.
Lugos, 28. aprila. Mesto Karansebes je v ognju. Vojaštvo in gasilci so se po železnici odpeljali na kraj nesreče.
Bruselj, 28. aprila. Število stavkujočih delavcev v Borivage je naraslo na 15.236 ali za 2064 več kakor včeraj.
Apia, 28. aprila. Mej pristaši Mataafa in Tanu se je vnel 17. t. m. velik boj, ki se je končal s porazom poslednjih.
Izjava.
Glede na trditev včerajšnjega „Naroda" izjavljam:
Lažje, da sem g. dr. Suppanii ponudil kak kompromis !
V Ljubljani, dne 28. aprila 1899.
Dr. Ivan Šusteršič.
Umrli m<»:
25.	aprila. Helena Jama, kuharica, 63 let, Komenskega ulice 8, naduha.
V bolnišnici: 24. aprila. Franc Janežič, usnjarski pomočnik, 57 let, vsled raka v želodcu.
26.	aprila. Ivan Juvančič, dninar, 37 let, oedema cerebri, alcohol. chron. — Avgust Verdir, dninarja sin, 3 leta, jetika.
26. aprila. Rihard Cerda, dninar, 68 let, naduha.
Meteorologiftno porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
a « a	čas opa-Mvanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nek«	08 u: ^ *
27	9. zvečer	7321	8-4	sr. jug	dež	13-6
28	7 zjutraj 2. popol.	735 4 735 5	8-1 15 3	sl. jug sl. jvnb.	oblačno sk. obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 8 5". normale: 11'6°.
Razpošiljanje sukna le privatnikom!
gld.
Odstrižek 3' 10 m
dolg, dosti za Jednega gospoda, staue le:
2.80 iz dobre 3 10 iz dobre 4-80 iz dobre 7 50 iz fine	OVČje
8-70 iz fine	VOllie
10'50 iz najfinejše 12'40 iz angleške 13 95 iz kamgarna Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-— Blago za površnike meter od gld. 3'25 više; loden v lepih barvah odstrižek gld. 6'— do 995; peruvijen in doskln, blago za opravo državnih, železniških uradnikov in sodnikov; najfinejši kamgarni in cheviot-blago za uniformo finančne straže, žandarmov itd. ra/.pošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—9
Xrtkanaa" Kiesel-Amhof v Brnu.
Uzorce brezplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu.
Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, da je blago pri naravnostni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu
pošilja vse po res tovarniški ceni brez podražbe rabata.
Portland-cement.
Železniške šine in traverze za oboke.
BiČje za obivanje stropa
(.Stuccaturrohr). 409 6—2
Trombe (puuipe) za vodnjake.
Raznovrstne štedilnike csparherde)
priporoča po jako nizki ceni
c&ran Stopica
— trgovina z zeleznino in špecerijskim blagom =
v J-jjiil>ljmii, Marije Terezije cesla št. I, zraven »Figovca«.
Na prodaj imam
čisto novo na pol krito kočijo,
katere podvozi se mažejo le na pol leta, več drugih deloma
rabljenih voz in razno poljsko orodje.
414 3-1 lanez Snoj. kovaški mojster v Kamniku.
H****************S
| ^dravilišče foplice
n >1 KrHnjskem
blizo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovaui „akrato-vroleo" z vročo vodo od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protia, kostenico, ishijas, živčno bolezen, (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija z nizkimi cenami je v hiši.
^ Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra
Natančneja pojasnila daje brezplačno
412 7-1	topliško oskrbništvo.
LeŠtilni odtiskalni papir,
svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—2
14 do 15 let star, s primerno izobražbo, vsprejme se v trgovino mešanega blaga.
Ponudbe vsprejme Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.	417 4—1
»♦ii>4>f	»44
pq
(Btvorifev filijalRo
prve hrvatske trgovine z
vinom in žganjem v steklenicah
na debelo in drobno «« 2-1
v Ljubljani, na Starem trgu 30|32.
Najboljša zajamčeno pristna, naravna namizua in desertna vina v steklenioah in buteljkah, izborno žganje: slivovica. tropinovec, droženka itd., bodo vselej po nizkih, kakovosti primernih cenah na razpolago.
Slavno občinstvo blagovoli počastiti našo trgovino z izdatnimi naročili.
Pri naročilih šest in več steklenic se pošlje brezplačno na dom. — Vloga za steklenico 10 kr.
Velespoštovanjem
Prva hrvatska trgovina z vinom in žganjem
v Xjjubljaiii, Stari trg 30/32. Glavna zaloga: G-linoe, v Plavčevi hiši.
W
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	HASfMA. lakso Veršec v LJUBLJANI.	Srečko na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4l/j%. Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago.	
--13 u n a j 8 k a borza. H®1			-
Dnč 28. aprila.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	80 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	35 »
Avstrijska zlata renta 4°/„......119	»	70 »
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	»	45 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	80 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	20 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	920	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............356	»	50 »
London vista...........120	»	42',',»
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	58	»	92',',»
20 mark............11	»	78 »
80 frankov (napoleondor)...... 9	»	56 »
Italijanski bankovci........44	»	40 ►
C. kr. cekini........... 5	»	68 »
Dn6 27. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171 gld. 50
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	60
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	75
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . ...	129	»	25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....98	»	26
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	80
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	217	»	—
» » južne železnice 3°/0 .	176	»	15
» » južne železnice 6°/0 .	124	»	40
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50
Kreditne srečke, 100 gld......199 gld	50	kr„
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	30	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......84	»	75	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	«•
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	152	»	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3385	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. , .	457	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	56	»	—	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	105	»	—•	»
Montanska družba avstr. plan..........242	»	75	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	192	»	50	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	25	»

Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk. denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E K C (J
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
te
Af Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloieuih (; 1 a v 11 i c.