Posamezna številka 1 K.
Siev, 85.
Poštnina plačana v gotovini.
V LMMv Cetrft fine 5, aprila 1820.
LeteHVHL
»SLOVENEC« velja
Bo fioitl a« vse strani Jnoo-
slavile in t Mnbljant: u celo leto osproi. b 180*— ■e pol leta w .. „ fl>— is četrt leta « ,. „ 48*— sa en mesec „ .. „ 15"—
fctBOBemstvooelolefno K240--
SE Sobotna izdaja: ==
Za oelo leto.....K 30-—
ae taosemstvo ■• ■ • u 35*—
aaffihMKaOi Kaaatalpna peUlenU (M «ai stroka ta 3 sni <
ae aakrat
m
— » -V«
m vini|sbi
Sefanal« •»** ®
Izhaja


sedeljefc ta «aa po
Uredništvo je v Kopitarjevi alloi ttev. G/tU. Rokopisi so ae vračajo; neiranVirana pisma se ae sprejemajo. Dreto, telet. Str. 50, spravo. Xtv. 328.
Opreva |ev KopitarjeTi al. 8. — Hadnn poMae hran. ijabtjanske it. 050 aa naročnino ia M. 349 sa oglasa, svstr. in češke 24.78?, ogr. 28,5 ti, bosn.-here. 7Mt
Anton Sušnik:
Socializacija in pretirana.
Dravinjska cnkr.ta, ki sc je minuli teden vršila v Ljubljani na iniciativo predsedstva deželne vlade za Slovenijo, pomeni velik korak naprej in je značilna zlasti
iz dveb razlogov,
Prvič jc pokazala, da jc sedanja vlada fes demokratična, da se naslanja na narod, da hoče res vladati z ljudstvom in v vseh važnih zadevah poslušati tudi glas ljudstva, Noben pameten politik ne bo hotel t glavo skozi zid. Ker v da.nib razmerah ni imogoce uresničiti store ljudske zahteve ln sklicati pokrajinskega zbora, ki naj bi ■trtršil kontrolo in dajal iniciativo, je edino pametno, čc si vlada skusa pomagati na ta način, da skliče v vseli važnih političnih in gospodarskih vprašanjih nekak sosvet, sestoje e iz zastopnikov naših političnih in gospodarskih organizacij. Tako bo prišlo ljudsko mnenje do veljave, in vlada bo lahko našla pravec za svoje delo.
Drugič pa so udeleženci te enkctc. dokazali, da kolikor toliko umevajo težke naloge sedanjega časa in imajo smisel za organizacijo gospodarskega življenja na novi socialni podlagi,.
Posebno zDŠčjicn ianic jc izpretniuje-yal»i prcšdlog ljubljanskega župana dr. Tavčarja, naj se svobodna trgovina s ce-realskimi in mesnimi živili ukine in preda v roke državi; centralizira naj se tudi izvoz živjlj. če »o pokriti enkrat domači -kontingenti,".; Dr. Tavčar gotovo nc pripada stranki, ki bi sc mogla pobahati s kakim radikalnim socialno-gospodarskim programom. S svojim predlogom za socializacijo preskrbe z živili pa je dr. Tavčar globoko zarezal v kapitalistični gospodarski život in nasvetoval radikalno operacijo. S tem se jc dvignil visoko nad nivo svoje stranke in lopnil po zobeh vse. tiste, ki so ae zadnje čase zaletavali vanj, češ da je ostareli preostanek iz prejšnje dobe, da je preejsal ves novi čas. in bog ve kaj so mu očitali, še vse. S tem predlogom jc dokazal, da gre s časom naprej in ima več smisla za rešitev socialnega vprašanja kakor marsikdo izmed kričavih mladinov, ne iz-vjsemšJ načelnika dr. Kalcovea, ki se ne briga za sodalna vprašanja, ki pretresajo ves svet, ampak' goni naprej svojo obrabljeno pblitično lajno. Ta frazerski mata-dor demokratske stranke se je silhč prestrašil ob razvitju mogočnega prapora SLS na zadnjem shodu zaupnikov. Cel teden je potreboval, da jc prišel k. sebi, nato šele je zdivjal v »Slov. Narodu«. Sveto-
vali bi mu, naj bo malo bolj miren, da ga ne zadene prekmalu politična kap, h kateri očividno inklinira. Od dr. Tavčarja pa pričakujemo po pravici, da bo dosledno napravil konec tudi nečednemu početju ljubljanskih mesarjev in socializiral preskrbo z mesom.
Ta enketa pa nas je potrdila tudi v veri, da smo Slovenci poklicani vršiti v Jugoslaviji vele,važno nalogo tudi v socialno-gospodarskem pogledu. S takojšnjim, vztrajnim in smotrenim delom na socialnem in gospod arskem polju moramo izpod-kopati tla vsakemu revolucionarnemu poizkusu.
Pa vrnimo se k socializaciji gospo-darova z živili!
Vprašanje jc, če je država upravičena storiti ta korak. Res je sicer, in v tem oziru imajo prav protivniki socializacije, da je preskrba r. živili in drugimi vsakdanjimi potrebščinami predvsem privatna zadeva posameznih državljanov. Ker predtio jc še bila država, je že bil človek, ki je imel naravno pravo, da skrbi za svojo lastno dobrobit, si pridobi lastnino, jo poseduje in razpolaga z njo kakor hoče. To pravico obdrži tudi potem, ko si je stvori! državo. Produkcija, zamenjava blaga, in trgovina, določitev cen, skrb za dohodek itd., vse to ima svoj neposredni cilj v privatni blaginji državljanov in jc zc po naravi stvar državljanov samih, nc pa države, To pa le toliko časa, dokler privatna dobrobit nc pride v kolizijo t javno blaginjo, ker prva in glavna stvar v državi je s. p I o š n. o b 1 a -gost a n j e. V takem slučaju pa mora država, kot varihinja javne blaginje, energično poseči vmes s strogimi naredbami in kaznimi, s kontrolo itd. Če vse to ne pomaga nič, jc pa država upravičena in cclo dolžna poslužiti se tudi zadnjega sredstva, ki ji je na razrpolago, socializacijo.
Pri vsi kontroli, ki jo jc izvajala naša dr žava v preteklem letu nad trgovino z živili, sc je vendarle razpaslo verižništvo, razcvelo tihotapstvo, in cene so šle ra-pidno kvišku. Srečno smo privozili tako daleč, da nam grozi pomanjkanje. V današnjih razrvanih in neurejenih razmerah ter pri veliki moralni propalosti, ki je žalibog objela: Žc vse sloje, i c . p o mojem mu e n j u e.d i na rešit e v za p r e h r a-n o v socializaciji gospodarstva z živili.
Pri tem pa seveda ni treba misliti takoj na socialističnega bav-bava, kakor ga slikajo . komunisti, ki -zahtevajo n.iaino razlastitev posedujočih razredov. Razlastitev produkcijskih sredstev in pro-duciranih produkcijskih sredstev, kakor
n. pr. žito in razne surovine, je pri socializaciji sicer mogoča, pa ni neobhodno potrebna, je samo en in sicer najbolj radikalen način socializacije. Podružabljenjc pa sc more izvršiti tudi na ta način, da ostane privatna last nedotaknjena, \ es produkcijski proces pa se ne smatra več samo kot privatna, ampak tudi kot javnopravna zadeva, pri kateri ima pravico govoriti vsa javnost, posebno gotovi javnopravni organi, kakor organizacije delavcev, producentov iu konpmentov. Pro-d u k c i j a in vse gospodarsko življenje se stavi pod kar najširšo kontrolo splošnosti.
sistema o Rusiji*
h Rusije prihaja razmeroma malo za-nesljivib poročil, kakor da bi se sovjetska vlada obdala s kitajskim zidom, da ne bi mogel svet slediti razvoju boljševizma. O boljševizmu v Rusiji sc je sicer mnogo či-talo, brez dvoma mnogo resnice, najbrž pa tudi mnogo fantazije. Danes je v tej stvari toliko jasno, da si o ruskem boljševizmu moremo žc napravili neko sodbo. Neozi-raje se na razna grozodejstva in razdejanje dežele moremo trditi, da se je komunistični sistem izkazal kot utopističen, neizvedljiv, Ruska revolucija je bila naravna posledica ruskega absolutizma; čim hujši je bil ta absolutizem, tem hujši je moral priti odpor; revolucionarnega gibanja se je konečno polastila skrajna levica, boljševiki, in poizkusila svoj program udej-stviti, brezobzirno, kruto, krvavo. Rusija jc trpelai, pa velika Rusija bo to tudi prenesla, čeravno z velikanskimi žrtvami in trpljenjem.
Dajmo besedo ruskim boljševikom samim. da nam ne bo kdo očital pristrano-sti! -'Golos Rosiji« poroča o ruskem gospodarskem kongresu, ki se je vršil pred nedavnim in se ga je udeležilo okroglo 250 zastopnikov kmetov, kooperativnih družb in industrijskih združenj, kakor tudi člani sovjetske vlade same. Predsednik gospodarske zveze je izjavil, da jc nasprot-stvomedmestomin i e žel o z e 1 o v e 1 i k o in so se kmetje čestokrat branili oddajati mestom živila. Nacionalizacija trgDviue je splošno vodila do velikanskih špekulacij. Poizkus, organizirati gospodarsko življenje na komunistični podlagi, da je doživel popoln neuspeh. Fabrikacija je za 70 odstotkov nazadovala in tovarne, ki še delajo, delajo s takimi izgubami, da ne zmorejo plačevati delavstva.
Ljudski komisar za trgovino in indu-
strijo, K r a s s i n , vodja ruske trgovinslče
delegacije v Kodanju, je izjavil, da se je življenje izkazalo močnejše kakor vse komunistične tcO« rije in noben sovjet uc more gospodar« sko življenje, Rusije pod sedanjim sovjet. skim režimom zopet dvigniti.
Lenin je izjavil na zborovanju, da je v gospodarskem oziru treba ravnotako postopati kakor v armadi. Vodstvo mora biti v roki enega samega. Treba jc sedaj delovali na to, da se delovanje obratnih svetov omeji,
Trocki jc zahteval, da sc industrija mobilizira. Ose m um i delavnik s« mbra nadomestiti z deset- ali dvanajsturnim. Delavno obveznost mora vse prebivalstvo izpolnjevati, in ti, ki sc branijo delati, se morajo kot dezer« terji kaznovati.
Ni-li to popoln polom komunističnega sistema? Militarizem cvete kakor prej kdaj, absolutizem jc izpremenil samo osebe, prej carski samodržci, zdaj boljševiški samodržci. Celo v industrijo nameravajo uvesti militaristični sistem, torej absolutizem. V takem sistemu postane človeK sfroj, vsa človeška individualnost izgine.
f8ek<$ii§to misli o tihotapstvu.
Kdor živi ob dcfnarkacrjski črti, dobi polagoma precej jasen pojm o tihotapstvu. Kdor pa prebiva hkratu ob dveb demar-kacijskih črtah, ima toliko večji vpogled v tajnosti, tihotapcev.
V kranjskogorskem okraju, jo Italijani samo četrt ure oddaljeni od vasi Rateče-Planica, vojaki Nemške Avstrije pa stra-žijo mejo, ki jc oddaljena samo pet kilometrov od tukaj. Živimo torej v neposrednem oblizju dveh držav, ki nista prijazni nam in ne mi njima. Zaka^ pa gorenjsko ljudstvo podpira sovražnika s tem, da mu donaša stvari, ki jih sovražnik nima? Zakaj se vdaja s tako vnemo poslu, ki je združen s tolikimi nevarnostmi? Na uogah so finančni stražniki, orožniki, srbski vojaki. Strelja sc na ljudi, odvzema sc jim blago, kaznuje se jih z denarno globo, vse je kakor mobilizirano zoper tiholapcc, kljub temu ni mogoče iztrebiti tega zapeljivega posla, ki.zasluži ime hudodelstva v oziru oškodovanja naše drŽave, ohtežuje torej vest vsakega, ki hodi po tej poti.
Naj sledi nekoliko misli oziroma nasvetov v tej zadevi.
1. Poprej so sc držali ljudje svojega poklica. Krnet.. -rvkc-.;elec in navadni delavec — vsak si je po pošteni poti služil vsakdanjega kruha. Odkar pa se je začel
Spomini	d®&Eeta.
Pr&ncceki spisal Ren ž Barin. Prevel F. P. Hrast.
(Dalje.)
Hipna grozica je skrčila obraz gospoda de Harlesa.
»Ona sama je prosila svojega moža, naj sc obrn« na Vas. Nasilen človek je, in človek, ki ie ljubil. Čudno, da jc ni umoril. Vidite, ne prikrivam Vam ničesar. Vrgla se jc na kolena, ga prosila in obljubljala in dolžila tudi, kakor znajo ženske, svojega moža.^
»Česa?*
»Edinega, res. česar je bil kriv; da jo je ljubil do slabosti, da ji je sledil, mesto, da bi jo vodil, z eno besedo, da je slabo pazil nanjo. In ko je potem rekel, <ja jo zapusti in razdeli otroke, je rekla; »Sprejmem vse, kar je treba. Prosim Vas pa samo, ne obsodite me, predno niste čuli sveta nekega bitja, ki ve, kaj je usmiljenje!« — Kdo? Vaša prijateljica?* — -Ne, ne! One me zaničujejo!« Brezupno jc iskala neko ime. Kako, da jc mislila na Vas? Nc vem toga. Imenovala jc Vas. In ona. čaka, da ji povem, kar jjoročete Vi: odločite torej!
Čakal jc tudi on — zlasti on — in nc verjamem, čc je bil njen strah tako bodeč. Medtem, ko jc on govoril, sem izela / mize poleg sebe eno izmed slonokoščnih stviric.
I Bii jc star križ, brez posebne umetniške vrednosti, ampak odgovor je bil v njem, Nisem ga povzdignila, držala sem ga samo na dlani in rekla:
»Veliki petek je danes, gospod: ni Vam treba drugega kot da se spomnite na to,« Gospod de Harles je pogledal ta mali križec, porjavel od časa, ga zagrabil, hotel govoriti, zajecal nekaj besed brez zveze in odšel,
»Ta gosped, ki je prišel z menoj,« sem rekla starinarju, ki jc prihajal noter, »si je izbral enej.ja izmed Vaših križce-v in mi naročil, da ga plačam.«
Tri mesece kasneje sem izvedela., da je gospod de Harles izstopil iz službe in se podal s svojo ženo in svojima dvema otrokoma nekam v okolico Arlesa. Dan pred odhodom sem dobila dopisnico, na kateri je .stala tradicijonalna opomba »p. p. c.*, toda pred njo majhen križ, ki ga je narisala neokretna moška roka,
Svel je seme, vrženo med trnje: ne hodite nikdar gledati, če jc pognalo. Imam izkušnjo. Tri leta in pol je preteklo, odkar sem bila dala ta svet pri starinarni na obrežju Loire. Potovala sem po Provenci. Proti koncu nekega popoldneva mi jc rekla prijateljica, ki me jc čakala na. kolodvoru: Pojdeva k de Harlesovini, pravili ste mi, da ste jih poznali?« — »Komaj.« "To za- ! dosluje, da Vas vpeljem pri njih. Veseli bo- j do. če. Vas vidijo, lop večer bo tam na po j liu.« Morala bi predlog zavrniti. Mislim, da '
me je tista zavratna radovednost naredila slabotno, ki sc je zdelo, da je v tem hipu ime usmiljenje, simpatija, celo dostojnost; kajti redno vsakega prvega januarja mi je prinesel pismonoša vizitko: »Gospod in gospa de Harles, okraj X,..«, — Sedli sve v kočijo. Solnce te pripekalo; rnrkvi, posajeni v vrstah, okroglo obrezani, sc zde na ravnem polju kakor majhne iskre. Po eni uri dobre vožnje sva sprejeti v velikem salonu, kjer je bila vešče ohranjena vsa sve-žost jutra. Gosta senca je bila notri; moja prijateljica je mehko izgovorila moje ime; ali so me sploh spoznali? Moja. prijateljica dvomi o tem. Gospod de Harles je bil zelo svež, čisto kmetiški in je govoril vedno o Provenci, trtah in vinu; njegova žena, še vedno lepa. toda v samoti postala plaha, ga je posilušala, brez ugovarjanja, brez pritrjevanja, brez vidnega dolgočasja. To jc bil ves obljubljeni lepi obisk, 'ravili smo sc, kakor tujci-
* Vidite, draga moja,* mi je rekla prijateljica, ko sva odhajali, pozabili so Vas že skoro.«
.-Ne še čisto,» sem odgovorila.
Tega seveda ni mogla razumeti, pa tudi skušala ni.
Včeraj jutro mi jc, prinesla poč ta veliko b<*ln kuverto, jo odprla in potegnila iz ni<: velik papir, in čitala sem:
»Gospod in gospa de Harles Vam imata čast naznaniti rojstvo svoje hčere Magdalene.«
Samo troje besed ic bilo zame —«
zbrisanih; »imata čast naznaniti« jP bilo prečrtano in nad vrsto je bila napisala žen-ska roka, lahna in gotovo srečna: »z vese-ljem naznanjata«.
19. Drama v Karfeuna.
Danes sva se menila z gospodom Le Ouizelom, kako zastruplja alkohol Bretarf-no.	^V
»Ah,« mi je pravil, »kakšen prizor sem videl pred osmimi dnevi! Morali bi ga videti tako kot jaz: najgroznejsr. v človeški propasti je občutek, s kakšne višine je to padlo. Človek ni treba, da bi mislil na t*>, kadar je bitje popolnoma izgubljeno. Toda kadar se zruši eden naših stolpov, imajo skale, ki jih pobero iz blata, pa naj'bo p*-dec šc tako globok, še vedno eno čisto stran ali vsaj v kaki špranji kak koSčck. To je grozno videti I
Spominjate se na moje staro, čisto nizko stanovanje, ki nima drugega okraska kot brblja nov o tjrmovjc in dvoje glavnih oken med drugimi neumetnimi. spredaj teraso, ki sega v sadni vrt in zadaj vrbov drevored, ki je tako širok in tako dolg, da se. ga danes samo do malih stczic, ki se izgubljajo med pšenico. V pHek zvečer sem sc izprehajal na kraju tega drevoreda in opazoval med drevjem svoje polje, razpo-kano od suše, ko sem opazil, da teče od daleč proti meni neki moški, ki jc na vsake tri ali štiri korake zamahnil s oio paliod in kričal.	(DaJ»e.)
kazati velik zaslužek s prenašanjem blaga iz Jugoslvije v sovražne roke, opustil je marsikdo svoje prejšnje delo ter se poprijel tihotapstva. Denar je seveda zapeljiv in za velik dobiček stori brezvesten človek marsikako hudobijo. Ljudje so se na ta način izneverili svojim dosedanjim opravkom ter začeli hoditi ;x> prepoveda-uih potih. Vsaka občina imej v evidenci take občane, ker ni samo upravičena, temveč utemeljena sumnja, da pripadajo tihotapcem. Izdajajo se namreč sami, kaj da so.
2.	Največjo škodo delajo državi tisti, ki prodajajo konje in govejo živino čez mejo. Ti prodajalci so dvojne vrste. Prvi vrsti pripadajo posestniki, ki jemljejo živino iz svojega hleva in jo peljejo čez demar-kacijsko črto. Zato naj imajo finančne straže prešteto vso živino v občini in vsak teden naj pregledajo hleve posestnikov, {e H še živina na svojem mestu. Ako manjka kake glave, mora gospodar dokazati, kam bi bila prišla. Druge vrste so oni, ki kupujejo pri posestnikih živino s tem namenom, da jo potem prodajajo tuji državi. Tem pravimo verižniki, ker pride živina šele potom druge ali tretje roke v sovražno deželo. Da ima naša država pri takih kupčijah ogromno škodo, jc samoumevno. Tu gre za veliko tisočakov pri enem samem repu, Pripoznati moramo, da imajo finančni stražniki in orožniki večkrat težaven posel, da izsledijo premetenost veri žnikov.
3.	Zato naj se finančne straže postavijo tam, kjer s*> zares potrebne. Le na ta način bodo mogle bolj uspešno izvrševati svojo nalogo. Vzemimo n. pr. Kranjsko Goro na Gorenjskem, kjer je nastanjenih kakih 15 finančiih stražnikov. Oddaljeni so od italijanske dcmarkacijske črte dobrih pet kilometrov, in vso to pot morajo hoditi dan na dan pet kilometrov tja in pet kilometrov nazaj, skup 10 km dnevne hoje Čemu to nepotrebno izrabljanje človeške moči in tolika zamuda časa? Jasno je, da takšna centralizacija ni primerna nameni., ki je določen hnančni straži. Zakaj ni nastanjena straža v občini Rateče-Pianica tik demarkacijske črte? Tu bi straža kmalu spoznala okoliščine, ki pospešujejo tihotapstvo in mnogo uspešneie služila svojemu poklicu.
4.	Tihotapci tovorijo najbolj s slanino, klobasami in tobakom. Ko sc je tovorjenje začelo, hedili so po i ...u.o	.
še kraje, recimo v Kranj in v Ljubljano. Sedaj jim je pot bistveno prikrajšana, ker dohivajo potrebnih reči od gorenjskih trgovcev. Le-ti dobro vedo, da ne potrebujejo kupovalci dotičnega blaga za svoje gospodarstvo, temveč da ga nosijo čez de-markacijsko črto. Treba bi bilo torej nadzorovati tudi trgovce, ki podpirajo tihotapce pri njih delovanju.
5.	Pripoznavamo sicer, da se pride tihotapcem težko do živega, ker znajo prikrivali svojo kupčijo na zelo premeten način. Kakor hodi marsikaka žival le po noči na lov, tako velja tudi o tihotapcih prislovica: »Noč je njih dan.« Finančni stražniki jih čakajo pred polnočjo in po polnoči, pa le redkokdaj katerega vlove. Toda skoro bi trdil, da se pri belem dnevu več tihotapi nego ponoči. Srečaš človeka, ki pelje gnoj na njivo in še od daleč ti ne
ride na misel, da ima v gnoju marsikaj, ar bo šlo v tujo državo. Pozimi vpreže mož vola v sani in gre z njim v goro po drva. Kdo bi ga sumničil, da gre po prepovedanih potih? V gori ga pa čaka mesar iz zasedenega ozemlja, ki našteje prodajalcu težke tisočake. Mesar gre z volom v Italijo, tihotapec pa s sanmi po drva in jih pripelje domov brez vola. In kako da se dela s tobakom, ni treba omenjati.Kljub temu, da imajo starejši finančni stražniki že mnogo izkušenj o zvijačah kontrabantarjev, jih vendar še marsikateri premoti. Najbolj zanesljiv pripomoček bi bil ta, ako bi se nastavili tajni pazniki, ki bi lahko izvedeli za vse nogoike in jih sporočali dotični oblasti.
6.	Skrajno nevarna reč bi namreč bila, ako bi posameznik naznanjeval tihotapce. Preje ali pozneje bi se maščevali nad njim. Prav tako bi bilo neumestno, ako bi preiskovalna oblast zahtevala očitno izjavo prič o tihotapskem delovanju. Zgodilo se je tudi, da so obdolženci povabljeni k zasliš-bi, videli na mizi ležeči akt ovadbe in sklepali iz pisave, kdo jih je naznanil. Ne tako! Ako delujejo tihotapci na tihem, naj se varuje tudi tajnost pri obravnavi.
7.	Županstva naj strogo pazijo, komu se izdajajo živinski potni listi. Prepričajo naj se tudi, ali se je živina res prodala v Jugoslaviji, ali ni morebiti šla čez mejo. Prav tako naj naša duhovščina o vsaki priliki opozarja ljudstvo, da je tihotapstvo v rvezi 6 sedmo božjo zapovedjo.
Delajmo z združenimi močmi, da vzdignemo narod iz propasti in da ne nastopi doba rokovnjaštva.
Jadrsnsko vprašanje.
LDU Belgrad, 13. aprila. »Tribuna« piše: Z največjo resnostjo pripravlja vlada materijal za osnovo sporazuma, s katerim naj bi se refiilo jadransko vprašan« na san remski konferenci. Vlada jo tem vpraianju stopila v izmeno misli : noč-
nimi politiki našega kraljestva brez razlike strank. Končni odloki še niso sklonjeni, ker je regeutova in Pašičeva bolezen onemogočila, da bi se na seji razpravljale posameznosti problema. Stališče vlade je v popolnem soglasju s celokupnim našim javnim mnenjem, ki ni razjedeno po strankarski demagogiji ter bo čisto gotovo obranila naSe interese na Jadranu.
LDU Belgrad, 13. aprila. »Balkan« piše o jadranskem vprašanju: Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bil od Demokratske zajednice prisoten gosp. Draškovid. Kolikor smo mogli izvedeti z merodajnega mesta, se Italija JSuri, da bi se to vprašanje rešilo čim prej in poskuša r nami direkten sporazum. Vlada je razpoložena, da bi prišlo do lojalnega sporazuma, ki bi omogočil, da bi se v bodoče razvili jačji politični in gospodarski od-nošaji med Italijo in našo državo.
Drlaoa SHS.
Regent bolan.
LDU Belgrad, 13. aprila. Regent nekaj dni boleha za angino. Leži v postelji, vendar njegovo stanje ni nevarno.
Pašičeva bolezen.
LDU Belgrad, 13. aprila. »Tribuna« piše o Pašičevi bolezni, da je Pašič hudo bolan, da pa upajo, da bo ozdravel.
Za proračunsko ravnotežje.
LDU Belgrad, 13. aprila. »Tribuna« piše o vladnih ukrepih za proračunsko ravnotežje: Poleg že objavljenih korakov za finančno saniranje naše mlade države so je vlada odloČila za ras+ojrno: 1. Da se naša mirovna delegacija v Parizu skrči na minimum in da ostanejo tam, dokler bo trpba. samo glavni delegati: Pašič, Trurn-bič, Vesnič in Zolger, vsak z enim tajnikom. Vsi drugi člani s pomožnim osobjem pa se vrnejo domov. V zvezi s tem je odpovedano stanovanje delegacije v Parizu, za katero je država doslej plačevala velike vsote. 2. Odpoklicani bodo vsi vojni atašeji, ki so odveč pri naših poslaništvih v inozemstvu, za katere so se plačevale tudi precejšnje vsote. 3. Pomoč ruskim beguncem se zmanjša za polovico. 4. Menjava denarja se bo podvrgla najstrožji kontroli.
Plačevanje carine.
LDU Belgrad, 13. aprila. Po predlogu finančnega ministra In sklepu ministrskega sveta se plačuje izvozna carina do 10.000 dinarjev v gotovini v dinarski vrednosti, nad 10.000 dinarjev pa z garancijskim pismom denarnih zavodov v teku enega meseca.
Obnovljena železniška zveza.
LDU Belgrad, 13. aprila. Ponovno je vzpostavljena železniška zveza Skopi je— Gostivar.
Politična organizacija Tnrkov In Arnavtov.
LDU Belgrad, 13. aprila. »Balkan« javlja: V Skoplju ee pripravlja velika skupščina Turkov in Arnavtov, na kateri se bodo Mohamedanci južne Srbije politično opredelili.
Napad na generala Terziča.
LDU Belgrad, 13. aprila. Iz Nikšiča javljajo, da se istočasno, ko 60 razbojniki napadli generala Terziča, razširili svojo akcijo tudi na novosijsko pokrajino. V Rovcih so razbojniki prizadejali velike izgube tamkajšnji močni žendarmerijski patroli. Na Belem polju so iz zasede ubili majorja Rada Medeliča in njegovega spremljevalca.
Fravtcifa.
Poslanska zbornica odobrila postopanje vlade.
LDU Pariz, 13. aprila. (DKU) Agence Havas javlja: V današnji seji poslanske zbornico je francoski ministrski predsednik Millerand dal pojasnila o pogajanjih med londonsko in pariško vlado gledo pohoda nemške državne brambe v ruhrsko ozemlje. Poudarjal je: Ako bi francoska vlada soglašala s kršitvijo mirovne pogodbe, bi uničila edino orožje, ki ji je ostalo; ogrožena bi bila francoska čast in varnost. Končno se je ministrski predsednik Millerand zahvalil v toplih besedah belgijski vladi za njeno obnašanje. Vsi poslanci so se dvignili e svojih sedežev in odobravali besede ministrskega predsednika. Barthou je izjavil, da jo ravnala francoska vlada s potrebno previdnostjo in odločnostjo.
Menrclllau
Francija umakne čete.
LDU Pariz, 13. aprila. (DKU — Agence Havas.) Angleški poslanik lord Derby je včernj izročil ministrskemu predsedniku Millerandu odgovorno noto na francosko noto. ki jo je prejel dan poprej. Millerand je fakoj podal začovoljujoča pojasnila in zagotavljal, da se bodo čete poprflnoma in naenkrat umaknile iz zasedenih mest na
desnem bregu Rena; razložil je okolnosti, v katerih so Francozi postopali.
Proti Haira.
LDU Leipzig, 13. aprila. (DKU) Vrhovni poveljnik brambnega okrožja IV. je potom poziva prebivalstva v Vogtlandu razglasil, da je državna bramba na prošnjo saksonske vlade pooblaščena napraviti konec zločinskemu HJoelzovemu gospodarjenju. Po odredbi vlade so prišle čete na vzhodno Saksonsko*
Bolezen bivše nemške cesarice.
LDU Dnna), U. aprila. (DKU) Po privatnih vesteh se Je stanjo bivSe nemške cesarice tako poslabšalo, da je računati Z njeno smrtjo.
iešha.
Trgovske zveze z Belgija.
LDU Brnselj, 12. aprila. Delegati čeho-slovaške misije so predvčerajšnjim dospeli v Bruselj. Tekom svojega bivanja v Belgiji bodo stopili v stiko z belgijskimi industrijalci in trgovskimi zbornicami, čo-hoslovaška misija ima nalogo, da pripravi in uredi vse potrebno za tesne trgovske zveze med Belgijo In čehoslovaško republiko. Ob priliki teh dogovorov se bo pretresalo pred vsem transportno vprašanjo.
Rusi»a.
Za mir med Rusijo in Litvo.
LDU Pariz, 14. aprila. (DKU — Brezžično.) Litvanski minister za zunanje posle je čičerinu brzojavno sporočil, da je pripravljen skleniti z Rusijo mir, ako sovjetska vlada prizna neodvisnost Litve, ki bi obsegala štiri bivše ruske gubernije, Vilno, Kovno, Grodno in Suvalki in katere glavno mesto bi bila Vilna.
Mažarska.
Temešvarski proces.
LDU Temesvar, 13. aprila. (DKU) Agencija Danian javlja: Proces proti te-mešvarskim Madžarom, kateri so se zaro-tili, da preženejo s pomočjo Horthyja in segedinske posadko romunske čete iz Ba-nata, je bil po sedemdnevni obravnavi končan. Dasi so podani dokazi za krivdo vseh obtožencev, je bilo vendar 36 oseb oproščenih z ozirom na njih mladost. Obsojenih je bilo le 8, in sicer dva na smrt, drugi pa na dosmrtni zapor, oziroma na 20 do 15 let ječe. Obsojeni so vložili priziv.
Amerika.
ZeleznlSarska stavka.
LDU New Ycrk, 13. aprila. (DKU) Stavka v vzhodnih in južnih pokrajinah se je poostrila.
LDU Washington, 13. aprila. (DKU — Brezžično.) Predsednik Wilson, ki je včeraj prvič po svoji bolezni sklical sejo kabinetnega sveta, je imenoval komisijo, ki se bo bavila z železničarsko stavko. Wa-shington je vsled stavko popolnoma izoliran, vozijo le nekateri osebni, vlaki. Položaj je izredno kočljiv. Pripravljenih jo mnogo tovornih avtomobilov, ki bodo do-važali živila.
Mirovni p©sws?t.
LDU Pariz, 13. aprila. (DKU — Agence Havas.) Ministrski predsednik Millerand odpotuje v petek k mirovni konferenci v San Remo. Spremljal ga bo med di-ugimi maršal Foch, čigar navzočnost je potrebna pri pogajanjih vojaških vprašanj glede Nemčije in Turčije.
LDU Pariz, 13. aprila. (DKU) Kakor javlja »Temps«, pridejo turški mirovni delegati dne 15. aprila v Versailles.
Albanci za svojo neodvisnost LDU Belgrad, 13. aprila. Iz Tirane javljajo: Dne 25. marca je arbanaška narodna skupščina sprejela izjavo, s katero izrekajo nado, da se bo Italija ozirala na želje arbanaškega ljudstva, da bo izpreme-nila svojo politiko in priznala neodvisnost Albanije. Nadalje zahtevajo od Anglijo in Francije, da respektirata pravo samoodločbo in zaščito narodnih manjšin. Zahvaljuje se Wilsonu in ameriškemu narodu, da sta ščitila male narode.
»Španska« na Japonskem. LDU London, 13. aprila. Iz Tokia se poroča, da jo pobrala španska bolezen preteklo zimo na Japonskem 65.000 ljudi. Obolelo je pa nad poldrugi milijon oseb. Najhuje je epidemija razsajala v Tokiju in Osaki, kjer jc bilo po kakih 10.000 smrtnih primerov. Ker se oblasti še vedno boje, da se ne bi epidemija povrnila, so odredile, naj ae nosijo posebne varnostne maske.
ffaročaiie »Slmienca"®
PolltMne novice.
+ »Slov. Narod« jo včeraj napravil iz-boren dovtip; »Slov. Narod« en dan po iz-išlem kulturnem članku dr. liukovca »obžaluje ton pisanja«, ker smo odkrito povedali svoje mnenje o »krvavi resnici«, kakor jo je zagovarjal g. dr. Ilešič. »Narod« imenuje našo notico barbarstvo. V mislih jo imel pri tem gotovo »mnogoštevilne pse, ki lajajo na demokracijo in sta jih naSčuvala Protič in Korošec«, kakor je pisal dr. Kukovec predvčerajšnjim v Bvojem indijanskem članku. Mi se ne poslužujemo psovk, ker no maramo tekmovati s »Slov. Narodom« za rekord v psovanju.
+ Štajersko Posavje. Dne 11. aprila sc je vršil v Brežicah shod Samostojnežev.Vde-ležilo se ga je mnogo ljudi, ki so pripadali raznim političnim strujam. Seveda so samostojni glavarji vse navzoče smatrali za svoje poslušne ovčice. Posebno pozornost med pravovernimi lib, samostojneži So zbujali birti, kakor Volčanšek — načelnik Samostojne v Brežicah, — Zorko, oba z brežiškega kolodvora, Katič iz Dobove, Petan a Sromlj, Bukovec z Krške vasi itd. Kot govorniki so nastopili med drugimi Urek, Mermolja, Drofenik, Skalicky z Grma, Govorili so o vseh mogočih rečeh, kakor o veri. o zlorabi spovednice, o papeževih šiviljah, o klerikalcih, o farjih, o Kmetski zvezi, o socialistih, o valutnem vprašanju. Za kmeta o najbolj važnem vprašanju je govoril Drofenik, namreč izredni draginji pomaranč. Brežicc so si 11. aprila nadele praznično obleko. Za to je poskrbel sam Urek. Naredil je zapovedovalno ulogo na brežiško občino in je zagrozil gerentu dr. Štikerju, da bodo postali vsi samostojneži abstinentje —. kar je pri »samostojnih« seveda nemogoče — in da ne bodo nikdar več razgrajali po brežiških krčmah in ce-stah, ako Breščanje ne izobesijo zastav, in ako jih dr. Štiker nc pozdravi v imenu svoje občine. Dr. Štiker je bil takoj na kolenih pred Urekom. Zakaj dr. Štiker dobro ve iz lastne skušnje, da z Urekom ni dobro jesti suhih hrušk. Minulo zimo je šel namreč Urek dvakrat v Ljubljano k dr. Žerjavu de-nuncirat dr. Štikcrja. Dr. Štiker je vsled Urekovega pritiska izdal poseben fertnan na svoje občinarje, da naj bo vse v zastavah in vencih. Pokoreči se županovemu povelju so izobesili zastave sledeči Breščani: krč-marji Pečnik, Klavžer, Kern, pek Poljanšek, trgovec Gregelj, dr. Srebre, gerent dr. štiker, prej revni, a med vojno zelo obogateli Schweiger. Ob priliki Urekovega tabora se jc vodstvo okrajnega glavarstva Brežice pokazalo zelo neloialno. Ni dovolilo nekaj dni prei, da bi se bila izvršila ustanovitev Jugoslovanske matice, Rabilo je za pretvezo prepovedi, češ, v glavarstvu razsajajo koze, Brežice so kontumacirane. A 11. aprila je pa isto glavarstvo Ureku na ljubo ukinilo kontumac. S tem ravnanjem je jasno pokazal dr. Koropec, da mu jc več za stranko pretepačev, stranko hujskanja, ničevih obljub, stranko, ki je zanesla med kmetske vrs/te prepir in sovraštvo, nego za naše Primorje, ki jc srce naše mlade države.
-t Notranji položaj. »Tribuna« piše: Odmor o praznikih ni ustavil brige za to, da bi se izboljšale naSe notranje razmere, posebno z ozirom na parlament. Vršo se neobvezni razgovori, da bi so razmere kon-solidirale in da se ustvari sporazumna in koncentracijska vlada. Popolnoma izključeno pa je, da bi se sporazum ustvaril na podlagi, ki jo objavljajo demokratska glasila, kakor je tudi izmišljeno, du bi vlada bila pod vplivom kake intervencije krone, ali da vlada ne uživa zaupanja in podpore krone. Mirno in splošno delo parlamenta, se bo zagotovilo, ako je to mogoče, s strankami. Od. tega so odvisne volitve za kon^ stituanto.
-f Pogajanja v Belgradu. »Balkan«
piše pod naslovom »Nova vlada«: Protič in Draškovič pretresata vprašanje o novi vladi. Protič jo pokazal pripravljenost, da bi se omogočila taka vlada. Pa tudi na drugi strani se opaža ista tendenca. Objavili moremo gotovo vest, da so demokrati pripravljeni, da bi bil predsednik nova vlade dr. Vesnič in da so ministrstvo za notranje stvari odstopi Demokratski zajed-nici. V tej smeri se sporazum bliža končni rešitvi.
-j- Neresnična vest. »Balkan« pile: Včeraj so je razširila vest, da je vlada predložila prestolonasledniku prehodni zakon o poslovnem redu v parlamentu in da je sankcija odbita. Ta vest ni točna. Vlada se s tem ni bavila, niti predložila kakega predloga v podpis.
-j- Kombinacije. Demokratsko časo-pisjo objavlja o političnem položaju razne kombinacije. Tako je prinesel včerajšnji »Slov. Narod« brzojavko iz Belgrada o nesoglasju med vladnimi strankami, češ da bi bil Narodni klub voljan stopiti v sporazum z Demokratsko zajednico, ako mu bodo demokrati pomagali v »hrvatskem vprašanju«. Nadalje javlja »Slov. Narod« o konferenci med g. Milaradom Draško-vičem in ministrom notranjih del g. Drin-kovičem. Vsej naši javnosti je znano, d« je dr. Drinkovič minister poštel
Dnevne novice.
—	Dr. Henrik Schreiner t- V Mariboru Je včeraj zjutraj ob (i. uri po dolgi bolezni umrl ravnatelj moškega učiteljišča g. dr. Henrik Scbreiner. Pokojni je bil mnogo let predsednik Šolske Matice in zelo plo-dovit šolski pisatelj. Spisal je celo vrsto šolskih učnih knjig in uredil lepo število knjig Šolsko Matice. Kot ravnatelj učiteljišča je sprejel na svoj zavod veliko koroških dijakov, za katere kot Slovence v Celovcu ni bilo prostora. Z dijaki je bil očetovsko ljubeznjiv in ga bodo vsi njegovi mnogoštevilni Učenci ohranili v najhva-ležnejšem spominu. Pokopali ga bodo v petek popoldne.
—	Umrl je v Belgradu po kratki m".ff-ni bolezni korvetni kapetan Slavomir Drahsler, iz znane ljubljanske rodbine.
—	Kat. slov. izobraž. društvo v Hru-
Šlci priredi v nedeljo, dne 18. aprila 1920 ob 4. uri popoldne igro »D o m e n«. Vstopnice so v predprodaji v »Našem domu«, (ki
—	Sestanek odborov slov. žeaskih društev. »Splošno slovensko žensko društvo« sklicuje na dan 15. aprila t. 1. ob 3. urj popoldne na magistratu sestanek odborov vseh sloven. ženskih društev brez razlike političnega prepričanja. Dnevni red: 1. Posvetovanje glede udeležbe na jugosl. ženskem kongresu v Zagrebu dne 6„ 7, in 8. maja 1.1. 2. Razgovor o ustanovitvi Zveze vseh slovenskih ženskih društev. 3. Slučajnosti. (ki
—	Davki is rajne dobičke. Uradno obvestilo delegacije financ slove: Gospod finančni minister je dne 9. marca t. L izdal naredbo, da se takoj prične, oziroma nadaljuje in konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke v vseh novih pokrajinah in za vsa leta, za katera se ta odmera še ni izvršila in so dani zakoniti pogoji za to. Obenem je pozval delegate, naj — z ozirom na težki finančni položaj, v katerem se nahaja naša domovina — ukrene vse, kar je potrebno, da se na najenergičnejši način pospeši vplačilo davkov na vojne dobičke in drugih med vojno vpeljanih davkov. Istotako je dne 9. marca t. 1. izdal naredbo, da se odmera drugih (starih) neposrednih davkov za leto
1919.	nemudoma konča, odmera za leto
1920.	pa izvrši v predpisanih rokih. Tudi glede teh davkov je ukazal, naj se z najenergičnejšo eksekucijo skrbi za vplačilo zapadnih državnih davkov.
— Živinjski semenj v Št. Juriju pod Ku-mom bo letos v ponedeljek, dne 26. aprila. Kupci se vabijo.
—	Iz Mokronoga smo prejeli z ozirom na Poslano mesarja Antona Bulca v »Slov. Narodu« z dne 14. t. m. sledeče pojasnilo: Bes je, da je pretila Mokronogu nevarnost, da bi bil za velikonočne praznike brez mesa, ker sta dva mesarja izjavila, da ne bosta klala živine, očividno zato ne, ker bi ne mogla napraviti dobička, kolikor bi ga hotela. Verjamemo, da je mesar Bule kupil vola za 10.000 K, pozabil je pa povedati, koliko je ta vol tehtal, da bi mogli vedeti po čim je plačal' kilogram žive teže. Prehranjevalni urad ni določil cene mesu na 32 K za kilogram, ampak je to ceno postavil g. Bule, oziroma njegova soproga. Z oziroma na Bulčevo trditev, da cene, ki jih zahteva producent za živo blago, absolutno ne odgovarjajo maksimalnim cenam, po katerih mora mesar nadrobno razpro-dajati meso, pripomnimo samo dejstvo, da so v okolici Mokronoga istočasno prodajali mesarji meso po 20—24 K kilogram. Na Bučevo pripombo o »klerikalnem dopisniku«, ki da je iz sovraštva do njega zadevo prikrojil po svoje s parolo vseh klerikalcev, da namen posvečuje sredstva, omenimo samo, da je Bule občinski odbornik, izvoljen na programu S. L. S.
—	Čevljarska zadruga v Tržiča naznanja, da se vrši pomočniška preskušnja dne 18., 19. in 20. maja 1.1. za Tržič v prostorih g. Ivana Papova, za zunanje na deželi pa pri g. Ivanu Poljancu v Sebenjah, točno ob 8. uri zjutraj. Kdor se misli priglasiti, naj to nemudoma naznani načelstvu, ker na poznejše prijave se ne bo oziralo. K pre-skušnji se pripuste le taki, ki so pravilno dovršili svojo učno dobo.
—	Iz Dobrepolj. V nedeljo okrog 10. tire zvečer je začelo goreti poslopje Antona Buščaj v Kompoljah št. 1, podomače pri Kozarjevih. Ogenj, ki se je pokazal na svinjaku, je v kratkem času vpepelil hišo z vsem gospodarskim poslopjem. Zgorela je tudi večina gospodarskega orodja. Ker je bilo poslopje krito s slamnato streho, ni bilo nobene pomoči. Tudi na mesto došla požarna bramba iz Dobrepolj ni mogla stopiti v akcijo, ker ni bilo vode. Kako je nastal ogenj, se z gotovostjo ne ve. Zvečer je bilo čuti v bližini veliko petja. Mogoče, da je nastal ogenj na ta način, da fe po neprevidnosti padla goreča raketa na streho. Ljudje so bili že v postelji in jih je opozoril na požar šele plat zvona. Sreča v nesreči je bila. da stoji niša zunaj velike vasi Kom-polje, ki šteje 114 številk, drugače bi bila zadela vso vas strašna nesreča. Ker ie bilo mirno ie požar prizanesel tudi Oploškarie-
vi hiši, ki leži nasproti pogorišča. Gospodar je imel popolnoma nove svinjake, kj so mu zgoreli do tal. Zavarovan je le za majhno svoto.
— Postrv, 3 in pol kilograma težko jo ujel v reki Sori Matija Dolenc, gostilničar na Kazini na Praprotnem pri Skofji Loki.
Uubšlaroske novice.
lj Umrl je včeraj bivši dobro znani gostilničar in ljubljanski meščan gosp. Ivan C i n k o 1 e, star 77 let. Pokojni je bil zelo blagega srca in zato splošno priljubljen. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. uri. Naj počiva v mirul
lj Umrl je dne 13. aprila gosp. Anton Cvet, revizor Zadružne zveze, blag značaj, vesten uradnik, najboljši tovariš. Za njim žaluje zapuščena mati. Zadružna zveza zgubi ž njim neumornega delavca, uradništvo priljubljenega tovariša. Pogreb je danes ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — N. v m. p.!
lj Socialni tečaj »Danice« se vrši dne 15., 16. in 17. t. m. na verandi hotela Union. Predavanja se vrše od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Spored: Četrtek dopoldne: Temelji socialnega vpraSanja. Razvoj socializma. Popoldne: Zadružništvo. — Petek dopoldne: a) Kmetsko vprašanje; b) Delavsko vpra5<mje. Popoldne: Socialna higijena. — Sobota dopoldne: a) Socializem in svetovna politika; b) Vprašanje dijaške mednarodne zveze. Popoldne: Razmerje Slovencev, Hrvatov in Srbov do Bolgarov. V nedeljo 18. t. m. se vrši skupen izlet k sv. Joštu nad Kranjem. Vabimo vse katoliško narodne akademike, tov. bogoslovce in abiturienfe, da se .udeleže tečaja, ki nam je danes potreben bolj kot kdaj prej. — Predsednik.
Ii P. Z, »Ljubljana«. Danes točno ob pol 20. zelo važna vaja mešanega zbora. Vse p°vke in pevci!
lj Drnštvo drž, uslužbencev v Ljubi'"n! Javen shod z dnevnim redom: Draginja in naš sedanji položaj, se vrši dne 16. t, m. v dvorani hotela »Union«, LTdeležite se ga vsi brez iziemef	(ki
lj Zaključna knjigovodska predavanja za starešinstvo se vrše 15. in 22. t. m. v običajnih prostorih. Začetek ob 5. uri popoldne. — J. G.
lj železničarski protestni shod. Včeraj so po Ljubljani delili lističe s sledečo vsebino: »Dne 15. aprila (v četrtek) ob 6. uri zvečer se vrši na Krekovem trgu pred Mestnim domom ob vsakem vremenu velik železničarski protestni shod. Dnevni red: Razmere železničarjev in njih zahteve. — Železničarji! Delavci! Delavke! Vse pošteno in trpeče prebivalstvo! Udeležite se velevažnega shoda v kar najmočnejšem številu. Sklicatelj.« Po Ljubljani krožijo v zvezi s tem shodom razne vesti (n. pr. o plenitvi trgovin itd.), o katerih istinitosti ne moremo verjeti. Prepričani smo, da se naše pošteno prebivalstvo no bi dalo zapeljati od neodgovornih elementov do kakih usodepolnih dejanj. Dejstvo pa je, da ima omenjeni . shod gotovo politično ozadje, da ne bo samo železničarski strokovni shod, ker vabi sklicatelj, naj se shoda v kar najmočnejšem številu udeležijo poleg železničarjev tudi delavci, delavke in vse pošteno in trpeče prebivalstvo.
lj Rostohar kontra Uhlif. V torek bi se morala pred okrajnim sodiščem nadaljevati razprava v znani zadevi Rostohar kontra Uhlif, toda je prišel v razpravno dvorano g. Rostohar, mu naznani sodnik Av-sec: »Razpravo sem preložil, ker prič Frei walda iz Prage ni. Stvar strank je, da priče pridejo k razpravi.«
človek riskira, da bo morda manj izrazito. Zadnji stavek sonate je bil kakor pravi vzpored — in tako nekako je bilo tudi v resnici — kakor da predstavlja »pihljanje vetra nad grobovi«. Kot pogosto sta tempo in fraziranje tudi pri njem nehala biti za proizvajanje odločilno merodajna faktorja, s tem je izginilo še nekoliko dinamike in tako je prišlo do vetra. Če bi označene komponente ne nehale bili za prednašanje merodajne, bi pa vtis, ki bi ga imeli, bil še bolj dragocen in bi morda tudi bolj odgovarjal Chopinovem duhu: hladna resignacija, nema otožnost, kakor jo občuti človek med štirimi stenami, ko pada dež in se je spomin dotaknil grobov, bi nam stopila pred dušo.
Tehnično izvajanje je bilo dobro mislim le, da bi, z drugimi predstavami zvezano, delo izrazitosti le še pridobilo. Lisz-tove varijacije »Weinen, Klagen«, ki jih je igrala prav dobro, spadajo med njegova boljša dela in tako je g. Golia-Koblerjeva svoj okusno izbrani vzpored odigrala že tako, da ne bomo razočarani, če kdaj nastopi čisto po svoje. — G. Lovšctova je zapela troje še neizvajanih solonapevov slovenskih komponistov, ki so predstavljali boljši del programa in več pesmi oziroma odlomkov iz del tujerodnih literatur. Rojeni koloralurki so se podale poslednje in jih je dala na vzpored, ker so za njeno petje ustvarjene. V njih je pokazala gibč. nost svojega glasu, jasno in točno intona-cijo, svež ton in naturno simpatijo do igra-vega značaja. Pa tudi glede izraza je pokazala dober smisel, zlasti pri Lajovičevi »Begunki«, Če se tudi koloraturno petje v koncertni dvorani nekoliko manj ceni kakor pri predstavah opernih del, kjer je koloraturka motivirana in zato v njih ložje več doseže, vendar smo v dobršni meri imeli priliko spoznati prednosti njenega petja., h katerim bi iz omenjenega vzroka imeli še kaj dodati. Najmanj sreče je na vzporedu imela prva pesem, ki ie bila usojena v to. da ie občinstvo prišlo na svoie prostore. Predno so se ljudje zavedli, da se poje, je pesem bila že pri kraju. Ko so kon-certanti na tem, da bi začeli s predna-šanjem, se pač dohodi zapro še pred začetkom — jaz bi sieter šel zopet z odra — Na koncertu se je polagoma nabralo še dokaj ljudi; večina jih je bilo mlajših, a to naše veselje le pomnožuje. Marij Kogej.
francoski vojni minister, da dokažeta z dejstvom pomen naše zveze, in se posvetujeta s svojimi vojaškimi strokovnjaki glede razorožitve Nemčije. Predsednik Bour-geois je pripomnil, da senat gotovo soglasno odobrava stališče vlade. — Ministrskemu predsedniku so prisrčno čestitali.
IZVOZ PŠENICE IZ BRAZILIJE.
LDU Buenos Aires, 14. aprila, (DKU-Havas) Poljedelski minister dementira vest, da je vlada baje sklenila, preprečiti izvoz pšenice. Vlada bi se bavila s tem vprašanjem, ako bi koncem junija mesečni izvoz dosegel tri milijone ton. Kajti potem bi bilo pač previdno odrediti omejitve.
BORZNA POROČILA,
LDU Zagreb, 14. aprila. Devize: Berlin 300 -314, Bukarešta 275, Italija vezano 670—680, Pariz vezano 1750, Praga 236— 240, Švjca vezano 3150—3200, Dunaj 67.50 —71.50. Valute: dolarji 14.800—15.200, avstrijske krone 67—69, leji 262—267, levi žigosani 185—205, carski rublji 200—210, če-hoslovaške krone 205, 20 kronski zlati —, francoski franki 1040—1080, napoleondorji 565—575, nemške marke 290—294, italijan. ske lire 610, turške lire v zlatu 610,
Pros veta-
pr Golia-Koblerjeva — Pavla Lovšctova. Ko je nastopila pianistka lani, se je dalo le misliti, kaj bi nam vsega lahko nudila, če bi njena misel že takrat imela ne-koliko drugačno smer. Če si človek za predavanje izbere stvari, katerih glavna vrednost leži v dobrem in eksaktnem izvajanju tehničnih težkoč, se pravi izbirati od dveh stvari lažjo. Letos si je izbrala težjo: prednašanje del, ki reprezentirajo umetnost boljše vrste, ki sta jim glavno srce in duša, ki skušajo čim popolneje izraziti notranjost človeka, njen mir in nie valovanje. Dana Koblerjeva se je v proizvajanju Debussyja značaju igranih skladb tako približala, da bi tako jasno podano prednašanje bilo pri nekoliko še bolj zastrti igri posebno izrazito. Pri Cho*
Einu so jo motile note, označbe, znaki, ljub temu da je skladbo seveda igrala na pamet. Tempo Chopinove Sonate v B-mo-lu jc — kakor je to pri Chopinu zelo pogostokrat — nestalen, vsaj gotovo v prvem in zadnjem stavku. V tej stalni spremembi tempa je skritih tisoč lepot, ki so bile od komponista mišljene in ki se izgube, če se strogo ostane v predpisanem tempu, Včasih se s tem ves značaj skladbe predrugači, skladba dobi drugo lice in
AMERIKA — AVSTRIJA.
LDU Dunaj, 14. aprila. Kakor poročajo listi, so se pod vodstvom Murphyja dospeli ameriški finančniki posvetovali s tukajšnjimi uradnimi osebnostmi. Konference z zastopniki dunajskih bančnih in industrijskih krogov se bodo začele šele prihodnji teden.
SPLOŠNA STAVKA NA IRSKEM.
LDU Amsterdam, 13. aprila. (DKU) Po poročilu »Telegraafa« iz Londona so na Irskem proglasili splošno stavko kot protest proti ravnanju Angležev s političnimi ujetniki. Izvzeti so obrati življenjske važnosti.
POLOŽAJ V NEMČIJI.
LDU Berlin, 14. aprila, (DunKU »Ber-liner Tageblatt« javlja, da se je na Ruhr-skem v premogovnikih povsod vzpostavilo delo in da se delavci držijo nadur, kakor so se domenilij. Povsod vlada mir, tuJqi v Miihlheimu in Diisseldorfu.
LDU Berlin, 14. aprila. (DunKU) Kakor javljao listi, je komisija strokovnih organizacij za Berlin in okolico spreiela ta-le sklep: Vsi imeščenci in delavci Velikega Berlina se poživljajo, da ustavijo 1. maja delo. V važnih obratih pa naj se dela za silo. Zaupniki posameznih obratov se poživljajo, da to sporočijo svojim strokovnim organizacijam. Posebne slavnosti strokovnih organizacij se ne bodo vršile.
LDU Berlin, 14. aprila. (DunKU1 kor javljajo vesti, je vsled prizadevanja pruskega ministrskega predsednika _ izdelala državna vlada naredbo, po kateri se prenese izvrševalna oblast za izjemnega stanja na civilne oblasti. Vojaške oblasti se bodo pri tem oo^olnoma izločile.
LDU Berlin, 14. aprila. (DKU) Kakor javljajo listi, je ententa odbila ugovore Nemčije proti izročitvi ostalega dela nemškega brodovja.
LDU Berlin, 14. aprila. (DKU) »Berli-ner Tageblatt« javlja: Položaj na Pomoran-skem je, kakor menijo merodajni krogi, zelo resen. Veliko število malih posestnikov zadržuje živila, kar znači, da se delajo priprave za nov puč. Vsi poizkusi, aretirati generala Liittwitza in majorja Bischofa, so ostali brezuspešni.
RAZOROŽITEV NEMČUJ.
LDU Pariz, 14. aprila. (DKU — Havas.) V dopoldanski seji senata je podal ministrski predsednik Millerand enako izjavo, kakor včeraj v poslanski zbornici. Poslanci so sprejeli izjavo z velikim odobravanjem. Millerand je izjavil: V istem tre-notku, ko poda Bonar Law v poslanski zbornici enako izjavo v imenu angleško vlade, sta so sestala v Parizu angleSki in
OrSovski vestnfk.
Krožek šentpeterskih Orlic, II. oddelek, vabi na svoj prvi nastop v soboto, dne 17. t. m. v Ljudskem domu. Na sporedu je telovadba, telovadni plesi, prosta zabava i. t. d. (k)
Gospotiarsfuti.
Kupovanje in prodajanje deviz.
Finančno ministrstvo jo podpisalo naslednji pravilnik za kupovanje in prodajo deviz:
1.	S prodajanje«! in kupovanjem čekov, menic, akreditivov in izplačil v^ inozemstvu se smejo v Srbiji in Črni gori ba-viti samo oni denarni zavodi, ki imajo najmanj 1,000 000 dinarjev vplačane glavnice, v drugih pokrajinah pa oni zavodi, ki imajo najmanj 1,000.000 kron vplačane glavnice. Vsak izmed teh zavodov, ki se želi baviti s temi posli, se mora v smislu točke 1, omenjenega sklepa ministrskega sveta prej obrniti na generalni inšpektorat ministrstva za finance, da dobi načelno dovolilo,
2.	Posamezniki in one banke, ki niso upravičene kupovati in prodajati sredstev za plačila v inozemstvu v zmislu točke 1, tc naredbe, smejo prodajati svoie devize samo onim bankam, ki imajo pravico do kupovanja in prodajanja teh sredstev, in centrali za plačila v inozemstvu, Istotako smejo banke, ki imajo dovolila za devizne posle, druga dru£i za potrebe svojih kli-entov prodajati ceke brez omejene vsote,
3- Kupovanje in prodajanje deviz zu-na, borze se v zmislu točke 2. te naredbe vrši po poslednjem borznem kurzu zahteve in ponudbe.
4.	Denarni zavodi morajo voditi register o nakupih in prodajah vseh sredstev za plačila v inozemstvu. V register o nakupih se zepiše ime prodajalčevo samo, ako je prodajalec ena izmed bank, upravičenih v kupovanje in prodajanje; sicer pa se n ora v register zapisati samo skupna zbirka kupljenih čekov. Register o prodaiah morajo denarni zavodi voditi v zmislu točke 1. omenjenega sklepa ministrskega -sveta. Prepis tega registra morajo denarni zavodi vsako soboto v priporočenem pismu poslati generalnemu inšpektoratu,
5.	Denarni zavodi, ki imajo dovolilo za prodajanje sredstev za plačila v inozemstvu, smejo brez specialnega dovolila eni in isti firmi mesečno prodati do stoti-soč frankov, oziroma do ustrezne vrednosti v drugih valutah,
6.	Upravičeni denarni zavodi pa smejo prodajati sredstva za plačila v inozemstvu tudi tujim državljanom, razen nemškim, avstrijskim, ogrskim, turškim in bolgarskim.
7.	Vsakdo, ki kupi sredstva za plačila v inozemstvu, da uvozi blago, se mora pismeno zavezati, da bo blago tudi uvozil in da bo kot pogodbeno kazen, ako ne uvozi blaga, plačal državni blagajni 100% zneska kupljenih deviz v našem denarju. Ta pogodbena kazen ne izključuje kazni iz iočke 5. omenjenega sklepa ministrskega sveta.
8.	Na zahtevo centrale za plačila v inozemstvu ji morajo vse osebe, ki so si zaradi uvoza nabavile sredstva r.a. plačila v inozemstvu, takoj v zmislu točke 3. omenjenega sklepa ministrskega sveta predložiti uvozne carinske deklaracije in originalne račune za dokaz, da so kupljeno blago res iz inozemstva uvozile v državo. Računi, pregledani in potrjeni po centrali za plačila v inozemstvu, služro denarnim zavodom za dokaz, da je dotičnik izpolnil svojo obveznost in da se sme oprostiti prej dane osebne obveznosti. Denarni zavodi morajo ob vračanju obveznih listin zabeležiti pri dotičnih osebah, katerega dne in pod katero številko je centrala za plačila
v inozemstvu pregledala in potrdila predložene carinske deklaracije in račune.
9. V zmislu točke 6. omenjenega sklepa ministrskega sveta daje generalni inšpektorat ministrstva za finance denarnim zavodom dovolila, da prodajajo devize osebam, ki potujejo v inozemstvo, osebam, ki se zdravijo v inozemstvu, in osebam, ki tam vzdržujejo rodbino. Od potnikov se mora zahtevati, da predlože generalnemu inšpektoratu vidirane potne liste, od oseb, ki vzdržujejo rodbino v inozemstvu, potr-,dila poslaništva ali konzulata o tem, kje biva njih rodbina, in od oseb. ki se zdravijo v inozemstvu, istotako zdravniško izpričevalo ali izpričevalo bolnice, potrjeno po poslaništvu ali konzulatu.
Denarni zavodi so pooblaščeni, da osebam, ki potujejo v inzemstvu, izdajajo
čeke na zneske do 100 francoskih frankov, oziroma na ustrezno vrednost v valuti tiste države, v katero potujejo, brez posebne dovolitve generalnega inšpektorata ministrstva za finance, toda na podstavi dokazil, navedenih v prejšnjem odstavku. Denarni zavodi morajo v tem primeru na njih potnih listinah označiti, da so jim izdali ček.
Denarnim zavodom, ki bi se pregrešili zoper predoise tega pravilnika, odtegne minister za finance pravico do kupovanja in predajanja deviz.
■
a Pšeničnl zdrob za otroke do tretjega leta se bo oddajal za mesec april letos v
mestni prodajalni na Poljanski cesti št, la od sobote 17. aprila 1920 naprej, in sicer dobi: št. 1 do 100 dno 17. aprila, št. 101 do S00 dne 19. aprila, št, 801 do 1200 dne 20. aprila, št.. 1201 do 1600 dne 21. aprila, št 1601 do 2000 dne 22. aprila, št. 2001 do 2400 dne 23. aprila, št, 2401 do konca dne 21. aprila. Kilogram zdroba stane 10 K.
a Prodaja telečjega mesa, »Vnovče-valnica za živino in mast«, bo prodajala telečje meso .jtjiri v četrtek t. j. 15. aprila t. 1. potom sledečih mesarjev: Janežič, bolničar J., Ham Marija, Ahlin, Kočar, Zaje Ivan, Selan, Javornik Jože, Češek Alojz, Petrič Jakob, Černivec, Novljan, Bizilj, Kihtar Marija ml., Prepeluh, Škerjanec., N ovali Tone, Janež, Marija Širne. Vsak teh mesarjev je dobil v razprodajo tri teleta, Janežič pa je dobil pet telet. Kilo-
gram sprednjega mesa velja K 19 ter kilogram zadnjega mesa K 20. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa,
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pliberk: Poročilo o shodu 6. aprila smo poslali vladi, ker so nam iz raznih ozirov zdi boljšo in umestnejše.
Prošnja, Šuparger Ivana, vas Blato,
obč. trg Konjice, prosi one vojake, ki se vračajo iz italijanskega ujetništva, ali sploh, komur bi bilo kaj znanega o njenem možu Rudolfu šupergerju, italijanskemu ujetniku (zadnjo dopisnico jo pisal dne 23. junija 1919 iz Bernaldo di Potenca, nadalje ni več sledu o njem), naj jo obvesti proti povrnitvi stroškov.
Imate bolečine? V obrazu? V eelem telesu? Vaše mišice in živci Vam_ odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodctc se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomatfaio prave Fellerieve tl-za-krogljice! 6 škatljlc 18 K. Prava želodec okrepčuiočn švedska tink-lura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina poseuei, a najceneje. — iurfcn V. Feller, Stubica donja, Flza
Prftflfl baraka v sredini mesta, pri-riulifl pravna za prodaio živil. — Poizve se pri anončnem zavodu Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr.5.
Išče i/nharira pridna, poštena, v sir-se nllHUi illf, rosti 3o-40 let, najraje z dežele, za taki j ali fasneie. Oglasi na upravništvo »Slovenca« pod »kuharica 1<8j*.
{/nnj za težko vožnio se kupi. Zrebec iiuuj ima prednost. Tovarna za blej, Ljubljana.
Mudim po
ffnl iH se i S P, e za mostno pristavo. — alfi"I Ilrona in stanovanje v hiš'. — Poizve se Cesta na Kodel.evo štev. 8.
trg št. 134, Hrvatska.
A
Dr. Josip Rapoc
odvetnik v Mariboru, je bil imenovan za sodnijsko zapriseženega tolmača angl. in Iran. jezika.
Knj garna J Krajec nasl. v Novem mestu priporoča
V
Smarnke
Premišljevanje o Srca Marije. Napisal P. Ladislav Hrovat, vezana K 8'—. Lnrški prizori Na svetlo dal Anton Žlogar, kanonik, vezano K C —.
rol»f^nL- Mer P° 4 E". — se dobi v UbluMiL!) semenski trgovini Sever & Rom;>., Ljubltnnp. Wolfova nltca 12.
. 11	■ II ........ ■ ..........—.......
Čevlji, gilelle, oKvirji, porcelan,
Jo k j in drugo se proda pri hi-lilin! Šn.ci Sv. Petca c. št. 22.
Prispevajte za sklad S. l. S.
cESiiiiiiitiiiiiiitiaeKi^iit
V sredini mesta Ljubljane na lepem prostoru, želi prevzeti solidna tvrdka v lastnin prostorih, zdrav predm^i v
zastopstvo oziror komisijo
proti ugodnimi pogojL — Cenjene ponudbe pod »lepa prilika 1920« na upravni-tvo „Sloveoca". niiiiiiiiiaiidaatLiiiiiiiii
^astn. uniforma in plašč, iUUU i?5 vpoi abna za oivil, brivski, damski če vi'i št. 36, fine zaves*), srebrni Tafelaufsatz, kuhinjska tehtnica in razna drobniava. Prisojna ulica 3, 1. vrata št. 4 od 15 do 17 ure.
jbrib mmm pomočnikov h
Več
dobrih uiJfMuijiiiu ituuiuuuiiiuK m prirazova'oa sprejme takoj K. Majce in drug Radeckega cestp. 6. Ljubliaoa.
M m S2HI8
fno strd (med), sveče št. 20,
milo znamka „Z'atorog",
toaletno milo, sortirano,
milo za raz ranje,
praln prašesk ,,Kontent" v zavitkih
Po */« kg, plavilo,
fino vaze'lno v pločevinastih ška-
tljah po i/,. '!„ <i, in 1 kg, razne testenino v zavitkih po '/s^g;
nadalje
razne otroško sosalte (cuceljnl),
pra«l sleaj št. 5 in 8,
krtače za r.bane,
r,Ilirija« čistilo (krema),
biče,
b čevn bo, žlmnale ver Ike in sukanec,
Dobelc,
trgovina z mešanim blagom na debelo
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
ka'fcr tudi za jelo po K n-— se dobi vI trgovini s semeni Ševcr & komp. Lj'ub-| ljana, Wolfovo ulica 12.
sffi?enae kontor istln j a
ki ;io zmožna stenografijo In knjigovodstvo. One, ki so zmožne laščine, irnaio prednost. Nastop takoj proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ob-jednem se sprejme tudi izurjen
irsovsii pomočil, "K
Ponudbe na tvrdko Mihael Omahen. Višnjagora.
(Slavonija.)
kopališče.
Postaja južne železnice.
Radioaktivni topli vrelci. — Najuspešneje. lečenie: revmatizma, ischiasa, posledic raznib bolezni, ženskih bolezni, elabokrvnosti in občo slabosti.'
Ugodno letovišče." Dobra oskrba.
Celo leto otvorjeno. — Glavna sezona od maja do septembra.
Izurjeno slenogrsrnjo i* strojepisko
snrejmeta dr. Viadimr Krcč in dr. Josip Putlan, odvetnika v Ljubljani, Sodna nlica 1. Reflektira se snmo na prvo vrstno moč.
Vabilo
na
HmloiceiDposoKceiVrHi
ki bo
v nedeljo dne 35. aprila 1920 ob & uri zjutraj v hranimičnlh prostorh,
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka.
4.	Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
1SKII LES
kupi po najvišji ceni prosto vagon-po« nudbe z skrajno ceuo iu časom dobave je nasloviti na:
L'ii&S;aoa, pošt {»reci. f5i
Vpoštevalo so bodo samo zanesljive dobavitelje — vagoni na razpolago.
1 Dralsina za 10 oseb za norm. tir. 1 piateau-vozov za normalni tir. Eenc nmoior 20-25 PS Renauer 4< 000K. Elektromot. 220 volt 9 PS komplet »Jlektromot. 190 volt 2 PS. Parm siroj š kotit 250 PS." ' Parni stroj s kotlom 18—20 PS.
se tako! proda.
Vse v Jugcslavlji, ugodna prilika. —. Vprašan a ali brzojavi na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo
nabrežja *t. o.
Razglas.
Brci posebnega obvestila.
Ivana Lauler naznanja v svojem in v imenu vseh
ostalih sorodnikov prežalostno vest, da jo njen iskreno-Ijubljeni očim in stric, gospod
L.
a ^ss msr&merkt' bivši gostilničar in meščan ljubljanski
v sredo dne 14, aprila 1.1, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 77 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. aprila ob i uri popoidns iz hise žalosti Kopitarjeva ulica št. i na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Prosi sa tihega sožalja
V Ljubljani, dne 15. aprila 1920.
Sleatiu pogpebni savod.
Zadružna zveza v Ljubljani naznanja, da je njen zvesti uradnik, gospod
ANTON CVET
revizor
dne 13. apri'a 1920 po daljši, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 15. aprila 1020 ob 4. url pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Našemu neumornemu delavcu blag spomin.

Ocenjevalna komisija za presojo konkurenčnih osnutkov za zgradbo Trboveljsko premogokopne družbe v Ljubljani je na podlagi proučevanja in skupnih posvetovanj spoznala za najboljšo nižje navedene osnutke in jih odi kovala z cenami določenimi v konkurenčnem razpisu
I.	darilo 10.000 K
osnutek označen z geslom L.-T. proiektant inž. arhtt. Ado!f Leo Dukič v Ljubljani.
II.	darilo 6000 K
osnutek označen z geslom »Predlog", projektant: tvrdka Viljem Trco arhitekt in stavbeni« v Ljubljani.
III.	darilo 4000 K
osnutek z geslom T. P. D, v L. projektant Ladislav Lauda, arhitekt v Sarajevu, Ocenjevalna komi-.ija je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt z gesli: „Črni kralj ', „ObIikovanje", „Nova doba", „Crna ruda '. Izmed teh sta bila, priporočena v nakup po določenih zneskih po K 2000 osnutka z gesli; „Crni i-ralj" in ..Oblikovanje".
Raspisovaika vabi projektante pohvalno omenjenih in v nakup pripo-poročenih osnutkov, da izjavijo, če želijo, da se njih projekti razstavijo pod njih imenom, oziroma če pritrjujejo predlaganemu nakupu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1920.
Razpisovalka:
Trboveljska premogoKonoo ma
v Ljubljani. . _ ....
NA CHEBE.MOM
ISE^^^stB
Zagrsb, SundulKeva ull«a 14.
Telefon 21—28.

Kupuje in prodaja najkulant-neje vse vrste srebrnega, zlatega in papirnatega denarja.

Najmočnejši zdravilni akra-thovrelec. slovenske Štajerske, 36-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteinske Toplice itd. proti protlnii, revmatizmu, Sensklm in IlvCnlm bolaz« ni m slabostim, ranam, In« fluenci in njenim posla« dlcam. Blago sub-alpinsko podnebje, izvrstna oskrba, cene ugodne. Železniška zveza od Zagreba 3. ure. od Ljubljane 3. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno
Ravnateljstvo kopaltlCa postaja RIMSKE TOPLICE.
»jiniiA —im—.....i
IfttUd skoro flerabiiene oprave m i sobo
ES
(za gospoda) se vrši dne 17, aprila 1920 ob 9, uri dopoldaD v skladišču „Balkan' na Dunajski cesti štev. 33. v Ljubljani.
10 /o belo banaško, letnik 1918 85°/u belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. tO'5% črno dalmatinsko vino, želo fino, volnega, prijetnega okusa. 8*5% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7*5% belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
vinski oMoiek«Sp, siski. Gospodarska Zveza.
Razpis lesa!
Gozdno in domonsko oakrbnlštvo v Bohinjski Bistrici razpisuje oddajo po-
rabnegn lesn na »Uartlnikn«: 0200 olm1 in v Notranjem Bohlnin: 700 plca1 mehkega lesa in 1000 plmJ bukovih drv nn rastilu. Natančno pogoje pošilja na zahtevo oskrbništvo. Ponudbe ju vl»ig»tl pri oskrbništvu (lo SJO. apr. 192(1