Leto LXVI Potfnlne plačana * rofovfnl VJI t t S.Wf V Ljubljani, v soboto, dne 1. Januarja 1938 Stev. 1i Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din. i» inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdaja celoletno tfc Din, za inozemstvo 12t) Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1)1 Cek. račun . Ljnb- Ijana m lO.b^O in IO.V44 za inserate; Sar« levo štv. ?M>>. Zagreb štv. MI.0I1, Praire-' »unai 24.747 Uprava, tvopilar-ieva ulica štev. b. Telefoni nrednifttra in nprave: 40-01. 40-03 40-03. 40 04. 40-95 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka dneva po praznika m um ntrttun Današnja številka obsega 40 strani Novoletni poziv slovenskih škofov: Novoletna razmišljanja Novoletni pogled po Evropi nam pokazuje velikansko zbiranje sil v dva sovražna tabora: pristaši enega poudarjajo načelo močne roke in trde, brezobzirne državne oblasti, ki naj ukazuje red v družbi; pristaši drugega tabora, ki tudi vladajo z absolutizmom in diktaturo, sa pa cinično sklicujejo na človečanske svoboščine in na demokracijo, da bi z varanjem javnega mnenja tem lažje utrdili svoj despotizem rad ljudskimi množicami. V resnici nobeden od teli dveh taborov ne priznava človečanskih pravic in človeških svoboščin. V fašizmu je človek zaradi države, v komunizmu pa slepo orodje v rokah razrednega sovraštva. Med obema frontama, ki se bijeta za nadvlado sveta, pa teče človeška reka, ki se po svojem zdravem, naravnem nagonu izogil>a skrajnosti, proti katerim bi jih hotela pognati razpaljena strast zagrizenih političnih kolovodij. Ta množica naravno zdravih ljudi spoznava prav dobro, da družabno sožitje na svetu ni mogoče brez gotove avtoritete in discipline, brez katere je tudi vsaka socialna svoboda nemogoča m ničeva. Toda prav tako trdno je tudi prepričana, da avtoriteta ne sme iti tako daleč, da bi poedincu kršila njegove naravne pravice in mu jemala ono, česar mu ne druži»., us država nista dali. Čeprav v zmedenih dobah, kakor je današnja, najbolj uspeva tisti zvoditelj, ki vzbuja v množicah primitivne nagone, smo vendar prepričani, da so na našem predelu zemlje trezno in stvarno motreči Evropejci še vedno v veliki večini. Лки bo človeštvo hotelo obstali in napredovati, se bo moralo prej ali slej orientirati po teh slednjih, kajti sovraštvo, ki pa oznanjata rasizem in komunizem, ne more biti vodilo civilizirane družbe, ampak jo nujno vodi v razpad in pogin. Takega blaznega samomora pa človeštvo vendar ne bo hotelo napraviti in katoliška Cerkev kot modra učiteljica narodov ni zamudila prilike, da je v teh usodnih razdobjih z nedvoumno jasnostjo opozorila na socialne, gospodarske in kulturno zablode, v katere usmerjajo narode nekateri sodobni pokreti. Papeževa velikonočna okrožnica Divini Kedemptoris je opozorila na zablo-delost komunizma in pred njim zlasti odločno posvarila kristjane z značilnim stavkom: »Komunizem je nekaj bistveno slabega. Zato v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture«. Druga papeževa okrožnica - Mit brennender Sorge« pa je glasno povedala vsemu svetu, da je nemški narodni socializem novo poganstvo, s katerim krščanstvo na noben način ne more sklepati kompromisov. Druga, roženvenska okrožnica pa je jasno poudarila, da tudi fašistična vsemogočna država ni v skladu s krščanskim pojmovanjem človeka in družbe. Tako srno v preteklem letu z najvišjega uôeniskega mesta dobili jasno luč v sodobno zmedo pojmov. Obenem pa je-Cerkev po svojih najinerodajnejših zastopnikih nenehoma opozarjala, naj katoličani zvesto poslušajo svojo mater in naj se ne puste zbegati od demago-škili gesel, ki jih jim njihovi sovražniki priše-petavajo od desne in leve. Od cerkvene avtoritete je izšlo nešteto opominov, naj katoličani trdno skupaj drže in naj v vsakem pogledu ostanejo složni, ker bodo le na ta način mogli obdržati svoje postojanke in se uveljaviti med sovražnimi tabori. Naravnost pretresljivo se bere opomin sedanjega papeža belgijskim delavkam (5. sept. 1031): >Bodite složne, skrbite pred vsem in nad vsem in za vsako ceno za edinost, za edinost v mišljenju, edinost v čustvovanju, edinost v presojanju in v volji, tako da bo edinost v delovanju in v delu... Edinost je, ki daje močk Menda se ni zgodilo slučajno, da sta oba slovenska škofa v svojih novoletnih pozdravih, ki sta jih po : Slovencu« blagovolila nasloviti na katoliške Slovence, s toliko iskrenostjo poudarila potrebo edinosti med nami, ki je trenutno naša najvažnejša naloga. Kar velja za vesoljni katolicizem po vsem svelu, velja za vsak katoliški narod posebej. Učimo se pri nasprotnikih! Rekli smo, da je opazovati veliko zbiranje sil. Cas je, da tudi katoličani zberemo vse svoje sile. Slovenci smo majhen narod, ki vedno bolj prihajamo do prepričanja, da bnmo le v tem primeru mogli upati na uresničitev svojih narodnih in kulturnih idealov, ako bomo čim složneje in enotneje organizirani. Skromnost in enotnost vseh Slovencev v vseh vprašanjih bi bili najlepše spričevalo za zielost slovenskega naroda. Toda, da bi se vsi Slovenci združili na eno gledišče, na to žal ne moremo upati. Po nešte-vilnih izkušnjah poučeni in izmodreni vidimo, da je že tako med nami, da je močnejša kakor vez krvi in jezika — ločitev f>o svetovnem na zoni. Čeprav predstavlja katoliško verni del med nami velikansko večino, ne moremo upati, da bi se mu čeprav mala manjšina, ki je svetovno nazorno usmerjena drugače, hotela pridružiti. Doživljamo, da manjšina nasproti miselnosti večine ni le brezbrižna ampak naravnost sovražno razpoložena. Tako daleč gre to sovraštvo, da hoče iz nasprotovanja zatajiti celo svoje poreklo in pripadnost k slo- Slovenski katoličani: Bodite edini! nemo kongresu Kristusa Kralja ▼ Poznanju, opominja in roti, naj zapostavimo vse različnosti, pa se združimo ▼ močno edinstveno ironto zoper odkrito in prikrito brezboštvo. V novem leto si podajmo roke in skle-nimo svoje vrste — to je zahteva časa. V časovnih zahtevah in potrebah pa se javlja volja božja sama. t Gregori) Rozman škof ljubljanski. Za novo leto 1938 želim nam katoliškim Slovencem edinosti) da bi, trdno med seboj povezani, se v novem letu skupnemu cilju vsaj za korak približali. Slovenci imamo lo slabo lastnost, da si svoje itak maloštevilne sile cepimo s tem, da ustanavljamo brez potrebe preveč raznih organizacij in društev v isti namen. Manjka nam požrtvovalnosti s širokim razgledom na skupni cilj. In zaupanja v vodstvo imamo premalo, pa si skuša ustvariti svoj krožek, kdor misli, da skupno vodstvo premalo upošteva njegove predloge in načrte. Pa se z manj dobrim načrtom doseže večji uspeh, ako se ga oklenejo vse razpoložljive sile in ga v sporazumni ljubezni in navdušenosti izvedejo, kakor če se razcepimo po raznih »najboljših« načrtih v male skupinice. Sovražniki božji so navzlic globokim medsebojnim razlikam ustanovili enotno ironto. Papež nas ponovno, zlasti v pismu mednarod- Zelo pomembna je izjava svetega očeta Piia XI: »Razširjanje katoliškega tiska je naj-uriličnejši apostolat, ki ga moremo vršiti«. Težko si je predstavljati zmedo, ki bi nujno nastala v naši ožji domovini v verskih in prosvetnih, družabnih in vzgojnih vprašanjih, če bi moral katoliški tisk iz kateregakoli vzroka prenehati. Ljudje, ki čilajo izključno le veri in cerkvi nasprotno časopisje, so hitro pri- pravljeni, sprejeti in verjeti vsako neresnico o cerkvi in njenih naukih, pa tudi o državi in vladavinah. »Slovenec« že dolga leta kot vodilni katoliški dnevnik usmerja na podlagi krščanske morale pravilno pot med Slovenci ter je proti mnogostranskim napadom in polvaram odločen zagovornik verskih resnic in cerkvenih pravic. Prav tak6! Katoliški tisk ne sme slediti metode poročevanja, ki nairvnoma ne loči med resnico in ncrcsnico, da škoduje nasprotniku. Le če je tisk v službi resnice in pravice in ljubezni, je velemoč, ki lastne vrste utrjuje, sovražne pa slabi in uničuje. Bog daj, da bi »Slovenec« v nastopnem letu mogel omiliti, kar nas razdvaja, pa zbrati katoliške sile k skupnemu nastopu v obrambo verskih dobrini V Mariboru, ob božiču 1937. t Ivan Jožef škof lavantinski. venskemu narodu in mestoma celo vero svojih očetov, samo da bi tem bolj zabrisala svojo krvno sled. Čutili smo to sovraštvo do kato-lištva in slovenstva, ko je ta ločina imela v rokah oblast, čutimo to globoko sovraštvo tudi sedaj, ko so isti .ljudje sicer v politični brez-pometnbnosti, toda ne mirujejo noč in dan, da bi nam vet' škodovali. Prav nič ne pretiravamo, ako rečemo, da bi ti ljudje v primeru, da bi imeli v rokah neomejeno oblast, bili nad lastnimi krvnimi rojaki zmožni prav takih zločinov, kakor so se dogajali v Mehiki, v Španiji, v Rusiji ali v Nemčiji. Ne moremo torej pričakovati, da bi ves naš narod do zadnjih drobcev mogel biti združen v enem taboru. Toda potrudimo se, da bomo vsaj katoliški Slovenci, tisti, ki sta nam vera in narod največji svetinji, enega srca in enega duha! V tem bo naša največja moč in poroštvo tudi naše narodne zmage! Ako se nasprotniki od komunistov do takozvanih nacionalistov tako lahko združujejo v eno fronto, kakor gre za boj proti slovenstvu in katolicizmu, kako bi se vendar ne mogli sporazumeti drugi, ki so si v bistvenih vprašanjih neprimerno bližji iti je tisoč vezi, ki jih družijo, največkrat pa le osebna kaprica, ki naj bi jih razdvajala. Treba je le več iskrenosti in več res krščanske ljubezni. Ne prezrimo dela nasprotnikov, ki stavijo vse svoje nade na pričakovana nesoglasja v našem taboru. Neprestano zalezujejo vsak korak, brskajo po listih, prisluškujejo sestankom, da bi kje zasledili le malo špranjo v naši stavbi. To delo opravlja z žilavo vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari, zlasti njih časopisje, ki neprestano in-trigira in hujska, da bi zmedlo naše vrste. Лко bi nasedali njih vabam in poslušali glas svojih zakletih sovražnikov, bi se dogodilo, kar popisuje papež v okrožnici Divini Redempto-ris: 2e večkrat so naše srce z bolestjo napolnili prepiri med katoličani, ki nastanejo dostikrat i/, praznih vzrokov, a imajo neredko žalostne posledice, ko se bore med seboj sinovi iste matere Cerkve. Tako dobe prevratni ljudje, ki jih sicer ni toliko, usodno priliko, da te prepire netijo in dosežejo to, česar si tako žele. da namreč katoličane druge proti drugim nahujskajo.c Po besedah poglavarja Cerkve podučeni in po opominu naših slovenskih škofov opozorjeni vemo. kaj je naša prva dolžnost v novem letu: gojiti in krepiti edinost in slogo med nami! Slovenec kot glasilo vseh zavednih katoliških Slovencev se pridružuje tej nalogi in obljublja, da bo zastavil vse moči za njen vzvišeni cilj. V tej smeri naj gre javno delo vseh poštenih Slovencev v nastopajočem I letu. Nihčfl naj se pri svojem delu ne sklicuje na Cerkev ali celo Kristusa, kdor razdira slovensko katoliško edinost. Naj se temveč zaveda. da je prva želja Cerkve edinost in složnost katoličanov — za vsako ceno! Drin. Pravita bratovskih shladnic potrjena Ob lakltučku lista smo preieli i/ Belgrada: Ministrsk' svet ie na seji dne 31. decembra potrdil pravila za bratovske skladmce. ki |ih je 29. decembra podpisal mmietet za po/dove n rudnike. Nova pravila imajo 163 paragrafov, v katerih je do vseh podrobnosti urejeno poslovanie bratovskih skladmc njihovih organov in njihovega članstva. Najvažnejša določila teh pravil bomo objavili čitti prej. Nov vlak Jesenice-Ratere Nelfjrnd, SI. decembra. АЛ. Da ustreže smučarjem, ki potujejo v Kranjsko goro in Ratefe-Plnniea. l>o (»lavno ravnateljstvo državnih železnic od 1. januarja 1938 uvedlo še en vlak med Jesenicami in Ratečami Planico ob sobotah. Vlak l>n imel zvezo 7 brzim vlakom M. 2. !o drugih krajih države ob raznih kul-turno-političnih prireditvah večjega kova. Mirno lahko rečemo, da je danes državna misel po veej državi neprimerno močnejša, kakor pa je bila pred leti in da resnična protidržavna agitacija, o kateri so prejšnji režimi toliko vedeli povedati, da so smeli toliko preganjati, nikjer ni več dobrodošla, tudi v tistih krajih ne, ki bi jih kak |>olitikant rad proglasil za take. Zaslugo za to zdravo zorenje ei more mirno pripisati sedanja vlada, ki je z razširjenimi svoboščinami v6e življenje v državi bolj priljubila. „Sporazum" V oktobru so sicer voditelji tako imenovane izvenparlamentarne ojxizieije podpisali neko listino, ki jo je vladi nasproten tisk proglasil za »sporazum«, v katerem je bilo rečeno, da je vse, kar ee je doslej zgodilo in storilo v Jugoslaviji, napak, da je Ireba državo razpustiti in jo potem slovesno zopet ustanoviti, če bo »narode hotel. Ta »sporazum« pa se je razvijal tako čudno, da je dane* ie pravi nesporazum. Zasnovan je bil a premočnim računom na prvi učinek, zato ee je že v teh nekaj mesecih izkazal kot nepripraven za osnovno merilo pri urejevanju države. Delo za tisti resnični in pravi sporazum, ki bo jugoslovanske narode povezal v trdno sožitje, še čeka človeka, ki bo imel globlji pogled po državi in morda tudi — za zrno več ljubezni do dela. Takega sporazuma pa morda niti podpisati ne bo mogoče, ker ga bodo Slovenci, Hrvati in Srbi nosili v duši. Takrat se bo reklo: Jugoslavija! in 1k> pod to besedo tisto, po Čemer eo hrepeneli rodovi na slovanskem jugu, kar pa so vlastodržci v nekaj letih skazili in ustvarili razpoloženje, da se sklepajo »sporazumi« iz ne-volje, ne pa iz ljubezni. Preizkusn a trdnosti države ob hon^ordniu Huiša preizkušnja trdnosti države pa je bila ob konkordatu, ki ga je vlada predložila v odobritev parlamentu, s katerim je kulturno in številčno močni skupini katoličanov hotela dati enakopravnost. Ob te; priliki se je najMIj pokaralo. kaj je kdo. Če bi država ne imela kljub heterogenopti njenih sestavnih delov močnih notranjih temeljev, bi ob tisti vihri morala utrpeti liude in nevarne pretresljaje. Nekateri so takrat napeli vse sile. da bi vrgli vlado, pa naj se z državo zgodi kar hoče. Vsi nasprotniki vlade so »e kakor na glas pozavne zedlnili In se zaleteli v ilepo. samo da bi l;aj podrli. Letaki, shodi, nasprotovanja oblasti, izzivanja, hujskanje plemenske in verske mržnje — vse to je dolge tedne preizkušalo trdnost države in živce vlade. V tem delu je bilo mobilizirano vse. kar je slabega v državi: jns-arji. komunisti, levičarji, marksisti, faâisti. zarotniki vse. kar ie zmožno demagogi i e sli surovosti, je delalo s polno paro. Temu razdiralnemu delu so se seveda pridružili tudi sloven- ob zaključku leta ski jns-arji, ker 80 mislili: sedaj pa bo, aH pade vlada ali pa država, vsaka izprememba bo za naše etrankarstvo boljša od sedanjega stanja. — l'a ee ni zgodilo ne eno ne drugo. Ti ljudje so le pokazali, da so za državo edino pod pogojem, če so oni v njej najvišji državniki in najt>o!j neodgovorni oblastniki. Medtem je umrl patriarh Varnava, kar je za trenutek borbo proti vladi poostrilo, ker pa je vlada vseskozi ostala mirna v zavesti, da so trezni državljani in pravi rodoljubi vsi na njeni strani, so se morali pomiriti tudi nasprotniki. Polom razdira1 cev To čudno obnašanje je zlasti jns-arstvu, ki je bilo v vseh teh gonjah najbolj vidno, vzelo zadnjo priljubljenost pri ljudeh. Danes vsi verno, da je njihov program »borba, za oblast« in nič drugega. Ker pa se jim program nikakor ne mara posrečiti, so izgubili živce in se razhajajo v tiste smeri, od koder so se v upanju na tolste grižljaje zbrali. Pofovci in pohorei ei drug drugemu očitalo, da so krivi tega na svetu edinstvenega poraza. Nekateri, ki so že kaj bili v inozemstvu, se od tod nadejajo rešitve, drugi pa le še upajo, da bo vlada milostna in da bo izpregled da njihova tolo-vajstva. Eni in drugi pa tolažijo svoje zadnje pristaše. da bo, letos pa ho; toda letos ni bilo. Ker o kaki skupni misli, ki bi jih vezala, pri njih ni govora, je seveda kar naravno, da je zadnje njihovo sredstvo — nasilje. Strašijo in begajo ljudi e strašnimi letaki, radi bi jih uplašili z nastopi v tolpah, v govoricah lažejo kakor za stavo, skrivajo svoje podtalno in protidržavno delo v raznih organizacijah, ki so ob njihovih režimih del državnega aparata, če pa so v ojjoziciji. pa jih takoj izpremene v svoje avantgarde. Pod politično strastjo in surovostjo teh tolp je 8. junija pri Pri-hovi pri Konjicah padel mlad akademik Rudolf Dolinar. Taka jns-arska tolpa je v zasedi pričakala svoie politične nasprotnike in eden izmed njih je Dolinarju od zadaj zabodel nož v hrbet. Taki dogodki jih seveda morejo privesti ali k popolni likvidaciji niihove politične skupine, ali pa — v podzemlje. Oui ko šli т podzemlje. Tudi letos smo imeli nekaj občinskih volitev, toda teh skupin, ki bi tako bridko rade povedale svetu, da so še tu, ni bilo na volivno bojišče. Proti nam je zopet nastopalo tisto slavno sračje gnezdo, v katerem složno čepe komunisti, nacionalisti, zapeljani proletarci in trmasti buržuji, nemčurski up- Mednarodna poliliha v I. Î937 Nove oblike Leto 1937 ie bilo za evropsko politiko polno preizkušenj. Včasih se je že zdelo, da je polom neizbežen in da se Evropa hitro bliža svojemu koncu. Po izjavah samih raznih državnikov smo v raznih trenutkih bili le malo oddaljeni od vojne (zadeva nemških križark >Oeutschland< in >Leipzig< v šj)anskih vodah, ali pa zadeva s topničarko »Рапеу« na roki Jangcej.Toda položaj se je izravnal, često samo zato. da smo po enem preplahu doživeli še drugega, ki je bil mogoče še hujši. Vendar pa moremo reči z zadovoljstvom. da se je mir še rešil na površini in želeti si moramo le, da !>i se uresničile besede predsednika bratske češkoslovaške republike d rja. Beneša, ki je v božičnem govoru napovedal, da bo leto 19">S leto splošnih sporazumov med evropskimi državami. Zelo verjetno je, da bodo ti sporazumi čisto nekaj novega v evropski politiki, ker morajo iskreno ugotoviti to, kur se je v tolikih mukah in sumničeujih načelo in sprožilo. Leto pa. ki se poslavlja, je ugotovilo predvsem naslednje: utrdila se je italijanska zmaga v Abesiniji. Ni bila tajnost, da se je italijanska diplomacija dolgo pogajala za poravnavo z zadnjim abesinskim cesarjem Ilaile Selasijem, ki bi naj prezrl pravno stran abe>sins.kega problema Ln se vrnil v Addis /\bebo kot monarh, ki bi tam vladal pod italijanskim vnruštvom. Ko je tudi bivši nbesinski prestolonaslednik to' odklonil, se je začela v Abesinijo uvajati italijanska uprava in te dni ie prišel v Addie Abebo kot podkralj član italijanske kraljevske družine — vojvoda d'Aosta. Mulo prej pa je Mussolini še z balkona beneške palače oznanil italijanskemu narodu in vsemu svetu, da zapušča Italija za vselej Zvezo narodov. Italijanski imperij se je v mednarodnem oziru vsaj razvil v novo obliko, ki je precej različna od tistega, kar se je leta 1919 ustanovilo s paktom Zveze narodov i je nato Nemčija zasedla Porenje in odpovedala lokarnsko pogodbo, v jeseni pa je rlenila protikomunistično pogodbo z japonsko in se v špan»ki zadevi pojiolnomn naslonila na Italijo Evropa se je razdelila na os Rim—Berlin in na os Pariz—London, ali še bolje na blok fašističnih držav, ki se je močno povezal s pogodbo proti kominterni med Italijo. Nemčijo in )aponsko in ki je v prvi vrsti naperjen proti komunizmu, in na blok držav zapadno demokracije, ki se ne marajo spuščati v obračunavanje med fašizmom in komunizmom. Os Rim—Berlin in os Pari/—l/>ndon nista nič novega v evropski politiki, te pred vojno sta bila slična dva bloka, ki sta držala Kvropo v ravnotežju. Novo je to, da se je Evropa s temi pogodbami razdelilo v tri skupine in da se glavno težišče prenaša na ideološko polje. Preobrnila se je tako stoletja stara evropska politična doktrina, ki pravi, da mora vladati v Evropi mod najmočnejšimi zdravo ravnotežje. Če tega ni. moru Evroj)a shirati in propasti v negotovosti Ta razkosanost Evrope na političnem in ideološkem polju že kaže svoje zeln težke jvo-sledire. Ze nad 100 let, ko so zatrli gusarsivo, je bilo Sredozemsko morje tisto veličastno ogle- nik in njegov slovenski dolžnik, nekdanji samo-stojneži in orjunaši, itd. Ko pa vidijo, da jim vse to nič ne pomaga, izdajo letak, v katerem trobijo, da so preganjani, v časopisju pa vpijejo, da še nikdar ni bilo tako hudo kakor prav danes... In če jim potem poveš, da ne delajo prav, se postavi tak »nacionalist« pred te in pravi: Kakšen kristjan pa si, ali ne veš, da je vam naročeno, da morate ljubiti svoje sovražnike. Ob drugi priliki ti pove priliko o cestninarju in farizeju, češ, farizeji sto vi, »klerikalci«. Drugič zopet pove priliko o pobeljenih grobovih, češ, taki pobeljeni grobovi ste vi, »klerikalci«. Ob takem divjanju hitro pozabijo, da se njihovih rok kri drži. Za nje je zaključek leta obupno slab. Katoliški šhoffe Katoliški episkopat je imel letos dvakrat svoje zasedanje v Zagrebu, na katerih je proučeval stanje katoliške cerkve v državi. Po jesenskem zasedanju je episkopat izdal tudi poročilo, v katerem pravi, da se zaveda, kakšne barve je bila tista gonja proti konkordatu. Slovencem je 2. julija v Stični umrl veliki vladika dr. Anton Bona-ventnra Jeglič, ki je ves sedanji slovenski rod v imenu katoliške cerkve vodil po potih katoliške prosvete. Če v celoti pogledamo preteklo leto, bomo morali priznati, da za tnalodušnoet ni povoda Res še niso vse naloge rešene, niso še vse potrebe izpolnjene, zato pa tudi še ne bomo vtaknili rok v žep. Naprej gremo s pogumnim korakom v novo leto. - nove smeri daio evropskeigfl miru, kjer nikdo ni smel imeti nadoblasti in »o se vsi med seboj prenašali s trgovsko potrpežljivostjo m znosnostjo. Sedaj pa se je zgodilo, da oh tej poti neprestano gori in da se dve glavni velesili — Italija in Anglija — nikakor ne moreta sporazumeti za vozni red svojih bark po tem ozkem morskem prelivu. Ta čudna dekadenca evropske nadmoči çre v tem vprašanju že tako daleč, da se dvigajo od Maroka pa do Adena in Perzije arabska plemena in se bore za svojo narodnostno samostojnost. Vsekakor je čudna ta narodnostna borba, ki čeeto ne slom na drugem kot na verski vzajemnosti, ki jo pa vendarle evropske velesile jeml jejo zelo resno. Na zadnjih manevrih italijanske vojske v Libiji 9e je dal Mussolini okli'cati za zaščitnika Arabcev, Anglija se je morala hitro umakniti prod zahtevami Egipta in na kapitulacijski konferenci priznati Egiptu popolno samostojnost. Francija pa je tudi šla v vprašanju Sandžaka in Aleksandrete silno dole* daleč in tudi skušala biti prijetna arabskemu svetu v tem majhnem delu sveta med Turčijo in Sirijo. Palestina pa že vse leto ni nič drugega kot ognjišče nehiirov in več ali manj groznih pokoljev. Ta !x»rba za nove oblike se pozna tudi v srednjevropski politiki. Bilo bi nespametno, če bi mislili, da se mlade srednjeevroj>ske države smejo v borbi za svojo pot posluževati metod preživele narodnostne borbe v 19. stoletju. Vse srednjeevropske države so res da nastale po načelu nHrodne samoodločbe, ki je bilo najmočnejše prav v 19 stoletju, toda ravno moderni nacionalizem v avtoritativnih državah jih je mogel jioučiti, kaj morajo zahtevati v narodnostnem oziru, zavest evropske skupnosti pa jim i'e prav v človečanskcm in socialnem oziru nakazala pot, ki je v skladu s tradicijami evropske politike kot se šele poraja. Tako vidimo namreč pri srednjeevropskih državah ta razveseljivi pojav, da nobena srednjeevropska država ni zapustila Zveze narodov, ker je to ne ovira pri izvrševanju narodnostnega programa. Da, celo tako močna je ta zavest skupnosti in odgovornosti pri teh manjših državah, da se kljub oblikam modernega nacionalizma med njimi vrši hitro iin koristno zbliževanje, ki nima nič drugega za cilj kol zaščititi mir, ideja, ki je pač najgloblje zasidrana v krščanskih temeljih Evrope. Pri te.m moramo biti veseli in ponosni, da je v tem letu boš Jugoslavija nekako vodila v tej smeri Njen ministrski j»red«ednik in zunanji minister g dr Milan Siojadinovir je začel leto s prijateljsko pogodbo г Italiio v BMgradu. ob koncu leta pa se ie to delo zaključilo z obnovitvijo pogodbe s FranHjo in z obiskom drja. Milana Stojndinoviča v Rimu. Tako se utrjuje položaj in mir nn Balkanu in v Srednji Evropi in prav jutrtvslovanska diplomacija se je letos največ trudila, da bi prišlo do obsežnega sipo-razuma z Madžarsko, kar tudi ni več daleč. Ne Ivomo najbrž krivični, če menimo, da je bilo to delo tako daleč vzpodbudno, da se približujemo počasi sporazumu med Češko»lova5ko in Nemčijo in Erancijo Pravkar «r med temi državami sklepajo pogodbe o tiskovnem premirju, ki naj utrde pot splošnemu j>omirjenju. Te oblike so danes že tako vidne, da lahko rečemo, da bo volja po miru v Evropi najbrž rirodrla Povsod se opaža stremljenje po usla-itvi režimov. Val noveea konservalivizma zajema Evropo Ko se bodo nove oblike ustalile tedaj se bo šele lahko pokazalo, kakšno smer bo ubralu evropska politika, to se pravi, kako se bo moglo izoblikovati novo evropsko ravnotežje. ki naj nato ureja usodo Evrope. Pri tem urejevanju pa se bodo zopet znašle stare velesile, ki so iz težav zadnjih let lahko ustvarile prepričanje, da je naša mala stara Evropa poslala premajhna za tekmo med njihovimi interesi. Danes smo uajbrž tako daleč, da se nikdo več ne bo mogel oJ>oeatiti na račun nebogljenejših manjših evropskih državic. Velikim evroj»skim državam se nalagajo dolžnosti, ki se lahko izpopolnjujejo samo s svetovnimi merili v roki. Moderna Italiia se je v svojem dinamizmu že umaknila v vzhodno Afriko, dasi je s tem morala odkloniti tako občestveno ustanovo, kakor je Zveza narodov. Tudi nova Nemčija se dozdevno nekoliko umika od evropske preozke šahovnice in se je pred ženevsko svetovno ustanovo oddolžila 9 pogodbo proti kominterni, re.šitev svojih gospodarskih problemov pa vendarle vidi samo v kolonijah Toda Hitler sam je izjavil, da bo ta kolonialni problem rešen najbrž šele čez kakih 10 let. Velika Britu-nija in Erancija ]>a eta se tudi izmuznili iz obroča odgovornosti za ženevske neuspehe ua ta način, da sta z Zedinjenimi državami Severne Amerike sklenili takozvani »trojni valutni sporazum«, ki naj počasi re$i čez nekai let njun položaj v Evropi in v Zvezi narodov. l)a je tudi ta smer samo še počasno in nerodno tipanje, se vidi iz tega, da bi Francija in Anglija najhitreje rešili Zvezo narodov, če bi spravili Ameriko v Zvezo narodov. Kadar bodo Zedinjene države v Zvezi narodov, todaj bo le malokdo mogel ostati izven nje. Italija si je inko že dovolj utrla pot za svoj imperij. Nemčija ji sledi, dočim hodi Japoimku s svojo čudno nenapovedano vojno na Kitajskem čisto svojo pot Ta pot je pa že tako uglajena. da so se Francija, Velika Britanija in USA morale močno zediniti v tako čudui ob'.iki kot je »valutni sporazum«, da se lahko v bodoče še postavijo v vrsto, ko se bo Kitajska končno de-finitivno razdelila vsaj za zeleno mizo diplomatov in finančnikov. Zanimivo pa je, da je ta tro-zveza tako močna, da je na bruseljski konferenci odklonila »pomoč« sovjetske Rusije in je Litvinov v znak nezadovoljstva zapustil Bruselj in tako samo še podčrtal, du je Rusija danes zelo izolirana. Volitve po novi ustavi v Rusiji so pokazale, da se Rusija bliža popolnoma osebnemu režimu samo edinega Stalina, ki bo postal resničen »oče in odrešenik revolucije« tedaj, ko bo dal ustreliti zadnjega revolucionarja. Pri tem trenju In novem oblikovanju sveta Da ne smemo pozabiti mednarodnega dela Cerkve. Letoe je katoliška Cerkev zaživela v svetovnem oziru zoj>et eno izmed svojih najlepših dob. V l>orbi med dvema eovražnima ideologi-, jama je ohranila svoje močno in jasno stališče, ki ga toliki preroki tako zavidajo in obenem sovražijo. S številnimi poslanicami je sv oče nakazoval tisočletja staro pot krščanstva mlademu rodu, kardinalu Verdieru pa je bilo v razklani Franciji dano, da je znova podčrtal dobrikajočim se marksistom, da more edino Cerkev s svojim naukom podpreti iskreno socialno delo, tako da ne bo trosilo sovraštva, ampak reševalo človeka. Oblike ee počasi uvtaljujejo. razne smeri pa še iščejo ravnotežja v Evropi in v svetu. Evropa je premajhna, da bi bilo njeno ravnotežje še tako strašno pomembno Sedaj gre za ravnotežje v svetu. Zato lahko mogoče rečemo, da se vojna v Evropi ne izplača in da nam bo torej tudi v letu 1938 mir v Evropi ohranjen. Problem Zveze narodov pa ni evropski, ampak svetoven in upajmo da »e bo ta lepi ideal vse-človečanske sreče dvignil, ko bo ustaljeno ravnotežje v svetu. Evropska politika se je že usmerila v to smer. зпавннппваааивикшдаиаапввавввдва Dr. l?ydo!f Roilc zdravnik, se jc naselil v Gornji Radgoni ter je začel ordinirati v hiši g. dr. Breznika. вввваввиивавваввваввввввнаиввввв Velika tatvina v Mariboru pojasnjena Maribor, 31. decembra. Kakor eo listi že poročali, je bik» btariMrju Francu Puklju v Vetriujeki ulici ukradenih 60.000 din gotovine iti tri hranilne knjižice v skupni vrednooti 120.000 din. Mariborski policiji ee j« posrečilo izslediti tatu, oziroma tatico v osebi 27-letme zasebnike Elizabete Bach, ki je stanovala v Mlinski ulici. 1 atico je odkrilo prezgodaj« veselje z velikim plenom. Začela je prezgodaj razmetavati denar. Policiji je postalo to sumljivo m tatica je po triurnem zaeliševanju priznala, da ima v rokavu plašča zašitih 21КЛ) din, nekaj denarja je zamenjala v avstrijsko valuto, gla\ni del pa je skrila Cri svojem »prijatelju* Ivanu Podjavoršku v Po* režju Pri njem je našla policija 35.000 din, ostalih 25.000 din pa je Bachova skrila doma v drvarnici, 4000 din pa je že zapravila. Bachova je že imela pripravljen polni fet ш vozao karto za po* v Gradec. Redek zločin v mariborski kr uiinalistiki preiskuje višji nadzornik Cajnko. Stari g. Pukelj, ki je bil včeraj ves pobit. 6|)loh ne more verjeti, da so odkrili še skoraj ves znesek, ki mu je bil ukraden. Neprestano govori, da se mu vse zdi tako, kakor da bi sanjal. Promet z devizami Bclgrad, BI. dec. m. Finančni minister je podpisal odlok, na osnovi katerega bodo izvozniki od 1. januarja I. 10S8 dalje morali oddati Narodni banki samo 25% deviz in ne več Л3%% kakor doslej. To pomeni znatno olajšavo v uaši devizni trgovini. Belqrnd, 31. dec m. Tekom pretekle noči so bili v prestolnici triio večji požari. Med drugimi je gorela tud1 hiša pokojnega bivšega poslanca Milanu Pribičeviču v Birčaninovi ulici. Clasilci so bili o požaru pravočasno opozorjeni in so ga kmalu zaduSili. M 1 11 n VaMm° Vas, da si Offlfdate nn|zabavneJ3l novo-II 1 N U lelnl (Um burko, ki po evntem žanru »pomluj; na ve- „ftENSKB »TRAJKAJ0- ln „«ENSILE VLADAJO" UNION Na Skednju Г 1 4« «4 fDaB SP,et anf đer Tenne> ,81. 22-21 Danes In Jutri ob M-, V7., tO. In 21. url 109°/o smeha m zabave 1 Uatineta: dane* ln lutri ! ob 11. url dop. op«rcta шк т$\ж i Marika Rokk in Joh. Koreter« Л Matinejske ulske cene t I Ster. 1. »SLOVENEC«, dne 1. fan tiari« 193«. Btree 3 Ban dr. Marko Natlačen: Ob prestopu v novo teto Zahvala in pozdrav Vtem naSIm prijateljem, zvestim bralcem In pogumnim sodelavcem se na pragu novega leta prisrčno zahvaljujemo In Jih prosimo, da nam tudi v bodočem letu ostanejo zvesti in podpirajo naša prizadevanja. Z marljivim branjem, priporočilom v krogu svojih znancev In zlasti s pridobivanjem novih naročnikov more vsak na§ somišljenik pripomoči k temu, da bo »Slovenec« tudi v bodoče vsebinsko najbogatejši In najbolj brani dnevnik naše Slovenije. »Slovenec« stopa v 66. leto svojega obstoja s trdnim sklepom, da bo tudi v bodoče vestno izpolnjeval svojo dolžnost tor nudil svojim bralcem vsestransko bogato, zanimivo In koristno branje. Potrudili se bomo, da poplačamo zvestobo svojih starih prijateljev In da v čim večji meri zadovoljimo krog novih naročnikov. Vtem pa prisrčno ielfmo blagoslovljeno In srečno novo letol Uredništvo in uprava »Slovenca« seje obrede т kmečki hHH ob rojstvu sina, ter vse, kar ga »ledi. Zanimali so ga rauii ljudski tipi, ki jih je ix realnega življenja nabiral po svoji ožji domovini, zanimali so ga dogodki ob ženitvah magnetov in bajtarjev ter vaških originalov, ki eo glavni predmet njegovega oblikovanja. Širših problemov se je loteval г zgodovinskimi študijami, opisujoč vraie, čarovnice, potujoče dijake, kmečke upore (na ižanski grad v 1. 184,4 ). najdbo živega srebra (tlačanstvo) itd. Skratka: kot pisatelj je Podgoritan pravi tip IjnHtkege pitaleki noče ljudem samo pomagati pri njihovi materialni borbi za boljše življenje, temveč mu hoče nuditi tudi prijetno, lahko in dobra berilo v domačem, šegavem in lepem jedko. Kot tak ljudski pisatelj bo živel v slovenski slovet veni zgodovini, kjer bo zlasti njegova novela »Sln< imela svoj posebni prostor kot najbolj tipičen plod romantičnega folklorističnega gledanja na vas, prav v slogu slikarja Maksima Gasparija. Ob koncu življenja mu je bilo dano videti te začetek svojih Izbranih spisov v redakciji prof J. Logarja. Upajmo, da ee bodo nadaljevali ter tako tudi potomcem ohranili Jakličevo leposlovno žetev, ki je bila našim očetom tako prijetno berilo. Sicer Je v teku Ie1 t7.gubilo marsikaj na svoji vrednosti, toda Se vedno bo našemu ljudstvu hvaležno branje, pa tudi — dobro in plemenito. In to ter nič več je hotel tudi v leposlovju ljudski kulturni delavec Jaklič-Podgunčan. — Pri težki stolici napetosti glavobola vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Oart. rec. S. br. KM74/». Gradbena podjetnost v Maribora t Za 25 milijonov novih hiš in zgradb Velike m tefke naloge čakajo našo slovensko banovino v nastopajočem letu in v bližnji bodočnosti. Ljubljana, 3t. dec. Davi ob šestih je na svojem domu v Moetah •redi svoje zbrane družine mirno dokončal pot svojega žrtev in sadov polnega življenja gosp. Franc Jaklič, o katerem pač lahko rečemo, da je bil pravičnik, kakršen je redek med nami. Po svoji vsestranski delavnosti in značajnosti je bil rajni g. Jaklič velik mož Bil je eden iz tiste ▼elike dolte, ki je s svojim delom tudi sam ustvarjal preporod našega naroda. Bistri sin Dobrega polja, kjer se je rodil v Podgorici 6. decembra 1H68, se je šolal sprva doma, pozneje pa na ljubljanski gimnaziji in na učiteljišču, nakar je leta 1889 postal začasni učitelj v Ljubljani, pozneje pa je leta 1893 postal učitelj v Dobrepoljah, kjer je postal tudi nad učitelj. Tukaj je potem vzgajal mladino do leta 1919 Po prevratu se je za nekaj časa preselil v St. Janž, odtod pa v Ljubljano, kjer si je s skromnimi sredstvi postavil malo hišico. Tu so zapisani samo kratiti podatki o njegovem življeniu Njegovo delovanje pa je bilo tako vsestransko, da je poseglo v vse panoge slovenskega kulturnega, gospodarskega, političnega in tudi verskega življenja. Po poklicu je bil rajni g. Jaklič učitelj v pristnem pomenu besede. Ni učil le otrok, marveč tudi gospodarje. Iz svojih ljubi jen iili Dobrepolj je napravil tako rekoč zibelko slovenskega zadružništva Posebno delo bi bilo potrebno, kdor bi hotel opisati, kaj je rajni storil za naše zadružništvo itn kaj je storil za gospodarski in kulturni dvig svojih Dohropoljcev. Mož, ki je zadružništvo najideal-neje pojmoval, je bil Franc Jaklič. Slovensko ljudstvo dvigniti — to je bila želja pionirjev tiste junaške dobe, to je bila žeija tudi rajnega Jakliča. To so bili tisti zlati Krekovi časi, ko nihče izmed plemenitih ni okleval in se ni bal. In Jaklič se ni nikoli bal, kadar je bilo treba kaj storiti za svoje ljudstvo! Imel je veliko družino malih otrok, pa ni klonil, ko so mu grozili, da ga bodo vrgli na cesto. Zvest ie vztrajal in zaupal moči idej, za katere se je boril. Zato pa ga je ljudstvo leta 1900 Izvolilo za svojega poslanca v deželni zbor kranjski, kjer je svojo delavnost še povečal. Bil je prvi med krščanskimi učitelji, ki je zasnoval in tudi izvedel misel, da se mora katoliško učiteljstvo združiti v svojo organizacijo. Tako je s peščico somišljenikov ustanovil Slomškovo zvezo, za kar je moral prestati mnogo gorja in napadov, pu ni nikdur okleval. Bil je voditelj ne le svojemu ljudstvu v domačem kraju bil je voditelj vsega katoliškega učitelj-etvn na Slovenskem Dasi je težko hodil, je po-potoval, če je bilo treba, v daljne slovenske kraje, samo, da je zbira! katoliške učitelje in jim dajal poguma Ko se je v Gorici ustanavljalo društvo krščanskih učiteljev, je bil Jaklič zre- Reke trgajo m ogrožajo ogromne kose rodovitne zemlje. Prostrane obseljene pokrajine Se nimajo zdrave pitne vode. Ceste mnogokje niso v stanju, kakor bi ti jih želeli. Bolnišnice kričijo po obnovi in razširjenju in obstoječi socialni zavodi niti zdaleka ne zadoščajo potrebam, povzročenim po socialni strukturi našega naroda. Od leta do leta naraščajoče število di-jaštva v srednjih šolah postavlja banovino pred nove težke naloge. Kmetijska pospeševalna služba pri nas ie daleč ni na oni vi&ini, da bi mogla v zadovoljivi meri dvigniti našega kmeta do onega napredka, da bi mogel uspe&no tekmovati t svojimi sosedi na sever©-zapadu. Naše denarno zadružništvo še vedno ni ozdravljeno od težkih udarcev, ki mu jih je prizadejala denarna kriza m slabo gospodarstvo prejšnjih let. S tem sem nazaiačfl т grobih obrisih nekatere najvažnejše naloge ki jih bo morala naia banovina reševati v novem letu in v bližnji bodočnosti. Zavedam se, da so te naloge tako ogromne in združene s tako velikimi denarnimi sredstvi, da jim naenkrat ne bomo kos. Toda z zdravim optimizmom in smotre-nim vztrajnim delom bomo korak za korakom odstranjevali ovire in gradili svojemu narodu pogoje za boljše življenje. ven in započetenre delu del svoj tehtni poudarek. Tedanja Slovenska ljudska stranka je hotela med svojimi državnimi poslanci na Dunaju imeti tudi zastopnika učiteljsrtva. Franc Jaklič je bW Ubran za to, saj ga je ljudstvo z veseljem volilo, ko je videlo v njem svojepa nejiskrenej-šega prijatelja. Jaklič je postal državni poslanec v dunajskem državnem zboru leta 1907 ter ostal do konca Avstrije. V vsem njegovem delovanju pa ga je podpirala globoka vernost, ki mu je dajala moči, da ie vse ogromno delo zmogel. Kdor bi hotel Jakliča popisovati samo z vidika gospodarskega ali političnega organizatorja, z vidika pisatelja ali učitelja, ta bi Jakliča in njegovega dela nikdar ne mogel razumeti in prav spoznati. Jakličeva prisrčna želja, več kakor želja, življenjski program njegov je bil: slovensko ljudstvo povzdigniti na vseh področjih javnega In zasebnega življenja in ga s katoliško versko zavestjo oplemenititi, da bi bil naš narod vzor vsem drugim narodom. Temu programu je bilo namenjeno vse njegovo plemenito delo, ožarjeno z lučjo globoko verujočega katoličana. Čudovito grenke preskušnje mu je Bog pošiljal v njegovem življenju, kar pa je vse prenašal z vdanostjo v IVo^u zasidranega moža Do dna vdan in zvest Bogu ter njegovi Cerkvi, je bil do kraja zvest svojim idejam in prijateljem. Zato mu je Bog tudi ozaril zadnje dni življenja tako, da je pred nekaj časa, ko še ni slutil smrti, rekel: »Sedaj pa nimam na svetu nobene življenjske naloge več, za katero bi deloval, lahko bi torej umrl.c Doživel je, da je njegova družina, za katero je tako nepopisno lepo po očetovsko skrbel, bila vsa preskrbljena, ko je zadnja hčerka dobila službo. Doživel je, da se je ustanovila v Mostah nova župnija svete Družine, kar je bila njegova zamisel in njegova srčna želja. To željo je gojil zaradi tega, ker je videl, koliko človeških duš se pogubija in koliko družin je nesrečnih, ker ne poznajo pravega Kristusovega nauka. Župnija je ustanovljena, kar- je s prisrčnim veseljem pozdravil. Za 69 letnega moža — je videl — da drugih živ-ljenskih nalog ni več, zato je tako rekel. In se je zgodilo, da je Franc Jaklič zadnji Moščan. ki je njegovo ime zapisano v mrliški knjigi dosedanje župnije sv. Petra in da je prvi, ki ie njegovo ime zapisano v mrliški knjigi nove fare Tn njegovo truplo bo prvo, ki bo v nedeljo ob 4 popoldne blagoslovljeno v novi farni cerkvi svete Družine v Mostah. Naj uživa božji mir v objemu svete Družine, ki si je toliko prizadeval za njeno svetiftče! Njegove domače, ki so izgubili svojega dragega očeta .zlasti pa gospo, ki je vse življenje tako junaško vztrajala ob strani svojega moža, pa naj ob tej bridki izgubi tolaži božji Tola/nik! Jaklič — Podgoričan Prav taka skrb za povzdigo ljudske izobrazbe in za poznavanje slovenske narodne duše označuje Jakliča kot pisatelja. Njegovo pisateljsko delo, ki ga je pisal večinoma pod znanim psevdonimom Podgoriian je priobčeval največ v starem >Dom in svetut, kateremu je bil eden. najplodnejših in najbolj branih sotrudnikov v prvih desetletjih. Se kot dijaka učiteljiščnika ga je pridobil ustanovitelj »Dom in sveta« Franc Lampe za list, ter mu ostal ves Čas dober mentor in podpornik. Kot učitelj na Grabnu, na Barju in v Skofji Loki je snoval ljudske poveetice v Jurčičevi tradiciji, opisujoč navade svojega kraja, pa tudi Barja, ter spomine starejših ljudi. To eo spisi, ki so zopet letos izšli v njegovih Izbranih spisih pri Jugoslovanski tiskarni (I. zvezek). Pozneje je iz Dotfrepolj. kjer je ustanovil eno prvih krščanskih zadrug na Slovenskem, pisal tudi socialne slike »Vaška pravda«, >0 ta testament' itd., posvetil v zgodovino Suhe Krajine z zgodovinskimi povestmi »Ljudska osvetiK, slohannes studiosus« itd. Se v zadnjih letih je pisni povesti za Mladiko (Zadnja na grmadi) ali za Večernice (V graščinskem jarmn, Peklena svoboda), ki so našle mnogo bralcev Najmočnejša moč Jakliča pisatelja je bilo poznanje slovenskega folkloristič nega blago 1er je v tem zlasti njegova novela »Sin« pomembna ter eno najznačilnejših slovenskih kmetskih romantičnih del sploh V njej ooi- Maribor. 31. decembra. Že dolgo let ni imel Maribor tako živahne gradbene ttezone, kakor je bila letošnja. Kadar se je pa v prejšnjih letih veliko gradilo, je po navadi občina nosila gJavni delež na podjetnosti. Letos pa zamoremo beležiti razveseljiv pojav, da se je za eebna gradbena podjetnost zopet poživila. V letošnjem letu ee je zgradilo v Mariboru 33 stanovanjskih hiš e skupuo 148 stanovanji. Od hiš j« bilo 11 visokopritličnih, 19 enonadetropnih, 7 dvonadstropnih. 3 triradstropne ter ena dvoriščna zgradba. Poleg stanovanjskih objektov pa se je zgradilo še v mestu: 13 industrijskih zurudb m povečav, 2 goepodarski poslopji, 7 nadzidav, 9 prizidav, 29 preureditev, 2 lopi, 4 dvigala, 1 portai, 1 bencinska črpalka, veliko pa je bilo raznovrstnih malenkostnih preureditev Ln popravil. Od novih etanovanj ie 45 enosobnih (soba in kuhinja), 63 dvosobnih, 37 trisobnih, 4 štirisobna. 3 Seobna, eno pa obsega celo prvo nadstropje ter ima več kot 5 sob. V novih Iliših se je zgradilo tudi 8 pisarniških in obrtniških lokalov. Vrednost vseh teli novih zgradlb znaša 20,(>02.()6(>.43 d.n. V tej vsoti pa niso zapopadena gradbena dela mestne občine, kakor preureditev dnevnega zavetišča v Magdalen-skem predmestju ter prizidek na policiji. Mestna občina ni izvajala drugih večjih gradbenih del, pač pa velika druga javna dela, kakor kanalizacije, ureditev Kralja Petra trga in drugih cest; v ta dela je bilo investiranih več milijonov din. Precej je zidala tudi mariborska industrija. Večinoma eo bili to prizidki m povečave starih obratov, ]e veleto-varna Hutter je pozidala večje nove tovarniške zgradbe poleg svojih doeedanjih tavam. Se mnogo živahnejša bo po sedanjih znakih sodeč prihodnja gradbena eezona. Prihodnje leto Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 30. deeein-bra 1937, sledeči: Dnevnik „Slovenec" bodo dobivati ce'o leto zastonj: 1. Skočir Viktor, arhivar v pok., Celje, Jenkova 25. 2. špendal Ivan, kaplan. Kberndorf (Koroško). 3. Hue Ivan, orožniški narednik, Ljubljana, Svetčeva 8. 4. Primožič Ivan, Litija. 5. Pavlin Jože. Martinhrib 4, p. Dol. Logatec. Dnevnik „Slovenski dom" bodo dobivali celo leto zastonj: leto 1938 zastonj sledeči izžrebanci: 1. Brus Mira, dijakinja. Ptuj, Prešernova ul. 30. 2. Ceglar Stanko. Sal. dom, Radna. p. Bo-štanj ob Savi. 3. Kralj Majda, dijakinja. Ljubljana, Topova e. 19. 4. Sedej Pavel, nrar, Jesenice. Gosposvetskn c. 18. 5. Lotonjn Miško, drž. premogovnik, Velenje. „Slovenca" bodo dobivali i mesec brezpfačno : L Virnik Josip. Jezersko nad Kranjem. 2. Kulovec Viki, učiteljica, Valta vas 50. p. Straž* bo tudi mestnit občina začela z velikimi zgradbami in eicer se prične graditi na pomlad nova carinarnica. Poleg tega se bo nadaljevala m najbrž« zaključila regulacij Glavnega trga, ki bo sama stala 2 milijona din. Prav tako namerava banovina začeti z zgradbo nove realne gmuiaziie v Magdalen-sltem predmestju. Seveda se bo nadaljevala zgradba novega bogoslovja pod Kalvarijo, ki je leto» dobiio 6voje temelje. Poieg teh javnih zdragb bo pa tudi zasebna gradbena podjetnost prav krepko posegala v gradbeno življenje. Obeta se nam postavitev velikih stanovanjskih in trgovskih objektov in palač, i a ko bo najbrže pričela prihodnje leto Vzajenma zavarovalnica z zidanjem svoje palače. Zavarovalnica je že napravila pruicipielen sklep, da kupi zemljišče in začne takoj potem z zidanjem. Tudi Pokojninski zavod bo na pomlad zidal petnadstropno palačo. Najbrže bo drugo leto gradila tudi odv/etniška zbornica svoje hiše na stavbišču na Kralja 2'etra trgu. Iovarnar Marko Rosner namerava zidati veliko večnadstropno etatiovanjsko hišo za evojc uradnike na vogalu Zriniskega trga in Maistrove ulice. 1 amošnjo veliko parcelo je že kupiL Tudi tovarnar llutter bo pričel na poituad z zazidavo evojega kompleksa pred okrajnim glavarstvom, če se reši do tedat vprašanje bodočnosti tega prostora. V regulacijskem načrtu je namreč ta prostor rezerviran za javne zgradbe, ki jih pa Maribor v doglednem času najbrž še ne bo dobil. Obeta ee še zidava cele vrete novih manjših (dvonadstropnih) hiš v mestnem središču, zelo živahna pa bo na pomlad gradbena sezona v predmestjih, predvsem na nekdanjem R oser, bergo vem posestvu, kjer prodaja mestna občina gradbene parcele po zelo nizkih cenah Tudi na banovinskt Pristavi se bo začela na pomlad gradnja cele vrste novih vil. 3. Rutar Pavla, Lesce pri Bledu. 4. Grabor Leni, Dolcnjavas, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 5. Oajšt Valentin, cerkovnik, Maribor, Frančiškanska ul. 2. 6. Perpar Vinko, podpregl. fin. kontr. v pok., Krško 84. 7. Gabrijclfif Bernard, Črnuče 90, p. Jeiica. 8. Orel Zora, Ljubljana, Poljanska c. 18(111. 9. Anoschek Aleksander, trgovec, Ljutomer, Stari trg 58. 10. Hozjan Murko. Odrar.ri 48, p. Beltinci. „Sîouensfc» dom" bodo dobivali t mesec brezplačno i 1. Lenič Ivan. akademik, Plešivica 1, p. Brezovica. 2. Jug Franjo, višji kontrolor, Bolgrad IX, Kolonija Min. Snobračaja 18. 3. Schweiger Viktor, Ljubljana, Puharjeva 5. 4. Veršič Franjo, žand. staniea, Mozirje. 5. Stritar Albin, šolski upravitelj, Ljubljana, Oosposka nI. 9/1. 6. Rozman Dušan, dijak. Podjunskn lil. 13, Spodnja Šiška. 7. Černetič Silvester. Ljubljana, Tjrševu 67. 8. Gruden Maks, upravnik jctnišnice, Celje. 9. Počkaj Vlado. Rožna dolina, C. IV., št. 21, p. Vič. 10. Kopitar Motod. žel. uradnik, Ljubljana, Opekarska c. 17. Nagrade za božično križameo Stran 4 »SLOVENEC«, dne 1. januarja 193b. Stev. 1. Drobne novice Koledar Sobota, 1. januarja-. Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Mlaj ob 19.58. Herschel napoveduje lepo vreme. — Navadno leto 191W ima 365 dni iu se začne h soboto in konča s soboto. Pomlad se začne 21. marca ob 7.43, poletje 22. junija ob 3.4, jesen 23. eepteuibra ob 18, zima 22. decembra ob 13.14. — Zlato število je 1, epakta XXIX, sončni krog 15, ritneka številka в, nedeljska črka B, letni vladar je Jupiter. Letos bos'a eolnee in luna dvakrat mrk-nila. V naših krajih bo viden le lunin mrk, ki bo 7. novembra. Nedelja, 2. januarja: (nedelja po Novem letu). Ime Jezna. Makarij Alekeandrijaki, opat; Izidor, 6kof mučenec. Ponedeljek, 3. januarja: Gonovefa, devica; Anter panež. Torek, 4. januarja: Tit, ikol; Angela Folinj-ska, vdova. Poslovne knjige in vse pisarniške potrebščine ter tiskovine v na j bol š i kakovosti IV. EGNAt JLUBLJAHA Osebne vesti — Iz policijske službe. Za policijskega stražnika III. razreda eo postavljeni pri upravi policije y Ljubljani Kužnik Adolf, Pelcar Stefan, Sušteršič Ivan m pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Karnekar Ivan. ^^ Proti zaprtju F» ttk л M II^ tit rV II#I i~ti r л. 0||., rt| S br. 1731 dne 1« il. 153» — Iz banovinske službe. Za banovinskega teh nićneja viijega pristava v VII. položajni skupini pri baneki upravi v Ljubljani je napredoval imi. Kad une Ivan. Za banovinskega tehničnega višega pristava v VI. položajni skupini je napredoval ge-ometer Fajdiga Dragotin pri baneki upravi v Ljubljani Za banovinskega tehnika v Vili. položajni skupini je napredoval Kodrič Albreht pri okrajnem cestnem odboru v Laškem. Premeščeni so bili: Banovinaki uradniški pripravnik Skoberne Karel od okrajnega načelsiva v Murski Soboti k okrajnemu načeletvu v Krškem kot vršilec dolžnosti okrajnega kmetijskega referenta, banovinrcki kmetijski uradnik Stoklae Emeran od okrajnega na-čolstva v Krškem k okrajnemu nnielstvu v Kočevju, bano'vinski zvaničnik Faleš Simon od uprave banovineke trsnice in dreve-snice v Kostanjevici k okrajnemu načelstvu Maribor levi breg, eluži-telja Creeovnik Ivan od okrainega načeletva v Dravogradu k okrajnemu načeistvu v Logatcu in Mrak Peter od okrajnega načeletva v Logatcu k okraijnemu naćeletvu v Dravogradu. Srečno in veselo novo leto zeli svojim eenj. odjemalcem unij'» — Slomškova družba vabi svoje člane in članice k pogrebu ustanovnika Frana Jakliča, ki bo v nedeljo popoldne ob 4. Odl>or. -- Velika skupščina (občni zhnr) osrednjega društva »Krščanska šolat v Ljubljani bo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani v nedeljo sv. Družine, dne 9. januarja 1938 ob pol 11. uri dopoldne 7, dnevnim redom- 1 odborovo |>oročilo; 2. volitev odl>ornikov; 3 posvetovanje in predlogi; 4. slučajnosti. — Odbor — Smrtno se je ponesrečil pri spravljanju hlodov iz gozda Ivan Kemanič, posestnik iz Bo/.ako-vega pri Metliki. Ko so razzagalt čreAnjev hlod. mu je spodrsnilo in hlod je padel nanj. V nekaj minutah je izdihnil. Star je bil 03 leL Naj v miru počival DamsHc torbice, potne ho»(he, ehiovh« prvovrstne in naiceneie izdeluje ÎIIIïdT VlISHft, torbarstvo. sedlarstvo, jei nienars'vo. Ljubljana Igiišk* ul. 3, zravei dram. gledališča. Spreten,a iudi popravil» — Svetovnoznani tenorist Benjimin O igli ho gostoval v Trstu, dne 5. tebruaria v operi »Ma-non«. Prijavite ee za dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. februarja. Prijave «prejema (ter vstopnice rezervira do 20 jan.) Izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon, teleton št. 20—'15. Vhod iz Prešernove ulice. _ Bolnlčareki tečai RK nn JeJici. V času od 12. okt. do 19. decembra 1937 je bil por* okriljem občinskega odbora RK na Jeïid bolničarski tečaj, ki ga je vodil g. dr. Miro Jamšek, vodja sama-rijanske sekcije OORK nu Ježlci. Teoretični del tečaja je bil doma v ljudski šoli in je trajal 9 tednov, dočiin je bil praktični del v ljubljanski vojaški bolnišnici. Tečaj je z uspehom končalo 28 članov in članic RK, ki so svojčas že opravili z uspehom samarijanski tečaj. Občinski odbor RK na Ježici smatra ob tej priliki za svojo dolžnost, da se tudi javno zahvali za vso pomoč in podporo, ki jo je ob tem tečaju pokazal gospod upravnik ljubljanske vojaške bolnišnice major g. dr. R a n -k o v i 8. Prav tako dolgujemo toplo zahvalo tudi g. poročniku K e r i n u , ki je kot instmmentar vojaške bolnišnice tečajnikom z največjo ljubeznivostjo pomagal pri njihovem delu. Končno pa naj velja nuša zahvala tudi načelniku sanitetne ■sekcije banovinskega odboru RK v Ljubljani g dr Maver ju. ki je v vsakem pogledu podpiral tako priprave kakor tudi tečaj sam. — V Službenem listu kraljevsko banske uprave dravske banovine od 1. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kinel-akih menic«, daljo ^Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgove, »Avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah«, »Naknadna razjwreditev zvanja kmetijskih uradnikov«, »Pravilnik o nadzorstvu nad preparali in pomožnimi sredstvi — uveljavitev« in »Razglas o odobritvi proračuna zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za jioslovno lelo 1938«. — Čebelarjem. Čebelarsko društvo r Ljubljani obvešča vse svo e ilane in ostale čebelarje, da bo prva številka Slov. Čebelarja izšla nekako okrog 15. januarja. Zakasnitev se je pojavila zaradi novega pogajanja e tiskarno. Prve ofertne ponidbe tiskarn so bile namreč tako visoke, da jih odbor ni mogel sprejeti zato so se pogajanja zavlekla. Odbor prosi, da mu člani nezaželjeno zamudo oproete. Vs« one podružnice, ki so poslale čebelarskemu tajništvu prijave za občni zbor, naij svoje člane obveete s posebnim vabilom, ker bi v Čebelarju objavljeno vabilo bilo zaradi pozne izdaje lista brezpredmetno. Meseca februarja bo list izšel pravočasno. Vabimo vse čebelarje, da list Slov. Čebelar takoj naroče. DUtl po izpuhtevanju 'elesa takoj in trajno odpravi $■ noped — Vaiuje obutev in iierilo /ah'evajte v ekarmih, droueriiah, parfuiiierijah in s ičnih trgovinah — Drogeriia JANCIGAJ Ljubljana Krekov irg. (Reg. min. n«r. zdr. 31316 — Božična šlevilka ilustriranega družinskega mesečnika »Žike« je izšla. Poleg zanimivih priznanj, ki jih pošiljajo ljubitelji ržene žitne kave Zike in poleg člankov, ki opozarjajo na izvrotno kakovost /.ikinega specialnega zdroba za dojenčke in bolnike ima »2ika« še naslednjo vsebino: Joža Lo-vrenčič, Božična pot; Anton Ingolič: Splavarji; Nace Cvirn: Sveta noč v gorah; Rafael Bačar: Medvede v ameriških nacionalnih parkih; Janko Kač: Božje živalce; Viktor Pirnat; Tam v Bosni zlasti... Sledi »Zdravniška posvetovalnica za bolno deco« (Prlmarij dir. Dragaš) in »Goe;-odinj®ki kotiček«, ki prinaša obilo nasvetov za naše gospodinje. Revija »Zika« druži vse ljubitelje prvovrstnih žikinih hranil; dobiva jo vsak interesent, ki se prijavi na naslov: Pražarna Zika, Ljubljana, Vič. -~-R« VSAK nima toliko denarja da more poiouali u kopališče fODA ^ SAt\DO hi moral dali za zdrao/e letno 100—150 amar/eo in piti mesec dni mesto druge oode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. — Zdravilišče za živčne bolezni t Podsusedu pri Zagrebu sprejema v zdravljenje in okrepčanje živčno in duševno bolne. Najnovejša metoda zdravljenja z insulinom in kardiazolom. Odvada od al-' kohola in morfija. Strokovna nega, družabnost in individualna gimnastika. Krasna lega ob borovem gozdu, zimski šport za rekonvalescente. Prospekte in informacije daje zdravnik-vodja dr. O. Horetzky, Podeused pri Zagrebu tel. int. 3. — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19). — Knjigarna izvršuje tudi vsa naročila iz inozemstva. — Trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami (poslovne knjige za urade in društva, koledarji vseh vrst, nalivna peresa) — poseben odduleik za umetnine iz porcelana in kristalnega stekla. Oglejte si naše izložbel — V nobeni slovenski knjižnici, ne zasebni, ne društveni, ne sme manjkati knjiga »2ivi izviri«! Dobite jo v knjigarnah. — Led na Pravi. Blizu Osjeka ao se na Dravi pojavile prve plošče ledu. Led se množi čimdalje bolj. Pri Osjeku je Drava pokrita v desetini svojega površja z ledom, toda led ni preveč debel. Ladje in vlačilci še niso odpluti v prezimovališče, vendar se na to pripravlja že mnogo ladij. — Grozen zločin se pojasnjuje. Pred nekaj dnevi je bil v Zagrebu aretiran neki Sovili, ki je bil osumljen, da je sodeloval pri umoru Mihajla I.ukiča in njegove družine v Bosni. Tam je tolpa, ki jo je najel Lukičev ein Gjuro, umorila slarega Mihajla. njegovo snaho, dve hčerki in služkinjo. Sovilj je priznal, da je ubil Mihajla Lukiča in snaho. druge tri pa sta umorila Gjuro Lukič in neki Ton i i č. — Velik vlom v Zagrebn. V podjetje »Jadranka« v Zagrebu so vdrli vlomilci, navrtali so blagajno ter odnesli 15.000 din. — lz zagrebške mesnice Mirka Majdaka pa so vlomilci odnesli mesa v skupni vrednosti okoli 7.000 din. Leto 1939 začnite s švedsko harioieCno Knjigo И AGRIPPA' Priporočljiva za trgovine, industrije, denarne zavode zdravnike, društva itd. Pojasnila daje n. TIČAR d. Z O. Z. LJUBLJANA Selenburgova 1, kjer dobite tudi vse irgcvske knjige. Ona le mojo N-V O LETNI SPORED: Jean Har ow in Robert Taylor v veteliimski šlager-komediji Nainovejši žurnal. barvasti film »Vesela noč« itd. Predstave oba praznika ob 15., 17., 19. In 21. uri. — V nedeljo, 2. I. 19H8 ob '/»11. uri izredna prestava po znižanih cenah. — Zemlja se trga. V Kustožlji na Hrvatskem se je pred dnevi utrgalo zaradi povodnji mvogo zemlje. Sedaj pa jo prišla na vrsto bližnja občina Vrppče. kier je voda tudi utrgala zemljo In jo odnaša. V vasi Jačkovinn je ogroženih več hiš, najbolj pa hiša nekega prav revueua kmeta. — 2etia razsekala ljubimko svojega nurfa. Pred zagrebškim kasaškim sodiščem je bila te dni obravnava proti Mariji Krnjačič iz Javornika pri Petrinji Marija je bila namreč na svojega moža zelo ljubosumna, ker se je zanimal za druge ženske, najbolj pa /a neko Petro Cvetkovičevo. V ljubosumnosti je Marija Petro ubila, nalo pa jo razsekala na kose, ki jih je vrgla v reko Uno. SodiAče v Petrinji je Marijo obsodilo na 20 lel ječe. zaradi pritožbe s strani njenega zastopnika in državnega pravdnika pa je bila eedaj ponovno obravnava pred zagrebškim sodiščem. Sodba bo razglašena dne 5. januarja. JfuOjttuo mifo, zet ?oiiictč»z, oîovenz fi o 11И fo! — 300 letnica Gunduličeve smrti. Dne 8. jan. 1938 mine 300 let, odkar je v Dubrovniku umrl slavni hrvatski pesnik Ivan Gundulič. Ob tej priliki pripravljajo razna društva na Hrvatskem in v Dalmaciji velike proslave in predavanja o slavnem pesniku. Pofožn'ce prilagamo današnji številki »Slovenca« za vse p. n. naročnike, da z njo poravnajo naročnino od 1. januarja 1938 dalje, predvsem pa, du nam nakažejo morebitne zastanke. Vljudno prosimo vse naše cenj. naročnike, da se položnic čimprej posluJ.ijo, da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter da si z rednim plačilom zagotove pravico do »Sloven-čeve< smrlno-nezgodne podpore. — Številka ček. računa za »Slovenca« je 10.650. S »Slovenčevo< položnico lahko poravnajo naročnino tudi p. n. naročniki »Pond. Slovenca«, vendar pa je zato potrebno, da na vrhu položnice to posebej označijo. Cene dnevniku ,Slovenec' 1NO V^ODĆKIH RÀDÇONA — V Splitu se bore proti podganam. V Splitu so se podgane silno razmnožile. Mestni občinski očetje premišljujejo, kako bi zatrli podgane Neka zagrebška tvrdka, ki se bavi z zatiranjem podgan, se je v Splitu |>onudila, da mu zatre podgane za znesek 280.0i0 din. Tega denarja pa mestna občina seveda ne bo dala. Neki Splitčan pa se je ponudil, da na drug način zatre podgane Hoče namreč vzgojiti nekaj sto podgan, ki bi žrle druge podgane, nazadnje pa se med seboj same požrle. Splitčani se seveda temu predlogu smejejo, ker mislijo, da hoče ta mož podgane inficirati. kar bi bilo nevarno tudi za človeška stanovanja. Splitčan pravi da je to njegova tajnost, kako bi zatrl podgane. Nam pa je znano, da so po svetu resni znanstveniki, ki vedo, da se dajo vzgojiti zelo velike podgane, ki nalo neusmiljeno koljejo izključno le podgane, ker jih ljudje poprej nauče le na podganje meso. — Vid vaših ofi s.i obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere ei nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9 Ljubljana. — Da boste slalno zdravi, le potrebno da redno рце'е Radensko ki deluie proti boleznim ledvic srca prot kamnom skierozi sečni Kislini m si Radenska vam ohrani idravje in mladobino svežoet Nagla smrt mladega smačar'a Ježica, 30. decembra. Tudi letos se — kakor vsako leto — naši mladi smučarji smučajo v znani Be-dinčevi ježi. 17 letni Andrej Doberlet iz Sa-velj se je tudi podal v spremstvu tovarišev v omenjeno ježo. Skra-ja se je smučal le od sredine brega, nazadnje pa se je podal na vrh ter ee peljal po bregu navzdol. Sredi brega pa je padel ter se zavalil po bregu. Poklicali so hitro zdravnika dr. Jamska, ki je Andreja skušal г umetnim dihanjem in injekcijami spraviti k zavesti, pa je bilo vse zaman. Zdravnik je mogel ugotoviti le smrt, ki jo je povzročila srčna kap. Od kakavovca do čokolade Srednjeameriški narodi poznajo čokolado že iz pradavnine. Mexico. Venezuela sta domovina 1'heobrome kakava, rastline, ki daje plod: ka-kavovec. Ta vsebuje kakavovo seme in to je surovina čokolade, kakavnega prahu itd. Kakavovo seme ima do 55% masti, tako zvanega kakavovega masla. Seme se praži, lušči in melje. Zmleti prah mešajo s sladkorjem v določenem razmerju. Čokolada je torej zmes sladkorja in kakavovca. Vse drugo je ne-čokolada. Oziroma je, toda dodiUki se označujejo: mlečna, lešnikova, sadna čokolada. Imitacija čokolade (z moko, škrobom itd ) ima samo eno skupno lastnost e pravo čokolado, to je značilna čokoladna barva. Sredi preteklega stoletja je neki' švicarski lekarnar napravil prvi recept za jedilno čokolado, ki se odlikuje po izredni topljivosti in finem okusu To mu je uspelo z dodajanjem kakavnega masla, ki ga je dobil s hridravličnim pritiskom iz zm'etega kakavovca Kakavno m s'o je mast, ki ima izborno aromo, je svet!»-rumene barve in se topi pri 35°C. pri temperaturi, ki je blizu temperaturi človekovega telesa, kar povzroča, da se čokolada v ustih topi. Tovarna čokolade >Union< spada med največja podjetja v Jugoslaviji in zaposluje v sezoni okrog 500 delavecv. V vseh prostorih vlada čistoča, v«e le higienično delavstvo ima čisto belo obleko, kar 'lojem čistote še povečuje Napravljena čokoladna ma«a teče v avtomate, ne da Ni se je dotaknila kaka rokn. tam se oblikuje, nato se hladi in paketira Nato pride čokolada v ■skladišče in od tam pa konsumentom: velikim in majliuiiu. tuzemstvo: mesečno • • • Din 25.— letno . . . » • • Din 300.— inozemstvo: mesečno • • • Din 40.— letno . , . Џ. • • Din 480.— Nedelisha izda • *ct tuzemstvo: mesečno . • • • Din 8.— letno . . . Din 96.— inozemstvo: mesečno • • • Din 10.— Din 120.— Ponedeljshi Slovenec tuzemstvo: mesečno letno . , inozemstvo: mesečno letno . , Din 5.- Din 50.- Din 7.- Din 70.- Noše te'efons^e šievUhe eo: 40-01, 40-02, 40 03, 40 04, 40-05 Biv. asistent klinike za o roško kirurgijo in orto-ptdiio proi. Ombredanna v Parizu dr. Ivara PerŠIč špeciiaMst za kirurgiio je otvoril privatno prakso in ordinira ca splošno in otroško kirurciio dmvno od 2 4 Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. leleioo i2 80 Nemogoča stvar Nekateri ljudje mislijo, da so nespodobni za upravljanje radio aparata. To mnenje je popolnoma napačno, ker inore danes z lahkoto tudi najnespretnejši človek upravljati novi Philipsov radio aparat, ki je tako Konstruiran in automa-tiziran, da ie izključena vsaka napaka. Novi Philipsov model »750A« ima zunanjo anteno tako prirejeno, da jo ne moremo vključiti prej, dokler ni vključena pomožna mre/na antena. Preklopna skala je osvetljena, čitanje postaj je možno poti kotom, ki num je najugodnejši. Regulacijski gumb — pravi automat — je samo eden, z njim iščemo postaje, reguliramo jakost zvoka, selektivnost in visoke ter nizke tone. Regulacijski gumb enostavno vrtimo, dokler nam močan signal ne pove, da je iskana postaja tu. Jakost regulirumo s tem, da premikamo gumb navzgor in navzdol; selektivnost pa tako, da premikamo gumb levo in desno Visoki in ni/.ki toni se regulirajo automatično pri pre- mikanju gumba. Na osnovi tega moremo trditi, da je res »nemogoča stvar< na jti človeka, ki ne bi znul upravljati novega Philipsovega radio aparata. Vsem zagreb-kim Slovenkam in Slovencem želi sreCno Novo leto IO 111 Š C J O I C, prodajalec »Slovenca«:, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Zagreb. Tržnica, Sv. Rok. Kučarina ulica 50 V notem icfc želi mnogo sreče in uspeha vsem cenjenim naročnikom J0S. REICn tovarna za kemično čiščenie in barvan e oblek. Pranje in svetlo-likanje perila. Јл&1ло novo leta Vam isurono Zen in se najtople/'e oriooroča ŽELEZNINA JUS ZALTA& Co Liubl aua, Tyrše«a cesta9 ЈХебго komo O&tof želita vsem ceni. strankam FRANC in 1ШСА ŠIMENC higijenična pralnica in svetlolikalni.a Kemltno (IHenje o' lek Ljubi, a na, Kolodvorska ul.il. 8 Stev. 1. Bodoči dont Kraljice Marije sirotišnica za Dolentsho »SLOVENEC«, dne 1. Januarja 1938. Stran S Prejele smo darček 20 din. A to ni bil dar uboge vdove. Bil je to velik, t žrtvami povezan dar, uboge, vet let na posteljo privezane bolnice. Že več let ne uživa zraka v mili naravi, že vež let je odvisna od dobrote usmiljenih src. Nima očeta, ne matere, nima ljubečega srca. In ta trikratna sirota si je od svojih ust pritrgovala, kar ji je darovala krščanska ljubezen. Jajčka, nje edina hrana, ki jo mora uživati, ki so jih prinesle dobre sosede, je prodala in rekla: »Smihel-ska učenka eem bila. tudi jaz moram dati svoj delež za sirotišnico.« In dala ga je Prav gotovo bo njeno plačilo veliko, ker dala je vse, dala to, kar ona neobhodno potrebuje. Kar je dala uboga bolnica, ki se na postelji ne more ganiti, to še več morete storiti Vi, ki Vam je gotovo potisnjen v roko boljši košček kruha ko njej. Ne odlašajte! Kdor hitro da, dvakrat da. In le na ta način bo Tudi one, ki smo jim poslale jubilejne knjižice, prosimo, da poravnajo vsaj znesek za knjigo. Nadalje prosimo za vse one, ki so prejeli naše položnice za majhen dar. V decembru smo prejeli sledeče darove: din 2500 je poklonila Nj. Vel. kraljica Marija kot dar za božične praznike; neimenovani dobrotnik din 2500, din 315.50 je nabrala za knjižice in z nabiralno polo gdč. Brigita 01к>1паг, Velika Loka, 20 din pa je darovala večletna bolnica, za knjige pa emo prejele 42 din. Vsem blagim dobrotnikom v imenu dolenjskih sirot: Bog plačaj I Odbor za zgradbo dolenjske sirotišnice »Dom kraljice Marije« želi vsem svojim članom, dobrotnikom, prijateljem ter vsem onim, ki naše delo Naš novi roman Z današnjim dnem pričnemo priobievati nov napet roman, ki ga je napisal znani francoski pisatelj avanturistične romantike, moderni Sherlock Holmes Leblanc, pod naslovom Otok tridesetih lwt Roman opisuje v filmski napetosti dogodke na samotnem otoku na bretonski obali po svetovni vojni, mešajoč realne zločine z romantično vero v čarovniško moč čudežnega kamenja. Je to roman strašne fantastike, zločinstev iz ljubezni in maščevanja, obenem pa tudi kazni, ki doleti razbojnike. S to moderno detektivsko povestjo hočemo našim bralcem nuditi napeto branje, ki naj jim velja za oddih po mučnem dnevnem delu. ____,„ „:„„,__a____% * ljubeznijo dobrohotno spremljajo: Srečno in mi- mogoče postaviti sirotam dom, kakor ga vidite | log{j ^^ novo ,et<> ^ na sliki. Ljubljanske vesti Gledališke Sobota, 1. januarja ob 15: »ŠimUovl«. Izven. Cene od 20 di'i navzdol; ob 20: »Bela bolezen.« Izven. Cene od 20 din navzdol. — Nedelja ob 15: »Peterčkove poslednje sanje.« Izven. Cene od 20 din navzdol; ob 20: »Svedrovci.« Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto. Opera: 1. januarja ob 15: »Navihanka.« Izven. Cene od 90 din navzdol; ob 20: »La Boheme.« Izven. Gostuje g. Anton Drmota. Cene od 80 din navzdol. — Nedelja, 2. januarja: »Traviata.« Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Cene od 80 din navzdol; ob 20: »Pri treh mladenkah.« Izven. Cene od 24 din navzdol. Gostuje gospa Marica Brumen-Lubejeva. — Ponedeljek, 3. januarja: Zaprta Prireditve In zabave Rokodelski oder v Ljubljani uprizori drevi ob 8 in jutri ob 5 popoldne v dvorani Rokodelskega doma krasno božično igro »Vrata«. Pred-prodaja vstopnic danes od 10 do 12 dopoldne in jutri ob istem času v pisarni v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12-1. Frančiškanska dvorana. Na Novega leta Id v nedeljo 2. jan. ob 5 aprizore Veliki Frančiškov! križarji dramo iz modernega sveta: »Pesem svete noči«. Vstopnice se dobe pri blagajni. Danes popoldne ob t »Peterčkove poelednje sanje« v dvorani banovinskega lavoda aa Selu. Igrajo rakovniški fantje: med odmori Stiridejan-eke igre sodeluje domača godba. Vstopnice: 6, 5, 4, stojišče 2 din. — Jutri ob 5 se ponovi: »Peterčkove poslednje sanje« aa Rakovnika. — V nedeljo popoldne ob 6 v banovinskem laroda aa Seln dve lepi igri: »Pribežališče grešnikov in Kraljičini vrtnarčki«. Igrajo domači gojenci. Cvrëek sa pečjo na Trnovskem odru. To znano bi priljubljeno božično igro uprizorijo člani igralske družine Prosvetnega društva Trnovo v nedeljo, 2. jan. ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Prosvetno društvo Lfubljana-Dravlje nprizori drevi točno ob 8 veselo komedijo »Gospod senator«! Srečno in veselo novo leto vam želi odbori Sestanki ftmarnogorske okroije: V ponedeljek, 3. t, m ob 20 v samostanu v Šiški seja. Udeležite ee vsi odborniki eigurno. — Tajnik. Cerkveni vestnik П. vnanja Marijina kongregacija pri nršulin-kah v Ljubljani ima jutri na prvo nedeljo popoldne ob dveh shod. Pridite vse! Voditelj. Kine Film Življenje in smrt sv. Terezike, ki je nepredvideno zaostal v Budimpešti, je že dospel in ga bo v prvi polovici meseca januarja predvajal Kino Kodeljevo. Zvočni kino Vič predvaja za novo leto senzacionalni velefilm »Gospodarica džungle«. Za dodatek najnovejši Foxov tednik. Prireditve na praznik v soboto ob 4, 6 in 8. V nedeljo pa samo ob 4 in 6. Predstava v nedeljo ob 8 zaradi koncerta odpade. 1 Križarska moška In mladenlska kongregactla ima v nedeljo 2. januarja zvečer ob šeetih redni mesečni shod Člani vljudno vabljeni 1 Nova igra na odra Rokodelskega doma. — Čudovito krasna je igra »Vrata v nebeško kraljestvo«, ki jo bo Rokodelski oder uprizoril novega leta dan ob 8 zvečer in v nedeljo, 2. januarja ob 5 popoldne. Ker je zanimanje za izredno lepo igro zelo veliko, prosimo, da bi vsi kupili vstopnice v predprodaji, ki bo oba dni od 10 do 12 v Rokodelskem domu. Komenskega ul. it. 12. Nihče naj ne prezre letošnje novoletne prireditve v Rokodelskem domu. Zdravko Ocvirk: Kako hitro te čas prešel Kako hitro je čas prešel, spel smo /.a leto dni starejši in na izkušnjah bogatejši, kako je hitro čas prešel. Ni z rožicami nam postlano, težak je boj življenje naše, le i upanjem na boljše čase tolažimo se neprestano. Kako ho, bomo li vzdržali, ko nade več ne Ih> nobene? Kdo nam takrat obup prežene, ko bodo dvomi v duši vstali? Kaj se je zgodilo v letu 1937 Nesreče 83. januarja so bile velike povodnjl v dolini rek Ohio in Mississipi. 900 mrtvih, milijon ljudi brez strehe, 15 milijard din škode. 16. februarja je plaz zasul 20 hil mesta Mo-rioka na japonskem otoku Hondo. 8. marra so bile v portugalski vihodnl Afriki velike povodnji, ki so povzročile 250 milijonov din škode. 3000 mrtvih. I. julija je nničil izbruh vulkana združen s potresom glavno mesto Bismarckovega otočja v Tihem oceanu, Rabaul. 500 mrtvih. II. novembra je tajfun razsajal na otoku Lu-zon, 40 mrtvih, na tisoče hiš in drugih poslopij razrušenih. Požari 14. februarja je zgorel kino v mestu Antung (Mandžukuo). 800 mrtvih. 18. marca je eksplozija razrušila šolsko poslopje v mestu New London (Texas, USA) za časa pouka. 426 mrtvih otrok in učiteljev. 7. aprila je poiar uničil v Manili (Filipinsko otočje) 30 blokov lesenih hiš 15 — Comrot Železniške nesreče 14. marra se je iztiril ekspres Paris-Mont d*Ot pri Borugesu. 13 mrtvih. 29. julija se je pripetila železniška nesreča pri Villeneuve v bližini Pariza. 27 mrtvih. 5. julija je iztiril posebni vlak pri postaji Holzheim ob reki Neuss. 19 mrtvih. L novembra sta trčila osebni in poeebni vlak v bližini Rio de Janeira. 15 mrtvih. 21. novembra je zavozil osebni vtak na stoječi tovorni vlak na postaji Alanis v Andaluziji. 19 mrtvih. 4. decembra je povozil osebni vlak 11 delavcev na progi Zarnefanz-Belgard v sev. Nemčiji. 10. decembra je bilo pri železniški nesreči pri Catsle Carey na Škotskem 34 mrtvih. Nesreče na morjn: 19. januarja se je potopila poskusna ladja nemške mornarice »Welle«. 25 mornarjev utonilo. 26. januarja se je potopila nemška ribiška ladja »Uhlenhorst«, pri čemer je utonilo 12 moi posadke. 29. jannarja je orkan pred portugalsko obalo potopil 23 ladij. 3. februarja se KINO SLOGA Premiera velikega, veselega ln zabavnega velelllma Valček na ledu Prvič v glavni vlogi Sonja Hente, kra Jlon ledn na «eln 100 dragih očarljivih p.oeaik s sodelovanjem bratov Hltx, najboil nadarjenih svetovnih komikov ln Boroha Ml-nlevICa s svojim virmoinim orkefl'.rekltn eneamblom - Mu vik» ln režija no'ns àarma ln zabave I Nemški dialogi Preskrblle al vstopnice ie v predprodaji ! leleton 27-30 Predstave dane« ob 18., IT., It. In 11. url. Jutri pa ob 10.J0, ie., IT., 1». la 21. ar Srečno novo leto želita vsem svojim cenjenim strankam Franc in Anka Širnem higitenična pralnica in svetlolikalnica. Kemično tiStenle oDleK. ljustiiana, Ko3odvorsfta8. 1 2517 bolnikov več. V letu 1937 je ljubljanska bolnišnica sprejela 30.983 bolnikov, medlem ko jih je v letu 1936 sprejela 28.168. Bolnikov je bilo torej v letu 1937 sprejetih 2517 več kakor v 1. 1936. Tudi šlevilo odklonjenih bolnikov je tnočno na-rastlo. To eo sami argumenti, da je v letu 1938 nujno potrebna povečava splošne bolnišnice. 1 Maturante III. drl. realne gimnasije I« leta 1927 vabimo, da se udeležijo proslave desetletnice mature, ki bo dne 8. januarja 1938 v lovski sobi gostilne »Pri Sokolu«, Pred Skotijo št. 18. Zbirališče ob 20 zvečer v navedeni gostilni. Obvezne prijave je poslati najkasneje do 7. jan. 1938 na naslov: inž. Kom Herman, Ljubljana, Poljanska a. St. 8._________ Otroško nogavico, Karnlčnlk, nebotičnik 1 Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani priredi trimeeečne jezikovne tečaje po želji udeležencev v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku. Prijave za tak tečaj sprejema Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani, Privoz 11, tel. 42-86 do 10. januarja. Pozivamo gostinske podjetnike Ljubljane in okolice, kakor tudi poetrežno osebje, da se v čim večjem števila prijavi za te tečaje.____ Zdravnik v Medvodah H. U. Di. Cirmsn Miroslav zopet redno ordinira. I Dar za mestne reveže. — Sunara Ivo in Ana, Cankarjevo nabrežje 5 sta darovala za mestne reveže 100 din; za brezposelne 100 din in za revne otroke 100 din. — Mestno poglavarstvo se za velikodušni dai iskreno z.ihvaiiuje 1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvornkova ul. 3, tel. 24-07. 1 Gospa Pia Lipovšek • Menardi, Trubarjeva St. 2-П., diplomirana učiteljica klavirja, javlja, da prične zopet s poukom januarja 1938. M. Drenik volna za ročno pletenje smyrna. perzer in kelini Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Prikrujevalne tečaje za krojače in krojačice v Ljubljani priredi kraljevska banska uprava v prœtorih tehniške srednje šole. Tečaje bo vodil obrtni učitelj Knafelj Alojzij. Interesenti naj pri-glase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje 7. januarja 1938 na naslov: Kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrta, Erjavčeva ulica 12. kjer dobe tudi vse podrobne informacije. 1 Večerni kuharski tečaj na gospodinjski šoli Mladika — za uradnice in soproge uradnikov — se prične 15. januarja 1.1. Po dvakrat tedensko. Vodile ga bodo učiteljice gospodinjske šole Mladike. Vpisovanje je dne 10. in 11. januarja 1938 od 11 do 12 dopoldne. 1 Zaradi opustitve trgovine odprodajamo razno manufakturno blago izpod tovarniške cene. Hitite na Miklošičevo ceeto 17 «Textile»« v palači Vzajemne zavarovalnice. 1 Novoletni čestitknrjl Ljubljanski smetarji, ki pobirajo dva do trikral na leden izpred vsake hiše smeti, dobe za novo leto tu pa tam kakšno napitnino. Ennlto kolporlerji, sem in lia dimnikarji, pis^ monoše in morda še kdo drugi, ki pač napravi družinam kakšno slugo med letom. Dimnikarje in pismonoše pozna vsaka družina, ne pa smetarjev je potopil Italijanski pernlk i. aprila je zgorelo 300 hi* v romunski vasi >San Matteo IV«. 40 ljudi utonilo. ,t. 8 mrtvih. junija je izginil v morskih valovih nemSkl ribiški parnik >Rau III«. 12. mornarjev je utonilo. 20. oktobra se je potopila nemška tovorna ladja »Weetfalia«. Umrli t leto 1937« 10. marea: Sir Austen Chamberlain, angleškt politik (73 let star). 9. tnaja: VValter Mittelholzer, Avicar, snant lo-talec po Afriki (43 let). 15. maja: Filip Snowden, hlvSi angleški finančni minister in politik (73 let). 33. maja: John D. Rockefeller, najbogatejši mož na svetu (08 let). S. junija: general Mola, vodja severne Španske nacionalistične armade. 18. junija: Gaston Doumergne, bivSl predsednik francoske republike (74 let). 20. julija: Guglielino Marconi, Izumitelj (№1 let). t. septembra: baron Pierre du Coabertin, ustanovitelj olimpijskih ieer (75 let). 14. septembra: Tomaž O. Masarvk, blvM predsednik češkoslovaške republike (87 let). 10. novembra: Ramsay Map Donald, bivSi an-gleSki ministrski predsednik (71 let). 20. decembra: general Rrich Ludendorff, vojskovodja iz svetovne vojne (72 let). 22. decembra: Frank B. Kellog, ameriški politik In ustvaritelj KellogBriandovega mirovnega pakta._ 7. maja je zgorel vodljivi zrakoplov »Hinden-burg« malo pred pristankom v pristanišču Lake- ' hurst (USA). 36 mrtvih. 8. junija je pogorelo 350 hll v vasi Wewir-scanl na Litvanskem. 23. avgusta eksplozija v tvorniei plinov pri Celle. Nesreče ▼ rudnikih 80. marea se je utrgal Itft v rudniku Durban Deep v Južni Afriki. 35 rudarjev mrtvih. 2. julija je rudniška nesreča v Cherstertonu (Anglija) zahtevala 30 smrtnih irtev, od tega 24 članov rešilne ekspedicije. 14. oktobra je vzela eksplozija v rudniku Nordstern v Nemčiji 7 življenj. 16. oktobra je eksplodiral premogovni prah v rudniku Mulga v državi Alabama (USA). — 32 mrtvih. 11. novembra je katastrofa v rudniku Kaicu-ma zahtevala 130 smrtnih žrtev. 17. novembra se je sesedel hrib v rudniku Hindenburg: 6 mrtvih. in kolporterjev. To so Izkoristili razni delamržni goljufi, ki hodijo okrog strank in prosijo za napitnino, češ da so njihovi smetarji, oziroma kolpor-terji. Med drugimi se je včeraj pri neki stranki zglasilo kar troje ljudi, ki so dišali po špiritu in ki so se vsi predstavili za smetarje. Dva sta dobila napitnino, tretji pa ne. temveč ga je dala stranka aretirati. Izkazalo se je. da ni noben smetar, temveč navaden postopač. Stranke naj vprašajo smetarje za njihovo legitimacijo, preden jim dajo napitnino, kolporterjem pa naj bi dale stranke nagrade takoj, ko prinesejo prvo naslednjo številko lista. Po mestu so že včeraj prosjačili mali berač-ki. ki so zadnjič tepežkali. Ti berački si hočejo z novoletnimi voščili nabrati nekaj drobiža. Ta nadloga maiih beračkov ie prav velika ter je vmes mnogo fingirane revščine in zlorabe javne dobrodelnosti. I Kličite ca elektropopravila tel. št. 34-21. Se priporoča Havliček Franc samo Sv. Petra c. 5. Iz naših organizacij Tlajdina pri Ptnju. Velikonedeljskl dramsM odsek uprizori dne 2. januarja popoldne ob pol treh v tukajšnji društveni dvorani nad vse lepo igro »Henrik, gobavi vitez«. Ilajdinčanl in vsi ljubitelji lepe igre iz sosednih župnij vljudno vabi jeni I Rakek. Občinski odbor društva Rdečega križa bo priredil v korist društvene blagajne nagradno kegljanje na kegljišču gostilne Mlakar od 2. do 6. januarja. Nagrade so razstavljene v izložbi trgovine Levstek in Oblak. — Odbor. Ljutomer. V nedeljo, dne 2. jan. 1938 ponovi Prosvetno društvo v Ljutomeru ob pol štirih pop. v Katoliškem domu lepo igro »Rožni venec«. Komur je znan roman, ki je izhajal v Slovenčevem podlistku, si bo še tudi dramo rad ocrledal. Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu ponovi »Peterčkove poslednje sanje« na novega leta dan ob pol 4 popoldne za mladino. Vstopnina odrasli 6 din. otroci 3 din, stojišča 1 din. Metlika. Prosv. druMvo uprizori na praznik ev. Treh kraljev iero »Ljubavi cvet je zamorjen«. — Prosvetno društvo na Radovici je uprizorilo na Štefanovo igro: »Nevesta ir Amerike<. Igra jo bila dobro obiskana in tudi igralci so dobro rešili svoje vloge. Stran Q »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1938. Ste*, f. Mariborske vesti m Ti upravne alulbr. Okrajni glavar za Maribor levi breg g. dr. Peler Popoviè je imenovan za šela personaluega oddelka v ministrstvu notranjih zadev v Helgradu. Za glavarja okraja Maribor levi breg je imenovan g. dr Janko Šiška, doeedaj glavar okraja Maribor desni breg. Za glavarja okraja Maribor desni breg je imenovan doeedanji podgla-var g. I.eopold Eiletz. Navedene upravne spremembe se izvrie v poneUeljek 3 januarja. m Uprariteljstvo ljudske Soif т Krfevini se najtopleje zahvaljuje veem plemenitim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so e svojimi prispevki pripomogli, da je bilo obdarovanih 8 ftevljl, oblačilnimi in drugimi potrebščinami o priliki letošnje božičnic« 214 revnih učencev in učenk. m Katoliško izobraževalno društvo т Studencih pri Mariboru uprizori danes na Novega leta dan in jutri v nedeljo ob 4 po|>o)dne v samostanski dvorani boiičuo igro »Trije kralji«. m 17. Akademski ples, tradicionalna prireditev mariborskih akademikov, bo 5. januarja v Un ionu. Kdor ni sprejel vabila, naj blagovoli reklamirati v knjigarni H Sax, Grajski trg. m Pogreb pokojnega nadstratnlka g. Karla 1'avšiča je pokazal vso priljubljenost tega prerano umrlega moža. Ogromna množica ga je spremljala na njegovi zadnji poti na pobrežko pokopališče. Obilo krasnih vencev je bilo položenih na krsto, v spremstvu pa so bili policijski nadkomiear Ko« na čelu uredništva in stražniškega zbora mariborske meetne policije ter mnogi odlični predstavniki ma- riborskega javnega življenja. Na grobu je zapelo pevsko društvo >Jadran< dve turobni žalostinki. Bodi ohranjen plemenitemu pokojniku trajen spomin! m Tragična smrt otroka. V Spod. Vižingi ae je smrtno ponesrečila enoletna Elizabeta Vule, hčerka tovarniškega delavca. Dekletce se je pojioldne igralo v kuhinji, pa ee je povzpelo na stol pri štedilniku iu gledalo v lonec, v katerem se je kuhalo pol litra mleka. Nenadoma se je lonec prevrnil ter se je vrelo mleko razlilo po otroku Mala Elizabeta je zadobila hude opekline, da je kljub zdravniSki pomoči uuirla. m Svojevrsten užitek bo nudil Ljudski oder Bvojim prijateljem na praznik dne 6. januarja in v nedeljo dne 9. januarja 1938 ob 4 popoldne v Zadružni gospodarski banki o priliki uprizoritve Timmermansove krasne igre >2upnik iz cvetočega vinograda«. Ta odlična dramatizacija je visoka petem ljubezni in odpovedi. Režija je v spretnih rokah g. Blaža, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Oskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova cesta 6. m Fantovski odsek Maribor II. ima redni sestanek v ponedeljek 3. januarja ob 8 v običajnih prostorih. Udeležba za vse člane obvezna. m Ljudska oniverta. V petek, dne 7. januarja priredi profesor Skerjanc z ljubljanskega konser-votarija v okviru Ljudske univerze klavirski večer. Na sporedu so klasične in romantične francoske akladbe ter predavanje. m Zanimivo skladišče pozabljivosti imajo v pisarni avtobusne postaje na Glavnem trgu. V teku Časa se je nabral tukaj cel magacin kovčegov, dežnikov, ročnih torbic, plaščev in drugih najrazličnejših stvari, ki so jih potniki pozabili v mestnih avtobusih, niso se pa zaradi te izgube ve? zglasili. ш Igračke, drobnarija, Ribarič, Rotovžl m Reven dijak, viêjoèolec. išče inetrukcije za hrano ali proti honorarju. Naslov pove uprava. m Tudi v novem leto 1938 plačujem slajto in »rebro po najvišjih canah. Grajski ur ar Јал v Mariboru. Gledališče Petek, 81. decembra, ob 21: >RdeS nageljni«. Silvestrska predstava. — Sobota, l. januarja, ob 15: »Cvrček za pečjo«. Ob 20: >Pod to goro zeleno«. — Nedelja, 2. januarja, ob 16: »Pod to goro zeleno«. Ob 20: »Rdeči uageljni«. Znižane cene. Otroški vozički ЗЗЖгг .OBNOVA' F. NOVAK, MARIBOR — Jurčičeva ulica « Velika libira blaga ČEŠKI MAGACIN vedno najnovejše. Ulica X. oktobra, vogal Barvarske Prevzem gradbenega podjetja. Ramanjsm oenj. občinstvu, da eem a l.Januarlem 1938 previsi gradbeno podj.ije ivrdke Frtedrig.r ti uzelke v «ar 'boru KorotCeva al. »t. 3T. — P. trudil »e bom Izvršiti poverjena ml aela po reelnlh cen&n, «olldno ln itro-kovuo brezulbno ter pioilm n cen), naklonjenost. Požanko Josip, gr&uitelj. Dr. Bogo Skalicky specialist za ženske bolezni in porodništvo začne ordinirati 1. januarja MARIBOR — STOLNA 1 od 13—15, ob nedeljah od 9—11 Telefon 22-34 Carinski posrednik Stefan Kraut se je preselil na Aleksandrovo cesto št. 61 (nasproti Glavnemu kolodvoru). MAWOQRSK MEÎ1ZA VAS»VÀM •'■a >S m ; M .5 K 0 7 T : v Obramba proti vlomom in tatvinam! V Mariboru in okolici se dogajajo dan za dnem vlomne tatvine Najboljše sredstvo proti temu je, če se zavarujete takoj proti vlomni tatvini pri »Vzajemni zavarovalnici« in sicer pri glavnem zastopniki} Žebotu - Maribor, Loška 10. Pišite dopisnico, pa Vas obišče naš zastopnik. Sprejemamo tudi vsa druga zavarovanja. Celjske vesti i c Ljudsko gibanje. Župnija sv. Danijela v Celju je druga največja župnija v lavantinski škofiji. Suhoparne številke, ki sin« jih dobili iz župnijskih matic, nam pripovedujejo, da smo zadnje leto napredovali — imeli smo vrč rojstev in več smrtnih primerov kakor pa prejšnje leto. Le porok je bilo letos ? manj V letu 1936 se je por zgradil lesen most čez Sevčnico. Stroški 2.290 din se odobre. Vzdrževalna kleparska dela so se oddala kleparskemu mojstru g. Koštomaju za 20.162 din. Obvezna telesna vzgoja se na področju celjske občine naj ne izvaja, ker itak vsi telovadijo ali v Sokolu ali pri Fantovskem odseku ali v športnih klubih. Si. Peter pri Mariboru Ko jo pokojni g. župnik Tkavc postal župnik pri nas v Sv. Petru in uvidel veliko socialno bedo viničarskih in delavskih otrok, je s pomočjo dobrotnih župljanov uvedel vsako leto božičnico, na kateri so bili vsako jeto obdarovani revni otroci z obleko in obutvijo. Tudi letos smo imeli izredno lepo božičnico. Vsem dobrotnikom. ki so pripomogli za tako veliko in potrebno akcijo, najlepša zalivala. BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoi in plača najbolje ©hranilne knjižice bank in hranilnic O vrednostne papire: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. © valute vseh držav. Prodaja srečk drž, razr. loterije Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Koledarje ta leto 1938 — za pisarno, urade in dom ima v zalogi v veliki izbiri Jugoelov. knjigarna v Ljubljani in eicer: Tedenski beležili koledar 10 din; Tcdonski beloini koledar 12 din; Blokkoledar (številke) male 2 din, večje 6 din; Stenski letni koledar 6 din; Themie - Pravnički godišnjak (obilo prostora za vsakdanje notice) 49 din; Mali žepni koledarček 8 din, zlata obreza 12 din, usnje 15 din; Društveni koledarček P. Z. 7 din; Obrtni koledar 10 din; Koledar krnetske «vete 10 din; Športni koledar 10 din; Delavski koledar JSZ 8 din; Kongregaeijski koledar 8.50 din; Koledar Mohorjove družbe 16 din; Družinska pratika б din; Volika pratika 5 din; Goriška pratika 7 din; SchafflerjoT vremenski koledar 3 din; Astronomski koledar S din; Koledarček Z. Z. D. 10 din. Liutomer V letu 1937 je bilo rojenih v naši župniji 136 otrok, od teh 73 dečkov in 63 deklic. Umrlo je ilo 73 ljudi in sicer 35 moških im 38 žensk. Poročil se je 73 pnrov. Sv. obhajil je bilo prejetih 36210; na vsakega župljana pride 7 sv. obhajil na leto. Nepotrebna poizvedovanja. Neki noš ljutomerski gospod, ki opravlja neko napol javno službo, išče pri vojnih tovariših nekega našega odličnega pristaša informacije o njegovem narodnostnem prepričanju za časa svetovne vojue. Temu »odličnemu« poizvedovalcu svetujemo, naj svoje informativno prizadevanje kar opueti, ker se bo slej ko prej prepričal, da je naš pristaš, katerega tako grdo sumniči, bil vedno zvest slovenski narodnjak, ki svojega narodnostnega prepričanja nikoli ni prodajal, kukor so to delali mnogi pristaši JNS. Več o stvari bomo še pisali. Za enkrat zadostil Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih zvez Slovenije JZSZ, SPD po stanju z duo 91. decembra 1037. Vsa vTc-menaka poročila Iz Btovenlje Javljajo lepo, нопбцо, v glavnum brezot>la» cm euoga. Posotnike Gorenjske opozarjamo zlasti na tnri-s to veki ubrzani vlak, ki odhaja iz LJubljane ob 6 ter prihaja v konône postaje le ob pol 9. llateie-Plnnica, 870 m: —16, sončno, mimo, prHč, MO. Kranjska gora. 410 m: —14. baromoter se dviga, sončno, mirno, prStf, 70 cm, sankaliêîe in drsališče uporabno. Erjavčeva kota na Vršiču, 1501 m: —16, sončno, severo- sapad, om pršiča na 100 podlage. Pokljuka ■ Sporthotel, 1300 m: —JO, eonôno, mirno, 20 oui priiča na 100 podlage. Bled, S10 m: —10, sončno, mirno, deloma sron, <0 cm, drsališče neuporabno. Bistrica - Boh. jezero, 510 m: —M, pršič, 50 cm. Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —10, eoiičuo, mirno, pršič, 60 cm. Zlatorog v Bohinju, .530 m: —10, sončno, mirno, pršič, 60 cm, deloma osrenjen sneg. Dow na Komu i, 1510 m: —M, sončno, mirno, 10 cm pr- šica na 200 podluge. Skalaški dom na Voulu, 1540 m: —15, sončno, mirno. 10 cm pršlča na №5 podlage. Dom na Krvavcu, 1700 m: —12, sončno, sever. 26 cm pršiča na 1!>5 podlage, po robovih »pihan sneg. Jezersko, «50 m; —11, sončno, mimo, 36 om pršiča na 40 podlage Koča na Veliki Planini, 155S m: —15. sončno, mirno, sever, pršič, 150 cm, po robovih spihan sneg. KamniSka Bistrica fini m: —S, sončno rahel sever, 10 cm pršiča nn 30 podlage. Koča na Sv. Planini, »95 m: — 10, 20 om r*ršlča na 40 podlnge. Dom na Mrzlici, liti) m: —10. 15 cm».pršiča na 45 podi. Dom na Polievem, 620 m: —0. sončno, mirno, baro- mntor se dviga, pršiča 25 om. Pohorski dom, 1030 m: —8, sončno, mimo, 20 cm prfti- ča lis 60 podlage. Mariborska koča, /OSO m: —8, jasno, sončno, 25 cm pršiča no 55 podlag. BuSka koča, H49 m: —10, sončno, mirno, 20 pršiča na 65 podlnge. Klopni vrh, 1J5S m: —IS, sončno, severovzhod, 20 em prSiča na SO podlage. Senjorjev dom, 153? m: —M, sončno, sever. 20 cm pr šlča na 115 podlage. Krem farjev vrh, ЈШ m: —15, sončno, 25 cm pršiča na 110 podlage. Bibnico na Pohorju, 715 m: —14. sončno, severovzhodnik. 2П cm prSIčs na Д0 podlage. Sv. Trije kralji, 1191 m: —14, sončno, mirno, 30 cm pršiča na 6 Opodlage. Koča na Smrekovcu, №1 m: —19, sončno, mimo, 15 cm pršiča na 60 podlae. Peca. 1651 m: —16, sončno, mimo, pršič, 260 era. Blmski vrrlee, 530 m: —1,4, sončno, mirno, 25 em enega, sunkaiiščc uporabno. KINO DOM, CEI.JE 1., 2., 3. januarja »DEČEK JO« 4., 5., 6. januarja «HCI SAMURAJA«. Srečno novo leto ieli vsem svojim strankam JOSIP TURIN, oglaševalec klavirjev, Celje, Prešernova 10. АћлјЛГ Oubctius CELJSKA MILARNA d. z o. z. želi veem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto in se priporoča za odjem „HUBERTUS" terpentinovega mila in pralnega praška „PERION". Tvrdka fRANJO DODOVICIMIK - Cclfe si dovoli vsem svojim cenjenim odjemalcem k novemu letu želeti vso srečo in b'agostanie s priporočilom za nadabnjo naklonjenost. Srečno in nspeSno novo leto želi evojim cenjenim strankam MODNI SALON »URAN« Kolenčeva 6 odlikovan z bronaeto kolajno modne akademije v Parizu. KINO »UNION«, CELJE »POROČNIK INDIJSKE BRIGADE« To je film o indijski džungli, o maharadžah in njih sijaju, ter o hrabrosti angleških vojakov. ■— Največji film vseh časovl Nosilca glavnih vlog: namestnik nepozabnega Valentina — Errol Flynn — Olivia de Havil'and — Princesa Baigun. — Predate ve ob 16., 18.30 in 20.45 Matinejske predstav« ob 10 in 14. — Reportaža If a bežni v ncmAkem j etika. Vese'o in srečno novo leto želi veem cenjenim odjemalcem VRF.CIC KAREL, »TIVAR« OBLEKE Dr. 2erjavova uL Prostovoljna gasilske četa Gaberje želi vsem svojim prijateljem in dobrotnikom srečno in veselo novo leto! KINO METROPOL prinaša izredno duhovito politično satiro »Moj sin gospod minister«, v glavni vlogi Hane Moser in Heli Finkenzeller. — Dodatni spoircd »Polet preko Mouot Everesta«. — Matineja »Dama z Malake«. Veselo in srefno novo leto želi LEO INKRET. Dečkov trg 2, instalacijsko podjetj' za vodovode, sanitarne naprave ln centralne kurjav«. Srečno /#» uspeha no/no novo leto 1938 želi svoiim cenienim o Ijemalcem Imovina in gostilna OODBC na Teharjlh. Radio Programi Radio LfnblJana t Sobota, i januarja: 8.40 Ver*, k I tovor (škof e. dr. Gregorij BoimanJ — f Caa, »pored — 9.05 Kvartet pozavn — 9.30 Čajkovski: Trleo, euita (plošče) — 10 Pr», noe cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Otroška «ras lnišnici odhajajočemu v večnost svojo poslednjo pesem v slovo. Številke so mrtve, človek ostane pri njih brezčiistven. a te suhoparno številke so prinesle v družine neizmerno gorja in so izvabile neutolažljivim «tnršem ali osirotelim otročičein cele potoke solza. Število umrlih v bolnišnici je nekam ustaljeno. Četudi število sprejetih bolnikov od leta do leta v velikih skokih stalno raste, se giblje število umrlih že 20 let med 800 in 900. V bolnišnici pa ne kraljuje le angel smrti, ampak tudi angel življenja. Dolgo vrsto let se je bila borba med njima za prvenstvo, pa je zmagal angel življenja in sedaj že 10 let ponosno dviga svojo zastavo. Skrito in tiho leži tam za Leoniščem mogočna stavba Ženske bolnišnice, kjer je dan za dnem to iko veselja in sreče mladih mater in nedolžnega joka malih novorojenčkov. Se pred nekaj desetletji je bilo za matere nekam sramotno iti v javno porodnišnico, ker so zahajale tja skoraj izključno zgolj nezakonske matere, a ta strah je že čisto izginil in danes posečajo porodnišnico v ženski bolnišnici matere-porodnice iz vseh stanov in slojev; javna porodnišnica je postala ena najbolj humanih sodobnih ustanov. Rekordno število rojstev je izkazovala porod- 'anl: 1 Шв- ko i" Prvi« prekoračila število 2000. Letos je to število padlo za več kot 300 rojstev Vzrok temu ni bila morda kaka epidemija, tudi ile bela kuga, ampak je vzrok to da uprava Ženske bonlišnice iz higienskih razlogov sedaj sprejema manj mater- porodnic in zaradi pomanjkanja prostora odklanja one, ki pridejo predčasno »čakat« v bolnišnico. Krščenih e bilo etos 163a otrok in sicer kot že vsa povojna leta tudi letos več dečkov kot deklic. Ljubljančanov 1? J . med novorojenCki 538. torej ena tretjina. Med temi jih je največ s periferije Ljubljane, iz Most Viča in iz Šiške, dočim »stari« Ljubljančani daleč zaostajajo. Sploh se zdi, da se je v eentru-mu stare Ljubljane zaredil pogubni črv bele kuge ki gloda vedno trdovratneje in ogroža tudi že ostale dele sicer še zdravega in polnokrvnega jabolka naše lepe prestolnice. Stiska s prostorom v bolnišnici je še vedno kričeča, četudi je javna kritika zadnji čas malo pojenjala. Za novo leto se čujejo ugodni glasovi o novih kreditih za ljubljansko bolnišnico. Upamo zraven se pa tudi bojimo, da ne bi šel naš up pô ŽupnVa sv. Družine v Mostah Že pred letom dni smo poročali, da v Mostah živahno deluje duhovnija Moste. Ta duhovnija je bila ustanovljena po škofu dr. Rožmanu dne 27. 'eoruana 1935 ter je delovala do 31 decembra 1937. Na novega leta dan 1938 pa bo ustanovljena nova župnija sv. Družine v Mostah. Versko življenje se je kljub skromnim razmeram na široko razpredlo, saj je bilo podeljenih v Mostah, katerih bodoča župnija bo štela okoli 6500 duš, to leto okoli 36.000 obhajil. Uvedeno je redno češčenje presv. Rešnjega Telesa ponoči, ki se ga vsak mesec udeležuje nad 170 fantov in mož. Vsako nedeljo in praznik so po štiri službe božje v cerkvi vsak delavnik pa po tri. Jeseni leta 1936 je bii sv. misijon, ki so ga opravili gg. lazaristi, te dni pa je bila obnova sv. misijona, na katerem so z lepimi govori pripravili župljane na ustanovitev župnije odlični govorniki. Lani je imela ta duhovnija že prvo biserno mašo, letos pa biserno poroko, in sicer sta jo slavila zakonca Martin in A"» Sattler. Razveseljivo je, kako župljani tega ljubljanskega mestnega dela žrtvujejo za svojo novo faro, za cerkev in župnišče, ker živo čutijo njihovo potrebo. Novo župnišče je bilo blagoslovljeno dne 29. avgusta. Hvalevredna pa je tudi po- Ti dve ne vesta, kaj je ker ste mladi in zdravi, toda Vi, ki trpite vsled prehlada, glavobola, revmatizma, išiiasa, protina. lumbćga, morate vedeti, da Vam TOGAL lahko pomaga. Kako se rešite bolezni? Pri revmatizmu, išijasu, protinu, lumbagu, živčnih boleznih, nespečnosti in vseh boleznih, povzročenih vsled prehlada, nI treba sedeti prekrlžanih rok ter čakati, da se bolezen poslabša. V takih slučajih pomagajo TOGAL tablete. Zelo je važno, povdariti, da TOGAL tablete ne vplivajo škodljivo na srce, želodec ali druge organe. R«e. S. br. И.827'37. Dr. Vnk Sl.f.n0Tič i Pft, Beograd. žrtvovalnost nekaterih duhovnikov, ki se žrtvujejo za dušno pašo te najmlajše ljubljanske župnije, tako katehet Ža-iar, svetnik Janez Kalan, kojeni župnik iz Mokronoga g. Bukowitz, prof. Jeglič, takisto tudi gg. salezijancl in lazaristi ki vneto hodijo pomagat spovedoval šolsko mladino. — Lepoto božje službe je olepšal s svojim pre. krasnim petjem tudi cerkveni zbor, ki ga vodi gosp. Grad. To novo nastajajočo župnijo so letos mod drugimi obiskali pokojni nadškof dr. Jeglič da je škof dr. Rozman, škof dr. Tomažič In novi belgrajski nadškof dr. Ujčič. Moščanska župnija ee razvija lepo in z vedrim upanjem ter izkušnjami svoje bivše duhovnije stopa v vrsto kot deveta oziroma, če štejemo bolnišnico, kot deseta ljubljanska župnija. Prve slovanske smučarske tekme Zveze laniovskih odsekov 1. Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani priredi v dneh od 11. do 13. februarja 1938 smuške tekme v alpeki in klasični kombinaciji za slovansko prvenstvo in za prvenstvo ZFO ter v posameznih disciplinah za prvenstvo posameznikov. 2. Alpska kombinacija se bo izvedla v Črnem vrhu nad Jesenicami, klasična pa v Planici kakor sledi: a) 11. П. ob 10 dop. smuk v Črnem vrhu; dolžina proge 2600 m, višinska razlika 400 m. Smuk bo obenem izbirna tekina za slalom, o čemer bo odločilo vodstvo ob priliki žrebanja startnih številki b) 11. II. ob 14 pop. elalom v Črnem vrhu; c) 12. II. ob 14 pop. ee bo pričelo tekmovanje v klasični kombinaciji s tekom na 15 km v Planici. Tek bo istotako, po odločitvi vodstva (ob priliki žrebanja startnih številk), izbira za skoke v kombinaciji; d) 13. II. ob 10 dop. skoki kot drugi del klasične kombinacije na 25 m skakalnici v Planici; e) popoldne istega dne ob pol 15 bodo ravno-tam samostojni skoki za prvenstvo posameznikov na 45 m skakalnici. 3. Pravico udeležbe imajo člani ZFO in 8nl. Orla z izpolnjeno starostjo 17 let, ne glede na to, dali so v kakem športnem klubu kot smučarji verificirani ali ne. Vsak tekmovalec se bo moral podvreči zdravniškemu pregledu, ki bo odločilen za pripust k tekmovanju. 4. Tekmovalo se bo za zgoraj navedena prvenstva, in sicer: a) za slovansko prvenstvo se bori ZFO v obeh kombinacijah proti vrsti češkoslovaškega »Orla«. Nastopiti more moštvo poljubnega števila, od katerih ee ocenijo najboljši štirje. Zmagovalec v vsaki kombinaciji prejme častno darilo v trajno last; b) Za prvaka ZFO v ločenih kombinacilah ee borijo med seboj vrste podzvez, sestavljene iz moštev kakor pod a). Zmagovalna vreta v alpski, kakor zmagovalna vrsta v klasični kombinaciji prejmeta častni darili v prehodno last. Darili prideta v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. e) Za prvaka v smuku, slalomu, teku in solo skokih ee bori vsak kot posameznik in prejmejo prvo plasirani zlate, drugo plasirani srebrne in tretje plasirani bronaste kolajne, ozir. plakete v trajno last. 5. Ne more se pri tej priliki tekmovati za naslov ali pod imenom kateregakoli športnega društva ali kluba. 6. Fantovski odseki naj prijavijo tekmovalce Avezi fantovskih odsekov potom pristojnih okrož-nic najkasneje do 25. 1 1938. Prijavnina znaša 2 din za oselx> in discijilino. 7. Žrebanje startnih številk se bo vršilo: a) Za alpsko kombinacijo, oziroma za smuk 11. II. 1938 ob 8 zj. v koči S. K. Gorenjca na Črnem vrhu. Startna mesta pri slalomu ee določijo po doseženih uspehih v smuku. xi • M klasično kombinacijo, oziroma za smu-Ski tek bo žrebanje ob 11 dop. v Ratečah. Kraj žrebanja se naknadno določi Vrstni red skokov v kombinaciji se določi po uspehih v teku. c) Za solo skoke bo žrebanje ob 12 v Ratečah na kraju, ki bo naknadno določen 8. Razglas rezultatov in razdelitev nagrad bo 1 •.,.!. ob 20 v Krekovem domu na Jesenicah o priliki akademije. 9. Tekme se bodo izvedle v smislu določil pra-vilmkov JZSZ. 1 10. Izvedho tekem imajo: jeseniSki, rateški in akademski fantovski odsek. Dodatek: Za vadbo skokov bodo teden dni pred tekmo na razlago ustrezaioče skakalnice v Plançi z inštruktorjem. En dan pred tekmo, to jo 12. II. bodo skakalnice zaprte. Judi proga za smuk bo teden dni pred tekmo površno naznačena in na razjiolago za vežbanje. Zaprla se bo 10. II. opoldne in je po tem času ne oo veo smel nobeden tekmovalec presmučati. Z. F. O., emuški odsek. Hašk je odpovedal! V zadnjem hipu, ko je že bilo vse pripravljeno — Ljubljana je celo uredila igrišče, da bi se moglo normalno igrati — so se Haškovci premislili in so prepustili Ljubljani brez borbe vstop v drugo kolo zimskega pokalnega tekmovanja. LJubljana bo torej igrala čez tri nedelje z zmagovalcem med Gradjanskim in Concordijo. V nedeljo pa le ne bomo ostali brez tekme, ko smo se že toliko pripravili nanjo Prišlo bo moštvo iz Kranja, ki bo odiaralo z Ljuhljano tre- i ning-tekmo. Na tej tekmi bo Ljubljana najbrže j preskusila novega napadalca, ki naj bi okrepil napadalni del moštva. Tekma se prične ob 14. — Pri zaprtju mol mah v prebavi vzemite zhitraj na pra/en želodec kozarec naravne »rratu-Josci jjrenćice«. Športni klub Planina teli v«om flenioam In M». nom «refno novo leto t "пшат In el« «s POHIŠTVO IN PARKETE stanovanja pisarne kinematografe Kavarne hotele šole naročajte pri domači tovarni pohištva in parketov REMEC & Co., KAMNIK Kvalitetna lcdctlava Kvalitetna Izdelava Slovenske banke 1936-1937 Statistična slika poslovanja slovenskih bank v letu 1936. kaie prvikrat otovIna 78.85 (72Л), naloibe 16.17 (29.06), vrednostni papirji 5-1.66 (52.7), menice 151.06 (173.1), dolžniki 667.2 (014.2), kons. računi 64.4 (62.1), realitete 49.44 (49.05). Pasiva: glavnica 84.63 (84.66), vse rezerve 83.7 (31.16), spe«, rezervni sklad 92.5 (92.5), vlo«e na knjižice 259.4 (251.94), tek. računi in upniki +43.9 (411.0) denarni zavodi med tek. računi in upniki 116.14 (122.9), reeskont 30.46 (30.4), lombard 12.5 (7.06). Skupno so znašali dolžniki z menicami vred 1986 818.2 (1985 ваак» 783.S) milij. din, kar рошо- Dividenda Narodne kanite ostane neuprornen;ena Dne 29. t. m. je bila seja upravnega odbora Narodne ban.ke v Belgradu pod predsedstvom guvernerja banke p. dr Kudo?avljevioa Po poročilu izvršilnega odliora so rezultati poslovanja v letu 19^7 zadovoljivi. Banka bo predlagala isto dividendo kakor za №6, votirala pa bo v znatno v«-ji meri rezervni sklad. Nadalje je hi,lo sklonjeno, da se večina kvalificiranega ženskega osebja včlani v pokojninski sklad uradnikov in slug Narodne bunke, ostalo munipulativ-ik> žensko osebje pa se zavaruje posebej. Plačilni sporazum s Francijo V »Službenih novinah« je objavljen tekst nove plačilne pocodbe e Francijo, iz katerega je razvidno, da je ukinjen kliring 6 Francijo. To velja dotlej, dokler ee ne izpremeni odtioe v škodo naše države, pri čemer je merodajna meja 80%. to «e pravi, da ne eme presegati znesek frani-oskih prodaj v Jugoslaviji 80% zneeka na^lh proizvodov, prodanih v Franciji. Odnoe ee ugotavlja na \sake tri mesece. Zasebne kompenzacije odobrene pred uveljavlje-njem tega sporazuma, ee bodo lahko izvršile. Klirinški saldo v korist Francije bi se likvidiral z izvzetjem iz razpoložljivih sredstev CantrHÎizacijske-ga računa, kakor ga določa sporazum i dne 8. decembra 1936. Tudi novi ejKjrazum ustanavlja mešano komieijo obeh držav. Sporazum velja leto dni, odpove se lahko dva meseca pred potekom. Zniianje nekaterih naiih nvoinih carin. Istega dne objavljeni dodatek konvenciji o trgovini in plovbi med obema državama г dne 30. januarja 1939 določa tudi znižanje nekaterih na£ih rvoznih carin. Nova lista ie naslednja (v oklepa lu doeedaj veljavne postavke): tar. po. 115 vino do 15% alkohola v sodih 45 (45) zlalih din, v steklenicah z nazivom izvora 55 (55) zl. din, tar. poet. 116: šampanjec 70 (doslej 150) z! fr„ tar. post. 261-2: puder, pomade itd. 420 (600). il. Irankov, 212 (6 kalcijev eultat prost) doslej 10. izven veljave so tudi postavke, navedene v že omenjeni konvenciji tar. post. 411.1 posebne vrste gumbov, 539-2 cevi is litega železa, neobdelane in 635 vinogradniške škropilnice. Zaposlenost v oktobru Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo skupno število zavarovancev v oktobru letj zija, iollettie obresti, vsem ostalim vlagateljem pa enoletne obresti. Pri tem se vzame za računsko podlago stanje po 31. decembru 1935. Tudi eicer Izkazuje zavod znaten napredek poslovanja in znašajo nove vloge pri hranilnici že okoli 2 milij. din. Ameriška jeklarska industrija beleži letoe izredno rmanijšanje zaposlenosti Po strokovnih virih znaša «topota zaposlenosti eanvo ie 19 2% kapa-crtete, dočLm t« ie prejšnji teden znašala 23.5%, lam v predzadnjem tednu decembra pa 77%. Višek zaposlenosti je bil dosežem maja 1937 z 92%. Borza Dne 81. decembra 1937. Denar V zasebnem klirinpu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20--238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.50 8.60 v Zagrebu je beležil ravno toliko, v Belgradu 8 4655 8.5655 Grški boni eo beležili v Zagrebu 28.66—27.36, v Belgradu 27.40—28.10. Nen.ški čeki »o beležili neizpremenjeno 13.90 do 14.10, nadalje so beležili za sredo in konec januarja 1393-14.18. za konec februarja 13.975 do 14.175, za konec marca 13.96 -14.15. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,027.278 dinarjev, v Belgradu 5,500 000 din. V efektih Zagreb ne izkazuje nobenega prometa, Belgrad pa 300.000 din. Ta leden je znašal promet na ljubljanski borzi 7989 milij. din. Ljubljana — tečaji s p r i m o m Amsterdam 100 h vTork 100 dolarjev ». * . 4278.51—4314.82 Pariz 100 frankov . .... t 14602— 147.46 Praga 100 kron 151.24— 152.34 Tnst 100 lir 225.95— 229.03 Corihi Belgrad 10. Pariz 14 675, London 21615, Newyork 432-5. Bruselj 73.35, Milan 22.75, Amsterdam 240.675, BerUn 174.225, Dunaj 80.25 (81.601, Stockholm 11140, Oslo 108.60, Kopenhagen 96.50, Praga 15 1 S, Varšava 82.00, Budimpešta 86.25. Vrednostni papirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 96 98, agrarji 54 65, vojna škoda prouiptna 423 425, begluške obveznice 7b—80, 4% severni agrarji 51.50 53. 8% Bterovo posojilo 93 94, 7% Blerovo posojilo 84 -86 7% |4>M>jilo Dri. hip. bauke 99 do 100, Trboveljska 2a) -230. Zagreb. Državni jmpirjii 7% inveet. po». 96 denar, agr. 54.50—56, vona škoda proiuptna 422 do 423, begi. obvez. 79 den., dalm. agr. 77 den., 4% aev. agr .55 den., 8% Bler. pos. 93—9j 50, 7% Bler. pos. 84.25 den., 7% poe DliB 100 den., 7% etab. poe. 88 den. — Delnica: Nar banka 7500 den., Priv. agr. banka 212—214, Trboveljska 2O0 do 220, Narodna iumeka 15 bi.. Gutmann 5150 den., Isie 25 den., Tov. sladkorja Bečkerek 6O0 do 650, Osj. aiadk. tov. 160—165, Osieika livarna 170—190 (180), Dubrovačka 400 den, Jadranska plovba 400 den., Oceania 600 den., Danica 50 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inveet. poe. 96 50 do 98, agr. 54.75—55.50, vojna škoda promptna 423—423.50 ( 4251 za konec marca (423), begi. obveznice 79 75—80, dalm. agr. 77.75—78, 4% sev. agr. 55—56, 8% Bler. poe 93—93.50, 7% Bler. poe. 84—85. 7% poe. DliB 99 den., 7% stah. pos. 89-90. Delnice« Narodna banka 7530 (7550), Priv. agr. banka 216.50 denar (216). Duna|. Poslovanje y bilo za zaključek leta mirno V kulei eo v začetku tečaji večinoma na-Taeli. Zlasti je bilo živahno povpraševanj« za obveznice Dona rekoeavskojadranske ieleznioe, ker je pni la vest, da sta Avstrija m Italija plačali potrebne zneske za kuponeko službo kakor tudi, da j« Jugoslavija plačala tudi predujem na svoje obveznosti. ČvTsta sta bila ie Rima m Siemens, popustili eo pa Steg, Alpine m Felten. V zagradi eo ai držala popuščanja in dviganja tečajev ravnotežje, izpreraembe so bile majhne. Slabše eo tendi-rali kemični papirji. Zaključni tečaji: Dona vek o-savskoiadranska 61 10. delnice: Creditanstait-Bunk-verein 276. Narodna banka 163. Donavska paro-plovba 89 Steg 24.70, Siemens-Schuckert 126 Ste-weag 27 50, Magnestt 82.25. Trboveljska 23.08 Alpine 39.47, Rima Murany 67.75, Stevi-Daimler-Puch 214.75, Leykam 62. Semperit 7S.95. Žitni trg Novi Sad: Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremeniena. Promet srednji. Sombor: Koruza: bč.. erem. nova za jamaar 87 do 89. arem. novi 84—86, bč., erem. nov« sušena 102—104. Tendenca stalna. Bres prometa. Srečno novo leto žete: Balon Franc kroiaSkii mojster, Gospoavetska c. 10 toitohatovarna metel inllttl Brata I. G. ZUPANČIČ MARIBOR, Pobreška e. 20 Slovensko planinsko druStvo, osrednje društvo v Ljubljani sporoča vsem planincem, da Je umrl nai odbornik, odli£oi član in dobri tovariš Ivan Rozman stavbenik т Ljubljani Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. JAVNA ZAHVALA. O priliki preraae smrti oaàega ljubljenega očeta in brata FRANJO BENKOViČ veleposestnika ia bivšeja i upa na y Blagovid izrekamo najtoplejio zahvalo «««m znancem ia prijatelj««, ki eo eočastvovah z nami, lo ki eo mu i/Kj/ali poslednjo čast 2 venci, cvet|«m in eprentetvom na poti k večnemu |K>ćitku, poeetwo ee zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopnikom oblasti in druâlev, na roikivinu poslancu g. Antonu Kersniku, podžupanu j An turni Str^arru. g. dr. Cirilu Komotarju i» akrbno /dravmiko nego, g. AL Ćerarju iz Lukovice i* kraene poetovlne beeede, sorojakenn in soobčanom nepozatwega pokojnika u njih sočutje ob njegovi «miti. Blagovica, Kamnik, Ljubljana, na Sitvestrovo 1937 Bojan, Zorka, por. Sudar, Mirko, Slavko, MiSko, otroci — Iv» in Korol, brata — Zahvala Vsem, ki ete nae ofe izgubi našega predobrega papana. gospoda Karla Pavšiča tolažili, počastili njegov epomin, mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev ter se e pesmijo in častno «tralo pmiovili od njega, ter ga v lolikem številu spremili na n|egovi za<.ln;i poti, izrekamo svojo globoko in iskreno zahvalo. — Posebej pa se zahvaljujemo wsem onim. ki so ljubemu papanu lajšali bolečine » bolezni in ob ojegovi zadnji uri Maribor, dne 31. decembra 1937 Žalujoča rodbina PaTŠiteva in ostalo sorodstvo Združenje pooblaščenih graditeljev ia dravsko banovine sporoča, da je umrl dobri tovariô, odlični član združenja, guepod Ivan Rozman stavbenik. Predragega tovariša bomo spremili danes, dne 1. jnnu-arja 193tt ob 16. uri iz pokupali&čne cerk\e pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. januarja 1U38. Uprava združenja Ster. 1. ivan Avsenek: Po grebenih konjunkture Ne bo elabo zapi6atio to leto v gœpodareki zgodovini, Države s kolikor toliko (svobodnim in države z vezan.m gospodarstvom se ne morejo pritožiti. Vse, kar kaže na konjunkturo, je bilo ugodno: delavske mezde бо ee dvignile, brezposelnost je padala, promet je raetel, proizvodnja ee S: večala, javni proračuni so kazali na dvig do-odkov, kupčija je napredovala in valute во ве umirile. Pa vendarle gledamo — kljub visem tem dobrim pojavom — z nekim 6trahom v prihodnje leto. Zakaj? Ali je ta 6trah opravičen? Zakaj? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Že od poletja eem so cene za tieto blago, ki je predmet borznih kupčij in zato zelo občutljivo za vsako gospodarsko spremembo. postale nemirne. Rude in kovine, deželni pridelki, rastlinske in živalske maščobe, eurovine za teketilno indu6trijo, kolonialno blago, nič nima etalnih cen in 6talnih tendenc. Dnevna nihanja cen za te vrste blaga so nepričakovano velike, tendenca pri njih pa dosledno slaba. Posledica tega razvoja je 6talno padanje cen na blagovnih borzah. Cene бо sedaj tam, kjer 6o bile v prvi polovici leta 1936, pri nekaterih predmetih pa še nižje. Te dni bo po vsem časopisju, ki se briga za gospodaretvo. nešteto številk, ki bodo pripovedovale, za koliko 60 padle kovine, žito. pavola, kava, kavčuk, maščoba itd. Seveda bo Erav toliko tudi razlag, zakaj je do tega prišlo. ia jih naštejemo samo nekaj: proizvodnja je še vedno zelo malo prilagodljiva konsumu in špekulaciji, nabiranje zalog je odvieno bolj od občutkov, kot od računov, konsum je močno oviran po oboroževanju, skozi klešče davčnega vijaka gre preveč narodnega dohodka v копбит, premalo pa v ko-rietne investicije. Na drugi etrani pa eo 6e proizvajalni stroški za marsikatero surovino zaradi tehničnega napredka zelo pocenili, pojavili so 6e najrazličnejši nadomestki za industrijske eurovine, močne države se vedno bolj odtujejo evetovnemu gospodarstvu, pa tudi poizkusi ureditve evetovne produkcije nekaterih surovin se niso tako obnesli, kot smo splošno pričakovali. Končno tudi denarni in valutni trgi niso bili povsem mirni. Par valut je zdrknilo in naredilo zmedo, ki pa ni bila na srečo nikomur v katastrofo. Vse te razlage pa bodo hotele biti tudi tolažilo za vee tiste, ki se boje ponovne krize. V vsaki državi pa bodo ta tolažilna zdravila drugače na-pieana. V Severni Ameriki se tolažijo s tem, da iavua uprava ne bo nakladala gospodarstvu novih iremen in omejitev, prav narobe, mislijo, da bodo znižani davki, povečana pa zato svoboda v določanju cen, organizaciji proizvodnje, poleg tega pa Se s pomočjo države na novo organizirana kmečka proizvodnja, stavbeno gibanje pa podpirano, socialna zakonodaja pa prikrojena dejanskemu gospodarskemu stanju. Skratka, prepričani so. da se bo politiki zopet posrečilo, da prepreči novo krizo, kakor se ji je posrečilo, da je pred nekaj leti naredila konec prejšnji krizi V državah, ki so formalno, ali pa tudi dejansko povezane z angleškim funtom, t. j ,v deželah »funtovskega bloka«, si sicer ne zapirajo oči pred ne ravno veselim stanjem na blagovnih in efektnih borzah, kjer vse vrednote poča6i pa 6igumo padajo, vendar pa skušajo zmanišati in obveljaviti vpliv tega razvoja na ta način," da poudarjajo pomen ugodnih gospodarskih pojavov: svetovna trgovina ima še vedno skoraj isti razmah kot leta 1929, svetovne zaloge industrijskih surovin se ne jiovečujejo v nevarnem obsegu. konsum kovin še zmeraj raste, težka industrija ima še vedno toliko naročil, da je zaposljena za večji del prihodnjega leta. Proizvodnja za oboroževanje se šele bliža svojemu vrhuncu, industrije, ki delajo konsumno blago, so sicer prekoračile vrhunec konjunkture, toda zaradi tega še niso na tleh. S'rogo avtarkične držpve seveda nočejo poznati ne krize, ne strahu pred njo. Tipični v tem pogledu eta nemško in italijansko gospodarstvo. Omejili eta 6Voje stike s svetnim gospodarstvom na minimum. S tem se še celo ponašata. V avtarkiji vidita tako idealen gospodarski 6istem, da iščeta celo »avtarkično men-taliteto* m »avtarkično ideologijo«, kakor da bi bili različni goepodarski sistemi verska aH filozofska gibanja. Taka avtarkična gospodarstva res ne poznajo krize, zato pa ne poznajo tudi konjunkture. V njih je vse gospodarsko delo, zasebno in javno urejeno in omejeno do najmanjših podrobnosti po vladi, i. j po politiki. Zato pa taka avtarkična gospodarstva poznajo nekaj drugega: trajno konjunkturo za tiste, ki jim je politika naklonjena, trajno krizo pa za tiste, ki ne morejo priti' med izbrane. To trajno kr'zo imenujemo po navadi padanje živlienjekega etandarda. To bi bilo dobro, če bi bila deležna trajne konjunkture večina prebivalstva. Do eedaj ie oa to iiarobe: trajno konjunkturo uživa mala manjšina, v trajni krizi pa je velika večina. Sicer skušajo avtarkična gospodarstva na vse načine omiliti to traino krizo. Birokratski boj zoper dviganje cen, uradno zapovedano poslabšanje kvalitete bla?a, prepoved svobodne izbire dela, omejitve v svobodi konsuma. maskirano dirigiranje prihrankov v brezplodne državne investicije potom zasužnjenja kreditnega sistema, vse to se opisuje kot »dirigirano gospodarstvo«, v resnici pa ni nič drugega kot boj pro'i traini krizi, ki se v njej nahaia obupana velika večina naroda v avtarkičnih državah Sem kaj spada seveda tudi komunistično gospodarstvo, ki je samo dokončna faza gospodarske avtarkije in spremeni narod v maso sužnjev, ki jim ni mar ne kriza, ne konjunktura, ampak samo boj za naj-primitivneišo. po naših pojmih človeka skoraj nevredno obliko življenjskega ol-stanka. V gospodarstvih, ki ne silijo prostovoljno, namenoma in r>o načrtu v nvtarii'jo, ampak samo toliko v kolikor jih v to sili svetovni gos|x>darski in politični položaj, je torej strah pred novo krizo velik že število tolažil in upapolnih trditev nam to potrjuje. Ali ra je opravičen? Kakšen nepristranski odgovor bi dali na 10 vprašanje? Predvsem ie jasno da brezpogojno zanesljivega recepta zoper gospodarske krize dosedaj še ni nihče zadel, ne v teoriji, ne v praksi. Se danes si n pr nismo čisto na jasnem, kateri so bili glavni in odločilni razlogi, da je ponehala zadn'a kriza, ki se ie rodila začetkom lega desetletja. V teoriji in praksi se bije še vedno srd,t boi okoli vprašanja. kaj je bilo glavni vzrok poneha vanja zadnje krize. Iskanje kakrea popolnoma zanesljivega sredstva zoner gosncda-skr krize je torej brezplodno delo in rospodarske krize bodo še vedno mogoče in verjetne dokler bo dosclnnii gospodareki sistem osta' v bistvu nespremenien. V toliko je torej strah pred novo krizo opravičen. Priznati pa moramo resnici na ljubo, da tega strahu ne smemo smatrati za večjega kot je treba. Pobijanic zadnje kri/e ni namreč saino razbistnlo poima o goepodarekih krizah in njihovih vzrokih — čeprav ta razbistritev pojmov zmeraj ni ustvarila enotnega in nespornega pogleda na bistvo gospodarskih kriz — ampak poučila tudi ljudi in narode o sredstvih za pobijan e zadnje kr.ze. Ta 6red6tva ei hočemo na kratko cg'edati: Predvsem je padlo malikovanje pred zlato valuto. Se pred eedmimi leti so smatrali zlato valuto za tako važen gospodarski činitelj, da 6e ga ni 6inel nihče dotakniti, pa naj bi bila gospodarska kriza še tako velika. Pod pritiskom propadanja gosjxxiaretva pa je malikovanje ponehavalo in ga danes ni več. Zlate valute danee sploh ni nikjer več, le še ostanki pojma o zlati valuti ^e lahajajo y nekaterih mednarodnih kreditnih dogovorih m izjemoma še tudi pri cenah za par vrst blaga. Povsod drugod cen v zlati valuti ne dobimo več. Veaka država je po evoje uredila vrednost evojega denarja in 6e pri tem ni prav pt.«ebr.o ozirala na vrednost zlata, merjeno v njeni valuti. Valuta ni več samo merilo za oceno blaga, valuta je postala važno orodje koniunk'urne poli-tike posameznih držav. S tem orodjem so si pio-samezne države precej pomagale iz krize, ^kušnie, ki smo si jih na ta način pridobili, bodo lahko elužile za pobijanje bodoče krize: namesto zlate vrednosti denarja bo ig-ala pri pobijanju bodoče krize najvažnejšo vlogo njegova kupna moč. Razblinilo ee je v nič (ud: mišljenje, da se konjunkturna politika da vodit! čamo s саппбко politiko. Carinska politika rte lahko veliko pomaga uspešni konjunkturni -oj'tiki, vendi- pa to danee ni edino sredstvo za pobi anje krize. Uvozna in izvozna dovoljenja in prepovedi, kontingenti, kvote, kliringi, vse to so preizkušena sredstva, ki 6e poleg carineke politike dado usfiešno porabiti v boiu zoper krizo. Pobijanje zadnje krize je dalje jvxkazalo. da 6e tudi cene na domačem trgu lahko do gotove meje regulirajo na ta način, da ве koncentrira ponudba ali povpraševanje v poluradnih gœpodanskih organizacijah, ki jim država da na razpolago toliko kapitala, da |X> evoji volji diktirajo cene produ-centu in konsumentu. Ne ememo dalje podcenjevati vpliva mednarodnih sporazumov ob proizvajanju veliko vrst blaga, ki 6e trguje na borzah. Ce izvzamemo deželne pridelke in surovine za tekstilno industrijo, dobimo ekoraj na v6eh drugih področjih proizvajanja industrijskih surovin mednarodne sj>orazume o reguliranju produkcije. Ti 6f>orazumi včasih zelo dobro funkcionirajo, kot smo to videli v zadnji krizi pri nekaterih kovinskih surovinah. Končno ne smemo prezreti dejstva, da je zadnja kriza uničila svetovni kreditni trg in da si ta svetovni kreditni trg še danes ni opomogel. Prav zaradi tega se sedanja konjunktura tli mogla tako opomoči, kot bi človek pričakoval, in zato tudi bodoča kriza ne bo mogla biti tako ostra, kot je bila zadnja, ker je na evetovnem kreditnem trgu 6ploh ne more biti. Tega trga namreč sedaj ni. Žadnja kriza pa je ravno na svetovnem kreditnem trgu naredila največ škode. Bodoča kriza eicer lahko nastopi kljub vsem sredstvom, ki jih poznamo za njeno pobijanje, verjetno pa je, da jo bodo prav ta erpdetva zelo omilila, če jih hodo države znale uporabiti v okviru že pridobljenih skušenj Zanimati mora seveda vsakega, kako se bo obnašala naša država pr bodoči krizi. Mislimo, da jo bo pobijala na ieti način, kot vse druge države, seveda na podlagi lastnih do zdaj jiridobljenih skušenj. Naš glavni cilj pri pobijanju bodoče krize mora biti stremljenje, da obvarujemo sedanjo kupno moč dinarja in da vodimo nihanja te kupne moči tako, da ne bomo zašli pregloboko v krizo. Na sedanji kupni moči dinarja emo zainteresirani prav vsi. Država, samoupravna .eleea in javnopravne organizacije delajo vee 6voje proračune na osnovi sedanje kupne inoči dinarja. Socialne ustanove so prešle pri evojih terjatvah in dajatvah na sedanjo Kupno moč dinarja. Sedanii kupni moči dinar|a je prilagodil producent evoje režijske stroške, koneument pa 6voje izdatke. V6e to eo razlogi, ki nas silijo vse ekupaj da mislimo predvsem na sedanjo kupno moč dinarja, ne pa morda na kak zlati dinar ali podobne fantazije. Mislimo, da nam bo tem lažje, da postopamo v tem emislu, ker smo se v evoji devizni jx>litiki dejansko popolnoma naslonili na funtovski blok. To naslonitev smo začeli poč.isi tudi uradno priznavati. (Zadnji dogo vori o naših inozemskih posojilih, narejenih v različnih vrstah frankov, ne vsebujejo več zlate klavzule, pač pa eo vezani na angleški funt.) Ker 6mo država ki ne sili po kakšni ideologiji ali po kaki trmoglavosti v avtarkijo, ampak jo uveljavlja le v toliko kolikor nam ie potrebna zaradi avtarkičnih tendenc onih tujih držav, ki so z nami v tesnih poslovnih zvezali mislimo da bodoča kriza tudi pri nas ne bo zasekala tako globokih ran, kot jih je zadnja. K sklepu še tole: Vee kaže, da se svetovno gospodarstvo cepi počasi na dva dela. ki ei jx> evojih nazorih 100% nasprotujeta. Prvi del obstoja iz onih držav, ki silijo iz prepričanja o dobroti avtarkije v avtarkijo samo. Te države ei bodo počasi sez'dale gospodarski sietem, ki bo nevarnost gospodarske krize zmanjšal na minimum. Pri njih ne bo ne krize, ne konjunkture v tem mielu, kot smo ga do sedaj navajali. Bodo pa imele v i6tem času v svojem lastnem gospodarstvu trajno krizo in konjunkturo: konjunkturo za vse tiste ki jih bo država, od nosno politika negovala, krizo pa za vse tiste, ki jih bo država v svoji skrbi za ešno pobijati. Pri vseh gospodarskih in podobnih premišljevanjih pa ne smemo pozabiti, da ne živimo ne v miru, ne v vojnih časih, ampak v okoliu. ki je med mirom in voino. skr?tka v nemirni dobi Naše življen'e je podobno življenju netopirjev, ki I orliutaio med svetlobo in temo, ee zaletavajo na levo in desno. Dosledno tudi premišljevati ne moremo v miru. zato so tudi gospodarski pogledi in ogledi nemirni, omahnioči. mecrleni in pogosto sami eebi nasprotujoči. Btez miru ni dano nikomur trezno in jasno premišljevanje o potrebah — po 'ibno gospodarskih — naših dni. Daj Bog, da bi nam novo leto prineslo trdno vero v mir, da bonvo v tej veri lahko brez strahu za prihodnost po ustalienih načelih obravnavali gospodarske j>er-ejiektive. Skupne banovinshe trošarine S 1. aprilom 1937 so bile v vsej državi uvedene skujrae banovinske trošarine na celo vrsto pred metov vsakodnevne potrošnje, katerih donos 6e je razdelil posameznim banovinam po ključu prebivalstva. Ta razdelitev ni upoštevala tega, koliko je bilo teh predmetov dejansko potrošenih v dotični banovini, in koliko je bilo teh trošarin plačanih v posameznih banovinah. Banovine, kjer je bil živ-Ijenski standard prebivalstva višji, so naravno plačevale višje zneske kakor druge banovine, ki so imele od tej?a finančno korist. Naša banovina gapir iu lep>enka električne žarnice vardarska skupaj 1935-1936 4.5 33.1 1936-1937 8.1 88.52 1937 1938 13.0 112.32 20,— 2,— 2,— 1,— 1,— 080 1.50 t.— 1.— 4.— 0.50 0.80 0.40 0.20 5.— 20,— 4.— 2,— 1,— 1,— 0.80 1.50 1,— 1,— 4,— 0.50 0.50 040 0.20 5,— 1,— 2 ._ 2o!— 5.— 3,— 1.50 1 — 1.50 1.— do 12.— 5.— do 20,— 15.— 20% To je imelo naravno za posledico tudi znatno jovečanje donosa teh trošarin, kar pričajo naslednje številke v banovinskili proračunih: 1935-1936 33.1, 1936-1937 68.52, 1937-1938 112.32 milij. din. Po banovinah se je razdelil donœ skupnih ba-uovinskih trošarin naslednje: 1935-1936 1936 1937 1937 193? dravska 3.0 5.8 95 savska 6.4 13.4 22.5 vrbaska 2.7 5.2 8.3 primorska 2.2 4.5 7.5 drinska 3.8 7.82 12.92 zetskn 3.1 4.7 7.6 donavska 3.5 12.0 19.5 moravska 3.0 7.0 11.« dejan, dohod. po deležu preb. 2.9 8.21 — 5.31 6.8 19.4 — 12.6 15.9 7.44 + 8.46 1773 6.5 + 11.23 15.0 11.0 + 4.0 21.8 6.64 + 14.16 6.0 17.1 —11.1 9.0 10.3 — 1.3 4.0 11.3 — 7.3 0.88 2.07 — 1.19 g • Dotacije banovinam S 1. aprilom 1936 je bil zvišan skupni davek na poslovni promet, od katerega je šlo vsak mesec 18% v skujmi banovinski sklad, iz katerega so po-eamezne banovine dobivale svoje dotacije. Ključ za razdelitev dohodkov iz tega sklada je bil ta, da je šlo najprej 80% za dotacijo 5 banovinam: vrba-ski, primorski, drinski. zetski in moravski. 20% pa ostalim banovinam po razmerju prebivalstva leta 1931. Za 1936—1937 nimamo podatkov za vse banovine, pač pa eo na raz|x>lago podatki za 1937 —1938. Ti podatki eo naelednji (izračunan je tudi delež, po katerem bi se ta dotacija razdeljevala banovinam, če bi vzeli za podlago popis prebivalstva 1931 (v milij. din): dravska saveka vrbaska primorska drinska zetska donavska moravska vardarska Belgrad Socialna zakonodaja Leoravnavanjii in razsodništvu 27 februarja: Uredba o izpremembi mezdnih razredov pri socialnem zavarovanju. 22. marca: Uredba o izvajanju zavarovanja delavcev za onemoglost, etarost in smrt. I. avgusta: Odredba o minimalnih mezdah v dravski banovini 31. avgusta: Zvišanje doklad za borze dela. 1. septembra: Začetek izvajanja etaroeitnega zavarovanja. 29. novembra: Razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo. I. januarja H>38: Začetek izvajanja pokojninskega zavarovanja nameščencev v vsej državi. Število državnih in banovinshih uslužbencev Že nekaj let sem izdaja finančno ministrstvo preglede o številu drž. uslužbencev kakor tudi o skujMii vsoti osebnih in materialnih izdatkov v posameznih proračunskih letih. Nadalje izhajajo tudi vsako leto pregledi banovinskili uelužbencev in pregledi osebnih in materialnih izdatkov јхз banovinah Iz teh objav finančnega ministrstva posnemamo naslednje številke: drž. uslužb. drž. usl. pri ban. skupaj 238.840 250.815 249.540 252.723 259.912 258.223 ? Nadalje nam dajejo pregledi naslednjo eliko števila banovinskili uslužbencev ter banovinekih ujjokojencev: 1932-1933 1933-1934 1934-1935 1935-1936 1936 -1937 1937-1938 1932-1933 197.056 41 786 1933—1934 207.130 43.685 1934—1935 205.119 44.421 1935-1936 208.277 •14.446 19'36—1937 212.634 47.278 1937-1938 208.752 49.471 1938-1939 217.751 ? uslužbenci 10.556 11.878 11.800 12.359 12.787 22.279 upokojenci ? 699 o96 719 782 844 Tu je veliko jx>večanje od 1936—1937 na 1937 —1938 zaradi tega ker je prišlo v preglede k banovinam 9.009 oseb. uslužbencev pri ljudskih šolah, ki eo bili prej izkazani v občinskih in šolekih proračunih. Število ujTokojencev in invalidov je razvidno iz naslednjih številk: ujx>kojenci invalidi 1933—1934 60.402 70.788 1934—1935 62.093 69.340 1935—I03O 64 236 70.142 1936— -1937 65.631 60.827 1937—1938 67.214 68.003 V tem številu so všteti osebni upokojenci, družinski itd., kar velja tudi za invalide. Za presojo r>°ložaja drž. financ ie zanimiva tudi naslednja razdelitev osebnih izdatkov po proračunih za zadnja leta: 1932 -1933 1933—1934 1934-19» t935—1936 1936-1937 1937—1938 državni proračuni v milij. din v % 4.978.77 43.97% 4.932 26 47.25r«'i 5.142.9-1 50.56% 5.192.0 50.65% 4.947.3 47 92% 5.088.0 46.64% ban.proračuni v milij. din v % 188.8 22.37% 177.0 24.36% 187.2 26.39% 178.9 25.30% 174.56 23.89% 235.57 26.83% Iz teh pregledov je razvidno, da tvorijo osebni izdatki med vsemi državnimi izdatki skoraj |x>lo-vico in znano je tudi, da se ti izdatki ne dajo «krčiti tako, kot so bilj za čaea krize ekrčeni materialni izdatki. Pri bauovinskih proračunih dosegajo osebni izdatki komaj četrtino in se je v zadnjem letu ta odstotek |x>večal zaradi znatnega povečanja števila uslužbencev, kar smo navedli že zgoraj. Povečanje je pripisovati prevzemu vzdrže vatija ljudskih šol jx> banovinah, kakor je bilo to izvedeno v tekočih banovin, proračunih. Trgovinska politika Tudi leta 1937 je bila naša zunanjetrgovinska politika živahna. Dobili smo celo vrsto novih, važnih sporazumov o trgovini in plačilnem prometu: sklenjeni so bili trgovinski in plačilni eporazumi z naslednjimi državami: Francija, Romunija, Danska, Belg:ja. švedska, Anglija in llolandija. Poeebno pozornœt 6ta vzbudili zaaaji dve pogodbi: z Belgijo in Francijo, kjer je ukinjen Kliritig m bodo plačila od uveljavljenja teh jx>godb v prostih devizali, kar pomeni velik napredek. Novost v naši trgovinski politiki so tudi sporazumi z Dansko in Švedsko. Danski sporazum je bil sklenjen 1. maja. švedski pa 14. maja. Ugodne jxxsledice teh eporazumov se že kažejo v znatno povečanem prometu 6 tema dvema državama. Po najnovejših podatkih za prvih 11 mesecev leta 1937 se vidi, da je naš izvoz v ti dve državi znatno naraste!: Danska (v milij. din) uvoz 1935 11.1 1936 3.46 Il mes. 1937 5.2 švedska 1935 1936 11 mes. 1937 16.5 19.1 15.1 izvoz 13 7.2 140.0 10.76 14.2 53.94 Za nas Slovence je važno, da smo dobili izboljšanje v trgovinski bilanci z Italijo, kar je omogočila pogodba z dne 25. marca 1937 in naslednji dodatni sporazumi. Slika naše trgovine z Italijo je naslednja (ujioštevaii je treba, da so bile dne 18. novembra 1935 uvedene sankcije, nova trgovin ska in klirinška |x>godba pa datira s 26. sej>t. 1936): Uvoz iz I. izvoz v I. 1935 370.8 672.3 1936 101.7 137.2 11 mes. 1937 397.7 523.5 Italija je zopet jxistala dober kupiec našega Ieea in je bila novembra med našimi odjemalci lesa na prvem mestu, saj je vzela stavbnega lesa novembra za 27 6 milij din od vsega izvoza 96.7 milij. din ta mesec. Splošno je naša zunanja trgovina leta 1937 krepko napredovala. Uvoz se je jiovečal jx> koli čini za 15.4%, jx> vrednosti pa za 30.46%. V na slednjem podajamo jxxlatke o naši zunanji trgovini v zadnjih letih: Uvoz izvoz bilanci 1930 6.960.1 6.780.05 — 180.06 1931 4.800.2 4.800 97 + 0.66 10T2 2.859.67 3.055.6 + 105.0 1933 2.882.5 3.377.85 + 495.3 1934 3.573.3 3.878.2 + 304.9 1935 3.699.8 4.030,36 + 330.6 1936 4.077.0 4.376.15 + 299.14 11 mes. 1937 4 757 24 5.656.2 + 898.94 Iz tega pregleda je razvidno, da smo pri uvozu presegli rezultate le'a 1931 dočim se naša izvozna trgov na približuje stanju iz leta 1930. V vseh letih je bila naša trgovinska bilanca aktivna, toda te aktivnosti ni bilo smatrati za ugodno znamenje, ker so se medtem zelo povečali aktivni saldi v naših kliringih. Prav znatno pa se je povečala aktivnost od le'a 1036 na 1937 ter se že približujemo I milijardi aktivnosti v letu 1937 pri znatno izboljšanem r>oložaju v naših kliringih. Stran 10 »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1938. Stev. 1, MLADI SLOVENEC Staremu leta v slovo Namesto blagoslova si trosilo saino bedo med nas, ves svet postavilo na glavo si. V to zmedo naj pride novo leto k nam, da vse spet prav obrne, prikliče smeh v te grenke dni, prežene sence črne! Novo teto 1938 Ob tihi polnočni uri narahlo odprlo je duri in v praznično haljo odeto stopi čez prag — novo leto. V rokah ima knjigo srebrno, a v njej je še zmerom vse črno; le tu pa tam rdeče številke žarijo kot medle svetilke. — Kot zvezdice dobre in tihe sijale nam bodo v noči, kot drobci veeelja nam bodo v verigi teh žalostnih dni I Nezadovoljni graščak Živel je graščak. Vsako jutro, ko je vstal, je pogledal ssozi okno kakšno je vreme. Nedaleč od njegove graščine je stala koča revnega bajtarja Tudi bajtar je vsako jutro pomolil glavo skozi okno, du bi videl, kakšno bo vreme. Graščak se je zanimal za vreme zaradi lova in zabave, bajtarju pa je skrbelo, če bo njegovo žito obrodilo Ko sta nekega jutra graščak in bajtar spet gledala skozi okno, je letela nad vasjo jata divjih gosi. ki sO gagale da je šlo skozi ušesa. Graščak je jezno zaloputnil okno in zaren-tačil: >Venomer eno in isto! Kar vidim jaz, vidi tudi ta bedasti bajtar Zdaj je spet videl divje gosi! Ali je to kakšna pravica, da jih ne vidim samo jaz, ki sem graščak, ampak tudi vsi drugi imetje? Zakaj se ne zgodi nekaj takšnega, kar ui lahko videl in doživel sumo jaz?« Ko je tako premišljeval, je okrog grašča-kove glave zaplesala razigrana muha. Graščak se je je srdito otepal in na vso moč mlatil z rokami po zraku. Nenadoma je zraven sebe zaslišal droben glasek: »Stoj! Kaj vendar delaš, milostni gospod graščak? Zakaj me biješ? Mar ne veš, da sem zrak, ki je potreben vsem ljudem?« Graščak se je razjezil: »Spet vsi ljudje! Kaj to meni mar? Jaz sem groščas, jaz nisem navaden človek. Jaz Rem nekaj posebnega in hočem nekaj posebnega! Izgini mi izpred oči!« »Prav!« je rekel glas. -»Samo še nekaj dovoli, da te vprašam. Koliko časa pa misliš vzdržati brez mene? Ali bi mo^e! šteti do deset?« »Tudi do tisoč desettisoč. stolisoč, kolikor hot-eš! Magari do milijona in čez,_ samo izgini! Naj vsaj enkrat v življenju doživim nekaj posebnega! Naj vsaj enkrat ne bora takšen, kakršni 4o drugi ljudje!« »Štej!« je kriknil zrak »Boš videl, to bo res nekaj poselinega. Zdaj grem k bajtarju čez cesto, da mu napolnim zdrava pljuča. Dal mu bom še tisti del sebe. ki bi drugače pripadel tebi.« In zrak jo je odpihal. Graščak je začel šteti: »Ena, dve, tri, štiri — kh. kh — pet — še . e, e — kh, tih. u, u . hr—hr—hrrr ...« »Duši me!« je z zadnjo močjo zavpil graščak. »Zraka! Zraaka! Zraaa—kaaaaau!« Njegov strežaj je brž prihitel, toda graščak se je že zgrudil na tla. Njegov obraz je bil moder kot češplja »Zraka! Zraka!« je prestrašeno zakričal stre-žej Spravil je pokonci vso služinčad. jiZraka! Zraka!« so kričali vsivprek. Graščakov hišni zdravnik je prihitel z mehom. da bi mu napolnil pljuča z zrakom. Bilo je že prepozno. Graščak ni več dihal. Umrl je Tisti čas je hladen veter zavel okoli glave revnega bajtarja, ki je gledal skozi svoje okno. Globoko vdihajoč sveži zrak, je bajtar zadovoljno rekel: »Bog bodi zahval jen! Kakšno prekrasno jutro! En sam dih tega svežega vetrea je več vreden kot tisoč dinarjev!« Novoletni nagradni razpis Kabšno na'1 bi bilo novo telo 1938 Prijatelji mladi, spomnite se vseh stisk in skrbi, ki tarejo vaše starše, vaše sorodnike, prijatelje in znance, spomnite sc vseh. ki živijo v bedi in pomanjkanju ter tudi vsoh. ki se valjajo t izobilju, pa ho zaprli duri svojega srca prod svetom in jih no ganejo ne tožhe no jok trpečih: dalje se spomnite še krvave vojne, ki divja v Španiji in na Kitajskem ter še tega in onoga. kar je človeštvu samo v nesrečo in pogubo — potem pa vzemite v roko perosnik in napišite lepo, kakšno naj bi bilo po vaših mislih In željah novo leto 1988. Osem najboljših spisov honio nagradili e knjigami. vse drugo posrečene sestavke pa bomo objavili v »Mladem Slovenca«. Spise pošljite najpozneje do prihodnje nedelje. t. j. do 9. januarja t. 1. no naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca«: т Ljubljani. Modri Paviha Nekesa dne je mojster naročil Pnvlihi, naj mu prinese pol kile švicarskega sira. 1'avliha je po kimal in jo mahnil naravnost na železniško po etn|o Tam si je kupil vozni listek za Švico. Mnioter se ie na vso ni"C čudil k'e hodi Pav liha tako doloo Izpraševal je ljudi, če so ea kaj videli Vsi eo odkimavali z glavami. r-ez tri dni pa se je 1'avliha srečno vrnil iz ftvice in zmagoslavno izročil mojstru kupljeni sir Mojster ga je hudo ozmerjal, ko je izvedel, da ie sir Sel kupovat v Švico. »Bedak,« je rekel, »ali ne veš, da dohis Rvl carski sir v vsaki trgovini?« »Eja?« ie Pavliha debelo zazijal »Jaz sem pa mislil, da ga prodajajo samo v Švicil< Na Silvestrov večer Zadnji dan starega leto se je približal Andrejček je ležal, kakor se spodobi /.a takele osemletne dečke, v postelji in pokojno spal. ltdeča lica so se mu v sanjali slad,ko smehljala Gotovo je sanjal o božičnih praznikih in o vseh lepih darovih, ki mu jih je Jeaušček prinesel. Pa se je zgodilo, da se je Andrejček prebudil, ko je imel najlepše sanje. Nemara ga je zbudila stara stenska ura, ki je pravkar oznanila dvanajsto uro, nemara ga je predramilo slovesno pritrkovanje zvonov, ki so se poslavljali od starega leta in pozdravljali novo leto 1938. — Kratko in malo: Andrejček je odprl oči. Začudeno se je ozrl in v prvem hipu niti vedel ni, zakaj je na cesti nastal takšen trušč in hrušč in zakaj se je njegova sobica kar na lepem napolnila z rdečo in zeleno svetlobo. Ko pa je odne-kod zaslišal glas: »Srečno novo leto!« je vedel, da ljudje pozdravljajo prihod novega leta. Ko je to dognal, je hotel pomirjen leči nazaj na posteljo in sanjati dalje. Tedaj pa je zaslišal poleg sebe droben, nežen glasek: »Pozdravljen, Andrejček!« Andrejček se je presenečeno vzpel pokonci in zagledal v siju plapolajočih lučk, ki so gorele pri jaslicah v kotu, v belo haljo oblečenega otro-čička z veliko vrečo na rami. Andrejček ni bil strahopeten dečko in tudi v strahove ni verjel, zato je pogumno vprašal: »Kdo pa si? in odkod me poznaš?« »Jaz sem novo leto!« je odgovoril otročiček. »Poglej tole vrečo! V njej je 565 dni, v njej so vesele in žalostne ure, ki jih prinašam ljudem, v njej je vse polno sreče za nekatere in vse polno nesreče za druge.« »In zakaj prihajaš najprej k meni?« se je začudil Andrejček. In je bilo to res čudno: le kaj ima opraviti novo leto pri takemle majhnem dečku, ki bi stokrat raje spal, kakor se pogovarjal ob tej pozni uri. »Zato, ker te imam rad,« je odgovoril otročiček. »Poglej tam!« Na te besede je novo loto odgrnilo zaveso in pokazalo s prstom v zvezdnato ne.bo, kjer je na nevidnih perotih letela stara, sključena pošto va z vreče na hrbtu Postajala je čedalje manjša in slednjič povsem zatonila v daljavi. »To je staro leto!« je pojasnilo novo leto. »Vrača se nazaj, da opravi z Bogom svoje račune. Tako bom tudi jaz čez 365 dmii izginilo, da napravim prostor novemu letu — rn se ne bom nikoli več vrnilo.« Položilo je vrečo na tla in zamišljeno strmelo v smer. kjer je pravkar izginila sključena postava starega leta Andrejček je hitro izkoristil priliko: naskrivaj je odprl vrečo in hotel pokukati vanjo. BiH je strašno radoveden, kakšne dobre in slabe reči prinaša novo leto s seboj. Tedaj pa je v reči nekaj grozeče zaropotalo in mu skočilo v obraz, da jc ves prestrašen planil nazaj in se skril pod posteljno odejo. »Glej, tako je, če je človek preveč radoveden!« se je karajoče zasmejalo novo leto. »Kaj pa je bilo to?« je vprašal Andrejček. »Tega ti pa ne smem povedati,« je skrivnostno reklo novo leto. »Ampak zdaj moram iti da-1 je. Ljudje čakajo name. Bodi priden in dober, Andrejčelc, da ti zadnji dan mojega življenja ne bom moglo očitati Preden se vrnem v večnost, odkoder sem prišlo, se še enkrat oglasim pri tebi.« »Oh, ljubo novo leto,« je začel proeiti Andrejček, ali ne bi moglo vse slabe in hude stvari pometati iz vreče? Saj je nekaterim ljudem že itak dovolj hudo na svetu. Ali ne moreš storiti tako, da bi vsi imeli delo in kruh. Veš, oôka in mama mi tolikokrat pripovedujeta, koliko siromakov je zdaj na svetu. Daj, daj pomagaj jim!« »To more samo ljubi Bog,« je odgovorilo novo leto. »Andrejček, jaz smem razdeliti med ljudi samo to, kar imam v vreči, pa naj jim bo v veselje ali v bridkost. Verjemi mi, prav rado bi jim natrosilo samih dobrot v naročje, ko me pozdravljajo s takim upanjem. Toda njihove usode ne določujem jaz, določi jo sam Bog, ki dobro ve, kaj je človeštvu v srečo in v blagoslov. Pozdravljen!« Novo leto si je zopet oprtalo vrečo mi izginilo, ko je izzvenel poslednji udarec polnočne ure V tem hiponoči je bilo pri meni novo leto. Danes je že en dan staro.« Mati se je nasmehnila: »Beži, beži, norček! Očka in jaz eva biila vso noč pri tebi v sobi in ti si ves čas trdno spal. Vse se ti je samo sanjalo.« Andrejček jo je presenečeno pogledal. Potem pa se je gioboko zamislil. Premišljeval je dolgo, dolgo. Nazadnje pa je žalostno stresel kodrasto glavo in polglasno vzdihnit: »Zdaj pa res ne vem, ali eo bile sanje, ali je bila resnica!« MLADA NJIVA Preeudna družina Ondan sem šla mimo pekarije. Vrata so bila odprta in slodkosnedni pridanič Nos je seveda koj zavohal prijetno božajoči duh po svežih zemljah Brž je požgečkol sladko dreinajočega požeruha, ki ga zmerjajo z nikoli sitim Želodcem. Želodec, ki hi zmenim jedel, »i kajpada v svoji preveliki vnemi ni dal tega dvakrat reči. Na vs< po je od mene zahteval naj mu podarim sv žo zemljo. In res sem v tistem fiipu začutila neznansko lakoto. Mm, sveža žemlja bi se imenitno prilegla! Preobrnila sem vse žepe, toda niti prebite pare ni bilo v njih. •Stekla sem k sestri in jo prosila, naj mu kupi žemljo. »Nok,< je rekla, kajti tudi ono ni imela prebite pare v žepu Prosila sem še očeta, mater, deda, babico, pradeda prababico, strice, tete, bratrance, se-strične, toda nihče ni imel prebite pare v žepu. »Prav!« sem rekla. »Vseh skupaj vas je petdeset Napravite se brž in pojdite z menoj k peku !« Bilo nas je toliko, da sploh niso mogli vsi v pokorno. Stopila sem torej sama k peku in mu rekla: »Kupila bi rada žemljo. pa nimam denarja. S seboj imam petdeset sorodnikov Zamenjam vam jih za žemljo!« Pek me je nezaupno premeril od nog do glave i.n ko je videl, da se ne šalim, je rekel: »Ampak za božjo voljo, kaj pa misliš? To vendar ne gre! V naši pekarui ne zamenjujemo blaga. Kaj naj počnem z ljudmi?« »Ah, kuj! Petdeset sorodnikov bo menda vendar vredno vsaj toliko, kolikor ena sama žemilja!« sem g« zavrnila Pek pa se ni dal ugnati: »Ne morem! Najbrž ne moreš več prenašati svojih sorodnikov in bi jih rada nakopalo meni na glovo. Zapomni si: samo za denar dobiš žemljo v moji pekarni I« »Vi ete pa res trdi! Žemlja stane vendar petdeset par in mojih sorodnikov je tudi petdeset « »Že prav!« je rekel pek in odšel skozi zadnja vrata. Mislila sem, da mi bo nazadnje le prinesel žemljo. toda prismoda, karšen je bil, je telefoniral policiji. Mislil je, da smo nori Čez doleo časa se je vrnil in me vljudno vprašal, če lahko počakam šc četrt ure. Hotela sem mu odgovoriti, da ne. kajti moja lakota je bilo prehuda. Pa so takoj nato že prišli stražniki. Aretirali so vse skupaj in non gnali naravnost v — norišnico Tam .so nas takoj izpustili in nam pismeno potrdili, ila se vsi pišemo Poro. Ta priimek je res malo čuden, toda vsak pameten človek ve. da si za petdeset Par vsakdo lahko kupi svežo žemljo... V šoli Učitelj zasači Janezka, ko med poukom govori s svojim součencem. »Janezek, ali nisi pravkar govoril z Mihcem, o?« zokriči nad njim Janezek prikima: »Da!« Učitelj: »Povej, kaj pa ei rekel Mihcu?« fonezek: »Nič!« Jčitelj: »Saj si vendar pravkar priznal, da si govoril z njim!« fanezeki »Da!« Jčitelj: »No. torej, kaj si mu rekel?« Janezek: »Nič!« Učitelj jezno: »Če mi pri priči ne poveš, boš kaznovan. Torei ali si govoril aH ne?« Janezek1 »Seveda sem « Učitelj: »In kaj «i rekel?' lanezek: »Nič!« Na bolniški postelji Ob moji postelji nema žena stoji, odeta v belino, jaz pa mislim le na svojo ljubo dolino, kjer so mi prva mladostna leta minila, čeprav uevesela, a lopa so bila. Nikdar ne bom šila na hrib za vasjo, ne bom več slišala, kako zvonovi pojo. Kmalu, prav kmalu odtod bom oušla, dolina oetane, kot je bila. Martinka. Uho fia ptičha Mrzel veter zunaj pifa, ves dan na ravan sneži, ptička leta okrog hi Se. zavetišča ne dobi. Гја na jug bi odletela — pa ji strta j« perot. Žalostno se stiska v kot. Oh, kako ji je hud6, ker so druge ptičke zdavnaj vzele že sIoto. Irk-« Aožnr, učenk« V. razr. ▼ Pol/i. Janezhova najlepša božična noč Janezek je bil mn revnih, zelo remdh staršev. Njegova mati je delala, v tovarni, a je pred kratkim izgubila službo. Niso imeli kaj jeeti, zato je Janezek tu pa tam tudi beračil. Tndi njegov i>če je delal v tovarni, a bil je pitanec V»o svojo beraško plačo ie sproti zapil. roxno zvečer je prikolovratil domov, doma pa je kričal, razgrajal m razbijal. Mati rn Janezek sta bridko jokala. Bil je sveti večer Mati je bila soma dame Janezek je hodil jx> mestu, da bd vsaj za ta večer kje kaj dobil, a povsod so ga napodili, češ, vsaj danes naj nikar ne berači. Žalosten je odšel v stransko, ozko i'n temno ulico, kjer eo stanovali v kleti. Ves potrt je stopil k materi, ki je sedola ob majhni, prav malo topli pefti im rekel : »Mama nič nisem dobil. AK si huda?« »Ne, Janezek,« se je žalostno nasmehnila mati. »Imam še nekaj kruha. Drugega itak ne potrebujemo.« Janezek je sedel k njej. Spominjala sta se lanskega svetega večera Oče je takrat prišes) pijan domov in razgrajal, kot še nikdar. »Oh,« je vzdihnila mati, »bojim se, da pride oče tudi dajies pijan domov. Ura bo kmalu deset, pa ga še ni. Da, Janerek! Žalostni božični večeri so zadnja leta pri nas. A Bog nas bo poplačal v nebesih Na zemlji ni za nas nič dobrega.« Obrisala si je solze z lic. * Polnoč je bfla v cerkvenem stolpu. Mati in Janezek sta sedela v temni kleti in se stiskala k peči. Mraz je bilo, Sanjala sta o lepših dneh. Polmoč je odbila Nenadoma je postala klet svetla, kakor da jo je razsvetlilo sto žarnic. Mati in Janezek sta nepremično strmela v vrata. Kdo je prihajal? Jezušček v krogu angelčkov, obdan od nebeške svetlobe, je »topil k materi in Janezku. Angelčki so prinesli božično drevesce in jaslice ter vse razpostavili po mizi Tudi darov. potic in jaslic niso pozabili. Jezu-šček ju je blagoslovil in rekel: »Blagor ubogim, zakaj njih je nebeško kraljestvo!« Svetloba je ugasnila. Mati in Janezek sla bilo spet sama. Janezek je ves prevzet gledal na mizo, kjer se je lesketalo v žaru lučk božično drevesce, pod njim pa lepe jaslice. »Čudež!« sta vzkliknila oba «O Bog, ti ne pozabiš svojih ubogih!« je vzkliknila moti. Tedaj so se odprla vrata. V klet je stopil oče. Trezen, kot že dolgo ne. »Nato, ljuha moja!« je rekel z veselim obrazom in položil na mizo mnogo lepih reči. »Spametoval sem se in vama za božič prinesel od svoje plače to-le. Odpustita mi vse, kar sem vama v pijanosti hudega storil!« Posadil je Janezka na svoja kolena in ga zibal. Tako lepega božičnega večera Janezek še nikoli ni doživel. Valentin Albtn, dijak. Ljubljana-Vič. Samotna rožica V cerkvi sem molila, dragi striček, zate — zate in za vee slovenske literate! Ko it cerkvice sem Sla po strmem gričku, našla rožico venefa sem v grmičku. »0, zakaj cvetešT V snefonrt plašč odeta zemlja je — in zopet nor ee sneg obetat« »»Ne vprašuj! Glej, kakor moji venčni listi, tudi tvoje pesmice so brez koristil« Pesem In trobentic sera, dragi striček, v pismo dala — odposlala v Tvoj kotiček. Marija Brenči*. Podlipa pri Vrhnflrt. Učitelj se obrne k Mihcu in ga vpru.šu: »No, Mihec, pa mi ti povej, kaj sta z Janezkom govorilo!« Mihec: »laz sem ga vprašal, koliko je dal za tale zve/ek, on pn mi je odgovoril: .Nič'!« Na te besede so se vsi učenci glasno smejali in tudi učitelj sam se je moral smejati. Brez s?jfb» ! Mama je odšla s Eranckom no sprehod Prišla sta do nekegu ribnika in moti jc reklo: »F'rance.k. če bi tvoja mamico kar nenadoma padla v tale ribnik, kaj bi ti storil?« »Nič naj te nikar ne skrhi mama, =aj že sam dobro poznam pot do doma'« se je odrezal ljubeči sinko Draça Marijal Za poslano cvetko, ki je sredi mrrle zime pač velika redkost, se Ti lepo zahvaljujem. Kar pa se tiče tvoje zbirke pesmi, ki je medtem izšla, Te moram nekoliko okregati. Zakaj nisi rokopisa poslala najprej meni na vpogled? Marsikaj bi se dalo še predrugačiti, preden je knjiga šla v tisk. Saj veš: več oči več vidi! No. zdaj je že, kar je. Ampak nekaj bi pa tudi zdaj še lahko storila. Pošjji mi vendar en izvod, da napišem skromn» priporočilo v »Mladem Slovencu«I Pa tudi kulturnemu uredniku »Slovenca« pošlji en izvod, da napiše kratko oceno o vrednosti Tvojih pesmi. Sicer je on zelo strog gospod, toda pravičen in Te zato — upam — pač ne bo raztrgal na drobne kose. Običaj je, da se po en izvod vsake nove knjige, ki izide, pošlje uredništvom raznih listo» in mesečnikov. Ali še ne veš tega? No, pa zda; veš! Mnugu uspeha Ti želim in Te lepo pozdravljam! Kotičkov striček. R V Ž. I N A Iz kuhinje v kuhinjo - blagoslova in zdravja! Za dragi sveti večer in novo leto mmm Zimsko veselje — nekoč Po naših elovenekih družinah na deželi in tudi v mestih, če hočejo biti družine zares elovenske, ni v navadi, da bi se hrupno poslavljali od starega leta Saj je ta večer — Silvestrov večer — svet večer, je drugi 6 ve ti večer, ki še spada k božiču. Prav tako je na ta večer običajna molitev, prošnja za blagoslov v novem letu in zahvala za vse, kar je bilo v starem letu. Družina ima obilo vsega, za kar ee mora z molitvijo zahvaliti in kar ei mora izprositi za novo leto. Naj bi elovenska družina tudi na to plat oetala 6loveneka! Silvestrovanje, popivanje vprav na ta večer, ko etopimo iz starega v novo leto, ni prav nič umestno in vse tako slovenska družina odklanja. Preveč resen je korak v novo leto, da bi ga omotični storili. Zavest, da stoji pred vrati naše družine tri 6to in pet io šestdeset novih dni, je pač jako resna. Kaj ee bo zgodilo v teh dneh v naši družini? Ali bodo otroci zdravi? Ali bomo ob letu osorej še vsi zbrani e starši in z otroki? Na tak večer pač ni mogoče drugega, ko da v6o temno bodočnost položimo Bogu v naročje in ga proeimo, naj On vodi vse te dni našim družinam v blagoslov. Zdravje je prvo in poglavitno, zdravje tudi za dušo. Zdravje naše družine f>a bodi tudi slo vensko zdravje, kar se pravi, da ne tiščimo za tuj-stvom, da ostanimo zvesti izročilom evojih staršev in dedov, da spoštujemo vero in verske navade svojih kmečkih domov, saj smo konec koncev vendarle vsi e kmečke slovenske grude. Ljubimo evoj rod — tudi to je zdravjel Jopice, cvetice in torbice L Popraviš jopico Ce ee je elastika raztegnila, jo odTežeš, na-kvačkaš rob, nabereš pentlje in epleteš primerno progo nanovo (I.). 2. Ce hočeš robove flanele bolj pričvretiti, jih cfcšij 6 pričujočim vbodom (II.). 3. Na ekici III. vidiš način šivov, ki jih uporabiš, da zavaruješ in pričvrstiš gube, reže, žepe. Šivaš e evik) za gumbnice in delaš po pričujočem vzorcu. Anglija — le še 5 milijonov ljudi Zlasti Nemci pridno raziskujejo, koliko Angležev še bo in ne bo v teh in teh letih. In nemški podatki poročajo: Ce bo število rojstev v Angliji tako nazadovalo kot je doslej, ne bo imela An glija čez 100 let niti toliko ljudi več, kot jih ima zidaj London! Angleži ee predvsem obračajo na poročene žene. naj ee spametujejo in se že zavedo nevarnosti za angleški narod. Trije otroci v ele-herni družini je najmanj, kar bi bilo treba, da bo Angležev ostalo toliko, kot jih je sedaj. * »Moj mož je lako raztresen, da ee je včeraj šele takrat spomnil, da |e brez dežnika, ko je nehalo deževati in ie hotel dežnik zapreti!« Kaj bo, če bo...? Neka žene je živela s svojo ohromelo materjo v podstrešni sobici lesene hiše na deželi. Ta žena se je venomer bala, da bo nastal požar. »Kaj bo, če bo začelo goreti? Kako bom spravila mater po stopnicah?« Tako je venomer govorila. Če se je poleti prikazal oblaček daleč na obzorju, ie ta žena že v duhu videla strahotno nevihto, kako trešči, hiš-a se vname, čez nekaj sekund je vse v plamenih, ona je sama s svojo hromo materjo v hiši, nikjer žive duše, mater ni mogoče spraviti po stopnicah — strah in groza! — Ta žena je že zdavnaj mrtva in nikoli ni gorelo, nikoli ni treščilo v leseno hišo in vsa ta velika, velika skrb, ki se je reva mučila pol življenja z njo. je bila povsem odveč. Bodimo odkriti: ali nismo skoraj vsi časih taki ko ta žena? Zagledamo oblaček na obzorju življenja in že doživljamo v duhu, kako švigne strela in trešči in začne goreti. Kaj potem! Kai bo, če se možu kaj primeri? Kaj bo, če bo . . .r In v duhu že trepečemo Žal, je pač tako, da gre človek v življenju zmeraj v kak prepad na sprehod. A če je že stvar taka, potem je vendar neumno, da zmeraj gledamo v tisti prepad! Saj j>otem ni čudno, če se nam pri tem gledanju zvrti in zares pademo v brezno. Preudarimo to stvari Pomislimo ua vse tiste mnoge, mnoge nezgode, ki smo jih v življenju že videli, kako se bližajo, ki — jih pa le ni bilo! Ljudje, ki videvajo zmeraj vse črno in imajo nato enkrat, enkrat .samkrat prav (in tudi takrat nemara le zato, ker se v mislih zmeraj sprehajajo tik brezna), menijo, da je to že dokaz njih sumnje in jo venomer pogrevajo, češ: »Takrat se je tako zgodilo in se bo zdaj tudi Jaz že vem« In kar čuditi se moramo, da je videti, da bi bilo tem ljudem bolj ljubo, če wi se zgodilo po njih črnih mislih, kakor pa. dn bi bili srečni! »Saj ti nesrečo naravnost kličeš in pozivaš,« je nekdo rekel taki osebi. A dotifna oseba tega ni razumela, češ da to ni važno in da sreča in nesreča sami od sebe prideta To pa je velika zmota, ko nekateri mislijo, da ne morejo ničesar, pa prav ničesar storiti v prilog svoji usodi! Vprav to je najbolj črnino: prav ie te ljudi, ki se vedno izprašujejo, »kaj bo, če bo . .?«, za te ljudi sploh ne biva nikakršen »kaj bo«! Oni mislijo le do tiste hude nesreče in ne za las naprej. Če bi še naprej pomislili, bi se namreč mani bali in bi bolje znali voditi svoje življenje. Strah te ubija, strah ti jeml je moči Človek, ki se česa boji, ne more o ničemer sklepati, se za ničesar odločiti in se zboji vsakršne stvari in tako seveda zabrede v nesrečo. Saj je sleherni dogodek v tem primeru le posledica strahu, člen v verigi napačnih korakov, ki slednjič morajo privesti na Krivo pot in v nesrečo. Nikar misliti »kaj bo, če bo.. .< in se pri tem vprašanju ustaviti! Enkrat samkrat je treba iti še naprej preko tega vprašanja in če je človek na jasnem, kaj bo takrat, je treba to vprašanje dokončno odložiti. Ne se ustavljati pri misli na stvari, ki bi ee mogoče mocle kdaj zgoditi! Ne stikati v temi po strahovih, ki bi se mogoče kdaj prikazali! S tem je človek podoben tistemu, ki je prisiljen hoditi po temnem gozdu in se hrabri e tem, da misli na same pošastne in roparske zgodbe. Treba se je zavedati, da zmaga le tisti, ki je hraber. In če se pojavi nadležno, strah vzbujajoče vprašanje; če zapazimo oblaček, ki bi utegnila iz njega nastati hnda tira, potem kar mirno počaknjmo. Saj ee ne razvije iz slehernega oblačka nevihta in ni vsaka strela vprav naši hiši namenjena! 1. Žametasta jopica Taka jopica je zdaj jako moderna, pač zato, ker dobro pri6toja. Je iz progastega ali enobarvnega žameta, zlasti roikavi eo najnovejšega kroja. 2. Cvetlice Umetne cvetlice nosijo na zimskih, oražnjih oblekah. 3. Torbice Narejene eo iz žameta, svile ali tankega itenja. — Torbico moreš narediti doma. Kupiš le okvir in delaš jx> svojem окиви, ali okrogle ali podolgovate oblike. Okrasiš jo z vezenino, s križnimi vbodi in s podobnim. liLITKA KON K I'. K 01 J A Ženska prejela nagrado v stavbarstva Na Škotskem so bile razpisane nagrade za najboljši načrt gospodarske hiše in pritiklin za vele-poeestva na deželi. Najboljši načrt je naredila in prejela drugo nagrado Rut Ellie, in sicer 200 funtov (48.000 din). Tekmovalcev je bilo 35; prve nagrade pa ni nihče dobil. Wloslek, MARIBOR nrlnnSn vetlnn nsJnoTe1«c — P p lalf^ — R p ? LA Si fpi Л IA A LASAIA Ш1ШТ DRO A4 META o». ШК ЈШ Ledena bomba Oprnžiš 12 dkg lešnikov in jim zaeno odstraniš luščinice. Nato jih zmelješ, prevreš v vročem mleku in precediš. 17 dkg sladkorja in 6 nunenjakov daš v mleko z lešniki in žvrkljaš dalje, da je gosto. Vsega бкирај naj bo četrt litra te gošče. Ko se vse shladi, primešaš počasi pol litra utepene smetane. Goščo daš v obliko ix>mbe, kjer je sesekljan led. da zmrzne Nato jo prevrneš iz posode, okrasiš z utepeno smetano in praženimi lešniki in daš na mizo z vročo čokoladno omako. Kavina torta Dobro premešaj 5 rumenjakov. V kožici po-liješ 28 dkg sladkornih kock z malo vode in mešaš na ognju. Potem priliješ četrt litra močne, črne skuhane kave, odstaviš mešanico in dodaš rumenjake in skupaj umetaš eno uro. Potem primeša.š 20 dkg moke, sneg 5 beljakov, daš vse v obliko za torte, ki je e presnim maslom namazana in z moko potresena in pečeš eno nro v srednje močni pečici. Drugi dan razpoloviš torto počez, jo naj>olniš s kavino kremo in potreseš s sesekljanimi, opraženimi mandelji. Kavina krema 3 rumenjake, 4 žlice močne, skuhane, črne kave in 4 žlice mleka, 3 žlice vanilijevega sladkorja mešaš na ognju, ne da zavre, da se zgosti in odstaviš in primešaš 10 dkg umetenega pro-snega masla, aopet odstaviš — in ko je mrak» daš med obe polovici torte. Kje je na'več ločenih zakonov? V Franciji je bilo pred vojno "7." ločitev nu 10.000 ljudi. Leta 1932 jih je biio 39.9, a leta 1934 — 48.3. V Belgiji se je dalo 1. (913 od 10.000 ljudi ločiti 15.9; od 1. 1933 dnlje drži število 30. V Angliji se jih je ločilo pred vojno t.6 od tO.OOO. zdaj 10.6. ' V Romuniji je od 10.000 ljudi 44.1 ločitev, v Nemčiji 75.2, a med vojno 27.9. Švedska ima 42.8 ločitev spričo 13.7 pred vojno; Danska 82.9 spričo 28.3 pred vojno. Največ ločitev v h v ropi pa je na Letonskem, kjer se od 10.000 loči na leto 91.5 ljudi, še pred Letonsko je izven Evrope japonska, kjer se loči 113.3 ljudi od 10.000. Rekord pa ima seveda Amerika, in sicer Združene ameriške države (USA), kjer je 128.5 ločitev na tO.OOO prebi, valcev. Bržkone ima še večji rekord sovieteka Rusija, od koder pa ni zanesljivih podatkov. Rebus Uporabna naprava, ki je obešena v kuhinji in e katero moremo razcepiti poleno ali desko za trske Vranični štrukelj Zmešaš 70 g masti z jajcem, dodaš 3 obribane, zmehčane, ožete žemlje, žlico sesekljanega peteršilja, soli in 60 g drobtin. To goščo razdeliš na 2 neenaka dela. Potem nastrgaš 120 g vranic, opražiš sesekljane čebule, dodaš popra, majarona. soli, vranica in manjši del prejšnje gošče in vse dobro zmešaš. Potem raztlačiš večji del gošče, pritisneš to mešanico nanjo in narediš podolgovat štrukelj, ki ga zaviješ v prtič in prevežeš in kuhaš 1 uro v elani vodi. Ko je skuhan, ga vzameš iz prtiča, na-režeš na rezine, zabeliš s presnim maslom in drob-tinami in serviraš s solato. — Ali p štrukelj pečeš v masti v pečici. — Namesto vranic moreš uporabiti tudi jetrca ali oetanke mesa. Krompirjevi cmoki s preho'en;m mesom («a tri do štiri oeebe) Dve žlici pšeničnega zdroba namočiš v mleku, da je gošča in ohladiš. Nato zmešaš, da se peni. — 7 dkg presnega masla in 2 jajci — in œoliS. To dodaš zdrobil in še 8 zvrhainin žlic nastrganega, kuhanega krompirja in malo moke. V to goščo primešaš soli, popra, muškata, peteršilja in sesekljanega prekaienega mesa. Nato zajemaš z žlico, ki jo pomakaš v vodo, in daješ v vrelo in slano vodo. Cmoke jemlješ 6 penaričo ven, daješ v globoko skledo potreceš e sesekljanim prekajenim mesom in zabeliš z mastjo ali 6 presnim maslom. »T.i — meni бе zdi da nekaj narobe delava!« Naš domači zdravnik B. R., Z. — Nos vam «toka pri raznih prili-kih, črni kolobarji se pojavljajo okoli ofi, iz katerih vam teko solze, posebno pri zdehanju? Take in podobne težave občutijo večkrat vinski bratci, zlasti po dolgotrajnem popivanju in prepitih nočeh. zato ni čudno, da pretakajo mačje solze. Zn nje velja poseben nasvet. Ker pa sem prepričan, da vi ne spadate v to bratovščino, zato velja za vas sledeče: vaše težave povzroča poleg drugega verjetno tudi zoženi solzovod, po katerem se pri zdravih ljudeh pretaka tekočina iz oči v notranjost nosa Treba bo na vsak način pregledati solzovode in nos, kar pa na daljavo ni mogoče, zato vam priporočam, da se obrnete tia vašega zdravnika ali pa na strokovnjaka za očesne in priočesne bolezni, da vas reši vaših nadlog. S. 0. S., M. — Nujno na pomoč! se začne vaš dopis, nadaljuje pa z nemiroljubnim smrčanjem. Potolažiti vas moram takoj, da niste edina žrtev smrčanja, takih umetnikov in njihovih žrtev je veliko na svetu. Z družabnega stališča se nam smilijo bolj žrtve, z zdravstvenega pa moramo upoštevati tudi soliste te kakofonije. — Smrčar se zabava s svojo umetnostjo navadno le pri le-žanju na hrbtu, zato ga je treba navaditi, da leži na strani, levi ali desni, ltnkor mu je bolj po godu. Vzrok smrčanju je večkrat tudi zaprt nos, ali pa kakšne druge motnje, posebno v žrelu (velike drgalke itd.), kar pa more ugotoviti zdravnik le pri preiskavi. Isti. — Vaš znanec večkrat pada iz neznanega vzroka naprej, pa tudi vznak. Roke se mu tresejo. Vi bi mu radi pomagali. Tu je že potrebna natančnejša preiskava, zato ga peljite k zdravniku ali pa v bolnišnico. V. J.. П. — Krče v mefah in stegnih povzroča predvsem zastoj krvi v razširjenih in nabreklih žilah privodnicah (venah). Take zastojne veletoke imajo največ ljudje, ki v svojem poklicu veliko stojijo. Verjetno bo to tudi v vašem primeru. Ker ne navajate svojega poklica, vam priporočam na splošno: ne stojte pri svojem delu na mestu, ampak gibljite se. Preden greste spat. pojdite vsak dan vsaj pol ure na sprehod. Zvečer pa si masirajte moča in sicer od stopala proti kolenu. To delajte redno nekaj tednov. Ako bi kljub temu ne pomagalo, pojdite k zdravniku. K. D., L. — O mozoljih po telesn se je na tem mestu že veliko pisalo. Izgleda pa, da je te nadloge veliko po svetu, ker še vedno niso vsi zdravi. Posebno pri mladih ljudeh, kakor ste vi, se rada pojavlja. Pišete, da ste se ravnali po vseh dosedanjih nasvetih v »Slovencu« (predvsem primerna dijeta, redno iztrebljanje itd.), namenjenih drugim, pa da vam je to nekaj mesecev pomagalo, sedaj so se pa zopet pojavili okraski vaše kože. Ker ste dijak, vam svetujem, da greste na šolsko polikliniko, kier vas bodo pregledali brezplačno in odredili vam primerno zdravljenje, verjetno tudi ot)sevanje z višinskim soucein, kar bi priporočal poleg drugih mer. R. K.. I. — Boli vas v spodnjem delu trebuha, bolj na levi strani, tudi beli tok vam dela težave. Ker je iz vašega dopisa razvidno, da je zadeva precej resna, vam svetujem, da se podaste k zdravniku vašega zaupanja. Ta vam bo tudi po izvršeni preiskavi in zdravljenju lažje dal nasvet glede poroke. A. K. — Pri vaših ušesnih motnjah vam sve-teujem predvsom potrpljenje, posebno ker nimate bolečin- Verjetno se bo sčasoma stanje vsaj deloma zboljšalo. Zdravljenje sicer ni neobhodno potrebno, v kolikor pa hodite k zdravniku, se držite enega. H. Z. — »Deževanje v posteljo« ponoči je v prvem letu človeškega življenja normalen pojav, pozneje pa ponehava, tako da v tretjem letu pri večini otrok že preneha. Seveda je tudi precej izjem, ki roeijo tudi Se v ljudekošolskih letih, včasih tudi pozneje. Osnova takemu nočnemu nezavednemu močenju po predšolski dobi je prvotno navadno kakšna bolezen: vnetje sečnega mehurja, prehlad, gliste itd., včasih tudi nemarnost, pozneje pa postaja to mnogokrat živčna in duševna zadeva; zato je pri takih otrocih predvsem potrebno odstraniti in preprečiti vse tozadevne bolezni, kar najlažje stori vaš zdravnik, nato pa na otroka vpiivati duševno, v vsakem slučaju pa z otrokom postopati na lep način, brez razburjanja, očitanja ali kaj hujšega. Seveda se priporoča dajati takim otrokom tekočino samo zjutraj in opoldne, popoldne in zvečer pa samo suho hrano. Prepričan sem, da bodo tudi v vašem primeru po doslednem izvajanju navodil >povodnji< kmalu in trajno prenehale. Ista. — Neredna čišča se je medtem verjetno že uredila in tudi druge motnje izginile. Ako pa imate še težave, pa se obrnile na svojega zdravnika, ker si iz vašega dopisa ne morem napraviti jasne predstave. V. K.. B. — Naglo nehoteno shitjšanje za 17 kg in brezuspešno zdravljenje doma zahtevata, da se čimprej podaste v zdravilišče ali v bolnišnico z dobro urejenim oddelkom za notranje bolezni, da vas tam točno pregledajo, ugotovijo vzrok vašo bolezni, ter nato začno s primernim zdravljenjem, katero se potem lahko nadaljuje doma. A.Š.. S. — Imeli ste težave pri dihanju in bili pogosto prehlajeni. zaradi tega ste si dali operirati kost v nosu. Stanje se vam a tem ni veliko zboljšalo. Služite v mestu z naglimi klimatič-nimi spremembami, zato sicer ni čudno, da se vaše težave še ponavljajo, vendar iz vašega dopisa sklepam, da gre pri vas najbrž za vnetje ene ali druge kostne dupline (verjetno čelne). V vsakem primeru vam priporočam, da si po možnosti najdete drug kraj za službovanje, poleg tega pa ве dajte pregledati čim prej strokovnjaku oziroma pojdite na prvovrstno urejen oddelek za take bolezni. S. A., L. — Pred šestimi leti so vam po železniški nesreči odrezali noge nad kolenom. Sedaj vam pa stegno iznad brazgotine zateka in povzroča bolečine. Zdravniki, ki so vas pregledali, so vam evetovali ponovno malo operacijo. Kaj naj svetujem jaz iz daljave drugega kot to. da zaupate zdravniku, in da si v bolnišnici daste popraviti svoje stanje. I. 35.. P — Vaša sorodnica trpi na težavah v sečnem mehurju. Ako je bila že pri zdravnikih in uporabljala razna sredstva, žalibog brez posebnega uspeha, vam priporočam, da jo pošljete na urolo-ški odsek ljublianske bolnišnice. I. L.. K. — Ledvične kamne so vam ugotoviu pred leti v bolnišnici in vam namesto operacije priporočili primerno dieto. Napadi so izginili ter se niso ponovili že več ko eno leto. Zdi se vam liiimimiiniiimimuiimraimmiH : >1) RE*ITF ...................... ^вшмш тшњш' i odgovarja samo na vprašanja, ka-1 terim je priložen »ale odrezek I „Slovenec". 1. januar a t938 § ^iiiiiimMt iiHiinitraitnimtiiniinnimimiinmmmiiiiiitimiitimniiinimnniiiiitmtinniiniiiin. to nekam čudno in vprašujete, kam so vaši kamni izginili in ali bodo napadi zopet nastopili? Na prvo vprašanje vas lahko potolažim, da so kamni — če le niso bili preveliki — najbrž pri zadnjih vaših napadih »odjiluli« iz telesa na priroden način s sečem. Na drugo vprašanje pa ne morem odgovoriti nikalno. Ce kamnov ni tu, je skoraj gotovo ostala še nagnjenost k proizvajanju kamnov, zato le še nadaljujte z dieto, ki vam je bila nasvetovana. K. L., S. — Po operaciji kile čutijo operiranci navadno še par mesecev včasih tudi še dalj, od časa do časa bolečine v okolici brazgotine, posebno pri dviganju težjih predmetov, drugi pa ne morejo pozabiti na kilo še leta in leta ter se drže kislo ob vsaki spremembi vremena. Ker so pri vas minuli že trije meseci po operaciji, zato se ni treba bati, da bi se pri navadnem delu kila ponovila. I. S., M. N. — Bula pod prsno bradavico pri moškem sicer navadno ni tako nevarna kot pri ženskah, vendar priporočam, da se obrnete na bližnjega kirurga, da vam v velikosti menjajoče se strašilo odstrani. Isti. — 0 dlakavosti in drugih rasnih znamenitostih je bilo razpravljano na tem mestu že večkrat. Kot večletnemu čitatelju »Slovenca« vam ne ho težko najti tozadevnih naših pojasnil. Isti. — Preobilna »reja« vas skrbi. Odpravite si jo najlaže, če opustite raznovrstno pecivo in sladkarije, omejite pitje vode (seveda s tem ni rečeno, da morate piti alkohol), uživajte le malo osoljeno hrano in se pridno gibljete. J. P.. S. — Muči vas žeja, tako da morate ponoči večkrat piti vodo, istotako zjutraj na tesče. Usta imate stalno suha, žene vas veliko na vodo, zadnje čase tudi hujšate. — Vse močno diši po sladkorni bolezni. Pojdite čim prej k zdravniku, da vam preišče seč in odredi primerno grenko dieto ter mogoče tudi kakšno drugo zdravljenje. M. P., L. — Gnojno vnetje kolena so vam zdravili v bolnišnici. Stanje se je sicer zboljšalo, vendar še ne morete hoditi brez berglje. Ker si iz vašega dopisa nisem na jasnem glede raznih okoliščin, ki prihajajo tu v poštev, zato vam priporočam, da se obrnete na najbližjega kirurga ali pa na ortopedični odsek ljubljanske bolnišnice. R. S. — Zbadu vas r prsih ter ste bili zaradi tega že v protituberkuloznem dispanzerju, kjer pa niso ničesar bolezenskega našli. Poleg tega imate celo vrsto drugih manjših nadlog, ki imajo — sodeč iz vašega dopisa — svoj izvor predvsem v vašem občutljivem živčevju. Ne bodite črnogled in ne mislite samo na bolezen. Raiše se posvetite svojemu poklicu, pole tega pa hodite redno vsak ilan vsaj dve uri na sprehod ali pa se zmerno bavite s kakim športom v prosti naravi. G. E., C. — Po jedi čutite težave v želodca. Dvigajo se vam sline. Vzemite parkrat na dan po iedi na noževi konici malo jedilne sode. Ako bi težave ne odnehale, ne odlašajte k zdravniku. A.R.. L. — V Ameriko vam srce hrepeni, pa se bojite stroge zdravniške preiskave na ameriški obali. Ako ni druge zdravstvene ovire, kot ta, ki jo navajate, potem vas bo prekooceanski vratar pustil brez zaprek mimo nebotičnikov v deželo. kjer se sicer ne cedita več med in mleko, kjer pa imate vi svoje najbližje sorodnike. I. K.. D. — Otrok si želite, pa jih ni, čeprav je že minulo nekaj let po poroki. Le ne obupati, saj sta še oba mlada! Znano vama je gotovo, da žena ni vedno enako dovzetna, da je najbolj rodovitna nekako sredi med dvema čiščama. Pred-|K>goj za uspeh je seveda, da sta oba zdrava. Ker se mi pa dozdeva iz dopisa, da tozadevno ni vse v redu, zato vaju pozivam, da se najprej telesno okrepita in pozdravita, nato bosta pa že deležna blagoslova. F. G.. N. — Pri kroničnem vnetja ledvic lahkega značaja pomagajo poleg neslane diete in pa zmernega uživanja tekočin tudi razna domača zdravila Po nekod uporabljajo čai iz posušenega cvetja suhocvetke ali slamnice (helichrisum are-narium), kar priporočam tudi vam. Isti — Organe, ki so sicer zaostali v razvoju, ki pa ljub temu normalno delujejo, pustite delovati še naprej ter jih ne motite z nepotrebnim razmišljanjem. I. 0., L — Vaša zadeva je preveč kočljiva in komplicirana, da bi se dala javno obravnavati. Pojdite k zdravniku pa se z njim pomenite. F. K — Zopet eden, ki mu grozi pleša v tret jem desetletju! Bili ste že pri zdravnikih, ki so ugotovili močno luskavost. Poizkusili ste že različna zdravila in mazila, obsevali ste se z umetnim in naravnim višinskim soncem, lasišče si po našem večkratnem nasvetu redno krtačite: ali uspeha kljub temu ni velikega. Zaupanje imate samo še v hormone. Jaz vas pa opozarjam, da so sedaj vitamini »moderni« Poizkusite tudi vi z njimi. Nedavno je izšla brošura o tem zanimivem predmetu. F. T., R. — Nadušljiv kašelj pri šolskem otroku, ki traja že eno leto, je precej uporna zadeva Imeli ste otroka tudi že pri zdravnikih, ali trajnega uspeha ni bilo. Dajte svojemu ljubljencu čaja iz materine dušice (thymus vulgaris), pomešanega z medom, redno dvakrat na dan. opoldne in zvečer. Pazite, da imate suho stanovanje. V sobah naj bo svež zrak, ali ne mrzel. M. F., L. — Silno šumenje v nšesih vam dela težave po operaciji ušesne kosti kljub zdravljenju pri strokovnjakih v Zagrebu in doma. Tudi krvni pritisk so vam izmerili in našli, da je normalen. Torej vse v redu, vi pa vendarle imate velike motnje v ušesih in glavi. Mislim, da se boste morali posvetiti malo tudi svojemu živčevju, kar preveč težav ste mi našteli. Kupite si v lekarni ali mirodilnicl baldrianovih korenin, pa si napravite čaj, ki ga pijte opoldne in zvečer. L. K., C. — 0 rdečem nosu ni pisano prvič tu, poglejte si odgovore v prejšnjih številkah »Slovenca«. Isti. — Težave imate pri izgovarjavi nekaterih besed. Tudi Demosten je trpel na tem, pa je šel na morsko obal kričat in postal najboljši grški govornik. Kdo vam brani ga posnemati! Urite svoj glas v prosti naravi, izgovarjajte besede počasi in razločno, uspeh ne bo izostal. I. C., B. — Otrplost prstov na rokah nastopa pri poapnenju žil, česar v vaši starosti še ne pričakujem, zato je bolj verjetna malokrvnost, ki vam povzroča te težave. Tudi seč bi bilo dobro preiskati zaradi eventuelne ledvične bolezni ali sladkorja. Okrepite se predvsem in pozdravite malokrvnost, pa se bo stanje gotovo zboljšalo. Dopisnikom brez izkazila ali opravičila — nič. Ostali pridejo na vrsto prihodnjič. Pravni nasveti Nesreča, povzročena po avtomobila. K. A. Sv. B. V vašo konjsko vprego je po nerodnosti zavozil tovorni avtomobil, tako da je bila kobila težko poškodovana m ni več za rabo. Tovorni avto je ta krat imel v najemu neki trgovec za prevoz jabolk. Vprašate, kdo odgovarja za škodo, ali šofer, ali lastnik avtomobila ali trgovec, ki je dal prevažati jabolka. — Za škodo odgovarjata nerazdelno šofer in lastnik avtomobila. Ce pa je lastnik takrat dal avto v najem trgovcu za prevoz jabolk, ki je prevoz izvrševal ua lasten račun in lastno nevarnost, potem je ta trgovec zavezan namesto lastnika. Tožbo morate vložiti v teku 6 mesecev od dne, ko ee je nesreča zgodila in ste zvedeli za poškodoval-ca. — Ce je kobila tako poškodovana, da je njeno stanje brezupno, zaprosite takoj pri sodišču, da se jo oceni in tako sodno ugotovi višina vaše škode. Nato pa prodajte kobilo mesarju, sicer bi se zazrla, kar bi bilo le v vašo škodo, ker ne bo nasprotnik plačeval večmesečnega krmljenja poškodovane kobtle. Poravnalno poetopanje. A. Z. L. Z neko tvrdko ste v pravdi. Tvrdka je prišla v poravnalno poetopanje m vprašate, kakšen vpliv ima to na vašo pravdo, če v poravnalnem postopanju svoje terjatve ne prijavite io bi tvrdka čez čas zopet obratovala. — ker 6te že v pravdi, je tvrdka s tem pokazala, da oeporava vašo terjatev in jo tudi poravnalni upravitelj ne bi priznal. Ce bo poravnava tvrdke dosežena in sodno potrjena, potem je tvrdka oproščena obveznosti, naknadno poplačati evojim upnikom manjek, ki jih je zadel, in 6icer brez razlike, ali so 6e upniki udeležili poravnalnega postopanja in glasovali za poravnavo ali nieo. Zaenkrat torej poravnalno postopanje ne vpliva na vašo pravdo. Ce bi pa pravdo dobili, boete dobili evoj zahtevek v razmerju potrjene poravnave. Izgubljeno spričevalo. H. E. P. Ce 6te izgubili šolsko spričevalo, proeite pri ravnatelju, da vam izstavi duplikat. Potem ga predložite pri okrajnem sodišču in predlagajte, da ee uvede postopek, s katerim 6e izgubljeno spričevalo razglasi kot neveljavno. Ce lisica odnese kokoši. V. L. Lisica vam je odnesla več kokoši, Občinsko razsodišče vam ni priznalo odškodnine, češ, da spada lisica med oe-zaščiteno divjačino. Vprašate, kaJco bi se ubranili škode. — Ne bo druge pomoči, kakor da kokoši zavarujete pred lisico. Ce so se pa lisice prekomerno razmnožile, prosite pri okrajnem načetetvu, da naroči zakupniku lovišča, da v določenem roku zniža število lisic. K. K. Zeni rezervnega častnika ne pripada pokojnina. Sltižba rezervnega častnika vendar ni možu redni poklic. »Dobrovoljec«. J. F. Radi bi zvedeli, če bi vas voi. oblast priznala za dobrovoljca, ker ste prostovoljno služili v naši vojski po prevratu. — Vaša vojaška služba po prevratu, ko ee niti niete udeležili bojev na Koroškem, se nc more ematrati za dobrovoljsko službo — Glede napredovanja v rezervni vojski vprašajte pri pristojni vojaški oblasti. Drugi obrok. K. E. Dolžnik, ki je pri sodišču prosil, da se mu dolg, ki ga ima pri denarnem zavodu, za polovico zniža in je v redu poravnal prvi obrok, je prejel poîiv, da plača tudi drugi obrok od nezfli/anepa dolga. Vprašate, ali je dolžan plačati in kam se je treba pritožiti? — Na podobno vprašanje smo odgovorili v nedeljo, dne 10. decembra 1487 pod naslovom »Plačilo drugega obroka«. Odgovor velja tudi za vaš primer, zato ga preberite. Zakonolomstvo. M. P. Zakonolometvo ee kaznuje po kaz. zakonu z zaporom do enega leta Ka znovan je lahko zakonec in oseba, s katero jc izvršil prešuštvovanje. Storilec ee začne prega- njati na zasebno tožbo razžaljenega zakonca. — Ne moremo vam povedati, kako strogo sodbo bo izreklo eodišče. Pri izrekanju 60dbe mora sodišče upoštevati vse olajševalne, pa tudi vse obteževalne okolnosti. Patent. F. V. Obrnite se na upravo za zaščito indus.rijeke svojine. Dobro bi tudi bilo, da 61 ogledate predpise o zaščiti pravice patenta, ki jih najdete v uredbi o zaščiti industrijske 6vojine. Uredba je bila objavljena v elužbenem lietu. Skrajšani rok. V. M. Oče ni služil pri vojakih in je že umrl, najstarejéi sin je za vojaško službo neejKieoben. Vprašate, ali bt mogli izpo-elovati za drugega sina ekrajšani rok? — V vašem primeru drugi sin nima pravice do skrajšanega roka. Dnevničarske nagrade. T. F. Vprašate, kako je to, da oni dnevničarji, ki imaio 930 din plače, dobijo sedai 4% poviška, dočim arugi dnevničarji, ki imajo samo 850 din mesečne nagrade, tega poviška ne dobe? — Po uredbi o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. 6eptembra 1935 se je znižala nagrada le onim dnevničarjem. ki eo imeli več kot 900 din nagrade na mesec, dočim ee dnevničarjem z nižjo nagrado tedaj ieta ni znižala. Zato je po odločbi o zvišanju nagrade dnevničarjem z dne 6. oktobra 1937 zvišana nagrada le dnevničarjem, ki so leta 1935 utrpeli znižanje. Zaščita. I K. Leta 1927 ete prevzeli kmečko poeestvo, ki 6te ga sami obdelovali ш ga še vedno obdelujete. Prej pa ste imeli trgovino, ki ste jo še naprej obdržali. Zaradi izboljšanja p>oee6tva 6te najeli večje jxwojilo, in to še pred letom 1932. Lani ete prosili za kmečko zaščito, toda vam je prejšnji župan odklonil potrdilo, češ da ete plačevali več davka od Obrti kakor od kmetijstva. Vprašate, ali je še mogoče doseči zaščito? — Na takšno vprašanje smo odgovorili 19. decembra 1937 pod naslovom »Odklonitev zaščite«. Prošnja za odobritev ženitbe tujega državljana. M. F Ravnajte ee po navodilih, ki ete jih dobili v župnem uradu. Rodbinska pokojnina hčerke drž. uslužbenca. O. M. Kako dolgo bo prejemala hčerka drž. uslužbenca rodbinsko pokojnino, бто povedali v odgo voru z dne 28. novembra 1937 ce je vdova drž. uslužbenca izgubila pravico do pokojnine, ker se je omožila, ве hčerki pokojnina zniža na višino, ki je določena v uradniškem zakonu za enega uži-vatelja rodbinske pokojnine. Hčerka bo prejemala rodbinsko pokottuno do omoiitve. Tak predpis velja po uradniškem zakonu iz leta 1931. Prepozno spoznanje. K. F. P. Dekle je imelo znanje 6 pvodcaetnikom. ki ji je obljubljal zakon Posledice niso izostale Ženin pa pravi da dekleta sploh ne more oženiti, češ da te tak zakon, ki prepoveduje vojakom ženitev z dekleti, ki itnajo nezakonske otroke. Vprašate, če je to res? — Vojaška oblaet ima pravico da dovoli podčaeinikom ženitev ali pa to dovoljenje odreče. Pri tem gledajo na to. kakšne nravnmti je dekle. Dekleta, ki se že pred poroko vdajo iantom, smatrajo, da nieo v nravstvenem pogledu neoporečne in zato praviloma svojim podčastnikom take poroke ne dovolijo. Le v izjemnih slučajih tudi to spregledajo. Ce ženin sam nima volje dekleta poročiti, bo prav lahko dosegel od 6voje oblasti, da mu ta dovoljenje odreče — Dekle pa kljub temu lahko toži fanta na povračilo vseh stroškov v zvezi 6 porodom in lastnim 42 dnevnim preživljanjem po f»o rodu. Ce pa dokaže, da jo je fant zapeljal pod obljubo zakona sme zahtevati tudi primerno od-kodnino. Otrok pa sme od očeta podčastnika za htevati preživnino, dokler ee 6am ue bo mogel preživljati. Kmet i s ht nasveti Spomladansko gnojenje ozimine s čilskim so-litroin. A. S. O. — Posejali sle bolj revno njivo z ozimno pšenico in ječmenom, boiite pa se, da bo slabo uspevala. Radi bi jo spomladi pognojili s čilskim solitrom, pa se ne upale, ker ie baje to gnojilo premočno. Kako bi bilo z njim posto|>ati? — Čilski sobter je jedko gnojilo, ki ga moramo trositi le ob pravem času in previdno, .la nain rastlin ne osmodi. Žitom navadno ne dajemo dušičnih gnojil, kajti potreben dušik morejo dobiti že v močni zemlji Če dobe rastline preveč dušika, tedaj prebujno rastejo, rade jtoležejo in zrnje slalH» zori. S tem pa ni rečeno, da soliter slabo deluje na žita. ampak nasprotno, prav usn»šen je in zviša pridelek zlasti na bolj revnih zemljah. Morate ga pa trositi zgodaj spomladi po žitu ki se ni preveč ozelenelo; torej čimprej, tem bolje. Zadostujejo manjše množine: le 80 kg na oral ali 10 kg na 1000 kvad. metrov površine. Trositi ga je po suhih rastlinah, ker mokre osmodi Ko bo žito začelo odganjati, boste že čez osem dni opazili razliko med gnojenim in negnojenim Prvo bo mnogo bolj zeleno nego drugo, bujnejše ho raslo in se krepko razvijalo. Se večji usjieh bo te dosegli, če potrosite istočasno tudi 150 kg -uper-fosrala, ki napravi zruje kleno, slamo trdno in pospeši zoritev zrnja. Pocenitev obdelovanja zemlje. I R S. Svoio kmetijo morate obdelovati večinoma s tujimi Hud mi kar vas precei stane, tako da se vam pridelki slabo izplačajo. Premišljate, kako bi obdelovanje zemlje pjocemli, pa ne pridete do pravega zaključka. Želeli bi tozadevno kak nasvet - Obdelovanje zemlje s rujimi delavsk mi močmj je dandanes ree drago, ktr so mezde v primeri s cenami pridelkov previsoke. Poudariti treba sicer, da kmečki delavci in posli za svoje naporno delo niso predrago plačani, prej preslabo; toda gos|xxlar-kmet ne dobi za svoje pridelke toliko, da bi kril stroške obdelovanja svoje zemlje; še manj, da bi mocel pisati place svojim delavcem Za pocenitev obdelovanja zemlje je mogoča dvojna pot: 1. pocenrev pride ovanja 2. zvišanje produkci e in izboljšanje pridelkov. Na kmetiji, ki dela z najetimi močmi, «so etrošk' ra delo najizdatnejši in pri njih e« da največ prihraniti če ei poinogamo 6 cenejše delujočimi stroji Na veleposestvih uporabljajo razne drage stroje, motorje in druge priprave, kj mnogo ceneje in bolje opravljajo delo namesto ljudi in živine. Toda to eo navadno drage naprave, ki ih manjši pœestnik ne zmore. Vzlic tenu e. tiidi naš mali kmet vsaj deloma lahko pomaga, če ei nakupi tako orodje, ki mu delo olajša, n. pr dober železni plug, okopalnik, mal sejalni stroj i«d. Drage stroje si pa nabavi potom strojnih zadrug ali gospodarskih društev S tem doseže tudi olajšanje dela in dobičkanosnost podjetja Okopalnik prihrani štiri petine delovnega čaea; eejalni stroj prištedi polovico semena in napravi setev enakomerno; pa tudi drugi stroji nudijo vsak po svoje prihranek rot nega dela in izboljšajo pridelke. — Zvišanje pro du-kcije tudi poceni delo, kajti čim več pridelke/ dosežem z umnim obdelovanjem zemlje, tem manj me stane delo. Ce se pri tem izboljša tudi pridMek ki ima v šjo ceno, tedaj se stroški za obdelovanje zem!je zn žajo in s tem poveča dobičkanosnost kmetije Skušajte te nasvete uveljaviti tudi *a evoji kmetiji, kolikor to dopuščaio vaše gospodarske razmere, m иврећ ne bo izoetaL Sb&Çyer- je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol SA* ^SSS^ Rešitev božičnih ugank Rešitev vremenske številnice Cmrlj, past, gon, vez, Žid, Ub. — če je nn sveti večer jasno in svetlo, se prav dobra letina rada primeri; če pa je na sveti večer oblačno, temno, žito bo prazno ob letu gumuo. Rešitev vremenske zlogovnice t. adaptacija, 2. kvartopirec, 3. ordinanat. 4 njuhalni tobak, 5. absolutizem, 6. bledo ličnost, 7. oponiranje, 8. žerjavica, 9. izeekavunje, 10. čevljarstvo, It. darežljivost, t2 epiteton, 13. životarjenje, 14. udomačenje, 15. javorovina, 16. evakuacija, 17. bodrilo, 18. Oplotnica — če na božič dežuje, bo prihodinje leto mokro. Rešitev zfogovnice 1. Staroslav; 2. Vega; 3. Rrotika; 4. Turno grajska; 5. Armenija; 6. Skuta; 7. Isker; 8. Zvoni mir; 9 Evmenide; 10. Meunier; Il Lermontov; 12. Jepica; 13. Atlas; 14. ironija; 15. Nadiža; 16 Brin-disi; 17. Laško. Verz iz Župančičeve Dume: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodil! Ш Profesor geometrije se drea ... »jaz le to verujem, knr razumem « »Potlej po res ni čudno, da nič ne verujete.« * »Ljuba hči, zmeraj te vidim pri klavirju, nikoli pa ue v huhinji!« — »Oče, >aj vendar ne Ulureiiiu dati kitkvirj« v kuhinjo!« Stev. 1. Novoletno strašilo v denarju »SLOVENEC- dne 1. januarja 1938. Stran 13 Krog devete ure se na smučih odpravim na pot iz pluninskega doma Divje vreme! Burja tuli in zavija krog vrhov, snežni zameti se kopičijo. en sam trušč in tresk v smrekah. Vražje ozračje! V tej novoletni noči sem napol v spanju s.išal. kako so ee lomila in padala debla dreves, kako so ledene sveče žven-ketaje udarjale na šipe in takšno tuljenje in ječanje je bilo ponoči, da se je človek spomnil najstarejših grehov. Kar divje se /ačenja to leto! Л jaz moram ven; nihče me ne sme ovirati Ven moram ven v stokajoče, zasnežene gozdove; navzgor 'V svobodne višave, kjer se tuleč plazijo strahovi iz južnozahodnega kota. čutim, da se mi bo danes še nekaj prav posebnega pripetilo. Kdo ve, nemara prisopiha sam peklenšček na hoduljah! Stvar se ne bo gladko iztekla, saj se mi je, mimogrede povedano, tudi sanjalo od uši. Debla ležijo po tleh. izruvana so s koreninami vred, hrešče so se podrla na belo sneženo polje. Nekatera so kar počez prelomljena in strahovito razčefedranu Grozotno se gibljejo borovci, vrhovi se mogočno pozibavajo v burji. Dobro, da sem se na smučih odpravil ven-kaj; kaj takega ne doživiš vsak dan Malokdaj se pripeti, du bi gozd tako rjovel in bi satan tako srdito jahal skozi vihar. Danes bom še kaj doživel, prav dobro vem, da se mi bo kaj prav čudovitega pripetilo Po-vzpnem se navkreber, saj mi tu v gozdu jugo-zahodnik ne da miru. Res ni moči biti zmeraj v gozdu. Treba je kvišku na svobodni greben, če se hočeš spustiti na ono stran nizdol Prvi poskus mi ne uspe; kar nič ne zmorem spričo stene divje burje Ledene šivanke se usu-jejo name Sklonim se in prodiram naprej ko trmasti kozel z rogovjem. A ne dam se ugnati! Zdaj sem že zunaj, zdaj ne vidim ničesar več, a dobro vem za pot. Čuj, nekdo kliče! Obstanem in prisluhnem. Nekdo je zaklieal, noter v to noro vreme. Sapo si zaprem, preneham dihati in sem z obema bobničema v ušesih na preži. Spet nekdo zakl.iče, prav razločno zakliče, prisegel bi, da je človeški glas Brez dvoma, ne-ikdo je v stiski nekomu grozi smrt v tej čarov-niški vihri in ne ve, ne kod ne kam. Iščem in iščem Aha, nekaj se giblje ondi! Neka neznansko velika postava se ko orjaška senca mola iz megla in snežnega meteža. fiogo-vili z dolgimi udi. Ali nisem dejal, da se mi bo še kaj pripetilo? Ali se mi ni od uši sanjalo? S smučmi se pririnetn do postave, žal, da nimam nič kon jaka ..., oh, saj to je le zasnežena smreka! Kakšna postava neki! Vrag vzemi to trapasto smreko! Tudi glas je zamrl. Saj vera, nihče ni klical, burja me je potegnila, saj to je njena navada. So strahovi, »o; kdor je kdaj doživel tako vreme, bo že vodel, da so struhovi. Kaj pa mi sploh vemo, koliko pa nam je znano! Tu se mi bliža strah, pravi pravcati strah. Vidim, kako raste iz oetndne sivine divje vihre. Veča se in Teča; videti je že ko kak slon. Nikoli nisem verjel v strahove, sploh sem se smejal takim pravljicam. Zdaj mi zagomazi po hrbtu; tako sam sem, tako neskončno sam. Bog ve, kaj namerava to strašilo z menoj! Drevim naprej! Dobro sem bil namazal smuči, zdrevim ko puščica po rebri in v gozd nizdol. A strah, ne bodi len, kar za menoj. »Holiooo! IlaloooU rjove ta neznanska po-Sast. — Sredi dira, ko frčim nizdol ko blisk, se za hip ozrem Pošast mi je tik za petami. Od pohlepa in satanske naslade rjove in se podi s čarovnicami vihre za menoj in me lovi kot bi bij zajec. »Ilohooo! Halooo! Stoooj!« Poženem se še bolj v dir Le brž v gozd, tam bom rešen, tam se bom uprl, tam se boni že znal braniti! Tako se podi ta strahotna gonja prav v gozd med drevje. Za selioj slišim hropeče sopeuje. Zdaj me zgrabi groza za vrat Prijatelji, nič me ni sram, dasi se vam zdim strahopetec. Saino pomislite: blazna, divja gon ja skozi peklenski trušč orkana, a tik za teboj sam samcati satan! Zamet! Grom in strela, ali ga Ivoni predrl? Pozor, nazaj! Križ božji, padem! S peklensko silo me zažene v novi sneg. Prokopienem so, trikrat, štirikrat, v oblaku snega me pomete po rebri. Prskam, hrkam stokam, hrbet mi je prepoten; dvigam se in se otepavam iz zmede in sem pripravljen na obrambo za življenje in smrt. Strah stoji tik mene. »Stopite pod drevesa, tam tako ne vleče,< pravi strah Namreč — to ni strah To je pismonoša. pi-smonoša na smučih Vem, iz turistovskega doma onkraj rebri prihaja. Že več let gu poznam — tega strahu V roko mu sežem Bog pomagaj, kakšna sva! Vsa zasnežena, vsa v ledenih sikorjah. »Nekaj denarja imam za vas; sem bil v domu, nu vas ni bilo več taui štirideset dinarjev in petdeset par « »Aha, štirideset dinarjev petdeset par — honorar od vrstic!« »Štirideset dinarjev petdeset par < reče strah, zasadi ledeni palici v sneg, si sleče obe debeli rokavici in odpre torbo Tudi jaz si slečem rokavico in se podpišem Joj, kako tuli vihar! Že zopet se je smreka podrla. štirideset dinarjev petdeset par.. Pa kar sredi meteža. prav v burji, sredi snega in ledu in vihre, v trušču in hrušču neurju Pa kaj bi — štirideset diuurjev je pa le štirideset dinarjev »Če pridete drevi,« pravim strahu, »bova teh štirideset dinarjev zapita.< Nuto zdrčiva skupaj nizdol — jaz in moj strah. — Drčiva, da bežijo oblaki. To ti je smuka, sapramiš! Pred gostiščem naletim na športnega tovariša. »Ali nisi bil zunaj?« ga vprašani. »Ne; sem nocoj preveč slabo spal « »Ali se ti ie od uši sanjalo?« »Zakaj? Ali je prišel kak denar zame?« »Za vas pa ne.« pravi pismonoša in se zasmeje na vsa zasnežena usta. Potem pa ga popi jeva šilce in dva — jaz in moj strah — »Srečno novo leto!« — »Srečno!« (R. B.l »Dvoje hlač vzemite za k temu suknjiču.« »Ne. ue, potem bi mi bilo prevroče!« »Štirideset dinarjev petdeset par... Nove razmere (Sovjetska povest) Stari BobPljev je občutil neko nejasno vznemirjenje še na poti iz Smolenska v Moskvo. Čeprav je bil vajen vsako leto potovati k ože-njenemu sinu za vesele božične praznike, mu je bilo to pot Bog ve zakaj hudo težko odhajati. »Preslab sem postal,« je mislil starec »Kaj, če bom še zbolel pa celo umrl v tujem mestu...« Vendarle je nehal misliti na te neumnosti, ko je srečno priromal v Moskvo. Sin in sinaha s peronskimi vstopnicami v rokah sta ga čakala na kolodvoru in je bilo srečanje jako veselo, prav tako, kakor vedno v preteklih letih. Potem se je pričel ded ukvarjati z malim vnukom in vnukinjo, pa zdaj res ni imel nobenega vzroka za žalost. Saj mu tli ostal zdaj na stura leta, razen edinega sina, prav nobeden več na svetil Drugi otroci so se porazgubili, in ženo je že davno pokopal v rojstnem mestu. Njegov sin je še dosti dobro živel za svoj poklic, bil je samo elektromonter. A preden so se prazniki končali, je stari oče nepričakovano zbolel. Tako resno je zbolel, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zdravnik, ki ga je pregledoval, je naredil jako strog, celo nekam otožen obraz. »Pripravite se, da slišite neprijetno novico.« mu je bilo zapisano na obrazu. Vendar pa ni ničesar povedal bolniku samemu; vprašal ga je samo. ali ima sorodnike? Zato je povedal naravnost sinalii in sinu, ki sta pričakovala v sprejemnici: »Nimata nobenega upanja, da se vama bo oče pozdravil. Živel bo kvečjemu šc kake štiri dni, toda na vsak način nič več.< Zdravnik je imel plemenit obraz in je bil siv. Poznalo se mu je, da ima dosti skušenj Mladi par je razumel, da bi ne govoril tako brez resnega vzroka. Zakonca sta postala zamišljena in celo obupana. Največ ju je skrbelo to, da seveda starec ne bo hotel umirati v tujem kraju. Če bi tudi v Moskvi umrl, na vsak način l>i_ ga bilo potrebno prepeljati v rojstno mesto Saj si ne bi dovolil pokopati gu stran od žene. »V tem primeru,« je rekel Bobiljov mlajši, »mi dovolite, tovariš zdravnik, da hi smel oče takoj zapustiti bolnišnico. Peljal ga bom še danes v Smolensk. To je namreč njegovo rojstno mesto. V oporoki je zapisal, da mora biti olidi pokopan Če pa bi poprej umrl, nikakor ne bi nioeel ga tja prepeljati... To pač presega moja sredstva« A zdravnik je postni kar hud: »Kaj pu mislile. tovariš delavec,« je zakričal, »saj če bi šel takoj vaš oče na pot, bi ji nikakor ne bil kos! S tem potovanjem bi vi samo pospeš'Ii nie-govo smrt Tr. je naravnost umor. pa bi lahko prišla midva zavoljo tciru še pred sodišče!« Bobiljov mlajši zdaj res ni vedel, kai bi počel Z žalostnim obrazom je šel obiskat očeta. A starec, čeprav je ime! inntne oči. je jnko jasno timeval svoj po'ožaj »Kaj se hoče, !'e-tmška.« je rekel, ssmrt je pred vrati Nikar se ne trudi, da bi me pomiril Sni viidm da te tudi zdravnik ni mosel pomiriti. Pel ji me rajši čim-Drej v domovino«... Zdaj se je Bobiljov sin zjoka! z ženo vred. >Dragi očka,« je rekel »saj vas ne smem odpeljati v domovino. Zdravnik je namreč rekel, da ne bi prišli živi tja Pravi, da bi bil to naravnost umor... Morebiti vas bomo še vendar pozdravili, očka ...« »Ne, Pet ruša,« je odgovoril prepričano starec, >ne l)Oste me ozdravili, ker so mi odpovedale moči. Ne pozabi samo. da je tvoja dolžnost pokopati me v Smolensku poleg svoje matere. Izpolni mi, prosim, vsaj to poslednjo željo« M'.udi Bobiljev je šel iz bolnišnice naravnost na Beloruski kolodvor, da bi poizvedel o prevažanju mrličev. Oče je bil sicer še živ, a vendar je kazalo vse pravočasno pripraviti. Saj ni bil to noben navaden pogreb, ker je moral sin upoštevati očetovo zadnjo voljo... A na kolodvoru so ga hudo razočarali. »Po naših pravilih.« so mu rekli, »se nikakor ne sme poslati pokojnik v navadnem, recimo tovornem vozu. Za to iimaroo posebne pogrebne vozove. Če bi bili vaš oče, recimo, katerikoli zaslužni znanstvenik ali revolucionarec, bi mil potem morala država prirediti pogreb na lastne stroške V tem primeru bi vam stavili na razpolago tudi vagon. A če niso vaš oče toliko zaslužna osebnost, boste morali odšteti za vagon do Smolenska I'Vi rubljev... Mrliče pošiljonio namreč kot brzovozno blago z osebnimi vlaki Približno 60 rubljev IkkIo znašali še postranski izdatki Vse skupaj bi vas torej stalo kakih 20 črvov (»Črv« imenuje ljudstvo červonec — tO rubeljski bankovec 20 črrvoncev znaša do 100 dolarjev, 5600 dinarjev), seveda razen pogreba samega « »Za moje razmere so to pojxilnomn nemogoči izdatki,« je odgovoril Bobiljov sin. »Pa se poskusile domeniti clede tovornega avtomobilu,« mu je nusvetoval železniški uradnik v pisarni za blagovni promet \ idel je. da si ne more obiskovalec pomagati. »Morebiti bo veljal nekaj manj « Zdaj se je spomnil Bobiljov, da je služil za šoferju pri državni avtomobilski osrednji vnov-čevalniei njegov stari tovariš in prijatelj Vasenjka Tužlirkin. Stopil je tja. »Iz te moke menda tudi ne bo kruha.« je odgovoril Vasenjka Koliko štejemo do Smolenska. kakih 500 km?« »štiri sto ( -No. vidiš Zu 400 km po zimski poti z zameti bi ti računali najmanj J» rubljev. Toliko nikoli ne boš mogel plačati, Petrušku« »Vasenjka. dragée moj. ali bi ne bilo mogoče doseči kaj popustu1' Morebiti imaš znance, uli se bo ponudila prilika?« Saj veš. Petrušku, da bi ti jaz rad pomagal, a ničesar ne morem storiti... Sicer bi se res nudila prilika in rolo prav posebna lahko bi se celo reklo — častna prilika Ta torek, moraš vedeti, se bo pri na« pričela zgodovinska avtomobilska dirka 7ii domača sovjetska vozila. Vršila se bo. kakor nalašč, ti" progi Moskva« Minsk in je Smolen k vme«ne pos'niu Naše tovarne bodo tekmovale s težjimi tu lahkimi to- vornimi avtomobili sicer pa bodo udeležene tudi inozemske znumke Ta vožnja bo morala pokazati uspehe sovjetske avtomobilske industrije glede na brzino in vztrajnost strojev Pomenila bo seveda velik uspeh na odgovorni fronti in revolucijsko zmago ter Imm vodil zaradi tega jaz. Vasilij lužurkin. prvo skupino vozil in sicer bom šofiral velik pokrit tovorni avtomobil naše najboljše tovarne »Amo« Z ozirom na to, da bom moral obtežiti avtomobil z najvišjim dopustnim tovorom, s sto nudi blagu bi res jaz lahko vzel na ta račun tudi tvojega očeta s selioj. lo se pravi, seveda, če bi res do torka umrl. Potem bi gu jaz vtaknil v zaboj, pribil pokrov z žeblji in stehtal z vsem ostalim skupaj na tovorni tehtnici pri kontroli. Moje /alioje itak ne bo nihče pregledoval, ker bodo zaznamoviini kot tu/emsko blago Lnliko bom peljal, kar hočem, kajti upošteva se pri tekmi zgolj teža, ne pa kakovost tovora « »Saj senn ti vendar pravil, Vasenjka. da lnido menda oče živeli še do srede S tekmo v torek mi ne bi hi'.o prav nič pomugano.« »Saj tudi jaz pravim da se ne da ničesar narediti Kaj Hočeš, Petruška .. Žal, nikakor ni videti, da bi se lahko vožnja preložila Odrinili bomo v torek kljub temu, du so zumeti na progi. Iludo nas priganjajo.« Ko se je poslovil, ves potrt zaradi neugodnih novic, mladi Bobiljov od prijatelja, se niti ni spomnil, da bi prav za prav Vusenjki moral zameriti zaradi njegove neprikrite ponudbe. Odšel je domov in šele ženi potožil, ko ji je pripovedoval o neprilikuh z očetovim zadnjim potovanjem. Drugi dan, v nedeljo, je šla Nastenjka, njegova žena, v liolnišnico, da bi umirajočemu pojasnila položaj. Povedala mu je, kako nemogoče drago bi veljala vožnja. Starec se je hudo razburil: »To bi bil pa res dober sin,« je zastokal, »če bi še lastnemu očetu odrekel pogreb!« Nastenjka se ie zjokala in starcu naposled povedala o Vaški Tužurkiinu ter njegovem pogumnem načrtu: »Če bi se vam res posrečilo, tata, do torka umreti — joj, Bog se usmili, kaj vse govorim — potem bi lahko izvršil Petruša vašo zadnjo željo. ..« Bolnik je bil nekaj časa tih in potem je povzel s preteče tihim glasom: »Mar ni zame vseeno, ali bom živel do srede ali pa samo do torka? Saj sem pet in sedemdeset let živel na svetli, kaj bi mi koristil en dan več? Hočem torej umreti, preden bo torek, da bi ne bilo treba preklicati moje zadnje žolje. Naj potem izrabi moj dragi sin Petrušenjka ono avtomobilsko tekmo, pa me zapelje domov. Saj sem si že pred 20 leti v Smolensku kupil prostor na pokopališču poleg svoje Marjuške. V torek hočem biti že mrtev « Tako je sklonil ubogi starec in se je zjokal. Tudi Nastenjka se je jokala z njim vred, nato pa sta sklenila tajno pa nepreklicno pogodbo. V ponedeljek, torej jutri, mu je obljubila prinesti dvajset praškov za srčno napako. Starec jih je sklenil na skrivaj zaužiti vse skupaj, ker je videl, da bi sicer nedvomno zamudil avtomobilsko vožnjo . . Povedati je treba, da mu je bilo prav težko Nastenjko pregovoriti, ker mil dolgo ni hotela pomagati Starec sam je vse življenje spoštoval Boga. а se ni zbal, da bi pomenilo to njegovo zadnje dejanje očiten greh Samomorilci jemljejo strup, in to so bili samo praški, zdravilo, ki ga v lekarni prodajajo zxiper srčne napake. Koliko ljudi se zdravi s temi praški... Torej je v ponedeljek Nastenjka razpustila praške in starcu ponudila pijačo, zvečer istegu dne pa je že srečno umrl. To se je zgodilo, dasi se je poslužiln Nastenjka zvijače in namesto dvajsetih, je nasula v vodo samo deset praškov Misiila je, da bi očetu nazadnje le utegnili pomagati vsaj toliko, da bi zapustil bolnišnico. Bobiljov mlajši je tudi plakal, potem pa je šel okregat zdravniku zaradi jximote: »Vsa tvoja pisarna ni nič vredna,« mn je kričal, »glej ga preroka!« Nato so odpeljali pokojnika v sinovo stanovanje, poklcali Vaško Tužurkina, in je res Vaška dokazal, koliko je vredno njegovo staro prijateljstvo. Lastnoročno je odpremil tovorni zaboj, ga odpeljal v garažo in vzel v svoj avtomobil, kakor je bil obljubil... Tekmovalci so odrinili ob določeni uri: govori spremljevalcev in veseli zvoki koračnic so jim bili za odhodnieo. Lesketajoča se povorka jeklenih vozil: tovornih, osebnih, zaprtih in odprtih, je svečano zasrmela mimo gledalcev Na čelu skupine je vodil ponosni in resni Vasilij Tužurkin težak zaprt voz znamke »Amo«. Na ta voz so stavili prireditelji posebna upanja, in so vsi trdili, da bo najbrž kot prvi prišel na cilj. Na šoferjevih prsih se je lesketal znak z napisom: Zapadna sovjetska avtomobilska tekmu 19.. leta«. Njegov siroj je bi! okrašen z borovimi vejami in rdečimi trakovi z revolucionarnimi gesli. Med n jimi se je zgubil skromen grobni venček. Nihče tudi ni opazil, da je plahutal šoferju na prsih med znakom in veliko rdečo vrtnico stisnjen ozek črn trak. Nihče se tudi ni zmenil za ono mlatiti ženo, ki se je liogve zakaj cmerila med veselo, praznično množico. V istem trenutku je štel pri blagajniškem okenci Belo-rusko-Baltiške železnice Bobiljov drobiž ki ga je prejel z listkom vrtni. Ta božič ga je hudo zdelal. Kupil je en listek trdega razreda do Smolenska in seveda ni imel denarja za spalni prostor (Sovjetske žclez-nice imajo trdi in mehki razred V vsakem dobi lahko potnik za posebno doplačilo na razpolago celo k,op, kakor je bilo tudi preti vojno.) Dodati je treba še. da se jp vse to zgodilo namesto v torek v četrtek Tekma je bila naposled vendar preložena... Bog ve, zakaj se vedno tako zgodi? Vedno ti prireditelji, da bi jih strela, priganjajo, hitijo, človeka prisilijo, da se odloči /a obupna dejanja, in v poslednjem trenutku preložijo začetek... To je res grdo .. (M. Tarlovsk.ij. — »Ogonjok«, Moskva.) j »Mazilo, da bodo lasje rasli? Veliko ali maj-lui v k.itlo?« *Kai majhno! Imam čifcto rad kratke laec.« stran 14 »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1938. Ster. 1. Novoletna križanka Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črkah ter pomenijo: Vodoravno: 1. zahodni del Slovenije, 8 poljski plevel, 10. belokožnu sužnja v haremu, 16 turški gospodar, 17. druga beseda za upanje, 18 švicarski kanton, 19. kuhinjska začimba, 20 pomembnejši jugoslovanski otok, 21. začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja, avtorja »Višarskih polen«, 22. važen dol stroja, 24. tuja beseda za zvezek, 25, viden izraz naklonjenosti, 26. nikalua členica, 27. plemiški veleposestnik v Rusiji, 31 del rastline. župna vas južno od Ljubljane, 34. oziralni zaimek, 35 ud družine, 36. tuja beseda za časovno razdobje, 37 slovanska alkoholna pijača, 38. druga beseda za obvezo, 39 del obraza, 40. začetni črki imena in priimka slovenskega naturalističnega pisatelja, avtorja drame »Sin«, 41. začetni črki priimka in imena slovenskega pisatelja, avtorja drame »Herman Celjski«, 42. industrijska rastlina, 43. in 88. sSIovenčevo« novoletno voščilo ▼sem bralcem in prijaiel jem, 48. navadna kratica pri svetnikih, 50. glavna in promenadna ulica v Zagrebu, 52. tuja Beseda za ubranost, 55. delavec v rudniku, 59 del telesa. 60 del sobe, 62. druga beseda za znanost, 65. matematični izraz, 66. izraz pri kartanju, 67. kazalni zaimek, 68 začetni črki priimka in imena zbiratelja slovenskih narodnih pesmi, Prešernovega prijatelja, 70. strupena žuželka, 71. drugo ime za vrbo žalujko, 72 glavna reka v severni Italiji, 73: kačji ugriz, 74. sprednji del voza, 75. izraz pri kar- tanju, 76. začetni črki priimka in imena slovenskega pesnika, avtorja »Rimskih verzov«, 77. čistilna potrebščina, 78. vzrok bolečine, 79. ploskovna kratica, 81. svetopisem. kraj, 82. navadna kratica pri bivših ministrih, 84. večja ploskovna mera, 85 glavno mesto Češkoslovaške, 86. stara mera za tekočine, 87. domača žival, 88. glej pri 43. vodoravno!, 9S, italijanska nota, tOO. poljeki j pridelek, 102. navadna kratica pri slovesnem na- . vajanju letnic, 103. romunska denarna enota, 105. začetni črki imena in priimka Trubarjevega ; sodelavca, koprskega škofa. 106. del suhe zemlje, ki štrli v morje, 108 kraj v Mali Aziji, kjer je bila bitka med Aleksandrom Velikim in Da-rijem, 110. kraj in reka v Jugoslaviji, 111. oblika pomožnega glagola, 112. navadna kratica za ta mesec, 113. del posode, 114. nikalna členica, 115. navadna kratica za uredništvo, 116. predlog s tožilnikom, 117. časovna členica, 118. začetni črki imena in priimka madžarskega pesnika, našega rojaka, 119. dvoje samoglasnikov, 120. srbsko moško krstno ime, 121. druga besede za učenje, 122. začetni črki priimka in imcua slovenskega posnika, goriškega slavčka. 123. večji levi pritok Save na Gorenjskem, 124. del vojskovanja, 125. rimski ce.sar, 126 ptica roparica. Navpično: 1. mešanica raznih dobrin za [jotico, 2. moška oseba iz Vernovega romana »Carski sel«, 3. naslovna moška oseba iz Gogo-Ijevega romana, 4. usnjarski izraz, 5. tuja beseda za poziv, 6. del telesa, 7. večje mesto ob Dnjestru v Ukrajini, 9. zgornji del strehe, 10. druga beseda za oblepek, 11. druga beseda za dviganje, 12. dobri duh, 13. del utrjenega gradu, 14. mujlien posestnik, 15. del očenaša, 22. ruska reka, ki se pri Nižnjem Novgorodu izliva v Volgo, 23. ud družine, 27. oblika poino/.nega glagolu, 28. večja sibirska reka, 29. navadna kratica za akademsko zvezo, 30. egiptovsko božanstvo sonca, 31. časovna členica, 32. začetni črki priimka in imena ruskega pisatelja (1860—1904), 44. ud komisije pri izkušnji, 45 vrsta zabele, 46. tuja beseda za enakovrednost; 47. tuja beseda za okrajšavo, 48. posušeno in mlačeno žito, 49. društveno predstavništvo, 50. druga beseda za jarem, 51. tuja beseda za pozitivno elektrodo, 53. tuja beseda za časovno razdobje, 54. oblika osebnega zaimka, 55. egiptovsko božanstvo som-ca, 36. reka v nekdanji Bosni, 57. glavno mesto Grčije, 58. grška črka, 61. del sobe, 63. ženska osei>a iz svetega pisma, 64. del meseca, 69. večji desni pritok Save na Gorenjskem, 80. stara vpraša lna členica, 81 druga beseda za pamet, 83. navadna kratica za rdeči križ, 88. steklena posoda za pitje, 89. vrsta zemlje, 90. matematični izraz, 91. nevestin delež, 92. navadna številka, 93. druga beseda za iver, 94. mehka snov, 95. domača beseda za pavzo, 96. tuja beseda za pripovedno pesništvo, 97. alkoholna pijača, 98. kuhinjska začimba, 99 drugo ime za finsko pristanišče Turku, 100. tvorba na železu, 101. del obleke, 104. bizantinsko moško krstno ime, 105. bližnji sorodnik, 106. pripadnik največjega slovanskega naroda, 107. večja človeška naselbina, 109. ribiška potrebščina, 113. pritrdilna členica. —■m m шшташшттвттштатвш^ ja spet tku uštima, de ja lohka ubleče, pa ïe je še tku hajklih. Sidol tud Ide ubrajtaja. S sidolam jest vokne umivam, šporhert pucam, kluke pr urateh in druge take reči zmeri tku spucam, de sa take, koker nove. Zakua b se pol glih en bog let na dau tku spucat, de b biu, koker nou. Mama pa tud še druge prpumočke, de se kašen flek; ven sprauja. Ce b se pa u dvanajsteh mesceb take umazanije skp nabrale, de b se na dale ne s žajfa in ne s sidolam ven spraut, b jih dal pa kašenmu sudišče čez, pa b naredu iz nh kar pu-gojne, pa b se n5 na puznal. Lohka b jih dal pa tud h Rajhe, de b jih s kasnem kemičnem, al pa drugem prpumočkem ven spravu. Sej prauja, de Rajh še lukne iz hla ven sprau, če ni drgač. Asten jest mislem, de nima nubeden n£ proti temu, če b s pu dvanajsteh mesceh, namest Nou let na glava nakupaval, raj ta starga voreng oče-del, pa b glih tulk zalegli, koker en nou. Pu-seben tistem gespudem delodajaucem b ta reč prou pršla, ke maja še zde] ta nenavadna navada, de sojem nameščencem ub Noumu lete dvojne plače dajeja. Zdej ste mende usi zapupadel, kuku b blu s ta rečjo. Zdej na gre za nč druzga, koker sani še za tu, kdu b preuzeu usakeb dvanajst mescu ta pucajne? Ud enga samga čluveka na mormn tu pugervat. Preveč in še prou napornga dela b mu na glava nakupal. Tu b mogu kašen kumite preuzet. Ta kumite b se mogu pa šele zvolt. Vulitu b mogla bit seveda tajna, svubodna in biez kašenga vuliunga golaža al pa drugeh dubrot, ke punavad pr vulitvah prou prideja. Tud žendan b se na smej umes utikat. S pendrekem b se tud na smel vulivci na sojo držaulanske doužnost opu--minat. Ta kumite b mogu bit zvolen sam za en let. Prec, ke b biu zvolen, b se mu mogel dat pa knšen meljonček na razpulagajne, de b mou za pucmaterijal. Ta pucmaterijal b mogu pa kumite kar prec uabaut, de b se pumotoma na začele s lem gnarjam kašne vile kupvat, al pa pugrebi za žlahta plačvat. Tu b se na smel zgudit, ke u tem slučaje b biu nazadne star let še bi puparkan, koker je biu pred. Prouzaprou je za letaš moj predlog že kar prepozen, ke Nou let je ja že tle. Pu toč zgunit pa tku nč na pumaga, koker veste. Za drug let morma pa že zdej u roke plunt in se u pravem čas prpraut, če 6ma ta reč voreng uštimat. Letaš m res prou nč druzga na kaže, koker spet en srečen Nou let vošet, koker punavad. De se pa na bo ta al pa un gor držu, ga vošeni prou usein. ta vitkem in In vampastem, koker tud ta višjem in ta nižjem. Iz ena beseda, prou usem. Puseben pa vošem držaunem in tud privatnem uradenkem. de b se jim še za en spuznajne plače zvišale. Smučarjem in drsaucem ena prou puštenn zima Penzjunistem in pa tistem, ke jih rad zebe. lepe sončne dni. Hišnem pusestnkem ta noveh in ta sfareh hiš, de b se jim mal daukl znižal. Autu-nrubilistem in kulesarjem. de b se jim ceste preh Unlrpr ip mucroče puštiinnle in u voreng djale. ITsem ïdèni skupi pa vošem zdrnuje, de b mel zdrauniki saj enkat prou douge in pa prou pri- Rešitev božične nagradne križanke Vodoravno: 1. in 143. Blagoslovljene praznike želi uredništvo »Slovenca«, 23. rov, 24. oda, 25. oda. 26. veda, 27. roj, 28. ime, 29. Sem, 30. vpad, 31. mati, 32. solina, 33. povod, 34. kapa, 35. tur, 36. dar, 37. Aca, 39. veka, 40. ion, *2. aga, 44. rek 46 Odrin, 48. ona, 49. lan. 51. trg, 53. Dol, 55. arena, 57. prah, 59. akt, 60. etrd, 62. Leon, 64. sak, 66. apel, 68. bat, 69. Utfa, 70. pok, 72. Arad, 73. oje, 75. zJo, 77. one, 79. Obir, 80. oporoka, 83. Borivoj, 86. slon, 87 Rab, 98. Ida, 89. del, 90. Ovid, 91. dva, 92. čut, 93. eta, 94. atom, 96. Ars, 98. lisa, 100. Neva, 102. Kač, 103. stav, 105 Tarim. 108. kov, 110. Riim, 112. kri, 113. pek, 114. Praga, 116. ata, 118. šal, 120. meh, 121. Mars, 123. čas, 124. sod, 125. MOL, 126. neon, 130. kalina, 132. rman, 134. kudi, 136. Ana, 137. Lia, 138. čer, 139. meso, 140. boa, 141. lej, 142. Ren. 143. glej I. vodoravno! Navpično: 1. brv, 2. Lopod, 3. A ver, 4. god, 5. Osman, 6. Saar, 7. Lot, 8. odica, 9. vae, 10. Lvov, 11. jelen, 12. edikt, 13. Nana, 14. era, 15. povod, 16. rja, 17. Aida, 18. zmaga, 19. neJc, 20. Isar, 21. kepen. 22. Ema, 35. top, %. dih, 37. Ant, 38. alt, 40 igo, 41. nos. 43. ara, 45. kal, 47. Ratibor, 48 Oka, 50. ara, 52. red, 54. laz, 56. epoleta 58 rabat, 59. anoda, 60. Sorel, b. Drava, 62 Labin, 63. njiva, 65. ključ, 67. enota, 68. bor, 69. Uri, 70. pod, 71. kol, 73. ord., 74. Eva, 76. ost, 78 ena, 71. park, 82. Koei, 84. oder, 85. očak. 94. ata, 95 miš, 97. som, 99. irh, 101. Vič, 102, kes, 103. srd, 104. val, 106. Atene, 107. Maniu, 109. Vened, 111. Maleš, 112. Krist, 113. Paros, 114. ponev, 115. godec, 117. anal, 119. Lear, 121. mami, 122 snov, 124. salo, 125. Marn, 126. paž, 127. ali, 129. oče, 130. Krn, 131. Abo, 133. Mal, 134. kje, 135. Ina. k^VW ŠAH Aijehinove kombinacije Ko je Aljehin začel zmagovati nad Euwejem in še bolj, ko sta velemojstra menjala največji šahovski naslov, je bilo večkrat čuti, da je Aljehin uspešnejši, ker je boljši taktik. Boljši taktik je prepričevalno premagal sicer mogoče popolnoma enakovrednega stratega. Za to prednost napram tako nevarnemu nasprotniku se ime pa Aljehin zahvaliti v prvi vrsti svoji nenavadni sposobnosti v kombiniranju. S kombinacijami je znal Ëuweja v boljših pozicijah hitro spraviti v brezupen položaj in s kombinacijami je Eu-vveja v .slabših pozicijah tako dolgo nadlegoval, da je Euwe končno popustil in je celo Aljehin prihajal v boljše pozicije. Aljehin je že kot mlad mojster znal evoje nasprotnike z lopimi kombinacijami prisilil k vdaji. Imel je torej že po naravi velik dar za kombiniranje, toda vse to še zdaleka ne bi zadostovalo za povzpetje k taki moči, kot jo je dosegel pozneje. Kombiniranja se je učil in naučil in postavil popolnoma na laž naziranje, da je komBiniranje nekaj, kar se ne da naučiti, ampak zaviai samo od prirojene nadarjenosti. S svojim zgledom je Aljehin pokazal, da so sicer dobre osnove potrebne, da pa je potem z vajo mogoče doseči napredek ki ao-rinaša končni sposobnosti primerno večji del ot pa prvotne osnove. Pri kombiniranja sta potrebni fantazija in sposobnost računanja. O sposobnosti za računanje je znano, da se da z vajo okrepiti im povečati in prav tako se pa do tmdi fantazija » poznanjera čim veič elementov povečati in razširiti. Vsak namreč ve, da ni tnn stiske mesne izdelke Gostilni „LNIBLJiltlSHl DVOR" in ,БШ HRAM" znani po svojih dobrih kuhir jah in prvovrstnih vinih, želita svojim cenj. gostom srečno novo leto! MATEJ in MINA ČEPIC Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem A. Gastraun trgovina dežnikov in solnćnikov (lastni izdelki) Ljubljana, Prešernova ulica 42 Česalni salon za dame ERNA FETT1CH FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19 Blagoslovlieno in srečno novo leto želi Aleksander Gôtzl Ljubljana, Tyrševa cesta 17 (poleg kavarne »Evropa«) OKVIRJI: najmodernejše oblike, izdelovanje lesenih lestencev, (lustrov), vsakovrstna pozla-čenja in popravila. Poprav, in naprava oltarjev Vsera cenj. damam in gospodom se za izkazano zaupanje in poset zahvaljuje ter se za nadaljno naklonjenost priporoča brivski in damski česalni salon Gjud Aleksander Ljubljana, Kongresni trg št. 6 GORSE ANGELA trgovina s čevlji Ljubljana, Stari trg 15 Јлл6u> каио žeto/ želi tvrdka IVAN KREGAR pasar in srebrar Izdelovanje vseh cerkvenih potrebščin ter raznih kovinskih predmetov po najnižjih cenah in kromiranje LJUBLJANA, Zrinjskega cesta 3 Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Milko in Marija Slaniič mesarija Ljubljana, Jegličeva 10 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ccnjenim gostom Sokolov /oško /n Metka Ljubljana, Pred Škofijo št. 18 1 m m ш m m ■m Ш Т ggjj •«Ji «Sm 1% m čl ш Џ2 № Јлљ&1о novo četo/ že h Teodor Korn klepar, krovec in inšta'ater Ljubljana, Poljanska cesta 8 RAFKO KORETIC Ljubljana. Aleksandrova c, 4 Palača »Viktorija« Specerija, delikatese, lastna pražarna za kavo. — Telefon 28-51 sf\o£*U> КОУ4> ieJtoJ želi svoiim cenienim gostom gostilna pri „Kolovratarju" Ljubljana Pred škofijo 14 fnS tli m m I H '■m ш mn .i sim m m m № « I m Ж , m •TÏWi I jK aovjo ieJbo- želi / Q 3 S vsem cenjenîm odje malcem in konzu-mentom našega piva, špirita in kvasa Pivovarna »UNIO№ d. d. Ljubljana ' Svečno novo leto 1938 želi Strgalec Pavel izdelovatelj železnih postelj in posteljnih mrež Ljubljana Srečno in veselo novo leto želi SRŠEN CIRIL Zavod za snaženie oken in parketov LJUBLJANA, Židovska steza 3 Srečno in veselo novo leto želi vsem cen enim odjemalcem JOŠKO STANOVNIK, Moste špec. trgovina — Predovičeva ulica M. 18 Tvrdka Drago Schwab LJUBLJANA, Aleksandrova 7 Ш Srečno in veselo novo leto i«li vsem cenj, odjemalcem 'Л IVAN TOME čevliarski mojster Ц LJUBLJANA Ujjie£tu> novo toto! Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERB1Č delikatesa in špecerija Ljubljana, Stritarjeva al. Prvo jugoslovansko izdelovanje drož [kvasa] MARIJA VOLK - KOSMERL LJUBLJANA, Frančiškanska uL 6 Telefon 3312 Srečno novo leto želi » PARFUMERIJA STRMOLI Ljubljana Pod Trančo štev. 1 Јлл6и> novo- teto želi BUFET PRI »TROMOSTOVJU« SUNARA, Cankarievo nabr. 3 Јлeino лMo UtoJ Ivan Kapelj, Ljubljana VII bakrarstvo in kotlarstvo 7JU Co, &ји&1}апА - 7оЛфгк 2268 Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem cenj. naročnikom TONE MALGA) d. z o. z. stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar 4/ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) & и S!* 'xçl H Ht V**. > /f» SREČNO IN VESELO NOVO LETO fi N-4 K V i I. bHS tf i t** < v y и KI tlf< w: i -з« га H i-^L » 9 3 Г 8 к-- K" И S"**. M. s» —^ј» и*. » » /f« n £ I VRABEC ALOJZIJ splošno kleparstvo Ljubljana, Sv. Petra nasip 41 Srečno novo leto želi vsem cenjenim -'ostom Duma vd. Stošič gostilna »Frankopanski dvor« Frankopanska ulica 5 Veselo novo leto I L. Mîkus. Ljubljana. Mestni trg 15 Na veliko! — DE2NIKI — Na malo I Ustanovljeno leta 1839 LEGAT ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJUTRKOVALNICA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 28 Srečno in zadovoljno novo leto 19 3 8 želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadalnjo naklonjenost Kari Prelog- Ljubljana trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo: Gosposka ulica št. 3 Na drobno: Stari trg št. 12 in Židovska ulica št. 4 JUGOSLOVANSKA TISKARNA V «LJUBLJANI t»' VÏ tt* < «*•-< Vi »»'i Ф. V л Ш t«fl I*"! .m Srečno novo leto 1938 želi svojim cenjenim gostom in prijateljem kavarna „Evropa" V LJUBLJANI ANTON in TEREZIJA TONEJC Srečno in veselo novo leto želita svojim odiemalcem n gostom MARINSEK IVAN in MARIJA gostilna in mesarija, Ljubljana, Prečna nI. 6 i Srečno in veselo novo leto želita cenj. odjemalcem LOJZKA ш TONE KEBER mesarua Bohoričeva 4 Udmat, Društvena «1. 21 Veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča ANA SUHADOLNIK, Liubliana trgovina z mešanim blagom, mlekarna in trafika Vodovodna c. 39 Polianska c. 70 AVGUST KOBILICA tapetnik in dekorater Ljubljana, Tyrševa cesta 36 JOSIP MAGUSAR pe arna LJUBLJANA, Dolenjska c. 48 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metla Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3 Vsem cenj. gostom in odiemalcem želi srečno in veselo novo leto Leopold Zupančič posestnik in gostilničar Ljubljana, Jegličeva cesta 15 Srečno in veselo novo leto IVANKA VRHUNC ^^ trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul. 25 ЈхлСло noM» Ubof Kavarna „Tabor" Matija Karba Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Lekarna Ustar Srečno in veselo novo leto želi va«m conienim gostom in odjemalcem gostilna in trgovina Vladislava Novaka dediči Vič pri Ljubljani Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim odiemalcem in prijateljem FRANC in LIZ1 JAGODIC mesarija Korunova uL 5 Šolski drevored veselo la »urosiovlieno nove ie*o talin vtem avoiim 0MII o»ro«ni«om VIKTOR 2VEGELJ, Liubliana. Couove c. 1 novo letof SCHILING DRAGO konces. elektrotehnično pod,etje KRANJ svife I. Џ Ђ »«« p 8 ermn m Hranilnica in posojilnica v Šenčurju ЈЛ4&и> HÛW> 2e&>/ Josip Černelič manufaktura Velika izbira I Najnižje cene I KRANJ (Poleg hotela »Stara pošta«) HINKO, KRANJ Јл«&и> N OVO lota/ Bitenc Ivan trgovina koles in šivalnih strojev Kranj Tiskarna „KOLERTOR" ALBIN POGAČNIK Stražišče pri Kranju Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem prnateltem in naročnikom naših listov Podružnica »SLOVENCA«. »SLOVEN SKEGA DOMA« in »DOMOLJUBA« Kranj (Tiskovno društvo) J*ačno novo lata! vsem svoiim ceni. odiemalcem in se priporoča RADIO TEHNIKA FRANJO JAKLIČ - KRANJ Sink Franc slaščičarna Kranj Alojz Smole j kleparstvo in vodovodne napeljave Kranj &a£mo notno Uto/ Vrtnarstvo Sušnik, Kranj faolno novo loto! ,KO V/NA44 družba z o. z. železnina steklo, porcelan, barve, stavbeni materiial Kranj TONEJC VIKTOR tapetnik KRANJ Srečno »Novo leto« želi trafika Kerč - Kranj Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto Jurij Pohak strojno mizarstvo KRANJ BRULC FRANC gostilničar pri »ZLATI RIBI« Kranj Srečno in blagoslovljeno nooo leto Prvovrstni strešni bo-brovec, vse vrste zidne 'o votle opeke, opeko ca fasad«, in dimnike, po naročilu tudi glasirane dobite pri S ZABRET IVAN —" tovarna opeke — lesna industrija Bobovk pri Kranju pisarna Kranj gg StM' m I R i »s »■•Ss Logar & Kalan manuiakturna zaloga Lastnik: Srečko Vidmar Kranj Mihae! Osterman mesar in preka je valeč Kranj sMDioii m ©ш©шши V KRANJU, LJUDSKI DOM Mengeš mi? sm Srečno in veselo novo leto želi FRANC HERING, brivski salon Preserje št. 61 (pri kolodvoru Jarše-Mengeš! M Ш mi 1 vtili'n ' 1 1 m Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča FRANČIŠKA KRALJ, gostilna Mengeš Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svopm znancem in poslovnim prijateljem vrtnar JANEŽIČ, Mengeš Srečno in veselo novo leto želi vsem naročnikom in od,emalcem Lojze Battelino tovarna peči Mengeš 81 m i f* m it-fti'uJ- Hi'i Јлл6и> novo Geto* želi svojim cenjenim odiemalcem in prijateljem Lojze Kane tvornica kvasa Mengeš Janko Rant špecerijska trgovina na drobno in debelo Kranj Brzojav RANT — Telefon 65 JAdâto novo- Geto želijo vsem svoiim ceni. odjemalcem GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE NAKLO - LJUBLJANA ! Franc Gorjanc trgovina z deželnimi pridelki Kranj (S) jA&čno novo Četo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem „SEM PERIT" JUGOSLAVENSKE TVORNICE ZA PROIZVODE IZ GUME družba z o. z. KRANJ Srečno in veselo novo leto želi FRANC KOSMAČ, splošno pečarstvo Mengeš Srečno in veselo novo leto želi KOSEC FRANC, tesarstvo Pristava-Mengeš Srečno in veselo novo leto želi IVAN MOČNIK zaloga in izdelovatelj vseh vrst vozov Mengeš 156 Srečno in veselo novo leto želi Alojzij Kane tovarna parketov Mengeš Srečno in veselo novo leto želi Stanko Ručigaj, krčma Dobeno 10, pri Mengešu in se priporoča Srečno in veselo novo leto želi FRANC ZALOKAR, čevharstvo Mengeš Srečno in veselo novo leto želi ŠTEMPELJ JOŽEF splošno mizarstvo Mengeš 22 Srečno in veselo novo leto želi KAROL GREGORC, zidarski moister Mengeš 36 Srečno in veselo novo leto želita ŠUŠTARŠIČ AVGUST in MARIJA mizarstvo - trgovina Mengeš 12 Srečno in veselo novo leto želi MILAN KOSEC ključavničarstvo • zaloga koles Mengeš 55 (Društveni dom) Srečno in veselo novo leto želi Ivan Kane tvornica trakov Mengeš pri Ljubljani Srečno in veselo novo leto želi Slamnikarska in klobučarska zadruga Mengeš tovarna slamnikov Brez konkurence v izdelavi in ceni Skofja Loka Srečno in veselo novo 'eto želi vsem svojim obiskovalcem gostilna v »PLEVNI« in se priporoča ANA KARL1N Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom JOŽE JAMNIK mizar Skofja Loka 5 PAVEL BOZOVIČAR, čevljar, SKOFJA LOKA Zaloga vseh vrst čevljev Lastni izdelki. Nizke cene m 1 • ifiSSi Ш дач A « iS» aiiiH M m £'//ï RT « 1 H 1 Јллбio novo- Ш& želi svojim goslom Kolodvorska restavracija - Kranj i m Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN AVGUŠTIN SKOFJA LOKA Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom ter se priporoča ZIHERL MATEVŽ gostilničar Skofja Loka ERZNOZN1K PAVLE frizerski salon za dame in gospode Skofja Loka Srečno in veselo novo leto želi gostilna »STARMAN« Skofja Loka (kolodvor) Veselo in srečno novo ieto želi vsem cenjenim naročnikom Petem elj /o že strojno mizarstvo Skofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Subie Anton strojar Skofja Loka Ja«£#io novo lato/ Hafner /. gostilna in trgovina z lesom ŠKOFJA LOKA Veselo in srečno novo leto želi vsem cenje i m od emalcem VILI PLANINŠEK ŽABNICA mesar podr. RETECE MLAKAR IGNAC slikar in pleskar SKOFJA LOKA — SUHA 10 « .s: Ve m m .S i £!)s •m Ш & m m ■jI m% m •m 9 S m lîiùri Ш H tii m »v? Ш Sd A. fgt m Ш, & m m- Ш- Domžale Srečno novo leto želi tvrdka Vojska Franc soboslikarstvo n splošno pleskarstvo DOM2ALE Srečno novo leto želi svojim prijateljem AHCIN FRANC splošno krojaštvo DOM2ALE JERNEJ GRAD vinska trgovina in gostilna Dragomelj p. Domžale Srečno novo leto želi svojim odjemalcem in pri ateljem Franc Steiner mesar Domžale DRAGOTIN HROVAT izdelovale!: oltariev, podob in križev. pota DOM2ALE Jjiočko novo leJbo-t Nastran in drug družba z o. z. veletrgovina mlevskih izdelkov pošta Radomlje žei. postaia Jarše-Mengeš Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in naročnikom Anton Varšek elektro inštalatersko m strojno ključavničarsko podietje Domžale, Taborska c. 25 Veselo in srečno novo leto želim svojim cenjenim odjemalcem Ludvik Flerin mesar Domžale Srečno novo leto želi vsem cenienim odiemalcem Josip Senica veletrgovina Domžale, podr. Sneberje Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem Franc Končan splošno ključavničarstvo Domžale Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odiemalcem Vinko Flerin žaga, mlin za izdelavo iešprenja, ieSprenjčka ter aidove in ržene moke Ihan pn Domžalah Vsem ceni. gostom in odjemalcem želim srečno in veselo novo ieto 1938 Obenem Vam tudi nudim, raznovrstno domače žgan>e лок» tat» Јаа£ло novo leitoJ želi PRODNIK PE1ER STAHOVICA TRGOVINA Zoré STRANJE Gostilna in pension „Prodnik" — STAHOVICA Vsem enienim gostom želimo srečno novo leto ter se za nadaljnjo naklonjenost priporočamo Prodnik Viktor Vrhnika Gostilna pri »Francelnu« v Verdu želi svoiim cen;enim gostom in odiemalcem srečno m veselo novo leto Hren Franc gostilničar in trgovec Svoiim cenjenim odiemalcem in naročnikom želi srečno in veselo novo leto Ivanka Šinkovec pletilstvo Vrhnika Gostilna v Rokodelskem domu na Vrhniki ieli svojim cenienim gostom blagoslovljeno leto 1938 M M. Jerina Srečno in veselo novo eto vsem cenjenim odiemalcem želi Matko Kranj c treov na z moko, žitom n drugimi poliskimi oridelk na veliko Vrhnika Srečno novo leto vtem ce . enim oJjemalcem želi Ivan Habič, trgovec Vrhnika Svoiim dobaviteliem in odiemalcem želi blagoslova potno leto 1938 lesn trgovec VERD Srečno in veselo novo 'eto žeii svojim dosedanum in bodočim cenienim odiemalcem tr ovina „Pri Cirilu" Vrhnika Trgovina Marija Malavašič na vogale želi vsem cen enim odiemalcem srečno in veselo novo leto in obilo uspeha Vrhnika „Slovenec' v vsaRo &lšot Svojim cenienim odjemalcem želimo srečno in veselo novo ieto Odbor Gospodarskega društva Vrhnika Gostilna pri »Lovcu« želi svoiim cenienim godom srečno in vesele novo leto in se priporoča ca nadaljnji o i Drago in Mici Murovec. Vrhnika Cerknica Srečno in vese'o novo leto 1938 želi vsem svojim obiskovalcem in se priporoča Nikoia Simičak brivski mojster v CERKNICI Srečno in veselo novo 'eto želi vsem svojim odjema cem Šare Peter trgov na z mešanim blagom CERKMICA PRI RAKEKU Srečno in veselo novo 'eto želi vsem svojim odiemalcem Vivoda Ivan splošno krojaštvo in preoblačenje gumbov RAKEK Srečno in veselo 'eto Gospodovo 1938 želi vsem svojim odjtmaiem Alojzi t V r en ko nekarna CERKNICA Srečno in blagoslovljeno novo leto 1938 želim vsem svojim odiemalcem m se priporočam Ivan Korošec čevljarstvo RAKEK Srečno in blagoslovljeno novo leto 1938 iz srca želi vsem gostom in okolici Franc P/esec GOSTILNA Z DOBRO KAPLJICO Ш Јлвбго нако leto/ FRANC ŠKERJANEC valjčni mlin RADOMLJE Izdelova'ec apna ŠLEBIR IVAN sp. Stranje želim vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto Veselo in srečno novo leto želim svo'im od emalcem ^ i. LOVKO TRGOVINA Z MES. BLAGOM CERKNICA Hranilnica m posojilnica o Cerknici registrovana zadruga z neomeieno zavezo želi vsem svojim članom in vlagateljem srečno in veselo novo leto «VCn- Ш Črnomelj Svj Ernest Jaklič trgovina z mešanim blagom CRNOMEJ Trgovina z lesom in gostilna Pavel Klemene ČRNOMELJ tanko Papei splošno Kieparstvo ČRNOMELJ želi vsem svoiim naročnikom srečno in veselo novo eto! los in Fabfan urar n trgovec ČRNOMELJ F. Tajner strojno pletenje ČRNOMELJ Srečno in blagoslovljeno novo leto 1938 želi vsem 'vojim članom m odiematt* MAR i IN VRABL maoufakturna in modna trgovina Ptuj, Srbski trg 8 CUCEK STEFAN mesarija in trgovina s. mbomesaalimi izdelki PtUJ FRANC HOINIG, Ptui trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in jjj moško modno blago, koof« .cija in zalo.a čevljev JERICA CI ANI trgovina s meianim blagom >n deželnimi pridelki PtUl — Bieg FRANC BREZOVNIK trgovina, mmeralna olja, bencinska postaja Minoritski trg, Ptuj FIJAN RUDOLF mesar m prek* evalec Ptui, Hrvatski trg ROBERT ROSENFELD trgovina z meianim blagom Ptuj FRANC KRAVINA trgovina z lesom in gostilna Ptuj LEOPOLD STERN trg. z lesom, stavb, materijalom in premogom PfUJ 2 R• /• PETEK m trgovina s steblom in porcelanom I Ptuj GREIFONER JOSKO, čevlarstvo za sport >a ortopcdična delavnica PiUJ MOHORIC MARGARETA manufak urna trgovina PTUJ AL. P1NOZA urar, juvelir in optik PTUJ »Foto-Sport« ERV1N URSCHITZ *3p partumerna, fotomanufaktura šport, potrebščine gp PIUJ - Panonska ulica 2 FRANC NEDOG modna trgovina Ptuj KINDL ALFRED arar in dragnl|ar PTUJ ADOLF SELLINSCHEGG trgovina z mešanim blagom PTUJ Ignac Vaiida * trgov, hi omot vrtnarstvo, cvetličarna, Miklošičev« PtUl Otmar Sar/a Ptuj Slomi.ova ulica i Anton RosenfeId diplom, arrangeor Ptuj Vesemak Stanko prevozništvo z osebnimi in tov. avtomobili Ptuj, Miklošičeva 4 — Telet. 41 Aleksander Raj h krojač Budina pri Ptuju Pečnik Franc Ipedicijsko podietie Ptuj /os/p Pavšer hotelir Ptui Ivan Cvikl manufalcturna trgovina PTUJ Ptuiska milarna „MedoH Ptuj Potočnik Martin izletniška gostilna Brstje pri Ptuju Franc Urban mesar m prekajevatec PTUJ Alojz Zorčič umetni mlin in oltarna Breg pri Ptuju Zupančič Matija gostilna in prenočišče Ptuj Alojz Zorčič trgovina < moko otrobi 1П JSFIlfOfH ▼ Ptuju Vimer Lojze tesarski mojster Ptuj — Breg 13 Frizerski salon Higiena za dame in gospode Ptuj, Prešernova 4 Ivan Šeruga trgovina deželnih pridelkov in branjarija Ptuj Rudolf Havelka manufakturna trgovina Ptuj lulii Žilavec mešanja in gostilna Ptuj Hinko Kreft trgovina i. mešanim blagoa in deželnimi pridelki PTUJ Snoi & Urbančič veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila PTUJ „Slovenec" v vsahio Gtšol /. R. Krunan Elektrotehnično oodietie ra trgovin z radiiskimi aparati Ptuj, Prešernova ulica ARNUŠ IGNAC trgovina z mešanim blagom Ptuj EDUARD RAS7E1GER obl. kon. instal. vodovodov Ptuj Tel. 25 Tel. 25 Monopolska veleprodaja soli A. SENČAR Ш SIN veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi oridelki — eksport jajc zamenjava bučnega olja — zastopstvo Standard-Vacuum Oïl Company of Ju oslaviia — tovarna žveple ib izdelkov in žvapieno-apnene brozge : Na deceloI A. JURCA nasl. MILKO SENČAR Na drobno! Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica 11 trgovina z železnino, stavbenim materijalom, barvami, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. — Zaloga orožja in muni-cije ! — Čebelarske potrebščine I PTUJ FRANJO VRABL trgovina z železnino, orožiem in municijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbnega materijala. PTUJ VUGA <$ BAČNAR galanterija, pletenine, trikotaža šolske in čevljarske potrebščine NA DEBELO PTUJ NA DROBNO Ljutomer RIBISEL ALBIN pekarna Prešernova Ptuj Zadružna elektrarna za Ptu;. Breg in okot.co V PTUJU r. z. z o. *. L'udevit Murko stro.no muaiatvo PTUJ Mr. Ph. Rudo f Molitor lekarnar PTUJ, Prešernova ul. V letu 1938 — vso srečol Tiskarna sv Cirila PTUJ ЧЦЈИШВИЗД^ЛИИС*«44^. »ч*^* B-a — Janša Jože strojno pletilstvo — čevliarstvo Jesenice, Obrtniška ulica 24 IVAN WERGLES. ml. mesar in nrekaievalec Jesenice. Obrtniška Unca 20 Električno podjetje JOzh MARKEŠ Jesemce, Murova 13 HERMAN MARIJA in VALENTIN gostilna in mesarija Jesen ce Kra ja Petra cesta 20 I. delavsko konzumno društvo s svojimi poslovalnicami na Savi, Javorniku, Dobravi in Bledu želi svojim članom odjemalcem ЈЛ4&10 ПОУО latO Obenem priporočamo nakup speceriie, manu-fakture, galanterije in posode, katero blago imamo na zalogi v veliki izbiri. Ob sklepu bilance popust na blagu rednim plačnikom Ne zamudite prilike Delež znaša Din 25'—, pristopnina Din Г— ZVEZDA IVAN modno krojaštvo m manulakturna trgovina JESENICE Cankarjeva 5 Markež Valentin gostilna in trgovina Jesenice Cankarjeva 11 VERGLES IVAN st. mesarija Jesenice, Cankarjeva 6 Želim veselo in srečno novo leto Za nakup se priporočam Radoslav Dolinar Jesenice • Lekarna Koželj Jesenice HUDRIC J02K0 frizer za dame m gospode Jesenice, Kralja Petra cesta 17 Drago Bahun pogrebn zavod za vso preskrbo in prevažanje, spL šn. mizarstvo Jesenice. Gosposvetska ! Fani in Jože Pajer gostilna na klancu Hrušica št. 5 J. PUĆKO zaloga šivalnih stro;ev, koles in ostalih delov Zastopstvo: PHILIPS - RADIO aparatov Jesenice, Kralja Petra cesta 1-2 KAVČIČ ZDRAVKO splošno krojaštvo Jesenice, Slomškova 2 Hočevar Tone mesar in prekaievalec Obrtniška 2 Jesenice Kralia Petra c.20 Avtoprevozništvo ALOJz. URiNOVEC Jesen.ce, Kralja Petra c. 12 Srečno novo leto želi KURNIK MA11JA mizarstvo na Savi in se pr poroča za naročila. Solidnost zajamčena Nikolavčič Anton kolodvorska tralika Jesenice Blagoslovljeno in srečno 1938 modna trgovina KOČAR ALBIN Jesenice, Prešernova 7 POLJŠAK MARIJA trgovina, gostilna itd. Jesenice HROVAT IGNACIJ mesar Jesenice Jurij Rabič mesariia Dežman Jesenice, Prešernova 6 Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah želi svoiemu članstvu srečno in blagoslovljeno novo leto ZAVRL MATEV2 mesarija in gostilna istov. Javornik M. RABIČ tvornica žičnih izdelkov Slov. Javornik Ivan Bernik mesar Jesenice J*4Čtu> novo UJbo! Hotel, kavarna in restavracija „NOVAK" Pavel in Minka Majnik Jesenice Strojno mizarstvo JOSIP VLNGAR Slov. Javornik KOBAL JERNEJ vozni in podkovni kovač Slov. Javornik 174 Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča IVAN CERNE, modno kroiaštvo Slov. Javornik m Ш i II 5 «M m № Ш Ш em Ш m te Ш 1 M ИН M m Ш m em» m i Pš m m ii u m m SsSoS i te Л M m k® H Ж M Ш i Ê®/« m ^ te I g/4% Ш rt ŠMID JOŽE čevliarski moister Slov Javornik LUKAN FILIP mesar Koroška Bela BERNOT FRIDO modna trgovina Koroška Bela — Slov Javornik Siîii i" i HRANILNICA IN POSOJILNICA ^ LJUDSKA KUHINJA TRGOVINA KREKOV DOM JESENICE шш еишшш: ш É te m 1 »s igm m В»л2 Џ I%% m т i- ti ИР........... -, ------- Resman Joža veletrgovina in mlin Zapuže - Lesce vošči vsem svojim ceaj. odjemalcem in poslovnim prijateljem prav srečno in veselo novo leto Kunstelj Franc, Bled trgovina z železnino, kolesi, zimskošportnimi potrebščinami in raznovrstnimi stroji mehanična delavnica splošno ključavničarstvo Zastopstva: SKF kroglični ležaji, Dûrkopp-Torpedo kolesa, elektromotorji IZ GORII PRI BLEDU Srečno In veselo novo leto želi vtem avojim članom KMETIJSKO DRUŠTVO V GOR/AH t. Z. E O. Z. Srečno novo leto želi in se priporoča cenj. goltom hotel „HOM•• v Podhomu Slivnik Jakob Srečno novo leto želi in se vsem cenjenim interesentom priporoča PRETNAR FRANC, *tr°'n0 Podhom Srečno novo leto želi vsem svojim goltom in se priporoča 2UMER MARIJA gostilna pri Bjolu Sp. Gorje Srečno novo leto želi in se priporoča novoustanovljeno strojno mizarstvo ČERNE MATIJA Gorje 49 Srečno novo leto želi in se še nadalje priporoča Ambrožič Alojzij mesar GORJE Srečno novo leto želi in se ie nadalje priporoča MULEJ JOŠKO krojač • GORJE Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča KOBAL FILIPINA brivski in ćesalni aalon GORJE GOSPODARSKA ZADRUGA Koroška Bela Radovljica IVAN MRAK frizer za dame in gospode RADOVLJICA Srečno novo leto žeii ceni. odjemalcem PRESTERL ANTON pekarna RADOVLJICA BOGATAJ VINKO klobučar RADOVLJICA Veselo in zadovoljno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ЈОбЖО ¥ШШС tovarna pletenin, trgovina z galanterijo in manufakturo V RADOVLJICI Veselo in srečno novo leto želi Ulčar in drug splošno kovaško, ključavničarsko in inštalatersko podjetje SP. GORJE Vsem cen/, odjemalcem želi srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča Marenberg LOJ TOVARNA SLJKNA, ODEJ IN PLETENIN p. LESCE Preval je KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V RADOVLJICI R. Z. Z 0. Z. ЗоаШм Џ po LeoHfurjui RENCELJ FRANC oblastveno konc. vodni instalater in splošno kleparstvo MARENBERG Hugo Langer še k trgovina z mešanim blagom in zaloga „TiVAR" Oblek Marenberg Gradbeno podjetje FRANC PREGLAU m IZPR. IN POOBL. zidarski in tesarski mojster Marenberg mesar MARENBERG MAKS HOLBLING trgovina z mešanim blagom MARENBERG RUTAR LADISLAV prevozništvo MARENBERG Š/KER RUDOLF gostilničar Marenberg Ternik Franc modno kroja štvo MARENBERG Srečno novo leto I Bobovnik Vinko čevljarstvo Marenberg MÔRTH FRANC pekarna MARENBERG ЏSrečno novo letol Bruderman Alojz gostilna in mesarija MARENBERG Srečno novo leto želi cenj. gostom JERICA EGGER, gostilna AHATZ PREVALJE I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v Ljubljani r. z. z o. z. POSLOVALNICA PREVALJE barvanje in snaženje oblek RADOVLJICA Podružnica Ljubljana Vošnjakova ul. 4 in Slomškova ul. 23 Srečno novo leto želiva vsem znancem in pri jateljem ter se priporočava za obilen obisk v novo pričeti krčmi FRANC, IVA STRNIŠA Dev. Marija v Polju (prj poe taji) Srečno novo leto želi svojim gostom FRANC GRILC modna in manulakturna trgovina RADOVLJICA P0DRU2NICA SLOV. JAVORNIK i1 i Ј\в£к& nom tabo- želi in se priporoča GABRIJELA PREGLAU, gostilničarka f PREVALJE Marjeta Vilfan gostilna pri »ALEŠU« Ježica št. 40 Hranilnica in posojilnica v Dravogradu želi vsem prijateljem veselo novo leto in se priporoča za zaupanje Vsem potnikom želi prav srečno in veselo novo leto autobusno podjetje VIKTOR FAKTOR Črna — P rev al je GOSPODARSKA ZADRUGA ZA MEŽIŠKO DOLINO: IN PODRUŽNICA DRAVOGRAD: — r. z. z o. z. — Sedež PREVALJE 8°S8° KUHAR MARIJA • gostilna v Dev. Mar. v Polju SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in znancem KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO r. t. z o. z. PREVALJE Ljublîana STANKO KEZELE splošno kleparstvo in vodovodni instalater LJUBLJANA, BohoriČava ul. 3 JA«6iO kcxvo IttJtof želi vsem svojim naročnikom Mizarstvo Venturini Ludvik Ljubljana, Uršičev str. 50 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj, odiemalcem in nrijateljem Francelj Franc mesar Sodražica V eselo in srečno novo leto želita Kovač Josip in Pepca |Jj gostilna na »Friškovec« ЈЦ Prisojna ulica 5 Ш ----g Srečno, uspehov polno leto 1938 želi svoiim poslovnim pr latel.em t^j IVAN BRAJAN %h cariniki posrednik вЈз Ljubljana, poslopje glavne carinarnice k® __m Srečno novo leto želi ^ ; MATIJA in LIZI STERLE || krčmar Ižanska 202 (pri Iškem mostu) |J Srečno in vesele novo leto želi vsem evoiim J^S cenj. odjemalcem tvrdka VINKO CUNDER jgj torbarstvo, sedlarstvo in iermenars tvo LJUBLJANA, Igriška ul. 3, za dramo ter se S|| priporoča za nadaljno naklonjenost кЈЗ Srečno in veselo novo leto želiva vsem svoiim cenjenim odjemalcem HUDNIK FRANC m FRANCKA mesarija, JEZICA 15 podružnioa Stožice in se obenem priporočava za nadaljno naklonjenost VINKO OTOREPEC soboslikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Domobranska 1 žel cenjenim odjemalcem srečno novo leto Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča tvrdk, Jos. Erzin Ljubljana, Janežičeva cesta št. 13 Telefon št. 37-14 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka L KNEZ Ljubhana Maribor JOS. ULLAGA NASL. J. SZINICZ manufakturna trgovina MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 21 Srečno, veselo novo leto želi Trgovska agentura Zupančič Ivanka Slomškov trg 16, MARIBOR Srečno in veselo novo .eto želi vsem cenienim gostom in odjemalcem 1er se priporoča Ivan Zalaznik kavarna, slaščičarna in pekarno Veletrgovina 9 sirovinami, prevoz tovora in autotakia IVAN SLUGA, Maribor Tržaška tr. 22 — Telefon 22-72 JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova c. 18 STEFAN KRAUT carinsko posredništvo, MARIBOR, sedaj Aleksandrova c. 51 Ernest Birlič restavracija »Pri Klavnici« OB BRODU 2 FRANC NEGER & S/N Maribor MARIJA SIEBER trgovina z rokavicami MARIBOR. GLAVNI TRG 14 Г Sv» 4Ш».'jS " -лџ »»шшш Srečn k, rM: Ш đil" É9k šž; » s џ i; m t vrni- Џ. Us eS№ ■ 5% m Ш Ш m ш Џ M h'i' C4*- m # m Ш- Ш IS" i ta»« m m. «3ll»! Џ. ifijl"1 1 ffim" жШШТШк S pofedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod. A slavnosti le tam so dobro uspele, kjer v skledah so tečne „jajmne" duhtele, poznane po finem okusu povsod. IZ NOVECA MESTA Srečno in veselo novo leto želi Franc Erjavec trgovina z usnjem NOVO MESTO Srečno novo leto Fabjan Dore urarstvo NOVO MESTO Srečno in veselo doto leto želi svojim cenjenim odjemalcem lurij Verbič Splošno čevljsrstvo NOVO MESTO Kotices. zidarski mojster Okroglič Avguštin NOVO MESTO, Seidlova c, 7 Alojzij LesjaU sodarstvo NOVO MESTO, Ragovska c. b G vido Dolenc fotoatelje NOVO MESTO 1 Ш m- JHk i «»'■ i w ÈfS Ш >® i dBfe Gostilna vri Stemburju" Jože Zurc KANDIJA - NOVO MESTO Knaflič Mirtič ključavničarstvo iri vodovodne instalacije MOVO MESTO - KANDIJA Jernej Sitar szecijalna delavnica za boljše pohištvo Smihel Novo mesto nud' Vam najboljše, naisolidne'še in najmodernejše v vezani in masivni izdelavi Princ Evgen slikar SMIHEL - NOVO MESTO m «m s Ш ш m o» A = y Viktor Sonc akviz/tor Vzajemne zavarovalnice NOVO MESTO, PREŠERNOVA 23 Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka Grilc <£ Co. NOVO MESTO KRALJA PETRA TRG 17 Јлл6и> novo leJt&f АшЊш mesar in prekaievalec Mot® masto ter se cenjenemu občinstvu priporoča тшшшштшштт Voščim vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto! Gazvoda I oie splošno mizarstvo GOTNA VAS - NOVO MESTO Priporoča se za nadaljnja naročila i Želim, da bi domovi v novem letu bili topli in prikupni vieh, ki so in še bodo mizarske izdelke naročili pri Makše Ivanu v Mirni peči Podružnica „Slovenca' Novo mesto Srečno in veselo novo leto! BEVC ADOLF stavbeno in umetno mizarstvo NOVO MESTO Florjanov trg 11 HOTEL METROPOL ALOJZIJ POLAJNAR želi vsem svojim cenjen;m gostom srečno novo leto! Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem Ladislav Fer k o trgovina z rntš. blagom SMIHEL, p, Novo mesto, postaja Kandija Srečno novo leto želi Franc BarbiČ mizarstvo Drska-Novo mesto O. Sturm trgovina z mešanim blagom METLIKA » Keramika" J. KLEMENČIČ Novo mesto Ivan Mohorčič krojač ŽUŽEMBERK Srečno in veselo novo leto želi zidarsko podjetje RATAI FRANJO Novo mesto NOVOBOR splošna industrijska d. d. LJUBLJANA — NOVO MESTO želi vsem cenienim naročnikom srečno in. veselo novo leto Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem firma Mirtič Ivan stavbeno in pohištveno mizarstvo Novo mesto Ljudska kuhinja fbrezal'.afeva'ec LJUBLJANA - sv Petra cesta 61 - Tel. 32-40 PODRUŽNICA i Celovška cesta 43 - Tel. 20-33 Koiak Milan m« arija Moste Pokopališka 35 Ivan Bernik tovarna žaluui, okenskih rulet in zaves Ljubljena Linhartova ulica 8 Veselo In srečno novo leto teliva vsem oaiim gustom n .demalc«m gostilna »Kovačeva« M. 7. Oor/anc, Tomačevo Srečno in veselo novo leto želita vsem ceni. naroin kom IVAN WOSTNER EDVARD vodov, mstal. MOSTE sploš. klepar. Zaloika cesta 21 Svojim cenj. odjema'cem 'n prijateljem srečno in veselo novo teto Medić-Zankl lastnik Franio Medič, tovarne olja, lakov in barv Ljubljana, Medvode, Domžale, Maribor Veselo m srečno novo leto teli gostilna pri »Korelnu« „Na - Na" /oslp Rebek ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7 Kavarna Prešeren Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar Lekarna Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 Јл«6и> noie» Uto> ^ želi vsem ceni. naročnikom ter se priporoča Pogačnik Matko ^ knjigoveznica in galanterijska delavnica gj Ljubljana, Kongresni trg 12 Anton Mencinger Špecerijska trgovina Ljubljana, Sv. Petra c. 42 Srečno novo leto želi svojim cenienim odiemalcem Simon Kunčič izdelovalec soda-vode ter prodaja drv in premoga Ljubljana, Sv. Petra c. 45 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenienim gostom gostilna „pri Figovcu" LJUBLJANA •i 'iS jaa&u> mm» Ut» želi vsem strankam, prijateljem in znancem Miroslav Zupan pooblaščeni graditelj, stavbenik Ljubljana, Vošnjakova ul. 6 Teielon št 2103 Srečno in veselo novo leto teli cenjenim n< ročnikom in odiemalcem /os. Ro/ina, Ljubljana kontekcil« • modno kroiaitvo Spccuaina delavnica poklicnih oblačil Aleksandrova c. 3. Srečno in veselo novo leto teli vsem cenienim odjemalcem /. Rozman izdelava in eksport pristnih kranitkib klobas Liubljana - Tel. 27-66 - Sv. Petra c. 83 Srečno m veselo novo leto telita svojim cenj. Je odiemalcem m prijateljem Martin in Ivanka Rozman me sa rit« Ljubljana, Šolski drevored S ÎVS.Vjr. EVV /IM StSZJe HSS ет^шаввгг-јт-с ЈЛ4&i» НЛКО žeto želi Jakob in Ana Petrič, mesarija Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Telefon 37-48 Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov ▼ Ljubljani r. z. z o. z. obl. preizkušenih tesarskih mojstrov v Liubljani Devinska ulica 5. Ček. račun 14.726 - Telefon 36-47 želi vsem cenj. naročnikom in poslovnim pri ateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO io se priporoča za v«a pod tesarsko stroko spadaioča dela, kakor tudi za opaie v>eh vrst težkih in komplic. betonskih konstrukcij. ©Tlatfto 6ut& otau6. podyityt - -рсиуиа i-cuja м-Музма tyoitim wim peetoewtm in Ј»(<ит«п Цид+т tyeoeXo in yu&no ©lovo UXo Trgovina z doHkatesami ia ipeeerijo Rudolf Mlakar Šiška, Jernejeva 35 Seli svojim cenj. odiemalcem srečno ш veselo novo leto tMl» MONO Uto- želi vsem ceni. odjemalcem in se priporoča še v nadalje ROBERT GOLI, Ljubljana Šelenburgova ul. 3 VESELO NOVO LETO žeti vsem strankam, prijateljem in znancem GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE poobl. graditelj in sodni izvedenec ▼ Ljubljani Pisarna t lastni trinadstropni hiši na Tyrševi cesti št. 55 Telefon 33-82 Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk Svojim cenjenim naročnikom in znancem želi mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1938 STAVBENIK BATTELINO VIL1BALD gradbeno podjetje LJUBLJANA, Rožna dolina Srečno m veselo novo leto teli vsem tvojim cenienim odjemalcem E>za Len ščuk trgovina i metan m blagom Ljubljana, Poljanska cesta 73 Veaelo in «rečno novo leto želi Anton MarinČ parna pekarna Ljubljana, Tyrševa cesta 58. Srečno i« veselo novo leto i«li svoj m cenienim odiemalcem elektrotehnično podjetie BOGATAJ IVAN LJUBLJANA, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) K i Tal »-26 JOSIP STUPICA T«' 2в-26 A to.uma »Pirulli« LJUBLJANA, Slomškova ulica štev 6 Trtfovina avtomobilov, vozov ia koniskih onrem. Ličanje avtomobilov, ko «• in stroiev po ameriškem brizgainem s stemu. ognieno ličanie, ta-petn štvo avtomobilov ter izvrševanje vseh v to stro .o spadaiočih de! po konkurenčnih cenah. BENCIN - OLJE AVT0GARA2A ш № iffi/H ш m Шк SssS Prav veselo in srečno novo leto ! želi vsem znanim H ]osephina Viktoria Zipkin g Ljubljana in Gornji Grad jÉf LJUBLJANSKA OKOLICA И Št. Vid nad Ljubfjano F. J. Šušteršič gostilna »Slepi Janez« Št, Vid nad Ljubljano Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem Franc Zaiaznik taoetnik m dekorater ST. VID nad LJUBLJANO ter se priporočam za na daljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni Srečno in veselo novo leto želi J02E ŽAGAR mizar Dravlje - Ljubljana Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim ceni. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, da mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom vsakemu točno, solidno in kar najceneje postregel Ivan Vrhovec krojač ŠT. VID nad LJUBLJANO Vsem cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO tvrdka ANDREJ KREGAR IN SINOVA tovarna pohištva Št. Vid nad Liubljano ф ter se Se nadalje priporoča za cenj. naročila GOSTILNA Št. VID NAD LJUBLJANO želi vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem srečno novo leto Anica in Franjo Fritz Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem vinska trgovina, lasten vinograd Tacen pod Šmarno goro Dev. Marija v Polju Terezija Savšek restavracija pri postajališču Dev. Mar. v Polju Dejak Ivanka trgovina Dev. Mar. v Polju Vsem ceDj. gostom srečno in veselo novo leto S14NK0 PODBEVSEK brivski in damski salon Dev. Mar. v Polju 10 Blagoslovljeno novo leto želi J. KRENOS trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna Zalog - Dev. Marija v Polju Srečno novo leto želi Lojze Oabršek krojaštvo Zg. Kašelj 31 Srečno in veselo novo leto želita Franc in Helena Rode mesarij« Dev. Mar. v Polju Ljubljana, Šolski drevored Srečno novo leto želi Rudolf Babnik gostilničar in trgovec Bizovik 55 — Kodeljevo 22 Srečno in veselo novo leto želi mesar in gostilničar Dev. Marija v Polju IVAN LIPAH mesarija Zg. Kašelj 75, podr. Dev. Mar. v Polju 86 Srečno in veselo novo leto želi VREČAR FRANC splošno krojaštvo Dev. Mar v Poiju 64 PATERNOSTER IVAN mesar Zalog, Dev. Mar. v Polju LOJ Ш l&JC trgovec s kolesi, iivalnimi stroji in njih deli ZG. KAŠELJ ZALOŠKA CESTA 105 Mehanična delavnica za kolesa in šivalne stroj* Srečno novo leto želi Tomšič Franc mizarstvo Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Poljn Srečno novo leto želita Klešnik Ivan in Ivana gostilna in trgovina Zg. Kašelj ANICA SELAN krčma Zg. Kašelj 108 Dobrunie NANUT ANDREJ čevliar Bizovik 118-Dobrunie Srečno novo leto želi GAŠPER GOLOB kovač Zadvor 35, Dobronje Srečno in veselo novo leto žeHta BRICELJ F. in M. gostilna, trgovina in kleparstvo Soslro 9 Srečno in veselo novo leto želi R02NIK ANTON, Dobrunje 90 podliovni in vozni kovač FRANC in IVANA DERMASTJA gostilnčar in mesar Bizovik 24 — Zadvor Vsem spoštovanim odjemalcem želim, da bi bilo novo leto 1938, en sam praznik sreče in božjega blagoslova Terezija černe trgovina z mešanim blagom in parna pekarna Dobrunje Srečno aovo leto želi KOKALJ FRANC |ft pek - Zadvor 15, Dobrunje Srečno in veselo novo leto želi Anžič Mihael mesar ia gostilničar Ljubliana Šolski drevored — Dobmnj« 5T GAŠPERLIN CIRIL Zadvor gostilna »FRISKOVC« Srečno novo leto želi ALOJZ JANE21Ć, krojač Bizovik - Dobrunje Srečno novo leto želi M. JANČAR trgovina z mei. blagom in pekarna Zadvor 67 - Dobrunie Srečno in Teselo novo leto želi Babnik Ivan trgovina s kožami in usnjem Dobrunje 2 Anton Gašperšič mehanik, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, deli itd. Dobrunje 77 Gostilna KREGAR Štepania vas ieli srečno in veselo novo leto Veselo in srečno novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem, prijatel|em in znaeem ШШ ОШШ vinska veletrgovina pri LJUBLJANI S P) m Veselo in srečno novo lato želi svojim gostom ffef m M I H S И Ï/7 mit' m Ш Û ■Sli" Ш M iSSP §9 ш m i SREČNO NOVO LETO ŽELE SLEDEČE MARIBORSKE TVRDKE : p Ш u. ИЛ 21 H Ш- ш I! Ш i Т' ш Ш Ш Ш VILJEM HEINZ knjigarna in papirnic« Maribor ' FRANC REICHER modni atelje Maribor, Tržaška cesta 18 KAGER MARIJA specerija, galanterija, posoda, nogavice Maribor, Državna cesta 24 DOGŠA JOSIP čevljarski mojster Maribor, Tržaška cesta 3 Veselo in srečno novo leto iell MUNDA ALOJZIJ splošno mizarstvo ter taloga kr«t Maribor, Taborska nlica 2 KAUCIČ JOSIPINA trgovina z mešanim blagom Maribor, Tržaška cesta 2 Zakra/šek Anka damski česalni salon Maribor, Stolna 1 Restavracija pri Glavni pošti Terezija Pav/ič gostilničarkk MARIBOR, Stolna ulica 10 MARIJA in FRANC ROBINSEK gostilna Spurej Studenci pri Mariboru ALBERT VICEL trgovina s kuhinjsko posodo Maribor, Gosposka ulica 5 in gostilna „Rotovž" na Rotovškem trgu Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA BALON Pobreije pri Maribor« BABIC LEO izdelovanje vsakovrstnih čevljev ter v to stroko spadafoča popravila Maribor, Stojna ulica 4 A. JAKAC čevljarna Maribor, Slovenska 24 F. SCHOBER Magdalenska parna pekarna Maribor, Kralja Petra trg 2 FRANC FILIPIĆ peter Maribor, Mlinska ulica 31 Usnjarna FRANC GREIF MARIBOR, Kralja Petra trg 2 KNEZ FRANC brivski in damski satoa Maribor, Sodna 9 FELIKS SKRABL manuiakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11 Modna trgovina ANTON PAS Maribor, Slovenska ulica 4 Prva parna pekarna MULEC HENRIK Obrežna cesta 1 Studenci — Maribor Srečno novo leto želita vsem čitateljem »Slovenca t MARIJA in ANTON GLAS buffet >■ parna pekarna Krpanova nI. 19 - Studenci pri Mariboru Srečno ln veselo novo leto želi GOSTILNA PESEK Zrf. Radvanje pri Maribora I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Karo I Robausa nasl, KAROL RAKUŠA parna pekarna MARIBOR, Koroška c. 24 — Telef. 22-44 JOSIP TICHY I DR. elektrotehnično podjetje, inštalacije, trgovina svetilk, želi cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto Iv. Kovač trgovina s špecerijo in dež. pridelki zaloga kvasa in diaslada MARIBOR Fntnkopanska ulica 15 MARIJA ZEMLJIČ Hotel »OREL« Maribor, Grajski trg Gustav Bernhard trgovina s steklom in porcelanom MARIBOR Aleksandrova cesta 17 Josip Su/ič trgovina s čevlji lastnih in tvorniških izdelkov MARIBOR Aleksandrova cesta 30 Maks JanČer restavracija »Pri zamorcu« Maribor, Gosposka ulica m i. Justin GustinČiČ mehanična delavnica, trgovina koles in prodaja rabljenih stroiev in železa Tattenbachova ul. 14, Maribor i ip e^ri „Ex ped it" Mednarodna špedicija, družba z o. z. MARIBOR Cankarjeva ulica 26 FIDLER JERNEJ mesar in prekajevalec Glavni trg, stojnica Podružnica Gosposka, vogal Gregorčičeve ADALBERT GUSEL veležganiarna izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor, Aleksandrova cesta GOSTILNA ŠUNKO Zg. Radvanje pri Mariboru JOSIP KAGER iadelaje dragulje in zlatnina Maribor, Miklošičeva ul. 4 I. HERICGO jun. lončar, pečar in keramičar Maribor, Koroška c, 15 Produktivna zadruga krojačev r. Z. Z O. I, Maribor, Ruška cesta 5 ŠTAUBER MATEVŽ strugarski moister Aleksandr. 16 MARIBOR Cvetlična ul. 9 SREČKO PIHLAR manufaktura Maribor, Gosposka ulica 5 EMAN. ILICH sUKiter Maribor, Slovenska ulica i in Meljska 2 KONRAD MIHELIČ krojaški atelje Maribor, Glavni trg 23 IVAN DEZMAN steklarstvo Maribor, Vrbanova al. 2 SEMKO KRZNO P. SEMKO, krxnar in iidelovatelj čepic Maribor, Gosposka ulica 37 FRANC TRAVISAN & • trgovina speeerijskega in kolonijalnega blaga, É& deželnih pridelkov in perutnine a- Maribor, Stolna ulica 4 Ivan Sojč kipar in pozlatar Maribor, Razlagova ulica 22 KLEINDIENST & POSCH MARIBOR Aleksandrova 44 Uvoz nemških izdelkov najboljše kakovosti MARTINZ & STRAUSS MARIBOR VILIBALD USSAR splošna čistilnica MARIBOR Obilo sreče in mnogo blagoslova želita vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem v letu 1938 Jaš Sl Pesjak Maribor, Ulica X. oktobra št. 2 DRAGOTIN CUTIC, vdova puškar in trgovina s strelivom Maribor, Slovenska ul. 18 Koter Štefan umetno mizarstvo Maribor, Mlinska 29 A. Lininger autobus promet MARIBOR KOROSCEVA 32 Josip Karničn/k Maribor Glavni trg 11 Ernst Ze/enka zaloga pohištva in tapetnik obl, zaprisežen strokovnjak Maribor, Ulica 10. oktobra 5 »H i F« FRANC HOINIG tvorniška zaloga nogavic, pletenin in tkanin Maribor, Aleksandrova cesta 24 STREBAL MARTIN tapetnik in torbar Saj Maribor, Meljska c. 2 in Trg svobode 6 MESARIC MATIJA krojaški mojster Maribor, Praprotnikova 6, Krčevina Ernest Gert medičar in svečar Maribor, Gosposka ul. 13 Prav srečno in veselo novo leto želi Klanjšek Franjo trgovina z manufakturo, usnjem in špecerijo Maribor. Glavni trg „Cvetlični dom" IVAN JEMEC Maribor Bonbon, Maribor Vetrinjska ulica 12 PUTNIK Oficijelna potovalna pisarna in konces. menjalnica Tujsko-prometne zveze za bivšo Mariborsko oblast Vozne karte za vse države sveta po originalnih cenah z vsemi možnimi popusti I Nakup in prodaja vseh VALUT po najugodnejših kurzih I ZAHTEVAJTE PROSPEKTE priljubljenih PUT-NIKOVIH izletov z najmodernejšim, udobnim avtokarom, ter pavšal, potovanj na morje za 1. 19381 MARIBOR TRG SVOBODE — GRAD Tel. 21-22 - Ravn. 21-29 Podružnice : Maribor gl. kol,, Celie, Ptuj, St. Ilj, Gornia Radgona, Dravograd, Rogaška Slatina [sezonska) * elektrotehnično podjetje Maribor A. Rečnik Pobreška cesta 6 Veselo in blagoslo v/jen o novo leto iell podružnica „Slovenca" v Mariboru Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem BEZJAK IVAN, sedlar 9 Maribor, Cvetlična ulica 33 Parna pekarna JOSIP CEBOKLI Maribor, Glavni trg 9 IVO STAUDINGER pohištveno in stavbeno mizarstvo Maribor, Mlinska 17 Leopold in a Leben-Eigl damski česalni saloa MARIBOR Gosposka ulica 28 Franc Cverlin krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ul. 32 Branko Sučevlč MARIBOR Slovenska ulica »t. 8 — Telefon 21-53 trgovina parfumerije ia kemo-tehnični izdelki Hermann Wôgerer Eksportna klavnica — Tovarna klobas mesnih izdelkov, masti in konzerv MARIBOR „Transport" mednarodni prevoz Maribor, Aleksandrova c. 57 Glavna zaloga A. FEIERTAG pekarna MARIBOR Betnavska Telefon 28-24 Turist" Podružnice: Ulica X. oktobra štev. 5 Glavni trg 14. trgovina Skaza Telefon 28-24 ШгЉ MBZZAi SKK ■MLgj^A^ajEjS VTSMIŽfi V ^ч&^лр iiti'£k\> ■»,» «R^U aijfcsM vffs:- m & m m- ш e7>i ■ Éiiii" ?Г Ш. issu'1« gSk *Жјј tî/«" » Ш» № I i an Ш SiP-2k É' S® il I aP I S, Ш novo taJbo-f Kletarsko društvo m kletarska gostilna vpisana zadruga z omeieno zavezo v Ormožu 47 V1MSKE KLETI-VINOGRADNIŠTVO /. delavsko konzumno društvo v Ljubljani, r. z. z o. s. PRODAJALNA 0RM02 Au g ust Gottwein trgovina z meianim blagom, nanje, manufak tura, dež. pridelki 0RM02 Občinska hranilnica r. z. z n. z. LANCIČ JANEZ kleparski mojster, Gornja Radgona volči svojim strankam veselo novo leto IVAN PUHLIN pekarna Gornja Radgona Gornja Radgona TELEFON INTuRURBAN 12 Posojilnico v Gornji Radgoni registrovana zadruga z neomejeno zavezo Joža Hrastelj trgovec V GORNJI RADGONI, PODRU2NICA SL. RADENCI želi vsem spojim cenjenim odjemalcem ter poslovuim prijateliem SREČNO IN VESELO NOVO LETO JURGEC FRANJO pekarna št. II) v Slovenskih goricah IVAN ŠEF trgovina m gostilna Št. Ilj v Slovenskih goricah KAROL SWATY trgovec št. Ili v Slovenskih goricah Hranilnica in posojilnica St. Qj v Slovenskih goricah IZ MURSKE SOBOTE Tovarna perila CVETIC JANEZ Murska Sobota Restavracija in kavarna FAFL1K ALOJZ Murska Sobota Brezalkoholna restavracija HORVAT JOSIP Murska Sobota Trgovina oblek WE1SS 2IGA Murska Sobota Manufakturna trgovina KR HIRSCHL in SINOVA Murika Sobota Manufakturna trgovina na drobno in debelo BRATA ŠIFTAR in HAHN Murska Sobota Ш HR .iSÏ ■п Ш ■s Ш Ш M J\&čno novo telo! TOVARNA MESNIH IZDELKOV JOSIP BENKO MURSKA SOBOTA vpte&io novo teto-! É TOVARNA PERILA ŠIFTAR LUDVIK MURSKA SOBOTA <5tečno in blagoslovljeno lelo 1938 želijo svojim številnim odjemalcem širom Slovenije Gornieradgonska občinska opekarniSka podjetja 'ščejo se zastopniki v vseh večjih kiajih Slovenije za irodajo naših priznano prvovrstnih opekarn;ških izdelkov Srečno In veselo novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem t» mineralna voda SLOVENEC zastopstvo Gornja Radgona POSOJILNICA r. z. x n. z. Franc Talanyi gostilna Gornja Radgona 9 Zastopstvo »Slovenca« \ Središče ob Dravi Veselo novo leto želi Kočevar F. irdelovatelj vinskih in strojilnih sodov Središče ob Dravi Srečno novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka IVAN MEKE trgovina mešanega biatfa, železnine in deželnih pridelkov SREDISCE OB DRAVI - SLOVENIJA Jožef Maršik zdrav liika «-estavracna S atina Radenci želi vsem enjenim ostom veselo novo ietol Obilo blagoslova v novem letu želi vsem svojim cenienim odjemalcem tvrdka Adoif Gracer Trgovina z nieS. blagom m poljskimi pridelki Zaloga dvokoles Sreoiš e or> Dravi H n ■ -fmm .. _.a : v^ ■ u. кшмж»«^»^«»«.^ Ш pik; NOVOLETNA VOŠČILA IZ CELJA m m aR, Ш Vodičar Janko mizarstvo Celje - Dečkov trg 6 J Anton D/mec ur ar Celje, Dečkov trg 3 ia»,« ' m Ш (#1 Veselo in srečno novo leto želi vtem svoiim зепј. odiemalcem Josip fagodič specerija in železnina Gubčeva ul. - CELJE - Glavni trg Srečno in veselo novo leto Ш želi vtem svoiim ceni. strankam in se priporoča Ш Si Rafael Sa/mič urar in zlatar CELJE (Narodni dom) Anton Hofbauer trgovina z nsniem in čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem »Fenix« izdelovanje aktovk, damekih torbie, kovčkov in ostalih usnjatih izdelkov Celje, Gosposka ulica 6 Ž s «H m Ш ЛП & Ш 3 en & Ш/' ц Ш-. m S gp* m * m 5Ж Ш& S 4lm Ш i fifl Anton Lečnik ure, zlato, srebro, optika Celje Jos. Kirbiš parna strojna pekarna, tovarna kvasa, pekarskega slada in kanditov Priporočam svoje izdelke, posebno slad r kockah proti kašlju in hripavosti CELJE Srečno novo leto želi Franjo Dolian galanterijsko in stavbeno kleparstvo koncesijonironi vodovodni instalater CELJE Za Kresijo Modna čevljarna Anton Mulef Celje Srečno in veselo novo leto želi Kavarna „Evropa" (lastnica Helena Krušič) CELJE - KRALJA PETRA CESTA Srečno in veselo novo leto želi Kreuh Jožef mesarija - Prešernova 20 gostilna - Gubčeva 4 SREČNO IN VESELO NOVO LETO F. Kônig Norimberško galanterijsko-ltfračarsko, drobnarijsko in pleteno blago — veletrgovina CELJE Srečno in veselo novo leto želi vsem svoi'm cenlen'm strankam Franc Plevčak čevb arstvo Celje, Gosposka ulica 9 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenie^'m od'ema'cem Martin Orehove krznarski mojster in îzde'ovateli raznih čepic Celie. Gosposka 14 HRANILNICA DR A VSKE BAN O V1NE podružnica v Celju H s S Ш ш ftOVO- ieJbof Srečno novo 1eto želi vsem svoiim odjem a'cem Н©шЉ ©MA mL mehanik zaloga koles !n nadomestnih delov Ozka ul. 3 Srečno m veselr noro leto želi vsem svojim cenjenm strankam Matevž Zadravec pekarna Celje, Gosposka ulica 3 Srečno novo leto želi vsem «ivoiim cen'»ti'm strankam Alojzi i Plankl urar Celje, Dr. Žerjavova ulica 3 VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi vsetr svoiim cenj. strankam m se priporoča Bernhard Globočnik stavbeno in umetno ključavničarstvo CEL.JE GUBČEVA ULICA in GOSPOSKA ULICA 9 Gledališki frizer za dame in gospode R. Grobelnik CELJE Centrala: Glavni trg 17 FiliMa: »Hvg'ea« poleg hotela Evropa Trajna ondu'acija itd. Ptdikura. F. S Lukas liker, brandy, rum, žganje malinovec na veliko CELJE SREČNO IN VESELO NOVO LETO ieli vsem svojim cenjenim strankam vil slikarsko in pleskarsko podjetje CELJE-GLAVNI TRG 15 u »» HOTEL E V ROP A V CELJU želi svojim cenjenim gostom veselo in srečno novo leto Franio Novačan zidarski mojster Trnovlje pri Celju Veselo novo leto želi Hotel „Pošta" CELJE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam PREKAJEVALNICA Ludvik Junger CELJE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem Anton Petek manufakturna in modna trgovina Celje, Prešernova ulica, Dečkov trg VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi nem cen . odjemalcem in se priporoča Josip Plevčak izdelava in trgovina čevljev CELJE - Kralja Petra cesta 28 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim obiskovalcem in se pr novo doto želi Foto IVAN KVAS CELJE Dečkov trg Јлб£и> kovjci- leto želi РшГ d. z o. z. Celje J. Jellenz — Celje in Podr. J. Jellenz nasl. Oto Gole«, SLOV. GRADEC Svojim cenjenim odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče ш se pr poročam Ivan Mastnak konfekeiiska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek Celje - Kralja Petra cesta 15 Avgust Štok splošno kleparstvo ш vodovodna instalacija Celje, Aškerčeva ulica 8 Prva Celjska Kr/stahja" izdelovalnica ogledal in brušenega stekla CELJE Franjo Širše trgovina z meš. blagom Celje, Krekova c. 4 SREČNO NOVO LETO 2ELI KINO DOM CELJE Karo! Pajk ■odna* trgovin« Celje, Glavni trg 2 Srečno novo leto FOTO PELIKAN Franc Zangger trgovina s špecerijo, zg. njarna m velepražarna kave Celje Albin Urban mesar in delikatesa Celje, Prešernova ul. 11 BONBONIERA Korošec Antonija Celje, Prešernova ul. 1 Sent/urc Gabrijel Manufaktura m moda Celje, Glavni trg 9 ffiOH®EJE¥A _ Т2®ЖЈШ!Ш Jêl. R. Z. Z O. Z. A ¥ ©ULJU KNJIGARNA KNJIGOVEZNICA PODRUŽNICA KNJIGARNE V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 19 iiiiiit r. z. z n. z. v CELIU želi vsem svojim klijentom in poslovnim prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo leto! ■ttr't* m MS» B Vf Ш Sna c мша iSS>t m Ш »i S ■ W Џ BTlM il S , en 1 M Ш H »J5S K 'm ш Ш m Ш m m m ш S m m m ш m m ш ш m m ÎM & m -SÉ w m Ш II т m m a шштшт a&xfiSiulL «ч Turk Štefan mesar Celje — Gaberje Kari Loibner Delikatesa — Specarija Celje SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam Mihael Krarjc klepar Celje - Alkerčeva 9 — Pred grofijo 12 Bi-a ta Šumer maaufaktarna trgovina CELJE Ve k os lav BornSek g/;'!; trgovina s speeerijskim in kolonijalnim blagom CELJE m ------ —И — ■ Гг1МПК>т51 1ПМ m [J Ja«6u> kovo- loto/ 1 ¥1жо KUKomsc 5 m CELJE — LAVA GRADBENA TVRTKA Fran/o Nerad Celje Matija Esih mesarski moiatar Celje — Breg Kari Mantel specijalna slaščičarna Celje SREČNO IN VESELO NOVO LETO t MO tvoji« obiskovalce« KAVARNA „MERKUR« CELJE ULICA DR. GREGORJA ŽERJAVA 11 Poienel Dominik modna trgovina Celje, Glavni trg 14 MAKS ZABUKOŠEK modna krojačniea CELJE Cankarjeva nliea Hotel „ZvezdaV vd, FranCiSka Žumer CELJE SREČNO NOVO LETO ««k тш ШВВЕК TOVARNA TEHTNIC CELJE Srečno in veselo novo leto ±eli podružnica »Slovenca« Celte Il SAVINJSKE DOUME riipM oči se Vam v nove« lota SVAJGER AVGUST mehanik ia ključavničar Braslovče, podružnica Polzela Srečno novo leto teli ia aa priporoča LENKA SELIŠN1K, da«aka krojači«« BRASLOVČE Sročno aovo loto teli ia sa priporoča KONRAD STR02ER, krojaški aojrt« BRASLOVČE Srečno novo leto ioK ia se priporoča KARLO PAJNIC, trg. . los. robo BRASLOVČE, pootaja POLZELA Dravska banovina Srečao aovo leta telita ia м priporočata VIKTOR in IVANKA ROBIDA brivaioa hi iivahiioa BRASLOVČE Srečno novo leto žeK ia sé priporoča STERNAD LOVRO, gostilničar BRASLOVČE Srečao aovo leto teli ia se priporoma Tkalnica PARI2LJE - BRASLOVČE Veaolo novo leto žoK MAROVT JOSKO, sodarstvo Parili j« — Braalovčo Srečno hi voselo novo leto žeK tor se priporoča častiti duhovščini ia vaoas tvojim naročnikom tvrdka Ivan Cesar, Mozirje vdova po akad. podob, ia pozlatarju Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim članom in odjemalca« Rečica ob Savinji S. fi©L0BAR SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV CELJE — PTUJ Srečno novo leto želi in se priporoča MATILDA ROJNIK, buffe POLZELA Srečno novo leto ieli cenjenim gostom in odjemalcem CIMPERMAN ALOJZ, gostilna in mesarija POLZELA, podružnica BRASLOVČE Srečno m nspeha polno novo lato Zalim vae« cenjenim odjemalcem in se т nadalje priporočam Rafael Šuster aaojarna BRASLOVČE Sro6ao aovo loto ioK ia aa priporoča M arov t Franc čevljarstvo TOPOVLJE - BRASLOVČE Sročno ia veoelo stovo loto teli tvrdka KAROL STRAHOVNIK atavbano in pohištveno, strojno mizarstvo, zaloga pohištva in «rtv. krst ŽALEC Srečno novo leto ieli in se priporoča tvrdka SEME FRANJO ŽALEC trgovina s SPECERIJO, usnjem, čevljarskimi potrebščinami, gorniimi deli HEPPI Šivalni stroji, motorji, kolesa, kolesni deli itd. |Ц| Ugodna obročna odplačila. Srečno in blagoslovljeno novo leto želita svojim članom in vlagateljem Ljudska hranilnica in posojilnica ter Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Braslovče Marija Uranfek trgovina z mešanim blagom Polzela pri Celju Srečno novo lato Ieli in sa priporoča gostilna Platovšek-Naroločnik MOZIRJE Tvrdka Maks Cukala Sv. Jurij ob Taboru želi svojim številnim odjemalcem v trgovini z mešanim blagom in hmel|aricm dravske banovin« veselo in srečno novo leto SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli Oolob Karel CELJE - GABERJE Franc Kerin splošno mizarstvo CELJE, KLAVNA ULICA 1 Jaa6u> novo ioJb> vsem svojim cenj. odjemalcem in strankam 1 PEKARNA VOŠNJAK (lastnica J. Kovačič) CELJE — Kralja Petra cesta JteČHfr hovjO ieto-f G0L0GRANC K0NRAP> MESTNI STAVBENIK Celje Srečno novo leto želi ia sa priporoča foto atelje Weiss Polzela Srečno novo lato žali cenjenim gosto-i in se priporoča GOSTILNA OREŠNIk POLZELA Bata in Šket Vransko Srečno hi blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim članom Delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. Nazarje ŠALEŠKA DOLINA Tvrdka Anton Turnšek Rečica ob Savinji, podružnica Št. Janž žali svojim cenjenim odjemalcem v trgovini z mešanim blagom veselo in srečno aovo loto tor se v nadalje priporoča ObOo sreč« ia mpehov poino novo leto 1938 ALOJZ GORIČAR $ DRUG MOZIRJE Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANTON BALANT valjčni mlin PRESERJE - BRASLOVČE Srečno in blagoslovljeno novo leto želita vsem svojim članom Kmečka hranilnica in posojilnica ter Gospodarska zadruga Mozirje Friderik Trian trgovina mešanega blaga Šoštanj Srečno novo leto želi in se priporoča I. R. Kunst mesarija in gostilna ŠOŠTANJ Srečno novo leto želi Ivan Šumer ŠOŠTANJ Srečao novo leto žali in se priporoča sa obilen posât Kozlevčar Valentin, mesar ŠOŠTANJ Avgust Mlake r mesar — ŠOŠTANJ Srečno novo lato želi ia s« priporoča Ferder Rudolf mesarija ŠOŠTANJ JANKO ŠMIGOVC klobučar - ŠOŠTANJ Franc Woschnagg & sinovi d. cL tovarna usnja ŠOŠTANJ Srečno novo lato žali ia se priporoča Gostilna Cerovšek soba sa tuioa ŠOŠTANJ Vsem odjemalcem srečno in veselo novo leto želi fosip Kozlevčar jg* mesarija ia prekajevalnioa ŠOŠTANJ У Srečao novo leto ieli ia se priporoča Albert Fonda gostilna ŠOŠTANJ рЦ FRANC REDNAK jft pečarski m lončarski mojster VELENJE M Vsam odjemalcem srečno ta veselo novo leto foief Pibernik Ц mesarija ia prekajevalnioa VELENJE Veselo novo leto Jt® ANTON V ALENCAK - trgovina M MARIJA VALENCAK - gostilna Ш Velenja Srečno novo lato želita cenjenim gostom . _ Melhijor in Antonija Mraz hotel Rak VELENJE Srečno aovo lato ieli Herman Goli lesna industrija VELENJE (1 ШЦ m ZASAVJE Zagorie ob Savi ш m Ш №. m Ana Davorin-Kovač stavbna zadruga Zagorje ob Savi i ф. Vodopivec Vinko krojač Zagorje ob Savi i % t v« CiH" * 5$ EV* m Ivan Končina krojač Sklendrovee, Zagorje Jesenšek Peregrin gostilna pri Učakanu Medija-lzlake FRANJA RANZINGF.R gostilna Zagorje ob Savi ši. 11 Karol Thellian brivec Zagorje JANKO in PAVLA INO mesarija in prekaievalnica Zagorje ob Savi HRASTELJ IVAN gostilničar Zagorje Kos Ivan čevljar Zagorje ob Savi Koprive Mirko gostilna Zagorje ob Savi Ш BAZEL TINCA strojno pletenje Zagorje ob Savi ANTON DRNOVŠEK trgovina in gostilna SKLENDROVEC — ZAGORJE RUDOLF KORBAR gostilna in prenočišče na postaji ZAGORJE ob Savi MILKA in TONE MEDVED mestrija ZAGORJE ob Savi i &n* I" Mul 1er Viktor trgov na Zagorje ob Savi, podružnica Bevško I- P. m m S Ш Џ Ë/ti" ¥'Л5 m Srečno novo leto vam želita LUDVIK in ANTONIJA SEVŠEK gostilna in mesarija Zagorje R E. Mihelčič Zagorje ob Savi Srečno in veselo novo leto želita vsem KOŠIR STEFAN in REZIKA mesarija Zagorje ob Savi Srečno in veselo novo leto želita FRANC m MA HI J A ROZINA parna pekarna in branjerija Zagorje a * Ш Ljudska stavbna zadruga ZAGORJE Ljudska gospodarska zadruga r. z. z o. z. Zagorje ob Savi DRNOVŠEK FRANC, mizarstvo Zagorje ob Savi Rudniška restavracija Drnovšek Ivan in Pavla Toplice 13, Zagorje ob Savi Dragotin Korbar betonska tvornica Zagorje ob Savi Kmetska nabavlja/na in prodaj, zadruga IZLAKE PRI ZAGORJU Hranilnica in posojilnica IZLAKE PRI ZAGORJU Mendušič Vinko GOSTILNIČAR „JAVNA KUHINJA" ZAGORJE OB SAVI Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi registrovana zadruga z neomejeno zavezo B « ш ê*. « * Ш Ш Ш s m Ш eS-l & m & Srečnejše novo leto vsem gostom in odiemalcem želi FRANC VRANETIČ, Raihenburg gostilna in pekarna Srečno in veselo novo leto EDI SCHÛNER. Ra.henburg kleparsko podjetje Srečno in veselo novo leto želi JAKOB BRILEJ, Raihenburg splošno krojaštvo Srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam I. delavsko konzumno društvo Rajhenburg Mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1938 vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi Brežice PREDAN1C ADOLF ključavničar in mehanik BREŽICE Svojim cenj. strankam želi srečno novo leto PAIDASCH GUSTAV frizer za dame in gospode Brežice Srečno novo leto ! /. Pinterič, Brežice trgovina Galanterija, D. M. C. predmeti, ročna dela, kolesa, šiv. stroji, »Philips« radio, ter dnevna razprodaja »SLOVENCA« Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Katič /oško, Dobova gostilničar in mesar Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Deržič Kari, Brežice gostilničar in mesar Ja«£u> novo ietcrf Franc Lipej veletrgovina BRE2ICE Mlekarska zadruga IZLAKE PRI ZAGORJU SREČNO NOVO LETO! FRANC MATHE1S-OVI NASL. LOSCHNIGG & SCHMIDT BREŽICE OB SAVI Srečno novo leto! Josip Ho/y diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode BREŽICE PODR. ROG. SLATINA Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom KORENT, Brežice SREČNO NOVO LETO! KRAGELJ FRANC zidarski mojster Brežice Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom GOSTILNA BOGOV1C, Brežice Kežman Ivan trgovina z mešanim blagom Dobova Krško Srečno novo leto EDO IVANUŠ Trgovina z mešanim blagom KRŠKO Јл«6и> ПЛУО lotCf želi vsem cenj. odiemalcem in dajalcem Ludooik Kržišnik trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Nakup in prodaja vseh vrst surovih kož Rajhenburg Dol pri Hrastniku ! Srečno novo leto želi Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku Јл«6и> nOVO iojto Abolnar Ivanka in Stanislav strojno pletenje in trgovina ž mešanim blagom SENT LOVRENC NA DOLENJSKEM Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem — tiskarna in knjigoveznica BR. RUMPRETOVIH v Krškem /OS. KRIVEC KRŠKO ob SA VI Srečno in veselo novo leto želi JANKO STRUBELJ urar in trgovec KRŠKO Srečno novo leto želi Franc Laznik, trgovec Dol pri Hrastniku trgovec v Rajhenburgu Srečno novo leto želi Ignac Koritnik, čevljar Dol pri Hrastniku JOŽE STARC trgovina KRŠKO Prav srečno m veselo novo leto želi vsem ceni. odiemalcem Franjo Čeme trgovina Radeče pri Zidanem mostu Vsem gostom in ceni. odiemalcem želi veselo in srečno novo leto /akob in Pavla Lotrič mesarna in gostilna Radeče pri Zidanem mostu Veselo in srečno novo leto želi ,-i losip Zlbret, posestnik S stavbeno, galanterijsko in okrasno kleparstvo, и fi naprava m preizkušnia strelovodov RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Rj TRBOVLJE /. delavsko konsumno društvo v Ljubljani 'r. z. z o. z. Prodajalna Trbovlje - Vode Razberger /oze gostilna TRBOVLJE Eli SSmdrašM kffiijàgumm reg. zadr. z omejeno zavezo TRBOVLJE Jl\ečno novo laJto-f швдвк joi: PODJETJE Jjte£u> novo ioJto-f BOŽIČ ANTON STAVBENO PODJETJE TRBOVLJE ^¥©«1 ЖШ0 m /. delavsko konsumno društvo p? v Ljubljani o» r. C. E o. z. Prodajalna Trbovlje II. Ш ■0 novo QeJbof I Kmečko delavska 1 hranilnica in posojilnica § V TRBOVLJAH I reg. zadr. z neomejeno zavezo S ISMS ee 99 " " " ................ Ben hur • Beli angel • Dama s kamelijami (Greta Garbo) • Dijak prosjak - Dobra zemlja Beli lorgovan - San Francisko - Sheriock Holmes - Druga mati - Kreutzerieva sonata -Mayerling - Irena - Koncert na dvoru - Pe-rijski pevec • Dekle s planin - Angelj - Kar hočete (Elisabeth Bergner) Sifc''2 8 Vm Ш Ш П m Stev, 1. »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1938. Stran 33. Pregled knjižnega trga v 1937 V božični številki eem dal kratek pregled slovenskega leposlovja — v kolikor je izšlo knjižno — in sicer poezije, proze in dramatike, ne da bi Imenoma navajal tudi leposlovje, razmetano po našib revijah, o katerem pa sem poudaril, da je dajalo glavno «mer leposlovnemu ustvarjanju v le-jtu 1937. Sicer je medtem knjižno izšel že prvi zvezek »Izbranih pesmi< Silviua Sardenka. o katerem sem ie govoril, socialne pravljice L. Mrzela »Bog v Trbovljah«; ter tudi nov roman Narta Ve-likonje »Besede«, ki je izšel pri Mohorjevi družbi v Gorici V Trstu pa več novel, v kateri predstavlja glavno vrednoto naslovna novela Prežiho-vega Vorenca: »Na požiralniku«. Danes pa bi rad dal samo pregled ostalega knjižnega trga, kakor eem ga beležil preko leta, z namenom, da bodo naši bralci vsaj zdaj ob koncu leta obveščeni o knjižnih novostih leta 1937, ter bo marsikomu zbudilo morda nazorneje problematiko slovenske književnosti, ki jo bo potem v teku novega leta treba načenjati in reševati. Ponatisi stare ših leposlovnih del Zdi se mi, da bi že pri oren! izvirnega slovenskega leposlovja moral omeniti tudi razne ponatise slovenskih avtorjev in klasikov, kajti taki ponatisi spričujejo tudi, kaj sedanji čas izbira iz preteklosti in kje izvirna književnost išče svojih vzorov. Nekateri avtorji so pač postali le Se pred met znanstvenega raziskovanja, ter imajo take izdaje le še bolj objektivni vrednostni značaj. Tako Ruplovi izdaji Valvasorjevega berila (I. del) in pridige Janeza Svetokriškega »Sacrutn promtua-riuni«, ki načenjata vprašanje slovenske protire-formacijske dobe, nam po krivici tako strašno zatajevane. pa odkrivamo v teh delih visoko razviti tip slovenskega literarnega baroka, ki je bil do zdaj širši javnosti skoraj neznan. Prepričan sem. da bodo bližnja leta morala prinesti tudi v to literaturo novo luč in dvigniti bogastva, ki so bila dozdaj neznana ali pa nezapažena. Slovenski barok kliče po literarno-uinetnoslnem odkritju. Ku-ret oživlia Drabosnjakovo• ljudsko igranje, odmev evropskih jezuitskih iger, ter je priredil njegovo »Igro o Kristusovem trpljenju«. Prešernova neumrljiva pesem ».Sonetni venec« je izšla v dveh bihliofilskih izdajah: v originalni rokopisni pisavi Stanka Gludnika ter v aarhaičnem tisku z linorezi Mihe Mnleša. Tako jo sorodnost pesniškega okusa leta 1937 s Prešernom in njegovimi soneti tudi na ta način izpričana in potrjena. Slodnjak je pripravil lil. zvezek Erjavčevih »Naših domačih živali« ter tako podaja našemu občinstvu slovenskega Brehma v času. ko je napovedan slovenski prevod Brehmovih živalskih opisov. Kolar je priredil Kersnikove »Kmečke slike in ljudske pove-eti«, Šolar pa Finžgarjevo študentovsko novelico »študent naj bo«, Mohorjeva družba pa je ponatisnila Milčiuskega »Ptički brez gnezda«, s čemer je potrjen dober domač realizem kot vzor današnjih teženj. Jugoslovanska izdaja »Zbrane spise« Franca Bevka, v katerih je izšla ljudska zgodovinska povest »Človek proti človeku«. Prav tako izhajajo tudi druga »Zbrana dela« drugačnega slovenskega »klasika« Miroslava Malovrha, znanega pod psevdonimom Fr. Remec, pisarja manjvrednih »romanov« »V študentovskih ulicah« itd., ki jih je — če se ne motim — Ivan Cankar krstil za prvi slovenski šund. In tudi to je znak časa. da ee po-natisku tega blaga ni nihče uprl, niti jih v kaki zvezi s slovensko kulturo omenil. Danes že skoraj ni več kontrole nad knjižnim »ustvarjanjem«, vse gre v prodajo. Mladinska kn'izevnost Med mladinskimi knjigami, ki jih je letos razmeroma precej izšlo, naj imenujem naiprei dve. ki imata svoj značaj: namreč Joieta Kranjca »Noč«, ki je socialna slika noči v velemestu in je dobra reaiistična družinska zgodba, toda bolj za odrasle, ter Kavljena »Šinihej in Roža«, ki je prav tako narodna socialna povest ne izrazito pisana za otroke. Ostale pa so pognane iz otroškega sveta in eo namenjene izključno otrokom. Naj imenujem na prvem mestu originalno zamišljeno Magajnovo »Čudovito pravljico o Vidu in labndn Bolem ptiču«, kjer je že motiv personificirane živali, ki je letos splošen motiv ne dovolj iznajdljive izvirne mladinske literature. Po svoje ga je obdelal Orkrenik (Ovčar Runo). Milkovič (šepavi petelin), drugače zopet Tilen Epih (Fido). Podobne motive ima JeziTnik (Zajček Bežek in Zajček Skok) ali posrečena |H>vestica I Ribičiča »Nana. mala opira«, pa tudi »Palčki«, deloma tudi »Barčiča« Prunkove. Imenujem naj še zbirko mladinskih verzov Bel-trama Lojzeta »Prsmi sa malčke« In skromne, literarno zelo primitivne podlistke G. Strniša »Sv. Miklavž« in »Beli slon«. Za božič je izdal Kdi Der-žai povest iz življenja žuželk »Rjavček« in jo tudi sani ilustriral ter Mauiea Komuno?» zbirko »Strir s krošnjo«. Sicer pa je mladinska literatura uspevala v mladinskih listih, ki so razmeroma dobro urejevani. Prevodi leposlovnih del Letos je bilo največ leposlovnih prevodov iz nem«kih oziroma germanskih literatur, brez dvori« pa največ iz nemškega jezika, iz katerega so prevajali naši prevajalci tudi angleška, nizozemska in celo slovanska dela. Med najpomembnejše prevode iz nemške književnosti spadata Proeltov prevod Handel Mazzetincga katol. romana »Josse in Mana« ter Levstikov prevod Mniina Klaiioa >Syinphonique pathétique«. Dalje smo dobili obširni roman Ongerna »Ljudstvo«, pisatelja, ki je dal motive svojim povestim tudi iz slovenskih pokrajin Ilergererhaifnerja »Tainpico«. ter švicaria Knittla »Terezo Etienne«, popularen sentimentalni roman Agnese Giinther »Dušica Rožamarija«. ki je izhajal preko leta v »Slovencu«, pa je izšel mod tem v drugem prevodu tudi pri drugi založbi. Pri Cirilovi izhajajo naprej dela Karla Maya (So-boliar in kozak), tega priljubljenega mladinskega pisatelja prijatelja naše mladosti. Tam je tudi izšel prevod Ilonntalerjeve »Sirotice Marije«. Nemški književnosti pripadajo tudi prevodi Brnimi »Od življenja strta«. Ramberta »Svizec z ovratnicnc ter nesmrtni »Lažnivi Kljukec«, ki je Izšel vnovič na Goriškem pod pravim imenom »Lažni baron Mtln chausen« (Rnspei-B'Veer) Tudi mladinska knii-ievnost «e je obogatila s Weiserjevim podučnim, vzgojnim potopisom »Najmlajši poročevalec« ter svetovno znanimi KRstnerjevImi knjigami »Emil in detektivi« ter »Pikica in Tonček«, deli, ki sta izšla že prej tudi v »Slovencu« Ce bi boleli navajati prevode, ki so bili sicer prvotno napisani v drugih jezikih, pa k nam prevedeni 17. nemškega prevoda, bi morali tu imenovati mnogo naših prevodov (Londona. Wellsa. Rah uianove. Barclaya. Defoa. Dixeliuca itd.), z malimi izjemami skoraj vse naše prevode i* germanskih književnosti. Izmed prevoda iz angleščine moramo na prvem mestu imenovati Župančičev prevod Dickennovega obširnega romana »David Cooper-fieid«, katerega druga knjiga je izšla v tem letu. Ostali prevodi iz angleške književnosti — a ne vsi lz angleškega jezika eo bili sledeči: iz .lacka London» »Klic divjine« ter »Martin Eden«; poangležen Poljak Korzeuowski, znan pod imenom Josef Conrad, je zastopan z romanom »Lord Jim«; pisateljica Barclay z »Rožnim vencem«, izhajajočim prej v »Slovencu«. V Gorici jo iziel prevod poveetice Goodrhilda »črn« orhideja«. Angleški književnosti pripada tudi poljudno znanstveno delo znanega pisatelja H. G. Wellsa »Svetovna zgodovina«, sinteza vsega svetovnega dogajanja od začetka sveta. Zanimivo je. da letos ni bilo prevodov iz severnih švedskih in norveških književnosti, ki so prejšnja leta obvladala slovenski prevodni trg (Undsetova, Hamsun itd.). Zdaj smo dobili iz nizozemske književnosti dva značilna katoliška romana Coolena »Brabantskl rod« ter pisateljice Dlie-liue »Saro Alelio«. Na Goriškem je izšel v skrajšani obliki tudi Dcfoajev »Robinzon«. Romanske književnosti so bile letos slabo pre-vajane. Na prvem mestu moramo imenovati iz španščine prevod Cervantesovega nesmrtnega »Don Kihota«. ki ga je letos Leben srečno dovrSil pri Matici. 11 italijanske književnosti so na Goriškem izšle »Snrdinske novele »Grazie Deledde, pri nas pa samo Kuretova prireditev Goldonijeve komedije »Zdraha na vasi«, ter Vergove novele »Jeli in druge novele*. To bi bilo vse. Še mani pa je izšlo iz francoske literature, namreč samo Daude-tov roman »Lydija«, ki si je pridobil pri nas slo- ves slabega prevoda, ter Maoroi«ova »Obdobja ljubezni«. Tako je francoska književnost v knjižnih izdajah tega leta bila neverjetno unieinarjena. Bolj bo jo gojili v gledališču in v dnevnem felj-tonu. Poeebno mesto v prevodih zavzemajo zbirka najrazličnejših dovel »V borbi z goro« ter življe-njepisni roman Essada Beya »Nikolaj II.«, ki je seveda prestavljen iz nemščine. Prevodi is slovanskih književnosti eo bili prav tako ekromni. Na prvo mesto moramo postaviti prevode ii ruščine in to — v vezani besedi. Tako je Puškinovo pravljico o carju Saltanu prepesnil in knjižno izdal Zupančič, antologijo iz Puškinovih pesmi pa Mile Klopčič. Na novo je izšel komentiran Prijateljev prevod Gogoljevega »Revizorja«. Ruske emigrantke Rahmanove roman »Tovarna novega človeka«, povest iz porevolucijskih dni v Rusiji, moramo skoraj računati kot prevod iz nemščine, kajti tudi original je bil baje napisan v nemščini Poljsko književnost predstavljajo lepo izbrane »Poljske novele«, ki jih jn pri Mohorjevi izdal Fr. Vodnik ter istotako skromnejša knjižica »Poljski pripovedniki«, ki jo je na Goriškem izdal I. Lesjak. Češka književnost je dala leto« slovenski dve pomembni knjigi, namreč Masarjkovo »Svetovne revolucijo« ter Čapkove »Pogovore z Masarykom«. Prav tako je zanimiv roman A. Ze-mi-.na »Polkovnik ftvec«. Manjšega pomena je BShmlova »Neugnanka« Bolgarsko književnost je predstavil Slovencem Tone Potokar i antologijo »Bolgarske novele«, izšle pri Mohorjevi. Doneske iz vsega slovanskega folklora prinaša v prevodu Bačar v mladinski zbirki pripovedk »Skopuh«. Znanstvo in publicistika Eseristiha, zgodovina in fiologija Prava slovenska esejistična knjiga je esej pesnika Božidarja Voduška o Ivanu Cankarju, nov donesek k problemom Cankarjevega razmerja do občinstva, religije in matere. Bolj strnjeni, globoki in dramatično napeti, psihološki biseri pa so eseji Slovenca Lavrina, univerzitetnega profesorja na Angleškem, ki so izšli v slovenskem prevodu |kk1 naslovom »Tolstoj, Dostojevski in Nietzsche« 1er tvorijo tako lep pendant literarno zgodovinskim študijam pokojnega prof. Prijatelja, izišlim prejšnje leto. Tu bi zdaj moral omeniti znanstvene izdaje naših starejših in mlajših pisateljev od protire-formacije do realizma, ki sem jih omenjal že prej in ki predstavljajo delo slovenske mlajše literarno zgodovinske generacije. V glavnem pa jo lo delovanje namenjeno našim šolam, torej vzgojne vrste, pri katerem ima največ zaslug gotovo »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki ga izdaja Mohorjeva družba. Toda tudi prava literarna zgodovina in tilologija kot znanstvo sta izdala letos nekaj pomembnejših del, tako Nahtiealove »Starocerkveno slovanske študije«, Grafennnerjeve predbrižinske študije, ter Ocvirkovo habilitacijsko delo »Teorija primerjalne literarne zgodovine«, priročnik literarno zgodovinskih metod. Posebno pietetno so mladi literarni zgodovinarji izdali Prijateljevo aktualno studijo »Borbo za individualnost slovenskega knjižnega jezika«, ki jo je ta mlada generacija sprejela kot oporoko pokojnega profesorja. Pomembni sta izdaji narodnega blaga, namreč Sašelj Ramovš: »Narodno blago iz Roža. ter M5-demdorfer: »Koroške narodne pripovedke«, I. — obe velikega pomena, ker ohranjata dokumente najbolj ogroženega slovenstva. — Dr. Strmšek je izdal priročni »Pregled svetovne književnosti. — V filozofskem oziru je pomemben prevod dveh Kantovih Razprav (I. Cankar) t uvodom profesorja B. Furlana, ter predavanje akademika Zupančiča: Determinizem in fizikalna podoba sveta. Profesor Vidmar je napisal novo knjigo »Med Evropi» in Ameriko«, potopis z globokimi filozofskimi pogledi na življenje in svet Na tem mestu naj omenjam tudi druge manjše knjige, ki so obravnavale književnost, zgodovino in zemljepis slovenskih pokrajin in slovenskih kulturnozgodovinskih problemov. Dr. Vatovec je napisal »140 let slovenske žurnalistike«, kot uvod v žurnalistično razstavo ki je dala pnleg drugega pnmemhen zbornik »Razstavo slovenskega novinarstva« (red. Borko), v katerem je najpomembnejša Štehinger-jeva bibliografija slovenskega novinarstva od vsega početka do današnjega dne. Važna le monografija Ambrotiča M. o »Tiskarstvu«, ki dopolnjuje zgornjo bibliografijo po tehnični strani Precej narodne zgodovine obsegajo spomini dr. Turne »Tz mojih spominov«. Izšla je razlaga »Etnografske karte Jul. Benečije In Beneške Slovenije« Lokalno zgodovino je obravnaval StrmSek v broSn-ricl »Lemberg in Sladka gora«. Zwitter v svoji tehtni znanstveno fundirani razpravi »Koroško vprašan|e«. P. Furlan »Zffodovino frančiškanske cerkve v Novem mestu«. Petsnčič »Svete gore«, Tiller »Brežice z okolico«. Skrbeč »Senčurske do-gorike«. Božič »Idrijski kot«. Naipomembnelši pregled in ocena svetovnih zgodovinskih dogodkov zariniega stoletja ie dal S. Krnnie v svoji monu-menlslnl kniigl »Meoluih vprašaujih sploh, pisano s katoliškega stališča. Pedagogika V pedagoški publicistiki omenjam na prvem mestu razpravo Etbina Bojca »Sirukturna psihologija in pedagogika«, dalje Vraur* »Osnove strnjenega šolfkega leta v teoriji In praksi«, Dolgana -Vranca »Podrobni učni načrt za ljudske šole«. Prof. Fink Je izdal zbirko »važnejših novih naredb in odredb za narodno in meščansko u?i-teljstvo«, dr. Dragaš pa knjigo »o otroku v Šolski dobi«. Za vidovdanske proslave je izšla zbirka deklamacij in prigodnic »Vidov dan«, oh 25 letnici pomožne šole v Ljubljani pa brošura »Pomen pomožnega šolstva In njega razvoj v Jugoslaviji«. Učbeniki Na prvem mestu moramo poodarlti novo h-dajo Breznik-Ramovšoveca »Slovenskega pravopisa«, ki je Izšel v za šolo prirejeni izdaji. S slovenščino se peča tudi Franca Samca pomožna knjiga »Slovenski stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli«. Za obrtne !n višje tehniške Sole je izdal prof. inž. R. Škof obširno dvodelno »Gradbeno mehaniko« Za ljudsko šolo sta bili novi knjigi: Fink »Začetni Čitalni in risalni poduk« ter Fr. Erinvec »Moje prvo berilo«. Za trgovske šole Sič »Knjigovodstvoi (III., IV). Černe »Poslovno spisje v srbohrvaščini« ter »Tehnika poslovnega računstva«, za obrtne šole in delovne meščanske šole Podobnikova »Za pridne roke«. Za meščansko Solo in gimnazijo smo dobili letos veliko »Geometrij«. ki smo jih naibolj pogrešali in ki so zelo poslovenile naše gtmnaziie. napisali so iih Cer-melj-Lapaine oz. Ziegler-Zabkar-Rrane. Sajovlc je napisal »Trigonometrijo in analitično eeonietrilo«. .Jezikovnemu ponku so posvečene Jtižnič-Klaričeve »Npmšltp vadnice« za meščanske in srednie šole (I. riel). Južničeva »Francoska čitanka« za 8. razr. ter Belec-Jere-Omerza-Samsa »Latinska varinica in slovnica« za 1. razr. ter Tomec-Južnič-Korbar »Latinska varinica« za II. razred. Dr. Ivo in dr. Bojan Pire sta napisala »lligijeno« za VI. razr. Fr. Kapus pa »Prirodopts rastlinstva«. Tu omenim tudi nove Izdaje slovarjev, tako: dr. Kotnik »Slovensko-francoski slovar« 1er dr. Bradač »Lntinsko-slovenski slovar«. Oba sta zelo pomnožena. Obenem pa tlirii dve slovrici. Raknša 'Espéranto* in A. Oveu »Učbenik Češkega jezika s čitanko«. Razne риМИгпсге Med najvažnejšimi publikacijami letošnjega Ipta, hi moral imenovati še obširni zbornik »Do-brovoljri — kladivarji Jugoslavijo 1912—1!>18« ter potrebni »Krajevni leksikon dravske banovine«, kier so vsi zemljepisni, zgodovinski, kulturni In gospodarski podatki o vsakterem našem kraju v banovini (velja S50 din I). Tu bi omenil tudi razpravo »Občine dravske banovine pred komasacijo«. Praktičnim potrebam »o posvečeni razni »administrativni adresarji drnvske banovine«, »avtomobilski priročniki« itd Meri leposlovjem hI moral imenovati tudi srednješolski zbornik »Mlada setev« v Ptuju ter meri lit zgoriovino prvi zvezek »Prekmnrske knjifniee«. kjer je opiRano rielo M. Kflzmiča in Ivanocyja. Da bi bil pregled letoš-niega knjižnega trga — razen muzikalij — še popolnejši, navajam Se naslove knjig In brošur, ki lih nisem mogel všteti med gornje naslove, n. pr.: »Eno leto mestne uprave ljublianske«, lep album Planinskega društva »Z naših gora II. del«, »Zvezni tečnjl v novembru 1930 v Ljubljani, Fantovska knjižnica«. Puš »Razori r.a setev in žetev slovenske kmečke mladine«, načela katoliškega ru-ralizma: J. ?vnn »Nova pota« protialkoholnega gibanja: Cesnik »Naš narodni obrambni problem«, »Zgodovina 15 letnice CJugosl lige«. Baink »Vodnik po liubljanskih pokopališčih«, dr. Kugv »Tz moiega življenja v porah*. Dav. PeUnčič »Igrski vodja«, Trnovec J. »Dobro, bolje, najbolje«, navodila za domačo praktično tehniko; »Vodnik po Parizu ln okolici«. It. Velikonja »Kuhaj varčno in dobro!« Javh Kern »Spomini ob BO letnici prihoda v Ameriko«: Skala »Prosvetni zbornik«, A. Pčeljnikov »Za vsak dan«, »Proslava 20 letnice majske deklaracije«. Poleg tega še neka| prevodov Casson »Umetnost govora«. Rorianino »Kniiga o verienin v odličnih krogih« ter Se nekai prevodov kniig, ki so popolnoma nepotrebno zašle na nnS knjižni trg ltot S. Oril-Domanskv »Tajne kozmetike* ter rive knjigi. ki jih ne moremo nikomur priporočati Van Oertinger »Protinaravna čud« in Lflbel »Od zakona do ljubezni«. Koledarji Poleg teh knjig je l7?lo Se vse polno raznih vnžnlh kntnlosov (n. pr k Šuhičevi razstavi, h koncertu Akademskega pevskega zbora), ter koledarjev, pratik in rimgOi drobnarij, ki jih nI mogoče ome-nlati. Sa| imamo Mohorjev koledar. Csnkarlev, Jadranski. ?ene in doma. Trgovski, AstroloSkl, Vtisi jonski. Izseljenski. Delavski. Društveni. Dn-l>ovni. kongregacljski. Kmečke zveze. Diiaški Goriške Matice, razne pratlke: Vodnikova, Družinska. Velika. 7a!ožhe Sigma v Gorici itd. Itd Sicer se ps koledarM štejejo že med periodične časopise, katerih pregleda ps letos nisem podal, riasl se Je marsikal spremenilo ori lanskega leta. Toda o perioriikah pa morda zopet prihodnjič. • Ta pregled za novx> leto pa naj bo našim bralcem v opozorilo, kaj vse je izšlo pri nas. Če pa komu pri tem pregleriu pride na misel, kako to, da o toliko pomembnih ter tukaj podčrtanih knjigah ni bilo tekom leta v našem listu nobene ocene in j>oročila. naj bo prepričan, da je tu vzrok v tem, ker večinoma ravno naiholi pomembnih knjig naSe uredništvo ne dobiva dasi bi imelo votio In hI el smatralo celo za dolžnost ris o n|ih spregovori н svojega, vsem znanega stališča. Odtori tisti videz, da Je kritika v našem listu zgolj enostranska. Toda enostranska Je naša knjigotrška publika, ki na naše poročilo sploh ne rnčitna. O takih založnikih smo mnenia, da ne žele dobiti odjemalcev Iz vrst bralcev našega dnevnika oziroma, da ne žele ocene z našega načelnera statiSča. Sicer bom o tem Ré pisal, za zriai pa želim vsem ljubiteljem slovenske knjižne kulture, da bi v novem letu bila knjižim žetev Se večja in kar je glavno klenejša in polnejša t td V?e !шН$е $Planinka< čai Bnhovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v ?aprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. s. br. 20NXV35 Deklica išče mesto vajenko za katerokoli obrt, najraje za šiviljo. CenJ. ponudbe na naslov : Ivanka Dovč, LJubljana, Zaloška c. 13. »HIi UM Postrežkinjo za popoldan sprejmem. -Aleševčeva ulica 17. (b) Dobro kuharico samostojno, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 20740. (b) Urarskega pomočnika z večletno prakso, sprejme takoj Henrik Vrunč, urar, Slovenjgradec. (b) Fanta za razna dela, In hlapca h konjem - sprejme »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. (b) Dekle z dežele sprejmem v pisarno. — Prednost nemščina, 2 do 3 mesece samo oskrba. -Ponudbo upravi »Slovenca« pod »77« St. 20746 (b Dobrega lesostrugarja sprejmem. Franc Hojlna, Kolodvorska ulica št. 8, Ljubljana. (b) Dekle, do 30 let za gospodinjstvo — lščo za takoj tričlanska družina. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 207G8. (b Veščo kuliarico sprejmem takoj. Pogoji : letna spričevala. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 20633. (b) Služkinjo pridno in zanesljivo za vsa kmečka dela, sprejmem takoj. Zg. Gameljne št. 30. (b) Sprejmemo šiviljo - modellrko (krasl-teljico), ln krojaškega pomočnika (Zuschnelder), mlajšo moč. Plača 600 din mesečno 7. oskrbo. Brunswick, pariški model-salon, Zagreb, Illca 54. (b) Valjčni mlin sprejme poštenega mlinarja z daljšo dobo službovanja pri enem gospodarju. Nastop 15. januarja 1938. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Cerklje pri Kranju« št. 20694. (b) Trajno eksistenco in samostojnost dosežete, ako prevzamete skladišče blaga. Starost, poklic In bivališče ne Igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih centrale, primerno za mesto ln deželo (tudi kot postranski zaslužek). Brez rizika! Mesečni zaslužek do 4000 din in še več. -Dopisovanje tudi v slovenščini. Obširna, brez-; plačna pojasnila dobite j pod št. 1019, Postfach 123, j Itasel 5, Švica. Frankl-rajte pravilno 1 (b) Frovizijskega potnika srednjih let, solidnega — sprejmemo. - Znati mora tudi nemško ln srbohrvat-sko. Ponudbe s sliko naj vsebujejo opis dosedanje prakse ln navedbo referenc, event. tudi zahtevke. Ponudbe poslati upr. »Slov.« pod šifro »Lesna galanterija« št. 20702. (b) Deklico 7. boljšimi šolskimi spričevali, poštenih staršev, ki ima res pravo veselje do trgovine, dobro je tudi, če razumo nekoliko nemški jezik, so sprejme v trgovino z meš. blagom na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod »Le poštena« št. 20705. (b) Kuharico za gostilno, veščo In varčno, do 40 let staro, sprejmem. Plača ln nastop po dogovoru. — Ponudbe s sliko na gostilno Rački, Delnice. Vzgojiteljica s perfekt. znanjem nemščine, se sprejme k dečku. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »1938« 20783. Pridnega hlapca h konjem sprejmem, za vožnjo različnega lesa proti dobri mesečni plači, s 1. Jan. - j Josip Druškovič, Slovenji Gradec. (b) Vzgojiteljico s popolnim znanjem nemškega Jezika, Iščem k 2 otrokoma. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« 20736. (b) Služkinjo vajeno kuhe, pošteno In zdravo, sprejme trgovina Kovačlč, Maribor, Slovenska ulica 10. (b) Krojaškega pomočnika samostojnega ln zanesljivega delavca, sprejmem v stalno delo. Naslov pove uprlvl »Slovenca« v Celju št. 20657. (b) Pošteno natakarico ki bi prevzela na račun, sprejmem. Potrebna kavcija. Glavan, Mivka 27, Trnovo, Ljubljana. (b) Družabnika ali družabnlco sprejmem. Nastop službo po dogovoru. Priglasitev upravi »Slovenca« pod »Družabnik« št. 20.700. (b) Prodajalka z večletno prakso — se sprejme v specerlJsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalna služba 77« št. 20187. (b) Prodajalka za popolnoma samostojno vodstvo večje mlekarne, ' se išče, event. se da na račun. Samo res sposob- j ne, Izkušene, štedljlve ln vestno osebe (prednost srednja leta) se upoštevajo. Lahko bivša kuharica. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, plačilnimi zahtevami ln drugimi podatki upravi »Slovenca« pod »Trajna, dobra služba«, št. 20782. (b) Trgovska hiša na deželi z več osebjem, Išče pripravno, pošteno In samostojno kuharico ln mlado dekle za vsa hišna dela, po možnosti z dežele. — Nastop čez 10 dni. Ponudbe z označbo referenc in zahtevo plače в stanovanjem In hrano v hiši na upravo »Slovenca« pod «t. 20707. Osebe, ki so Iz Zagreba, pridejo v poštev ako se predstavijo osebno med 10. In 12. uro — Rabareva 9. (b) Tkalce Izvežbane za ročne statve s jacqurd stroji, sprejmemo takoj. Naslov pove uprava »Slov.« pod 20585 Čevljarskega pomočnika zmožnega tudi vseh šlva-nlh del, sprejmem takoj. Mesto stalno. — Baje, St. Jernej. (b) Deklo staro od 16 let naprej, sprejmem na deželo za pomoč gospodinji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zelo pridna« St. 20500. Pridno in pošteno dekle ki zna tudi nekoliko kuhati, sprejmem takoj v službo. Anica Gašperlln, trgovina, Begunje pri Lescah. (b) ГЈТТТГШП Hišo v Preddvoru prodam. Tujske sobe, veliki lokali. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 20182. (p) Nova moderna vila enonadstropna, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina« 20742. (p) Enodružinsko hišo novo, prodam ali oddam v najem blizu postaje Trzin. Stefan Jankovlč, Loka. (p) Prodam parcelo pred novo III. gimnazijo za knjižice Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20749. Parcela poleg šole v Zg. Slškl — naprodaj. Polzve se pri dr. Vrtačnlku, Trdinova ulica 7. (p) Lepa hiša, tik Ljubljane v lepi legi, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrednost« 20746. (p) Posestvo 11 oralov, poceni prodam. Bližina postaje Tržišče, Dolenjsko. Naslov : Flov-har, Tabor št. 3, Ljubljana. (p) Gostilna s kegljiščem, dobro uvedena, v centru Zagreba, ugodno naprodaj. Vprašati : Hofer, Illca 113, Zagreb. (p) Mlin in žaga s sedemstanovanjsko hišo in posestvom, prt kolodvoru, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20.697. (p) Trgovina na deželi dobro ldoča, s trafiko — zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »30.000«. Hišo x velikim zelenjadnlm vrtom, pripravno za obrtnika, takoj poceni prodam. Cesta na Loko 22, Ljubljana. (p) Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnin parcel S vodovodom In elektriko v bližini postaje. - Pojasnila; Vlžmarje št (9. (p) Fanta po možnosti že vajenega nekoliko ključavničarstva ki bi Imel vesolje se priučiti avtomatičnim pletll-nlm strojem sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalno delo« 20635. Mesarskega pomočnika pridnega, zmožnega vseh mesarskih del, sprejmem v stalno zaposlitev. Mesarija v mestu. Pismene ponudbe z referencami upravi »Slov.« pod »Poštenost« 20738. (b) Ćitatfe in širite »Slovenca«» Nova hiša dvostanovanjska, a vrtom, v lepi legi v Kamniku, takoj naprodaj za 86 000 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.131. p V Brežicah In okolic! eo naproda) hiše, krasna stavblSCa. vinogradi, sadovnjak! ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra it C, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število pareel. kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brez plačilo na razpolago, (p) Srečno tn veselo novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem IVAN LEGAT Spectlalist za pisarniške stroje MARIBOR — LJUBLJANA Samoprodaiai Vetrlnjnka 30 - Tel. 2434 — Prešernova «4 • Tel. 2(3« Vilo novo, prezadolženo, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe v upr. »Slov.« v Celju pod »Vila« št. 20609. (P) Hišo z gostilno, trgovino ter gospodarskimi poslopji, do leta 1950 davka prosto, prodam v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20744. Tkalnica bombaževin manjšega obsega, prezaposlena, sijajno upeljana, nujno naprodaj resnim Interesentom. • Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tkalnica« 20728 (p) Enonadstropna vila dvostanovanjska, skoraj nova, z lepim vrtom ln sadovnjakom v Celju — ugodno naprodaj. Vprašati na podružnico »Slovenca« Celje, pod šifro »Izredna prilika 835«. (p) Parcelo prodam ter pozidam hišo na Isto na mesečna odplačila. — Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje, pod »Bil» žlna Celja«. (p)| V prijazni in prometni vasi na Hrvaškem, napro-' daj novozldana hiša, primerna za trgovino In vsako obrt, z vrtom ln 12 oralov polja. Prevzame se vodstvo pošte. —• Cena 200.000 din. Naslov Poštni urad, Laslnja. (p)j Hiša dvostanovanjska, priprav^ na za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem ln obsežnim vrtom, na prometnem kraju, naprodaj ali se odda v najem. Pojasnila daje Pavel Bren, Črnomelj. (p)| Večje zemljišče v LJubljani ali bližnji okolici, na gramoznem terenu, ne glede na to, ali je bodoči stavbni svet ali ne — Iščem. Oferte naj točno navedejo paro. št. zemljišča, katastrsko občino, površino ln ceno za, 1 m» s plačilnimi pogoji. Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Večje zemljišče« št 20662. (p), Redka prilika! Trgovsko hišo z velikimi stranskimi prostori in zemljiščem, zaradi selitve takoj prodam za tretjino taktične vrednosti. «' Vse zidano s trdim materialom ter krito z opeko. Cena 360.000 din в nepremičninami. — Dane Priča, Orlsvac. (p), Dve hiši z gospodarskim poslopjem, z novo ograjenima vrtoma, gozdnimi parcelami, njiva, pripravno za upokojence • prodam. — Prodasta ee hiši posamezno brez parcel, v le» tovlškem kraju na Gorenjskem. Josip Ambro-žlč, Begunje pri Lescah S Proda se: 9 stanovanjska trgovska hiša i več lokali v sredini Ljubljane na najpro-metnejšl točki za ceno 1,200.000 din, prevzem hipoteke. Trgovska hiša a več stanovanji ln lepimi lokali v sredini LJubljane za ceno 975.000 din. obrestuje se 7%, gotovina nI potrebna. 6 stanovanjska vila z vsem modernim komfortom, masivno zidana 750 000 din« letni donos 65.000 din, —■ PlanlnSek - Beethovnova št 14. (p) Kupi se: Večstanovanjska hiša po možnosti pri sv. Krištofu, novejša, do zneska 475.000 din, plača se ▼ gotovini. Nova vila, tri-stanovanjska v severnem delu Ljubljane, za gotovino. Parcela za zidanje vile pri Sv. Krištofu de 700 m'. Naprodaj več posestev na deželi po ugodnih cenah, plača se lahko s hranil, knjižicami. Planinšek - Beethovnova St 14. (p>j Za Novo leto globoko znižane cene vsei damski konfekciji pri F S CSOUIf 1Ш LJUBLJANA ■ la ^IVmVMK Stf. Petra testait 29 Na zalogi krasna izbira damskih zimskih plaičev in sicer: športni zimski plašči............Din 250 — boljši modni s kožuhovino.......... a 390-— damske volnene obleke modne........ c 180-— zimske perilne obleke........... « 75 — zimske lutranje halje............ « 90-— modna in športna krila v vseh velikostih ... « 55-— damske in dekliške in smučarske hlače .... c 90-— kakor tudi kompletne obleke in pletenine za smučarke, otroške pla<čke in oblekce, damske zimske bluze, klothalje, damske in otroške pidžame itd Na zalogi tudi velika izbira štotov za plašče in obleke, ter izdelujemo tudi po naročilu po nainovejših žurnalih. ШШШ Krojni tečaj Pričetek 10. januarja 1938. Najmodernejši — najlažji sistemi Po želji praksa v šivanju Cena tečaja 250 din. Prijave Damski salon Jožica Kumelj Ljubljana, židovska 3-Ш. Enovprežne, dvovprežne sani s pomožnim sedežem - naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Zrkovska 42. Avtomatično tehtnico do 10 kg, dobro ohranjeno, proda »ABC«, Ljubljana, Medvedova cesta 8, tel. 34-44. Štiridelno stojalo za kavo skladiščne police, 2 manjša pulta, ključavnice za mizarje, več raznih kartonov — proda ZavrSnik, Gllnce, VI1I/3. <1> Štajerska jabolka prvovrstna, namizna, v veliki Izbiri po nizkih cenah, pakovana po ca 10 kg stalno na zalogi pri M. Kompare, Gradišče 7. 6 dinarjev vas stane 1 kg domačega pralnega mila, ie ga sami kuhate z milnim ek-straktom » R U H A « po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogeriji Rudolf Hafner, Ljubljana Celovška c. 61 - tel. 36-65 Wertheim blagajno vinsko stiskalnico. Šivalne stroje, plinski generator, euAllno peč, pločevino, kotlovino, avto-pe-resa, kovaško železo — (Flaschenzug) 5 tonski, vezi, kroglično ležaje in avto dele, motorje, valj za kompresor, zobna kolesa, blcikle, pletilno stroje, stojala za kolesa, cln, cink. svinec, aluminij, peči železne — prodam. Kristan Franc, TyrSeva cesta 64. (1) I PohKtvo I Moderno ,ln kvalitetno pahssfvo zajamčeno, že od 1800 din spalnice (76 din kuhinjske oprave 176 din kuhinj, kredence 400 din omare 1S0 din postelje Itd. Sprejemajo ee naročila Oglejte el veliko Izbiro pohištva pri »OPRAVA« Ljubljana, Celovška c. 60 Prodam moderne spalnice vezane, orehova korenina ln furnirane, politlrane Mizarstvo, p. Struge, Dolenjsko. (S) Vsakovrstne spalnice ter jedilnice ln kuhinje dobite po najnižjih cenah vedno v zalogi pri Henrik Bitenc. strojno mizarstvo, Vižmarje-St. Vid. Jedilnice lz orehovih korenin. Orehove spalnice od 6600 din, Imitacija kavkaškl oreh od 3600 din, pleskane od 1800 din - vam nudi mizarstvo Josip Gol J ar, Florjanska 1. (S) PohiStvo Več modornlh Speranlh spalnic, kuhinjskih oprav na zalogi : Vraničar Franjo, Puharjeva àt. 1. (S) '»'MARIBOR,, no Klavir kratek, črn, krasen glas, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 20647. (g) Din 15- nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri d novih niost sorti-ranlli samo Dinioo- Dokler traja zaloga Veieptč Jerueieva c.25, Ljubljana Kratek klavir za učenje, ugodno naprodaj. Mlakar, Vllharjeva št. 2 a. (g) Najbolj se boste zabavali z Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK trgovina i razllčn ml Instrn-mentl In potrebščinami ljubljana Miklošičeva cesta 4 Opozorilo * Kdor bo o Ložar Fran čiskl Se govoril neresnlč ne besede, po postopala z njim sodnijsko. — Ložar Frančiška. (o) Na dražbi ki bo 8. febr. 10S8 na eo dlšču v Rogatcu, se bo prodalo posestvo z vinogradom v bližini Rogaške Slatine. Najnižji ponudek 76.602 din, lahko se plača s knjižicami Ljudske posojilnice v Celju. Natanč neJSe Informacije daje Karol Golob, Celje, Ga-berje. (o) Generator kupim (Drehstrom) 220-380 V od 10-26 KVA ln nekaj motorjev lstosmernega toka od 1-6 PS od 110-300 voltov. Ponudbo pod K-4281 na Interreklam, Zagreb 1-78. Učiteljica nemščine poučuje z naglim uspehom. Puchlnger, Grndl-šče 8. pritličje. (u) Inštruktorja za nizki honorar ali kosilo Iščem. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. Ï0788. Angleščino in nemščino poučuje diplomirana učiteljica gospa Pla Llpov-šek - Menardl, Trubarjeva «t 2-11. (u) Dnevnim večerni Krojnitetal iA damska oblačila se prične dne 10. ianu-arla I0S6. - Prijave sprejema dnevno Teodor Konc astnik od kr. banske upra ve dovoliene šole Llubllana Aleksandrova cesta 5./I1 Inštruktor mlad, sa vse predmete prve gimnazije (klasične) - ee sprejme. Naslov pove uprava »Slov.« pod 20673. Nemščino poučuje poceni, zanimivo z naglim uspehom lzku> šena učiteljica. V dvoje cena malenkostna. Naslov v upravi »Slovonca« pod št 20678. (u) ) Hranilne knjižice vse — tudi podeželske 3% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov VREDNOSTNE PAPIRJE stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu liposlujem vse bantne in blagovne posle nakup in prodajo premičnin in nepremičnin blago, hiše, vile, parcele itd. Al. Planinšek trg. ag. za bančne posle LJUBLJANA Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35—10 Zidarski mojster koncesloniranl, išče tihega družabnika. V poStev pride poilr ali zidar, ki ima v svojem kraju do bro pozicijo za zidarsko obrt. Ponudbe v upr. »81.« pod »Ugodno« St. 20183. Posebna prilika! Za manjšo Industrijo ali obrt se daleč pod ceno proda ev. s hipoteko, v surovem stanju zgrajen soliden večji objekt. Zazidano 608 m«, površina 6000 mi ali več. Industrijsko prebivalstvo, železni ca, električni tok, vodovod na Gorenjskem. — Vprašati pri g. etlm v LJubljani, Puharjeva 14-1, Postni predal 219. (d) Ureditev dolgov potom sodnih (n Izven •odnib poravnav Nasveti v konkurznlh ca devah In v teb drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestavu In apro barija bllane PRICMKKBA KRUUITUV vel posli KMECKK ZASOITB Edina konceelonlrana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. T Telefon 38-18. 3% оћшшсе za likvidacijo kmečkih dolgov kupujemo stalno po nalviSji ceni Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12 Telefon 38-10 Cirkularno žago dobro ohranjeno, na električni pogon, 220-380 V -kupi Battellno Anuelo, Aljaževa 36. (k) Kompanjona za manufakturno trgovino v centru mesta Maribor, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Gospodar«. St 20582 (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, delni ce, kupone, 3% obveznice kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 11. Telefon 38-10. Za izdelavo ln razpečavanje zaščitene priprave, proti vsakršni poškodbi pneumatlke pri kolesih itd. - Iščem kapitalno močnega sodelujočega kompanjona. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Množlnskl Slager« St 20176. (d) Denarne posle: Poxrfidotonln Uredilo» -«notfcnje vlotf t* lanoline go o vi uo Kulo/bekaoitaif Poravnate - Upravo nepre ulctun - PetCne napcefl - inlormnclle - llreclHre revlille, Dllunce, to ma tu Kontrolo Kili govodstva ie> vue dime ir* vbko коаро dara*« posle izvea» SVETOVALEC koacesitonn-ns trgovsko - gospodarim poa.ovamlca K. Kovačlc v Ljubljani. Geata 29 ottobra etev. T 25.000 din posojila iščem za 6 mesecev. — Obresti 12% plačam takoj Ponudbe v upravo »Slov « pod »Dobri žiranll ali In-tabulaclja« št 20607. (d) Soliden zakonski par Išče 80.000 din posojila proti primernim obristlm na 6 letno amortizacijo. -Jamstvo dvojno. Naslov v upravi »Slov.« pod 20566 30.000 din posojila potrebuje obrtnik v Savinjski dolini za razšlr-jonje obrti. Vknjižba na prvo mesto. Posredovalec i%. Naslov v upr. »Slov « v Celju pod St. 20580 (d) Stare slike in tud| moderno umetni Ske kupuje In prodaja • »An tlkvarij-Umetnost« Ljubljana, Mestni trg 17 Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenab ""ERNli, juvelir, Ljubljani. Woifova ulica AL 8 Staro zlefo, zlato zobovfc tn srebrne Krone kupujem oo nalviiiib dnevnih cenah A. KAJFE2 urar i.iubtlana. Miklolfîev» 14 Dve stružnici šeplng In vrtalni stroj — kupi Tehnična pisarna, Ljubljana, Pražakova 8 V ponudbi navesti točon opis ln ceno. . (k) Zakonca brez otrok želita vzeti v rejo otroka, boljše rodbine. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 205 68 Gospe, gospodične, gospodje, zakonci, posestniki brez otrok! — Kdo sprejme fantka boljših zakoncev, sedaj v osirotelem položaju, za svojega, tri ln pol leta starega, čvrstega, čednega ln zgovornega T Cenj. ponudbe v upravo »81.« pod »Veselje na stara leta« 2067» SMUČARJI! POZOR! Prodam veliko SMUČARSKIH JERMEN (bindung) pod vrednostno ceno I Hitite ne bo vam žali FRAN JENKO sedlarstvo in trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Medvode Gospod želi spoznati črnooko, 26-letno uradnico, službujočo v Ljubljani, v svrho ženltve. Ponudbe e sliko v upravo »81.c pod »Prž. uradnik« St. 20540. (i> Dobra šivilja želi resnega znanja z boljšim drž. uslužbencem ali upokojencem zaradi ženltve. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Diskretno« št. 20593. (ž) Resnega znanja z dostojnim, dobrim ženskim ercem, želi simpatičen državni uslužbenec. Dopise pod »Ustvariva pomlad« upravi »Slovenca« St. 20787. (ž) Gospodična s premoženjem, 41 let stara, poroči dobrosrčnega, resnega gospoda z lepo eksistenco. Cenj. ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zaželjenl srečni dom« it. 20610. (ž) Vdovec brez otrok mizarski mojster, z lastno hlSo ln delavnico, popolnoma bam, želi poročiti gospodično ali vdovo. Le resne ponudbe v upr »Slov.« pod »Sreča« 204 90 ...... ••• ....... ...M.M.. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Samoprodaia РАШ0 APARATOV .bluupuiikt', .lngclen', .Sachsenwerk4 itd. Velika izbira! Naiugodneiši nakupi ДсШГ I. ĐANJAI Ш&Г.впа, rcihloâiceva 20 Menza, iKoîodtrcrska ul. 1 nudi abonentom okusno domačo hrano. — Kosilo in večerja 9, 11, 12 din. Na razjiolago tudi brezmesna brana. Zajntrek ob 6 zjutraj — 1—3 din. Poskusite naSe domače krvavice, pečenlce, Šunko — uiočnnta jedila lu pecivo. Srečno novo leto! Produktivna Čevljarska zadruga z. z. o. z. v Črnomlju Otroški vozički naj- Dvokoleaa, Uvalnl atroB noveULb modelov motorji, trlolkUl porretljivl eo «elo atzkl cenl< Onim frimkoi „TRIBUNA" V. BATJEl, lJUtUJANA, Kartovika « Podružnica Maribor, Aleksandrova cena 26 inženir ali absolvent «troj. tehnike, mlajSa moî, ki ima veselje do serijske fabrikaciie v lesni in pohištveni široki, posebno Se do kalkulacije in racionalizacije potom časov, študij („ZeiUludien"), dobi stalno mesto pri večji industriji v Sloveniji. Prednost imajo oni z nekaj inozemske prakse. — Ponudbo na upravo Slovenca pod šifrot „Organizacija* Gostilna KlemenCK prej feritne vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem želi srečno novo leto. Se priporoča A.. KlemenCIC Veselo in srečno novo leto teli vtem tvojim odjemalcem 1er se nadalje priporoča tvrdka „Je-Ja" (Ješe Janko) Miklošičeva cesta Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se jim še v nadalje priporoča za naklonjenost F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 30 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. Pavlin, Florjanska ul. 11 Knjige pisane v prekmurSčlnl, nabožne ln Šolske, kakor tudi časopise - kupim. • Ponudbe v upravo »Slov • pod »Prekmurje« St 20620 Kože lisičje, kune Itd. - kupuje po dnevni eenl Krašnja Mirko, krznar. Ljubljana, Frančiškanska ulica 1. k Cunje krojaško odrezke. stan papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska IS Naznanjam cenjenim poetom, da odprem 1. Jnriuor]a na novo urejeno restavracijo O GRRJSKO KLET s priznano dobro kuhinjo in Izvrstnim vinom. Sprejemajo ee abonentil — Banketi I — Na dom ee dostavljajo tudi razne epecijalitele. — Za obilen obisk ee priporoča VLADIMIR ŠAPLA Priporoča se Al. PlaninSek, koncesljonlraM pisarna za bantne In khrçovne porte Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. — Telefon 35-10 izposkufe nakup in prodajo posestev, hiše, vile in parcele Opravlfa In oskrbufe večje hi^e, denarne in premoženjske zadeve Vile, hiie in parcele itd. lahko knpite z ra.-.mmi hranilnimi knjižicami 4+1 CEVNI SUPER ZA VSE VALOVNE DOLŽINE MtTADOR H. Vi 4+1 cevni nuper pozicijski preiemnik z okiodo — regulator zvoka — oevetuena skala r izpisanimi imeni postaj — selektivnost rtk Hz — preti-kalo za vse napetosti — 9Wattna končna pentoda — 8 valovna območja: 16.7—51 m. 198—5нбш, 725—2000 ш. Ugoden nakup starih aparatov! PRi MESEČNO PHILIPS RADIO ZASTOPSTVO H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 Znana trgovina čevljev Franja naznanja cenj. občinstvu, da je prenovila svojo trgovino, ter da bo poleg dosedanjih čevljev vodila prvovrstne in elegantne izdelke v najokusnejši obliki Predno se odločite za nakup čevljev, obiščite brezobvezno znano trgovino S n o {, Ljubljana, Prešernova ulica, ki Vam želi obenem srečno in veselo Novo leto. IŠČEJO: Skladišče •vont, z dvoriščem ,vza-aiem. Ponudbe upr. »Slo-reneac pod »Ljubljana«. 80787. (m) Trgovci! Kateri bi oddal podružnico mešanega blaica zanesljivi osebi. - Pošljite Ponudbe v upravo »St.« pod »Na deželi« St. 1»987 Lokal manJSl ali večji, tsčem. Plačam eno ali dve leti naprej. Ponudbe v upravo »Slor.« pod »Stroitl center« St. 20684. (m) ODDAJO: Mlekarno oddam Izve se v mlekarni, Vodnikov trg 4. (n) Skladišča niha. betonska - oddam ♦akoj. Plečko, Koblarjeva St. 7, telefon 22-86. (n) Delavnico na dvorišču, Mestni trg St. 9, poceni oddam solidnemu obrtniku »a mirno obrt. (r.) Trgovino prt Ljubljani, oddam v nn jem za 150 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 20Б9Б. (n) Lokal z Inventarjem ln blagom, zaradi bolezni takoj oddam. Polzve se: Tavčarjeva ul. 2, pri hišniku. Lep lokai pripraven za trgovino, pisarno ali obrt, se odda na prometni točki blizu kolodvora. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 20627. (n) Trgovski lokal primeren za konfekcijo, v centru, sestoječ Iz Šestih prostorov — oddamo s 1. majem 19J8. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Slfro »Center« 20628. (n) Dva lepa zidana prostora (po 45 m1) oddam ugodno v adaptacijo, za stanovanje z uporabo vrta, ali pa za mirno, čisto obrt. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« St. 207Б4 (n) Stavbišče sredi mesta Celja, za skladišče Jako primerno, se odda v najem event tudi proda. Prodajajo ee tudi mecesnove kad| ln doge. — Naslov v upravi »Slovenca« r Celju. (n) Poslovne lokale primerne >a damsko krojaštvo, s celotnim Inventarjem, takoj poceni oddam. Vprašati : Maribor, Koroška cesta 11, pekarna. (n) Trgovci i pozor! Opremljen trgovski lokal v centru trga Slov. Konjice. na križišču ceat, c velikimi skladišči, oddam takoj v najem. Pripravno za trgovca z deželnimi pridelki. - A. Krlsnlč, pos., Slov. Konjice. (n) Enosobno stanovanje oddam. Posavskega ul. 13, pri stadionu. (C) Trisobno stanovanje v pritličju, oddam takoj mirni stranki. Poljanski nasip 34. (č) stanovanje ruarjem. Po Enosobno oddam s februarjem. Pod mllščakova 26, za Bežigradom. (6) Trisobno stanovanje komfortno, oddam e februarjem 1938. Grablovl-čeva 14 a. (č) Dvosobno stanovanje vlsokopritllčno s kopalnico, oddam s 1. februarjem aH pozneje. Bleiweisova cesta J, II. nadstr. (č) Udobno stanovanje Stlrlsobno, telefon, ves komfort ln pritlkllne — zaradi centralne lege primerno za poklicno delo -oddam za februarski termin. Ogled v I. nadstr., dogovor v II. nadstr. Kersnikova T, poleg restavracije Slaratû. (č) Enosobno stanovanje oddam. Ižanska 96. (č) Enosobno stanovanje prt prosto, takoj oddam — Cesta na Loko 22 (dvorišče). (č) Trisobno stanovanje s kopalnico oddam februarja na Celovški e. 44/11. Več se polzve v Gregorčičevi ulici 19/1. (č) Dvosobno stanovanje z uporabo vrta oddam za 500 din na Opekarski c. Poizvedbe : žerjav, Vegova ulica 8, pritličje, levo, od 9—10. (č) Opremljeno sobo oddam takoj. — Plečko, Koblarjeva 7, telef. 22-86. Opremljeno sobo oddam gospodični z vso oekrbo ali brez. Sv. Petra cesta 14-1. (s) Opremljeno sobo 2 postelji, poseben vhod, takoj oddam. Vprašati pri Fujan Galjevlca ». (s) Opremljeno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam gospej ali gospodični. Cesta v Rožno dolino 20, visoko pritličje levo. (a) Največje ljudsko zavarovanje želi vsem svojim zavarovancem v novem letu mnogo sreče, zdravja in uspehov! V novembru in decembru 1937 je KARITAS izplačala csle zavarovalne vsote v 72 smrtnih slučajih (Ti slučaji so imenoma navedeni v našem listu »Naša Moč«, ki izhaja mesečno т 105.000 izvodih in katerega dobivajo vsi naši zavarovanci) гЧKARITAS} V novembru in decembru 1. 1937 se je prijavilo v KARITAS 1651 novih zavarovancev NaSe jamstvo: Din 72,€00,000 KARITAS zavaruje za: 1. POSMRTN I NO 2. STAROSTNO PRESKRBO 3. DOTO Pojasnila in prospekte dobite brezplačno pri: KARITAS, Ljubljana, Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Orožnova 8 Opremljeno sobo separlrano. oddam takoj eni ali dvema osebama Zavrsnlk, Gllnce, VIII/». Opremljeno sobo lopo, sončno, s souporabo kopalnice, oddam. Poljanska ceeta 18, pritličje desno. (s) 1ЕШЗШ! Dijakinjo sprejmem na stanovanje Veranda, kopalnica ln klavir. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 20767. Globoko užaloščeni naznanjamo veetn sorodnikom, prijateljem U1 znancem, da aa« i« za vedno zapuetila naia i&kreoo ljubljena mama, acotra, t«l», UAČji ia babuca, goep« Merira Petrovec vdova po šolskem upravitelja danee, da* 31. décembre, po kratki, mučni bolem, pravidana s tolažili »y vere. Pogreb drage nam pokojnice ee bo vršil т nedeljo, dne 2. januarja ob 14 iz mrtvaike veže ep loin e bolnišnica na pokopališče k Sv. Križu. Liubliana, dna 31. drcembra 1937. Globoko žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Vsaka boljša oseba le malo trgovsko sposobna, lahko zasluži dnevno 600—1000 din. Odstopimo banovlnska ln okrajna zastopstva za nas epo-halnl, edinstveni, brez-konkurenčnl predmet v državi. Povpraševanja v milijon komadih. Kupec Je vsak brez razlike, privatnik, trgovee. Industrijalec Itd. Btrokovtio zna nje nI potrebno. Stalna eksistenca, dobra pozicija ln velik, siguren dnevni ■aslutek. Keflektari ti aa zalogo, morajo položit) v gotovini S.000—5 000 din Same resne ln obširne pismene ponudbe pod st. 48.420 poslati na Pubilcl-tas Zagreb, Illca t. Zahvala Vsem, ki 6te nas ob izgubi našega soproga, očeta, zeta, svaka ia strica, guspoda Antona Filai strojevodje državne železnice tolažili, počastiti njegov spomin pokloni h toliko lepega cvetja in ga spremili na zadnji poti; nadalje њеш In ste izrekli svoje soialje usmetno ali pit,mono, gg. duhovnikom godbi »Slogi«, ш goep. h ranču Verèecu iz Lj ubija* a, 31. dec 1037 iozirja — naj iskrene) ia hvala! ŽALUJOČI OSI AU Javljamo preialoetno vest, da je umrl naé zlati očka, aie ie brat, stric Ivan Roîrnan stavbenik previden s tolažili ev. vere. Pogreb dragega pokojnika bo danes v eototo, tine l januarja 1438, ob X ari popoktoe iz pukopališćne cerkve pri Sv. Krila v Ljubljani. L j a b I j a ■ a , dne 31. decembra 1937. Kata, žena, Marke in Tilka, otroka in ««tale sorod etra. Š ■i. Zahvala Vsem, ki so ob prebridki Izgubi našega nepozabnega soproga bi »teta, gospoda Antona Globočnika i z nami sočustvovati, polastili njegov spomin te poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo Zlasti pa se zahvaljujemo požrtvovalni zdravnici g. dr. Strnadovt, g. dr. Soncu in prei. duhovščini Žalujoča rodbma POâTARINA (П-AĆENA U UOTOVU I f < Godîna II • Svesfea US DECEMBAR 1937 НЕРТО/ЈЛЈНР^ B; DIN. » Тм^^ " PWfrrrLATAi J^^4* QODlSNJA OIN HO , poi-uaooiSrsijA din ла e«rv4Teaoi*NjApiN. « (."ll.OtKOVNI RACUN BBOJ «»»•« izLAari avAKoa is-on u Mesecu REDAKCIJA 1 AOMÎNteTffAOUIA SQMQVO ! f 1 л <. . "...■>.. • • Л»' ç > ••. О.ДЧ зч •.:■-.:■: • ' 1 "•-.'■ y ! ' " -'' ' '' »"si1'■.>.: ■•*•' - POSLE DVADÊSÎTr GODINA. Ferdinand l^oulka 2RTVE HOUVUDA. „TKe New York Woman" TglEfON. .The Nalionol Géographe Magf-ine", VeJingtvn BURf-NJE ARABIJE. .Frankfurter Zeitung* (3RA7IUANSKI DIKTATOR VARGAS. ,Grirtgoire\ Pariz O UfICAJU BIOSKOPA. .Ninelueiill» Cettlury", London .iAPAN I K'NA. rAiia", Njujork SCOTLANO YARD. Hcrry Gmy VUK. KASAD2IC. Alakiûndar Belić • PAS1ZÀM U JU7.NOJ AMERtCl. „Currenl Hulory". Njujork LOVCI BISERA. „Neuej Wiener Journal", 8eč JESTE U >RECN| U IJUBAVir Allred Adlar'"4 ' * ? NEMAČKA \ RUSIJA. .Euro,« Nouvel!«*, Posamezna Sievtma ô Dan. — Ledna naročnina 60 Din. Ako Se niste naročnik Izbora, ali ?e ga Se niste brali, izrefcite spodnji kupon in pa tako1 pošljite upravi Izbora v Borovo, ki Vam bo saston; poslala naoglédno števiko Izbora Upravi Izbora, Borovo Pošljite mi zastonj eno itevilko Izbora na ogled I naslov TJroH nam Je nmf dobri soprog, a tek te start «tet FRANC JAKLIČ 4ri. in del. poslane«, pisatelj, sadatitelj v pokoja Pogreb bo v nedeljo, dne 2. januarja 1938 ob Štirih popoldne od doma v Mostah. Ciglerjeva ulica St 25, na pokopaliMe k Sv Kriiu. V L J a b I j a n i, da« »1. decembra 1037. 2 a I a j o it : Ivanka, ïena; Lado, Milo, sinova; Vida, Mirni. Toni, NnSka. Helena, Ivka, hčere snaha Marija; vnuka in vnukinje Franci, Joiek, Zdenka, Doriea, Marlenka. Potrebni uvod Oajtek Ivmn, Ljubljene yOD6CB GUM6NI ^ PROIZVODI. TVOR NIC 4 GUMENIH PROIZVODA ^SIFA <>. rULJKOVlČA AID. Krojači! Šivilje! Moško in damsko krojno knjigo dobite pri Knafeij Alojziju, Ljubljana, Krl-ževnlška ulica. Najnovejši kroji. Zahtevajte pro-apekt. (1) Štajerska jaboSka dobite poceni prt GOSPODARSKI ZVEZI Ljubljana^ Tyrâeva e. M Kauče, žimnicc, otomane in vsa tapetniška dela zajamčeno solidno IzvrSujo po najnižjih cenah tapetnik in dekora-ter A v e. Kobilica, Ljubljana, TyrSeva c. Sfi. Blago na Izbiro v zalogi Telefon 22-28. (i) Šivalne stroje nove in rabljene, Singer, čevljarske, Adler in Viktorija, po celo nizki ceni naprodaj v trgovini Triglav, Keeljeve ii. (1) Bukov les 60 m«, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod (t. 10534 Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drve i. PogaCnik Bohoriče»» > Telefon »0-51 Sir in čajno maslo nudi Prvo zagrebško hig. centralno mlekarstvo I. Horvatlč, Zagreb, Ilica St. <», tel. 23-12. (1) pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon ètev. 25-73 Več vagonov krme proda proštija v Metliki Najcenejša drva v vsej LJubljani, ker so lastne produkcije, dobite v Slški pri Keržlču, Gubčeva ulica 21. (1) Krojaško delavnico a vsem inventarjem, v prometnem kraju, prodam ali dam v najem. Ponud be v upravo »Slov.« pod »KrojaStvo« »t. 20658. (1) шншнананв Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik ■ Mestni trg tS. Ugoden nakup morske trave, žime, cvtlha za tnodroce in blaga za prevleke pohištva. ашвпавпвнв Peči, štedilnike, toplodarje, dimne cevi Itd. poceni priporoča železnina Koutny, Medvedova ulica 28. (1) Šivalni stroji dva ženska ln en krojaški poceni prodam. Od 350 din. Novak, Resljova oeata 10, podpritličje. (1) ...........—ц ii. i ——^i Kupujemo domače hrastove hlode v debelinah nad 25 cm in dolžinah nad 3 m Ponudbe staviti na: REMEC-C 0. 9 lesna industriia-tovarna parketa DUPLICA pri Kamniku Kdo vam bo sporočil vse novice iz tujine. hier biva oad 350.000 no$№ rolahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa тее zanima Zato ie nej bolje, ako si takol naročite mesečnik „Izseljenski vestnik Rainer Id na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno ia Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Di*. Naročite si 9e in pišite še danes na naslov: Oprava izseljenskega vesfnlka Rafaela, Lfnbllana, Ttjrševa 52 Nočem postelje v eobi; samo JAGROV spalni KANAPE. COUCH. katerih prednosti « oglejte pri Ј^р^Ш^^Ц ЈД0ЕП FRANC LIIIDLIAIMA, Sv. Petra cesta 17 leceion 20-42 Na zalogi îtna pa tudi veliko izbiro modrocev, otoman tei veliko Szhiro blaga /.a prevleko pohiStval Naročajte in šarit® »SIOVEHSA« WzVe cene I Solidna izdelava i Zahvala Ob težki izgubi пабе predobre mame, stare mame tu tnRSe. gospe Âne Berger izrekamo evojo najglobljo zahvalo vsem, ki »o naSo mamo spremiti na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo KosP- duhovnemu svetniku GosporlCu za lepe poslovilne in tolažilne besede ob njenem grobu, zahvaljujemo se pevskima zboroma Trboveljskega Zvona in Zarje, ki sta pod vodstvom g. Oskarja Mola zapeli žalostinke. Delavski godbi za zadnje spremstvo. Globoko se zahvaljujemo tudi ge. zdravnici dr. .legliievi, ki ji je lajAala bol v zadnjih dneh njene dolgotrajne bolezni, in vse, ki so se nas spomnili 7. izrazi soïalja in ki ao z venci okrasili njen prerani grob. NaSa topla zahvala tudi vsem onim, ki so s tiho molitvijo stali ob strani na zadnji poti naÀe nepozabne mame. Trbovlje, dne 28. decembra 1937. Žalujoča rodbini Berger in Počivavšek 15 starih jesenov na deblu, ob cesti, železniška postaja, prodam. -Vprašati pri gradbeni zadrugi »Neptun«, Ljubljana, Beethovnova ul. 14, mezz., postni predal 118. dobite osa pojasnila glede inseratov! Tam lahko plačate tudi naročnino za „Slovenca* 400 m* lepih drv bukove cepanice, naprav -ljene v avgustu In eep-tembru 1117, prodam. — Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj« 105(5 Projekcijski aparat Erneman, kondensator za ellke 11 cent., - prodam. Na vpogled : Miklošičeva cesta 7, v Prosvetni «vezi. Naslov v upravi »81.« pod St 20Б7Т. <1) Naprodaj dobro ohranjeni za žago № le drugi »raven spadajoči predmeti, velika, lepa sadna stiskalnica, skoro nova. Kupcem na ogled v Morju M. F ram. <1) Orehova ledrca In cvetlični med KfŠTLE ČOKOLADA V vsaki tablici čokolade NESTLE, ki se prodaja po din 1— in več, se nahaja po ena lepa sličicam Hranite te sličic« za novi album »Čudeži iz vsega sveta«, IIL zvezek »Lep« pripovedke«, katerega si lahko nabavite pri Vašem dobavitelja, album j« zelo interesanten in poučen. Barvanje las specialno Izvršuje v vseh nlansah frizerski salon • Rakar«, Prešernova ull ca 1. nasproti slaščičarn, »Ko4ak«. (ti 1000 dinarjev ln '- di več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, meeečno к delom doma. Pošljem ma-| terlal, prevzamem goto-! ve Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znain ko. »HEMIPA«, Pančevo. Brače Jovanovlč br. 20 nudi najceneje 1 Menart. Domžale. skoraj popolnoma novi, Singer in Pfaff, pogrez-ljivi, in večjo izbiro raznih drugih po zares nizkih cenah naprodaj edino pri »Promet«, nasproti ltrlžanske cerkve. (1) Nove peči štedilnike, oblogo, popra vila . kličite telefon 38-51 A. Kovačlč . Ljubljana. Viška ulica 1. beogcao, kraija petra 85 '»obika: L c SKOv*c Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. - Podružnica v Mariboru, Jurčičeva I. Dobe se v Dolisin trgovinah. Glavno zastopstvo t» Jugoslavijo: F. Tomaži?, Maribor. Kurja očesa Najbollèe sredstvo proti kurjim oieso.n je mast CLAVEN. Dobit» v lekarnah, drogeriiah tli naravnost iz tvornice 1 n glavnega ikladiiča M. lirnlak, lekarnar, Siiak Varali« «e potvorb ZaMttni mak Hotel, restarrent ln havarna v Cri k ve nie i, 25 opremljenih sob, velika terasa, krasna lepa na obali, na prodaj. Vila V Crihventci prikladna za pen zion. dvonadstropna, s stranskimi zgradbami in garažo, krasen park na prodaj. Iloiel, penzlon in restavreclta v Crikvenici, v vilskem rajonu, krasen park, 22 sob, s popolno opremo, se da v najem. Vprašati : Dr, Airte Knnteric, advokat v (rikvenlct. LES ca. Î60 m« borovtne ln 150 m« smrekovlne — v okroglem stanju, lz letošnje eetnje — naprodaj Gozdna uprava graši. Negova, p. Ivanjci (Dravska banovina) Naznanjam da eem se preselila Iz Gajeve ul. t v aledalliko ulico 7-II. ter ee priporočam cenjenim damam. Ana Hutter salon za eteznlk». Šivalni stroji Veritas pogrezljlvi .... 2000 din nepogrezljtvl . . 1100 din ■ 20 - letno garancijo v trgovini Šivalnih etrojov : U 8 8 A R Maribor Trubarjeva Ï. Ne pozabite! Ker vam Se nI znano. da Je najcenejša za vaše potrebščine le tvrdka Snoi Josip manufaktura TyrSeva 17 Srečno novo leto ! Zahvala Vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega ljubljenega, prerano umrlega brata, strica in svaka, gospoda Jožeta Zupančiča slulabnika blagopokojnega nadškofa dr. Antona Bon. Jegliča naša iskrena zahvala. Prav posebno zahvalo smo dolžni gosp. škofu dr. Gregoriju Rožinanu za vodstvo pogreba, dalje gosp. opatu in redovnim gospodom, ki so pokojniku z vso ljubeznijo stregli v njegovi bolezni, gosp. zdravniku dr. Fedranu, ki mu je z največjo požrtvovalnostjo lajšal trpljenje, in preč. duhovščini za številno udeležbo pri pogrebu. Vsem naj bo Bog ohilen plačniki Šmartno pri Litiji, Ljubljana, dne 31. decembra 1937. Ж a I ■ j л č i »stali. Zahvala Ob težki izgubi nepozabnega soproga in očeta, gospoda Antona Emeršiča r e s t a t r a t e r j a v Mariboru I se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojim sočustvovanjem lajšali zadnje trenutke njegovega življenja ter mu dali tako častno spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno čutimo dolžnost, da se zahvalimo primariju internega oddelka splošne javne bolnišnice g. dr. Stane Lutmanu ter g. dr. F. Pavliču, ki sta se toliko časa trudila, da mu omilita trpljenje, preč. duhovščini frančiškanske župnije, Glasbenemu društvu železničarjev ter pevskima zboroma pekovskih mostrov in pomočnikov, kakor tudi Sol. upravitelju g. M. Vaudi za ganljive tolažilne besede ob erobu blagopokojnika. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V Mariboru, dne 23. decembra 1937. Marija B m e r i i t in hčerka B r i g i t a. Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, strica, gospoda Ignacija Pegana btvš. posestnika in trgovca se tem potom iskreno zahvaljujemo za vse ustmeno in pismeno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh žalostnih dneh stali ob strani in nas hrabrili s svojimi tolažilnimi besedami. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, izrecno preč. g. infl. K. čerinu za njegovo spremstvo pri pogrebu, č. g. kanoniku Ferjančiču za njegovo dušno tolažbo in obiske v bolezni pokojnika, vsem gg. pevcem za ganljive žalostinke. Hvala za poklonjeno cvetje. Končno iskrena hvala vsem, prav vsem. ki so spremili našega dragega, nepozabnega očeta na njegov poslednji zemski dom. Novo mesto, dne 29. decembra 1937. Žalujoči: Turk, Peganovi tZfl./iOk ' л 4 ' ТГ Л \\i v-v /.■! ,." Cerkvene sveče, kadilo in olje ca večno luč priporoča DosiD 3agcdič - Celie trgovina ž železnino is špecerijo GUBĆEVA ULICA 2 Univerzalni Turfan mlin! — Melje moko, izdeluje zdrob. ješpren in kašo. — Zahtevajte prospekte I Samoprodaja: „Tartan", ljubliana poštni predal 86 Stroinega Inženirja praktikanta sprejme podjetje v Sloveniji. — Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro „Strojni inžener*. štev. 20513. Srečno novo leto ieli svojim cenjenim naročnikom Ivan Figar, Ljubljana Gosposvetska cesta Vošniakova ulica št. 6 Telefon 39-42 ravnokar dospele. Najnovejša uzorce poceni kupite pri ZAVESE R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2 Na željo poceni zašijem in montiram FAVORIT tovarna clkorlje - Zemun sprejme vpeljanega pofnlhd za Slovenijo, po možnosti z avlom. Ponudbe z referencami poslati na poštni predal 6. Zemun. Kavcija din lO.OfX).— se išče v garantnem pismu. Mladega uradnika s trgovsko izobrazbo sprejme podjetje s papirno stroko. Pogoj: perfektno obvladanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščino. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Papir en gros< št. 20515. Izdelujemo bronatte ZVONOVE vseh vrst in velikosti. Motorne brizgalne in gasilske potrebščine Uhvamo iz sive litine, bakra, medenine, a lu m murna itd. po načrtih m modelih vse stroine dele, ter izde uiemo komplet, stroie. / Konkurenčna cena. Kratki dobavni rok. Se priporoča in Vam želi srečno in veselo novo leto! ZVOK k. d. v St.Vidu nad Ljubljano oc> V. Zastopnika prvorazrednega in dobro uvedenega za Slovenijo išče zagrebška tovarna bombažnih in volrenih tkanin. Naslov v upravi Slovenca pod št. 19972 Alojzij Vodnik kamnoseška Industrija Liubiiana pri slavnem kolodvoru Ustanovljeno leta 1860 Solcšni proizvodi iz marmorja in granita Stritarjeva ti lica 2 banka d. d. Telefon Itev. 21-49 v L|ubl|anl Kupuie in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvriuje nakazila v tu- in inozemstvo naikulantnejše. Izplačuje brez omejitve stare In nove vloge Komercialnega reprezentativnega URADNIKA ravnateljstvu ne nad 35 let starega i akademsko ali višjo trgovsko naobraibo, veščega slovenščine, srbo hrvaščine, nemščine ter francoščine ali angleščine Sprgj уу^ ф bodisi takoj ali tekom B mesecev domača Ponudbe upravi »Slovenca« na naslov »INDUSTRIJA«, St. 20514 ,SLOVENEC« podružnica t MihloHieva cesta št. 5 + UPRAVA OBČINE SV. JURIJ OB TABORU sp orača žalostno vest da je v četrtek ob 2 pop. mirno v Gospodu zaspal, v 84. letu starosti, previden s tolažili svete vere, gospod Anton Lukman nad 30 letni občinski tajnik in tastni občan V hvaležna spomin! Sv. Jurij ob Taboru, dne 31. decembra 1937 UPRAVA OBČINE SV. JURIJ OB TABORU Zahvala Veem, ki ete nas ob izgubi naše blage, ljubljene mame, gospe Ivane Vidmar roj. Mikuž tolažili, zanjo molili in počastili njen epomin, poklonili lepega cvetja in jo spremili na zadnji poti, izrekamo svojo globoko in iskreno zahvalo. Prav posebno pa ee še zahvaljujemo prečastiti duhovščini za obilno udeležbo pri pogrebu in vse lepe, tolažilne besede. Črni vrh pri Idriji, 30. decembra 1997. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Veem, ki eo eočuetvovali z nami in nam izrazili eožalje ob preranj smrti naše nepozabne mame, hčere, 6tare mame, tašče, sestre in tete itd. — gospe Pepce Ranzlnger roj. Jan vdove po rudniškem tajniku 6e najiskreneje zahvaljujemo Poeebno zahvalo smo dolžni 6č. duhovščini v Zagorju, gg zdravnikom mariborsKe bolnišnice, odposlanstvu gasilske čete in pevcem v Zagorju. Vsem darovalcem cvetja in spremljevalcem na zadnji poti, naša najiepša zahvala! Zagorje ob Savi — Maribor — Gornja Radgona — Ljubljana dne 30. dec. 1937 J02E IN MIRA, OTROKA, IN VSE OSTALO SORODSTVO ZAHVALA. Ko je bilo na Štefanovo pripeljano mrtvo truplo našega ljubega brata in svaka, prečastnega gospoda Ivana Theuerschua župnika v Podgorju in posestnika v Tržiču v rojstni kraj, je bil blagi pokojnik v urah zadnjega bivanja pod rojstnim krovom in ob uri pogreba deležen tolike ljubezni evojih duhovekih sobratov in sorojakov. da nam je v resnici nemogoče izreči vsakemu iskreno zahvalo. Bog naj vsem stotero povrne. — Posebna zahvala naj bo pa izrečena preč. g. duh. svetniku, tržiškemu župniku Antonu Vovku, za vso požrtvovalno in skrbno pripravo ob tej priliki, preč. g. dekanu Matiji Škerbcu za vodstvo pogreba in lep nagrobni govor in cerkvenim pevcem za кгабпо petje, katerega je pokojnik tako ljubil. — Naj številni obiskovalci lepega tržiškega pokopališča pomolijo še večkrat na grobu pokojnika, kateremu ie bila iz-poljnjena zadnja največja želja s tem, da počiva poleg cerkve svojega kreta in nove maše Tržič, Trst, dne 31 dec. 1937 Žalujoča sestra Marija s soprogom Justom Vidali za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karti češ Izdajatelj: ivan Rakov« Urednik: Viktor Cenčiž