yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE:
»Recepte lahko delijo samo doktorji!« (stran Z)
Kje si, delegat(ka)? (stran 3)
Seznam odobrenih posojil SSS (stran 4)
Pomen Novega leta (stran 5)
Haloze poprek in počez (stran 6)
leto xxxix., št. 2 Ptuj, 16. januarja 1986 cena 40 dinarjev
glasilo
socialistične
zve2e
delovnega
ljudstva
v mm
kerfRin.^s!cv
Centralni komite ZK Slovenije
je pozval komuniste, posebej še
vodstva organizacij, da organizi-
rajo široke javne razprave in na
njih obravnavajo osnutek resolu-
cije 10. kongresa ZKS ter spre-
membe in dopolnitve Statuta
ZKS (oboje je bilo objavljeno v
Komunistu z dne 10. januarja).
Pri tem naj upoštevajo tudi izho-
dišča za pripravo dokumentov
13. kongresa ZK Jugoslavije.
V razpravi je še tudi osnutek
poročila CK ZKS o delu med 9.
in 10. kongresom ZKS. Nanj so
morali načelne in konkretne pri-
pombe že dati do 15. januarja,
vendar se razprava o vsebini po-
ročila nadaljuje, saj daje dobro
podlago, da komunisti konkret-
no spregovorijo o nalogah svoje-
ga okolja, kjer delajo in živijo.
Resnica je vedno konkretna, zato
bodo lahko le z obravnavanjem
konkretnih problemov ustvarjal-
no prispevali k oblikovanju do-
kumentov ZK.
Občinski komite ZKS Ptuj je
naročil sekretarjem osnovnih or-
ganizacij, da takoj spodbudijo
svoje člane, da osnutek resoluci-
je ter spremembe in dopolnitve
statuta temeljito preučijo sami,
da se bodo lahko tako temeljiteje
pripravili na razpravo, ki mora
biti opravljena v osnovni organi-
zaciji ZKS do konca januarja.
Občinskemu komiteju pa morajo
do 5. februarja poslali poročilo o
vsebini javne razprave. Gre za
načelne in konkretne pripombe
na besedilo osnutka statuta in re-
solucije ter za glavne poudarke
iz razprave, ocene, pripombe,
stališča in predloge, ki naj bi jih
vključili v besedila osnutkov
obeh dokumentov
Če bodo povsod tako pristopi-
li k izvedbi naloge, potem bo re-
solucija takšna, da je ljudje, da
je komunisti ne bodo le brali,
temveč tudi upoštevali kot svoj
dogovor za nadaljnje delo.
FF
V BELI TIŠINI...
posnetek: Ivo dani
Ob občinskem u	llovenski Sistrici
Prejšnji teden se je v okviru praznika de-
lovnih ljudi in občanov Slovenske Bistrice ter
;v počastitev 43-letnice herojske borbe Pohor-
skega bataljona pri Treh žebljih (8. januar)
pričel odvijati športno-kultumi program. Ta-
ko bodo skozi ves januar potekala najrazli-
čnejša športna tekmovanja v streljanju, smu-
čanju, šahu, odbojki, judu, namiznem tenisu
itd. Kulturni program bo obsegal literarne
večere po različnih krajih v občini, gledališko
predstavo, likovne razstave, sprejeme borcev,
polaganje vencev k spomenikom padlih v
NOB. Kot vsako leto je bil tudi letos tradi-
cionalni pohod k Trem žebljem. V DO Impol
so ob tej priložnosti odprli tretjo ladjo cevar-
ne Tozd-a Stiskalnice (v ponedeljek). Tirna
KK tozd Mesnine Slovenska Bistrica pa je v
torek odprla tehničnosanitarno rekonstruira-
no klavnico. Naslednji mesec bodo na Tinju
odprli še novo šolo.
V soboto je bila^v avli osnovne šole v Polj-
čanah tudi slavnostna seja skupščine občine
in vodstev družbenopolitičnih organizacij ob-
čine Slovenska Bistrica, na kateri so podelili
tudi priznanja posameznikom na različnih
področjih.
Samo Brbre
Kaj spremeniti?
Po treh letih skrbnega dela, preučevanja in tudi žolčnih raz-
prav je pred nami Kritična analiza delovanja političnega sistema
socialističnega samoupravljanja. Predsedstvo RK SZDL Slovenije
je na seji prejšnji torek dalo to kritično analizo v javno razpravo.
Časa je zelo malo. V mesecu in pol naj bi v samoupravni in delegat-
ski bazi, to je ljudje iz prakse, ocenili tisto, kar je množica strokov-
njakov, vključenih v delo Zveznega družbenega sveta za vprašanja
družbene ureditve, kritično razčlenjevala cela tri leta in pripravila
okoli 160 predlogov za spremembe v našem sistemu. Povedati bi to-
rej morali, kaj je v tej kritični analizi dobro, kaj slabo, kje in kaj še
dopolniti. Oceniti, ali gre pri predlaganih spremembah za posega-
nje v temelje našega sistema, ali bolj za »lepotne« popravke, ali za
bistvene dopolnitve?
Brez dvoma zahtevna naloga, vendar jo bo moč uresničiti, če
se bomo vsi poglobili v ta dokument in si razdelili delo. Prav gotovo
ne bi veliko dosegli, če bi vsi razpravljali o vsem, če bi ponavljali že
povedano in ugotovljeno, ponovno predlagali že preučeno in argu-
mentirano zavrnjeno. Vsak, v vsakem okolju, bo moral kritično oce-
niti svoje delo, ravnanje in prispevek k temu, da je v praksi bilo toli-
ko slabosti in pomanjkljivosti.
Med političnimi nalogami, ki so pred nami, ni samo ta javna
razprava, temveč ccla vrsta drugih nalog in razprav, kot so kandi-
dacijski postopki, priprave na programsko volilne konference v ob-
činah in kongrese družbenopolitičnih organizacij v okviru republi-
ke. Prav zato je javno razpravo o kritični analizi treba povezati z
drugimi aktivnostmi. Pritegniti čim več delovnih ljudi in občanov,
da dajo svoj prispevek k odpravljanju slabosti in pomanjkljivosti.
Sklep skupne seje Občinske konference SZDL in Občinskega
sveta ZSS Ptuj je bil, da naj bi na temeljnih kandidacijskih konfe-
rencah, ki morajo biti opravljene do 5. februarja, do 10. februarja
pa še konference temeljnih kandidacijskih konferenc, kritično spre-
govorili tudi o tistem delu analize, ki obravnava izpopolnjevanje de-
lovanja in nadaljnje razvijanje delegatskega skupščinskega siste-
ma. Tu gre za delegacijo kot temeljni člen delegatskega sistema.
Katere temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delegacije začr-
tati v samoupravnih splošnih aktih v OZD in KS. Kako zagotoviti
večjo koordinacijo delegatskega odločanja v delovni organizaciji.
Kako natančneje opredeliti razmerje med delegati in delegatsko
bazo, povezovanje in skupno delovanje delegacij.
Na kandidacijskih konferencah, katerih nosilci so organizacije
zveze sindikatov, bodo ob tem obravnavali temeljna vprašanja sa-
moupravnega odločanja delavcev v organizacijah združenega dela.
To velja še zlasti za področje gospodarstva. Delavci s področja
družbenih dejavnosti pa bodo večjo pozornost namenili uresničeva-
nju samoupravljanja na njihovem področju. Ob tem bodo vsi sku-
paj morali oceniti tudi svoje splošne samoupravne akte. če s svojimi
določili prispevajo h krepitvi položaja delavcev in kako ta določila
izvajajo v praksi.
Na kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih se bo-
do člani SZDL morali resno vprašali, zakaj prihaja do razlik med
programsko usmeritvijo in prakso, predvsem pa bodo morali oceniti
delovanje krajevne skupnosti. Gre za nadaljnjo samoupravno orga-
niziranost krajevnih skupnosti, za dograjevanje sistema financira-
nja razvoja krajevnih skupnosti in podobna vprašanja.
Posebno odgovorna naloga je pred družbenopolitičnimi orga-
nizacijami. Njihova dolžnost je. da mobilizirajo delovne ljudi in ob-
čane za aktivno sodelovanje v javni razpravi, sočasno pa morajo
kritično oceniti svoje delovanje, svojo vlogo kot organizirane subje-
ktivne sile v našem političnem sistemu. Njihova vloga, zlasti še ZK,
je odločilnega pomena pri uveljavljanju revolucionarnih sprememb
v pogojih obstoječih družbenih protislovij, idejnih in političnih dife-
renciacij in spopadov.
Socialistična zveza je temeljni nosilec javne razprave v krajev-
nih skupnostih in koordinator celotne javne razprave v vseh delih
političnega sistema. Zveza sindikatov pa je nosilec in usklajevalec
razprav v združenem delu. Skupna naloga vseh udeležencev v raz-
pravi pa je, da kritično analizo čim bolj obogatimo, uskladimo ra-
zlične poglede in stališča, ter odgovorimo, kako učinkoviteje odpra-
vljati slabosti in dosledneje uresničevati dogovorjeno.
Franc Fideršek
Jože Botolin, kandidat za
predsednika občinskega IS
Na skupni seji Občinske konference SZDL Ptuj in Občinskega
sveta ZSS Ptuj je Anton Zoreč, predsednik O K SZDL Ptuj poročal o
evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije v občini. Pri tern je pove-
dal, da je v KK SZDL in v OO ZSS med evidentiranimi dobil največ
podpore Jože Botolin za predsednika izvršnega sveta SO Ptuj. Pred-
log so člani obeh organov soglasno potrdili in s tem predlagali Jožeta
Botolina za mandatarja (pooblaščenca) za sestavo občinskega izvršne-
ga sveta. Predstavnik organizacije sindikata Pleskarja pa je izjavil, da
so delavci Pleskarja sicer ponosni na to, vendar bo to za kolektiv po-
menilo veliko izgubo, zato predlagajo, da tov. Botolin tudi v prihod-
nje ostane direktor njihove DO.
Jože Botolin je z vsem svojim dosedanjim delom dokazal, da ima
dobre organizacijske sposobnosti in metode vodenja, da pozna pro-
bleme gospodarstva tako v občini kot širše, se odločno zavzema za
uresničevanje politike ZK, socialističnega samoupravljanja in dele-
gatskega sistema, pozna delo občinskega izvršnega sveta in upravnih
organov občine Ptuj.
Rojen je bil 15. 3. 1944 v Ptuju, po osnovnem poklicu je inženir
gradbeništva, član ZK je od aprila 1962. Že od dijaških let naprej je
aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in
društvenih organizacijah. Med drugim je bil podpredsednik delovne
skupnosti upravnih organov SO Ptuj, načelnik oddelka za gospodar-
stvo in urbanizem, predsednik sveta KS Ptuj (pred ustavnim preobli-
kovanjem), predsednik skupščine KS Olga Meglič itd. V letih
1980—1984 je bil predsednik OK ZKS Ptuj in še sedaj ustvarjalno de-
luje kot član predsedstva OK ZKS Ptuj. Že precej let nadvse uspešno
vodi delovno organizacijo Pleskar Ptuj, ki se učinkovito uveljavlja tu-
di v jugoslovanskem prostoru. Vse to je zagotovilo, da bo uspešno
opravljal tudi odgovorno funkcijo predsednika izvršnega sveta SO
Ptuj.	ff
Žirija za podeljevanje Priznanj osvobodilne fronte slovenskega na-
rodna pri Občinski konferenci SZDL Ptuj
za teto 1986
15 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA
Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in dru-
gim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področ-
ju:
—	razvoja naše samoupravne socialistične družbe
—	uresničevanja ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in
političnih odnosov na posameznem področju družbenega življe-
nja in dela ter v družbi nasploh, posebaj razvijanje delegatskega
sistema in samoupravne organiziranosti združenega dela
—	krepitve SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih
organiziranih socialističnih sil
—	neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot sub-
jektov na vseh področjih m v vseh sredinah družbenega življe-
nia
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve osvobodilne
fronte.
Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo Žiriji za podeljevanje Pri-
znanj OF krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije,
samoupravne skupnosti, društva in posamezniki do 31. marca
1986.
Vsi predlogi morajo biti usklajeni v okviru krajevnih konferenc
SZDL.
Predlog za Priznanje mora vsebovati:
—	naziv predlagatelja
—	priimek in ime, rojstne podatke ter prebivališče kandidata
—	zgoščeno in konkretizirano obrazložitev in utemeljitev
Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Ptuj — Žirija za po-
deljevanje Priznanj OF.
Ptuj, 11.1. 1986
Predsednica žirije:
Dragica NOVAK, I. r.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
16. januar 1986 — f
Ocena dela in
priznanja obrtnikom
v ormoški občini je bilo ob koncu preteklega leta 157 obrtnikov
različnih dejavnosti, so ugotovili na sobotnem občnem zboru obrtne-
ga združenja. Več Itot polovica pa se je zbora tudi udeležila in se akti-
vno vključila v razpravo o oceni dela in programu bodočega dela. La
ni so se najpogosteje ukvarjali s spremembami v pokojninskem zava-
rovanju in s plačevanjem nesreč pri delu. Dosegli so, da ne plačujejo
zdravstvenih uslug, ki izhajajo iz nesreč pri delu, pač pa bolniški sta-
lež.
Ponovno so spomnili, da še vedno ni rešeno vprašanje DUR-a
(dolžniško-upniškega razmerja), ki se ga obrtniki morajo držati, zdru-
ženo delo pa ne. Uvoz osnovnih sredstev in amortizacija osnovnih
sredstev pa so dodatna najbolj pereča vprašanja, na katera zaenkrat
ni sprejemljivih rešitev. Pri amortizaciji si prizadevajo za višji odsto-
tek, medtem ko ocenitev Osnovnih sredstev še vedno ni mogoča.
Letos bodo spremljali enotni cenik za vse obrtne dejavnosti, pri-
zadevali si bodo za poglobljeno kooperacijsko sodelovanje z OZl) in
za končno ureditev obrtne cone.
Na zboru so sodelovali tudi upokojeni obrtniki, ki so se tako se-
znanili z dejavnostjo obrti danes, sami pa so opozorili na vrsto pro-
blemov, ki so nekoč spremljali obrtno dejavnost.
Zaključek zbora je minil v podelitvi posebnih pisnih priznanj še
aktivnim obrtnikom za 20 in 30 let dela. Podelili so deset priznanj. Za
trideset let dela sta priznanje prejela Jakob Horvat, avtoprevoznik in
Angela Golobič, frizerka; za dvajset let dela pa Avgust Kandrič, avto-
prevoznik, Štefan Sever, avtoprevoznik, Edi Voljč, klepar, Zvonko
Vnučec, kamnosek, Štefan Novak, kovinsko pasarstvo, Franc Žemljic,
slikopleskar, Peter Lesjaf, frizer in Jakec Vaupotič, slaščičar.
MG
Naenkrat naložijo
1000 ton blaga
v DO Agrotransport F*tuj ocenjujejo, da so se v obdobju
1981—85 razvijali skladno z možnostmi. Izgube sicer niso imeli, lah-
ko pa bi dosegli kakovostnejši razvoj, če stroški ne bi tako naraščali
in če bi lahko svobodno oblikovali cene — tarifo. Sedaj so glede tega
usklajeni v okviru Jugoslavije.
Preteklo leto so zaključili z voznim parkom, na katerega lahko
naenkrat naložijo 1000 ton blaga. Glede na usmeritev v prevoz razsu-
tega tovora, kupujejo v glavnem tovornjake s prikolicami in vlačilce.
Lani so kupili 10 vlačilcev in 6 tovornjakov s prikolicami.
V devetih mesecih leta 1985 so njihovi tovornjaki prevozili skoraj
4,5 milijona kilometrov. Z zemeljskimi stroji pa so skozi vse leto dela-
li na različnih krajih v Sloveniji, Hrvatskem Zagorju in Vojvodini in
to v glavnem na obnovi vinogradov, v opekarništvu in pri gradnji ce-
stne in druge infrastrukture.
Zadnje leto srednjeročnega obdobja 1981—85 bodo tudi pomnili
po težavah pri oskrbi z avtoplašči. Večji porast kot v preteklih obdob-
jih so dosegli tudi pri izvozu, ki je rastel hitreje kot celotni prihodek.
Ta je v devetih mesecih leta 1985 večji za 85 odstotkov v primerjavi z
enakim obdobjem leta 84.
Bistvenih zasukov v novem letu in hkrati v novem srednjeročnem
obdobju ne načrtujejo. Predvidevajo, da bo celotni prihodek letos že
dosegel milijardo in sto štirideset milijonov dinarjev. Število delavcev
bo v glavnem nespremenjeno, za vsako novo delovno mesto potrebu-
jejo od 10 do 20 milijonov dinarjev, ki jih s težavo zagotovijo, ker ce-
ne tovornjakom oziroma zemeljskim strojem rastejo hitreje od amorti-
zacije. Primer: z odpisom desetih tovornjakov komaj zagotovijo sred-
stva za nakup štirih. Zato se tudi usmerjajo v nakup tovornjakov z
večjo tonažo in številčno toliko ne širijo voznega parka.
MG
O varstvu okolja
v ptujski občini
Predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj in Svet za varstvo
okolja bosta jutri, 17. januarja na skupni seji obravnavala vprašanja s
področja varstva okolja v ptujski občini. Z zgraditvijo nekaterih indu-
strijskih in drugih objektov na območju občine, je tudi zdravo okolje
za življenje občanov in ohranjanje narave vse bolj pereč problem, ki
mu moramo nameniti tudi večjo družbeno skrb. Nekaj vprašanj, o ka-
terih bo tekla razprava na skupni seji.
Povezano z gradnjo hidroelektrarne Formin je bila v Ptuju zgra-
jena tudi čistilna naprava. Sredstva za ta objekt so v veliki meri zdru-
ževali tudi delovni ljudje ptujske občine. Čistilna naprava kljub vse-
mu še vedno ne dela, v reko Dravo pa odteka onesnažena voda.
Z zgraditvijo jezu v Markovcih je nastalo Ptujsko jezero, zaradi
česar seje dvignila podtalnica na območju KS Budina —Brstje. Neka-
teri občani so sicer dobili del odškodnine, vendar trdijo, da ta zdaleka
ne dosega dejansko nastale škode. Strokovnjaki zatrjujejo, da če bi
hoteli znižati podtalnico, bi to bil zelo zahteven poseg.
Emona Kmetijski kombinat Ptuj je zgi iil več farm za svinje, za-
radi česar je med krajani krajevnih skupnt> "^urnišče, Videm, Spuh-
Ija in še nekaterih sosednjih, veliko kritik. ""otestov zaradi smra-
du. Odprta je še gradnja primarnega kanal	irme do čistilne na-
prave.
Predvidena gradnja avtoceste čez Drav > ilje lahko nevarno
ogrozi zaloge pitne vode na tem območju. OdK : se bo treba za tako
traso, ki ne bo oziroma bo le minimalno ogroža..i vire pitne vode na
Dravskem polju.
Odlagališč za smeti nimamo urejenih. Lokacije za nova odlaga-
lišča niso dovolj raziskane, trdijo posamezniki, nekatere službe pa
obratno, kaj je res? V mnogih primerih se pojavljajo divja odlagališ-
ča, ki onesnažujejo in ogrožajo naš življenjski prostor.
Zaradi plinov v ozračju tudi na območju ptujske občine odmira-
jo gozdovi. Del krivde za to nosi industrija v ptujski občini, zlasti
TGA Kidričevo, del krivde pa leži na industriji zunaj ptujske občine.
Reka Drava je iz dneva v dan bolj onesnažena. Ribe iz te reke so
trenutno še užitne, toda vprašujemo se, kako dolgo še bodo? Koncen-
tracija svinca v vodi se namreč povečuje pa tudi drugih škodljivih
snovi.
Ob nakazanih večjih problemih v občini, se pojavljajo še štev ilni
manjši, ki so često posledica sporov med posamezniki. So primeri, ko
se posamezniki upravičeno pritožujejo /aradi onesnaženja okolja, v
nekaterih primerih pa tudi ne. Nekateri se pač no morejo sprijazniti >
tem, da če so si postavili svoje hiše v bližini kmetij, morajo sprejeti tu-
di vse dobre in slabe strani tega okolja.
To je le nekaj problemov o katerih bodo spregovorili na skupni
seji predsedsedstva OK SZDL in Sveta /a varstvo okolja in poskušali
oblikovati ustrezna stališča za postopno reševanje obstoječih proble-
mov.
M
NA OBISKU PRI KMETOVALCU MILANU TACINGERJU:
»RECEPTE LAHKO DELIJO SAMO
DOKTORJI!«
Čeprav ima za sabo šele tri križe, upravlja Milan Tacinger iz l.ešja
30 pri Majsperku z veliko, sodobno usmerjeno kmetijo. Ker je tudi med
večjimi proizvajalci mleka in eden najboljših članov Kmetijske zadruge
v Ptuju, smo ija med novoletnimi prazniki obiskali in z njim pokramljali
o uspehih in težavah kmetovanja.
Ni ga bilo težko najti, čeprav je bila gosta megla in skoraj že noč.
V .Majšperku so mi povedali, da je treba pri zadnji obcestni luči zaviti i
asfaltne na makadamsko cesto, potem pa kakih 400 m navzgor in ... ta-
ko je tudi bilo. Kmalu sem zagledal velik hlev in nad njim Taeingerjevo
domačijo. Pra>zapra< je bilo videti več hiš. Poleg stare domačije je zra-
sla nova, velika in lepo opremljena stanovanjska hiša, ob gosp(>darskem
poslopju pa se dvigata v nebo dva večja silosa, tako da ima človek takoj
občutek, da stoji na dvorišču velike, dobro opremljene in trdne kmetije.
»Pravkar sem končal z mol-
žo«, pravi in me povabi v toplo
kuhinjo. Po tem, ko sem izme-
njal šc nekaj besed z ostalimi
družinskimi člani, sva kmalu
ostala sama in stekel je pogovor:
»Naša kmetija leži v glavnem
na majšperškem območju. Ima-
mo nekaj nad 10 hektarjev kme-
tijskih površin, tri in pol hektare
zemlje imamo tudi v najemu, po-
leg tega pa imamo še nekaj hek-
tarov gozda ...«
Velika kmetija, veliko dela in
skrbi — pravijo. Sami vsega
pravgotovo ne zmorete?
»V glavnem smo za redno delo
na kmetiji pri hiši trije. Z večjega
zmoremo vse delo sami, sicer pa
so nam v veliko pomoč stroji in
kmetijska mehanizacija. Za mle-
čno proizvodnjo redimo 20 črno-
belih molznic, imamo tudi ko-
operacijsko vzrejo telet za KZ
Ptuj, poleg tega pa imamo še ne-
kaj svoje plemenske živine in ne-
kaj drobnice.«
Ali vam za vso to živino uspe
pridelati vso krmo na svojih nji-
vah?
»Ob velikih naporih čez polet-
ne mesece pridelamo vso krmo
sami. Za svojo živino, torej za
okoli 60 glav, dokupimo letno od
8 do 10 ton krmil. Za vzrejo telet
v kooperaciji jemljemo okoli 80
odstotkov krmil, ostalih 20 od-
stotkov pa je naše krme. Naj do-
dam, da redimo v enem turnusu
od 80 do 120 telet in sicer do štiri
mesece.«
In kakšen je izkupiček, se tak-
šna kooperacijska vzreja izpla-
ča?
»Težko je reči, če se izplača.
Ce bi si kmet vračunal vsa vlože-
na sredstva in delo, potem sko-
rajda ni računice. Moram pa pri-
znati, da kljub velikim težavam
še kar gre; sicer pa vsi vemo, da
ni še noben kmet propadel ...«
Včasih je kar dobro malce po-
tarnati, potem je človeku lažje
pri srcu, kajne?
»Veste, kmetje smo že kar na-
vajeni, da vedno jamramo. To pa
zato, ker se zavedamo svojega
vloženega dela, ogromnega kapi-
tala, ki se zelo počasi obrača; za-
to je učinek precej nižji kot bi
lahko bil v drugih panogah —
recimo kar v obrti.
Žal je tudi v kmetijstvu vse iz
dneva v dan precej dražje. Od
strojev, do krmil, umetnih gnojil
in zaščitnih sredstev, vse ce.ie so
samo v lanskem letu višje za 200
ali celo 300 odstotkov. Naši.
končni kmetijski izdelki pa ima-
jo višje cene le za 20, največ do
50 odstotkov. Kmetu torej zelo
malo ostane, saj v kmetijstvu ni
nobene paritete cen. Vsak, ki lo-
gično razmišlja ve, da to ni pra-
vilno, najmanj pa spodbujevalno
za naše kmete . . .«
Ce pogledamo po dvorišču in
pod gospodarsko poslopje, ima-
te kar precej kmetijske mehani-
zacije. Kakšni stroji vam pri delu
pomagajo?
»Prej sem povedal, da smo za
redno delo na kmetiji trije. To
smo: oče, mama in jaz. Po službi
pa nam pomagata še sestra in
njen mož. V veliko pomoč pa so
nam seveda vsi ti stroji. Poleg
traktorjev in kombajnov imamo
še silo-prikolico, obračalnik in
vse ostalo, kar je pač pri hiši po-
trebno.«
Torej v Lešju nimate kmetijske
strojne skupnosti?
»No ja, nekaj malega že ima-
mo v naši strojni skupnosti, ven-
dar je danes tako, da vsak kmet
— če le more nabavi zase vse
stroje, ki jih najpogosteje potre-
buje. Za primer naj omenim reci-
mo spravilo krme ali pa tudi že-
tev v času, ko se približuje nevih-
ta ali slabo vreme. Ker je treba
kar se da hitro pospraviti s polja,
po navadi skupnosti propade-
jo ... vsak bi rad svoje najprej
pospravil ... pa kaj hočemo, vse-
povsod je tako, da človek poskr-
bi najprej za sebe in za svoje pre-
moženje ...«
Kaj pa mlečna proizvodnja,
koliko mleka ste namolzli v lan-
skem letu?
»V letu 1985 smo v sodelova-
nju s ZK Ptuj proizvedli okoli 85
tisoč litrov mleka. Lahko bi ga
bilo še več, pa je bila prejšnja le-
tina nekoliko manj kvalitetna,
prepričan sem, da bo letos bolj-
še.«
In kako kot mlad sodoben
kmetovalec razmišljate o našem
kmetijstvu. Ali se torej splača
ostati doma na kmetiji?
»Ce dobro premislim na vse
nepravilnosti, ki se dandanes v
kmetijstvu dogajajo, potem je za-
res težko odgovoriti, če pomislim
na potrebe po hrani, ki so iz leta
v leto večje, potem je v kmetij-
stvu prav gotovo velika perspe-
ktiva. Sicer pa se pri nas v pri-
merjavi s potrebami v kmetijstvo
daleč premalo vlaga.
Sicer je tudi med mladimi veli-
ko zanimanja za kmetijstvo, ven-
dar si marsikdo premisli, saj so
pogoji za razvoj kmetijstva dan-
danes slabši kot kdajkoli prej.
Kreditov skorajda ni, če pa so,
so obrestne mere daleč previso-
ke, saj se kapital počasi obrača.
In če pomislim kakšen začetni
kapital je treba imeti danes za
vsa osnovna sredstva sodobne
kmetije, potem je mlademu člo-
veku iz nič zares nemogoče zače-
ti. Samo zemlja in domačija pa
morda še nekaj parov pridnih
delovnih rok je za to premalo.
Cisto drugače pa je bilo pred pe-
timi ali celo pred desetimi leti,
ko sem pričel jaz. Prav zaradi te-
ga mlademu človeku kmetija ni
preveč simpatična. Saj jih veliko
poskusi, leto ali dve zdržijo, po-
tem pa jih veliko klone in se za-
posli v industriji, kjer je zaslužek
stalen in brez tveganj.«
Po navadi sprašujemo starejše
kmetovalce za recept, kako ohra-
niti dobro kmetijo in trden
»grunt«, kot pravijo. Kakšen je
recept mladega kmetovalca Mi-
lana Tacingerja?
»Veste, recepte lahko delijo
samo doktorji, mi kmetje pa ne-
n^hxie iščemo boljše rešitve, se
00 delu sanii izobražujemo, po-
znati moramo razmere, vedeti,
kdaj kaj kupiti in kdaj kaj proda-
ti. Danes je pač tako, če se znaj-
deš potem še nekako gre, če ne.
potem pa je zares hudo. Seveda
pa brez dela nikjer ne gre.«
Kaj pa sodelovanje z zadrugo,
vam veliko pomeni?
»Z zadrugo pa je tako: kakšni
smo kmetje do zadruge, takšna je
zadruga do nas. Drugače ne mo-
re biti. Vsi vemo, da nam v za-
drugi ne morejo nuditi več, kot
nudi zadrugi družba. Ta posveča
kmetijstvu zares premalo pozor-
nosti. Ce pomislimo kako velik
pomen ima prehrana v življenju
nekega naroda, potem se vsi pri
nas tega verjetno še ne zavedo.
Morda se bodo, ko bodo to tudi
sami občutili.
In če odmislimo vse težave, ki
ste jih našteli, potem je pravza-
prav lepo biti mlad in biti kmet?
»Vsak misli po svoje, saj ni-
kjer ni vse z rožicami posuto.
Delati je treba tako na kmetiji
kot v tovarni ali pisarni. Koliko,
to je pa vprašanje zase. Nikogar
ne bi rad užalil . ..«
Vsem, ki se tako kot on trudijo
na kmetiji, želim, da letos ne bi
bilo spomladanske pozebe, ne
zimske, ne toče, da bi bilo dovolj
dežja ob pravem času in na-
sploh, da bi imeli boljšo letino
kot lani. Pa srečno in zdravo
kmetijsko leto 1986! M. Ozmec
Milan Tacinger je na svoje frizijke upravičeno ponosen, saj je lani namolzel prek Hi isoč litrov mleka.
O tmah vode, kanalščiiie in kurjave
Na seji občinskega komiteja za družbenoe-
konomski razvoj in planiranje občine Ptuj, ki
je bila 8. januarja, so se člani komiteja po-
drobno seznanili s problematiko vodovodne-
ga in kanalskega omrežja ter oblikovanja cen
kurjave. V prvotni analizi, ki so jo izdelali v
delovni skupnosti skupnih služb KGP, na-
mreč ni bilo vseh elementov, na podlagi kate-
rih bi člani komiteja lahko dobili zadovoljive
odgovore. Vztrajajo pa. ker so od prvega ja-
nuarja spremljevalci cen za vodo, kanalščino
in kurjavo ter smeti, na podrobnih analizah.
Tako tudi ni rečeno, gre namreč za vpraša-
nja, ki zadevajo širši krog ljudi, da so vsi
stroški, ki jih vračunajo v ceno vode, kanal-
ščine in kurjave, družbeno upravičeni. Komi-
te se je tudi »obvezal«, da bo pred vsakršno
obravnavo omenjene problematike v hišnih
svetih prej sam spoznal vsebino informacije.
Ob obravnavi omenjenih vprašanj so prišli
na dan nekateri večji problemi, s kalcrinii se
tozd, ki imajo v upravljanju vodovodno in
kanalsko omrc/je ter odgovarjajo za kurje-
nje, dnevno srečujejo in ki so tudi posledica
nespametne (nenačrtne) politike v preteklo-
sti. Poleg tega nas tepe tudi razvoj, ki je glede
na'ra/liOnost pokrajine, ponekod dražji. Ce-
na pa je ista. V občini imamo že več kot 420
kilometrov cevovoda, kar je več kot Maribor.
Priključkov pa je nekaj čez 9300. Omrežje je
potrebno vzdrževati, nasploh je vzdrževanja
vedno, več ugotavljajo v tozd Vodovod in
knalizacije. Pred leti smo namreč kupovali in
vgrajevali najcenejše materiale. Poleg tega se
pripravljamo na gradnjo četrte tlačne cone
— tudi to stane. Na drugi strani se povečuje-
jo stroški električne energije, ki so znašali le-
ta 1980 štiri milijone, lani ob koncu leta že 30
milijonov dinarjev. Ekonomskega položaja si
tozd ne more bistveno popraviti tudi s proda-
jo vode v druge občine, kot sta Ormož in Slo-
venska Bistrica, katerima se bo v kratkem
pridružil še Lenart.
Predstavniki temeljne organizacije so po-
vedali. da bo ceno vode in kanalščine potreb-
no nujno popraviti. Cena bi morala biti bolj
usklajena tudi s cenami v ostalih občinah.
Bremeni jih tudi okrog 30 odstotna izguba
vode v omrežju, kar je približi.o toliko kot v
ostalih občinah. Kljub vsemu je obračun za
leto 1985 prikazal okrog šest milijonov izgu-
be na vodi.
Nekoliko drugače je sicer pri kanalščini,
vendar bo tudi tu kmalu alarm. Cene niso
popravili že od 1. februarja 1985.
Različnost v ceni ogrcvani.i ji- v največji
meri posledica nenačrtne gradnje v preteklo-
sti. Prvo skupno kotlovnico smo zgradili šele
pred desetimi leti. Zdaj pa smo komaj pričeli
razmišljati o skupnem energetskem proble-
mu. Nujen bo dogovor s Kidričevim, da bi
skozi ta del dobili poceni energijo. Z opti-
malno organiziranostjo pa bomo dosegli, da
bo strošek kurjave čim nižji.
Glede izvajanja sanacijskih in predsanacij-
skih programov so menili, da je najbolj kriti-
čno v petih tozd oziroma DO in sicer v DO
Volneni izdelki Majšperk, IMP Elektrokovi-
nar, Hiko Olga Meglič, Agis — Tozd Kovin-
ska obdelava in EKK — TOZD Ptujske to-
plice. Pri razreševanju problemov - zlasti še
ekonomskih vprašanj — pa se bodo na pred-
log komiteja vključili tudi člani ekonomskih
komisij pri komiteju ZKS in občinskem svetu
ZSS Ptuj. Skupaj s strokovnimi delavci ome-
njenih delovnih okolij bodo analizirali vzro-
ke izgub oziroma slabšega poslovanja ter na-
kazali rešitve.
Ob koncu je komite razpravljal še o odlo-
ku o ureditvi določenih vprašanj s področja
samostojnega opravljanja gospodarskih in
drugih dejavnosti na območju občine Ptuj ter
o spremembi Odredbe o določitvi območij za
opravljanje dimnikarske službe na območju
občine I^uj. ker se je s prvim januarjem letos
upokojil edini zasebni dimnikar v občini in je
dimnikarsko podjetje Ptuj sprejelo odgovor-
nost čiščenja dimnih naprav na območju vse
občine.
MG
tednik - 16. januar 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SKUPNA SEJA OK SZDL IN OS ZSS PTUJ
Veliko evidentiranih kandidatov
y skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom sta se v sredo.
8. januarja sestala na skupni seji Občinska konferenca SZDL Ptuj
iii Občinski svet ZSS Ptuj V organih SZDL je bila udeležba 69 od-
stotna. v ZSS pa 12 odstotna m je tako bila zagotovljena dvetret-
jinska večina. Poročila in predlagani dokumenti so bili sprejeti so-
glasno.
Poročilo o poteku politične
aktivnosti v pripravah na volitve
ie prebral Janez Drcvenšek, se-
krrtar OK SZDL Ptuj. Iz poroči-
la povzemamo, da so aktivnosti
evidentiranja možnih kandida-
tov za funkcije v delegatskih
skupščinah v krajevnih konferen-
cah SZDL in v osnovnih organi-
zacijah ZSS potekale od marca
1985. Do 30. novembra 1985 je
bilo v ptujski občini skupno evi-
dentiranih 8.282 delovnih ljudi
in občanov, od tega za zbore
DPS (družbenopolitične skupno-
sti) 2.409, za skupščine SIS pa
5.873 možnih kandidatov.
Podrobnejša razčlenitev kaže,
da je bilo za zbore DPS v OZD
evidentiranih 1939 delovnih lju-
di, od tega 895 žensk, 372 članov
ZSMS, 440 članov ZK in le 4 čla-
ni ZZB NOV (dokaz, da je veči-
na članov ZZB NOV že upokoje-
nih). V krajevnih skupnostih pa
je bilo za zbore DPS evidentira-
nih 470 občanov, od tega 114
žensk, 101 član ZSMS, 100 čla-
nov ZK in 19 članov ZZB NOV.
Za skupščine SIS je bilo v
OZD evidentiranih 3.700 delov-
nih ljudi, od tega 1.945 žensk
(nad polovica!), 813 članov
Z.SMS, 606 članov ZK in 5 čla-
nov ZZB NOV. V krajevnih
skupnostih pa je bilo evidentira-
nih 2.173 občanov, od tega 673
žensk, 480 mladih, 356 članov
ZK in 63 članov ZZB NOV.
Poročilo je bilo sprejeto brez
pripomb.
V nadaljevanju seje so člani
obeh forumov soglasno sprejeli
rokovnik za izvedbo predkandi-
dacijskih, kandidacijskih in vo-
lilnih opravil ter konstituiranje
delegatskih skupščin za občino
Ptuj. Rokovnik izhaja iz glavne-
ga izhodišča, da bodo volitve v
OZD 13. marca, v krajevnih
skupnostih pa 16. marca, zato so
temu prilagojeni vsi kandidacij-
ski in volilni postopki.
Sprejeli so tudi dogovor o me-
rilih in sestavi družbenopoliti-
čnega zbora občinske skupščine,
ki naj bi tudi v naslednjem man-
Hatii 5tpl delegatov, od tega
jih delegirata OK SZDL in OS
ZSS po 9 delegatov, OK ZKS 6
delegatov in OK ZSMS in ZZB
NOV po 3 delegate. Predstavniki
posameznih DPO so tudi poro-
čali o evidentiranih možnih kan-
didatih, ki morajo biti člani orga-
nov teh organizacij. V Zvezi sin-
dikatov so se odločili za 9 kandi-
datov, saj so morali za program-
sko-volilno konferenco že pri-
praviti kandidatno listo. V OK
SZDL je bilo evidentiranih 17
možnih kandidatov, delegiranih
bo 9, v OK ZKS evidentiranih 8,
delegiranih bo 6, v OK ZSMS
evidentiranih 8, delegirani bodo
3, v ZZB NOV so bili evidentira-
ni 4, odločili so se za 3, ki bodo
tudi delegirani.
Na skupni seji so sprejeli tudi
sklep o oblikovanju in delegira-
nju v občinsko kandidacijsko
konferenco, ki naj bi štela 120
delegatov, od tega 55 iz združe-
nega dela, po enakem postopku
kot se delegirajo delegati za zbor
združenega dela, 35 iz krajevnih
skupnosti Tn 30 iz občinskih
družbenopolitičnih organizacij,
vsaka DPČ> delegira po 6 delega-
tov. Povezano s tem so sprejeli
tudi poslovnik občinske kandi-
dacijske konference.
Razpravljali so tudi o evidenti-
ranih za vodilne funkcije v obči-
ni. Imena vseh evidentiranih so
bila poslana v vse KK SZDL in
OO ZSS z naročilom, da sporoči-
jo, katerim od evidentiranih da-
jejo predvsem podporo. Seznam
evidentiranih je bil objavljen tu-
di v Tedniku. Odgovorilo je le
nekaj nad 40 odstotkov K K
SZDL in 00 ZS. Kljub temu je
iz teh odgovorov moč ugotoviti,
kateri evidentirani kandidati
imajo v večini organizacij SZDL
in ZSS podporo. O imenih z ob-
razložitvami bomo poročali pri-
hodnjič.
Člani obeh organov so tudi so-
glašali z evidentiranimi možnimi
kandidati za najodgovornejše
funkcije v republiki in federaciji,
posebej še s kandidati iz ptujske
občine.
FF
Kje si, delegat (ka)?
Tako so se spraševali sklicate-
lji skupščin večine samouprav-
nih interesnih skupnosti konec
minulega leta. V skladu s poslov-
nikom, zanj so se izrekli delegati
sami, so dobile delegacije in
konference delegacij vabila z
gradivom od dveh do treh ted-
nov pred napovedanimi sklici
skupščin. O tem, ali je bilo gradi-
vo preobsežno, razumljivo in še
kaj, ne gre izgubljati besed, če
vemo, da nič ni tako dobro, da bi
ne moglo biti boljše in obratno
seveda tudi. Kakorkoli že, dne-
vni redi in gradivo samo niso bili
vzrok, da so se seje skupščin pri-
čenjale tudi z enourno zamudo,
ko je posameznim sklicateljem
uspelo s telefonskimi pozivi ven-
darle zagotoviti sklepčnost, mini-
malno seveda. Verjemite, da so
bili ti telefonski pozivi težaško
delo. Najprej zaradi že znanih
»dobrih« telefonskih zvez in po-
tem, le v redkih OZD se ve, kdo
je zadolžen za izvajanje delegat-
skega sistema. Tako pa so tudi v
tem primeru veljali odnosi »veze
in poznanstva«, kar pomeni, da
če kje koga osebno poznaš obsta-
ja možnost, da bodo tisti trije ali
štirje delegati, kolikor jih še
manjka do sklepčnosti, zagotovo
prišli.
Kje torej iskati motiv za neza-
interesiranost delegatov?
Vzrok za takšno stanje smo
pravgotovo ljudje sami, naš od-
nos do tega dela našega življe-
nja, ki ga je uradna terminologi-
ja poimenovala družbene dejav-
nosti ali, če hočete, skupna pora-
ba. Vendar ima to zadnje grenak
prizvok. Svoje interese na tem
področju zadovoljujemo in ures-
ničujemo prek svobodne menja-
ve dela.
Posamezne interesne skupno-
sti družbenih dejavnosti smo
ustanovili praviloma z obliko
odločanja, o kateri govori 462.
člen Zakona o združenem delu,
to pa je odločanje z osebnim iz-
javljanjem. Kaj to pomeni, kak-
šno odgovornost, kakšne pravice
in dolžnosti smo s tem prevzeli
bi nam moralo biti ob množici
oblik idejno-političnega izobra-
ževanja naših družbenopoliti-
čnih organizacij vsaj približno
jasno. Pa žal temu ni tako. Ali
res ne vemo, ali nočemo vedeti,
ali pa ta del življenja za katerega
se sporazumevamo in dogovarja-
mo v svobodni menjavi dela, ži-
vimo po receptu, bo že kako, saj
»oni tam zgoraj« že naredijo ta-
ko, da je prav. In prav tu bi kaza-
lo iskati temeljni vzrok. Gre torej
za vpliv, ki ga ima delegacija, de-
legat. V samoupravnih aktih je
vse jasno zapisano.
Toda črka na papirju je eno,
izvajanje teh določil pa drugo.
Če naj ima kdo vpliv, mora imeti
vsaj toliko informacij kot tisti, ki
neko odločitev predlaga, če ne
več. Mi pa smo delegacije in
konference delegacij prepustili
njim samim. Piscu teh vrstic ni
znano, da bi se v katerem okolju
sestali samoupravni organi (de-
lavski svet, svet krajevne skupno-
sti) skupaj z delegacijo. Zato naj
mi tam, kjer so kaj takega uspeli,
oprostijo. Vpliv, kakršnega imajo
danes delegati in delegacije, je
zanemarljiv. Odločajo o progra-
mih, katerih naloge so posledica
izvajanja zakonskih določil za
posamezna področja družbenih
dejavnosti, o višini sredstev za-
nje, ki jih običajno omejijo izvr-
šni sveti, o prispevnih stopnjah,
ki so samo posledica tehnike iz-
računa za pridobitev sredstev, o
cenah storitev, ki pa so daleč od
svobodnega oblikovanja in de-
janskega stroška za posamezno
storitev in še bi lahko naštevali o
»formalnostih«, ki jim pravimo
samoupravno odločanje. O kvali-
teti teh storitev govorimo le red-
ko. Najraje v teh razpravah go-
vorimo, da gospodarstva ne sme-
mo več obremenjevati. Družbene
dejavnosti pa pretežno pridobi-
vajo sredstva s prispevno stopnjo
iz osebnega dohodka. Ko smo
konec lanskega leta občutno zni-
žali prispevne stopnje, smo s tem
povečali osebne dohodke, ne pa
akumulacije v gospodarstvu.
Ali kaže iskati vzrok v nezain-
teresiranosti delegatov v vsebini
razprav? V omejenem vplivu de-
legatov?
Pravgotovo da. Čeprav je veli-
ko tistih, ki menijo, da je sistem
sam po sebi neučinkovit. V naši
občini npr. radi govorimo o kon-
ferencah delegacij, ki se niso ob-
nesle, pa o splošnih delegacijah,
ki da so preobremenjene, čeprav
tudi iz posebnih delegacij dele-
gatov ni na skupščine. Kaj nam
res nič ni mar za 10 % družbene-
ga proizvoda, kolikor se ocenju-
je, da ga bomo v letu 1985 name-
nili za družbene dejavnosti? A
delegacije in delegati so nemi, že
kar apatični. Prišlo je do tiste,
najhujše oblike nezainteresirano-
sti, na skupščine jih sploh ni več.
Ugotovitev, ki je vredna posebne
pozornosti slehernega okolja.
V letu 1985 je bilo:
—	2 seji skupščine izobraže-
valne skupnost s 56% udeležbo
v zboru uporabnikov in 97.5%
v zboru izvajalcev;
—	3 seje skupščine kulturne
skupnosti s 54,7% udeležbo v
zboru uporabnikov in 100% v
zboru izvajalcev;
—	3 seje skupščine otroške-
ga varstva s 56,7% udeležbo v
zboru uporabnikov in 98,7% v
zboru izvajalcev;
—	2 seji skupščine razisko-
valne skupnosti z 52.1% ude-
ležbo (enodomna skupščina);
—	2 seji skupščine telesno
kulturne skupnosti s 57% v
zboru uporabnikiov in 71,5%
udeležbo v zboru izvajalcev;
—	2 seji skupščine socialne-
ga skrbstva z 52 % v zboru
uporabnikov in 86.5% udelež-
bo v zboru izvajalcev. N. V.
Kako pride do delegatske odločitve
Večkrat slišimo posplošene kritike delegatskega sistema in
odločanja, da je sprejemanje odlokov in drugih normativnih aktov
v občinskih skupščinah bolj formalizem, da delegati nekritično dvi-
gajo roke in podobno. Primer iz skupnega zasedanja zborov Skup-
ščine občine Ptuj. ki je bilo 26. decembra 1985 v Ptuju, zgovorno
kaže, da je lahko delegatska odločitev plod upoštevanja resničnih
interesov delegatske baze in podrejanja interesov posameznih de-
javnosti skupnim, to je družbenim interesom, ki so interesi večine.
Šlo je za predlog odloka o za-
gotavljanju in usmerjanju sred-
stev za intervencije v proizvodnji
hrane v letu 1986. Odlok predpi-
suje občinski prispevek iz oseb-
nega dohodka delavcev po stop-
nji 0,8 odstotka in pomeni po-
daljšanje obstoječega odloka o
ustanovitvi samoupravnega skla-
da za intervencije v kmetijstvu in
porabi hrane v občini Ptuj in o
zagotavljanju in usmerjanju
sredstev za intervencije v proiz-
vodnji hrane še za leto 1986. Pri
tem pa je predlagana prispevna
stopnja višja za 0,3 %, ki naj bi
bila namenska za skupno premi-
ranje v Podravju za predelavo
mesa, mlekarstva, oljarstva in
hlajenja sadja.
Delegati so dobili s predlogom
odloka tudi pregledno obrazloži-
tev, kjer je med drugim navede-
no, da se po dogovoru v skupno-
sti podravskih občin zbira sred-
stva po stopnji 0,8 %, od tega po-
gojeno 0,3 % za modernizacijo
Tovarne mesnih izdelkov Koša-
ki, EKK TOZD Mlekarne Ptuj,
Tovarne olja Slovenska Bistrica
in hladilnice sadja Agrokombi-
nata Lenart. V stališčih odborov
zborov pa je posebej poudarje-
no, da je treba točno določiti vr-
stni red izvedbe investicij, s po-
sebnim poudarkom na ptujsko
mlekarno.
Kratko uvodno obrazložitev je
na skupni seji dal še Janko Mla-
kar, predsednik občinskega ko-
miteja za kmetijstvo. Predsedujo-
ča skupnemu zasedanju. Rozina
Markovič je odpria razpravo.
Delegat iz TGA Boris Kidrič
Kidričevo je v skladu s poslovni-
kom in ob podpori še štirih dru-
gih delegatov predlagal dopolni-
lo ali amandma, ki je v tem, da
naj bi združevali po stopnji samo
0,5 odstotka. Utemeljil je, da je
tako prispevno stopnjo sprejela
tudi Skupščina SRS, da osebne-
ga dohodka delavcev ne moremo
v nedogled obremenjevati in da
je tudi v osnutku odloka bila
predlagana 0,5 % prispevna stop-
nja.
Delegat Perutnine Ptuj se m
strinjal z amandmajem, temveč
je podprl predlog predlagatelja,
vendar je predlagal, da se skupni
program Podravja, iz katerega bi
sofinancirali investicije, vključi
tudi modernizacija perutninske
klavnice. »Naj to ne izzveni kot
da hoče pristaviti svoj lonček« je
poudaril in obrazložil izvozna
prizadevanja Perutnine. Prav za-
radi zahtev kupcev na tujih trži-
ščih morajo klavnico čimprej ob-
noviti, če hočejo ostati konku-
renčni na tržišču.
Drugi delegat iz TGA Kidriče-
vo je poročal o razpravi v repu-
bliški skupščini, ki je zavrnila
amandma izvršnega sveta in
jprejela višjo, to je polodstotno
prispevno stopnjo. To naj bi ve-
ljalo tudi za občino. Razvoj kme-
tijstva je širšega družbenega po-
mena, česar ni moč reševati sa-
mo z obremenjevanjem osebnega
dohodka delavca, temveč je tre-
ba iskati širše rešitve.
Predsednica samoupravnega
sklada za intervencije v kmetij-
stvu in porabi hrane Zvonka
Kneževič je podrobneje utemelji-
la potrebo po združevanju sred-
stev in predlagala, da delegati
zborov skupščine trezno presodi-
jo potrebe, ki jih imamo na tem
področju, predno bodo sprejeli
odločitev.
Delegat iz Emone Kmetijske-
ga kombinata Ptuj je nazorno
utemeljil nujnost dodatnega
združevanja sredstev v Podravju
po stopnji 0,3 %, saj je od tega
odvisna modernizacija ptujske
Mlekarne. Na ptujskem območju
že proizvedemo in odkupimo to-
liko mleka, da ga v obstoječi
mlekarni lahko predelamo le
okoli 60%, ostalih 40% mleka
pa moramo pošiljati v predelavo
drugim mlekarnam, kar pomeni
za ptujsko gospodarstvo ned-
vomno izgubo. Iz skupnega pro-
grama bo ptujsko gospodarstvo
dobilo precej več, kot pa bo po
stopnji 0,3 % samo zbralo, ven-
dar če teg« ne bo, ne bomo dele-
žni sofinanciranja iz skupnega
programa.
Predlagatelj amandmaja je še
naprej vztrajal pri svojem pred-
logu in poudaril, da skušamo na
pleča delavca prevaliti vse, kar
smo v preteklosti zamudili ali pa
negospodarno vložili v predi-
menzionirane objekte.
Delegat KZ Lovrenc na Dr.
polju je povedal, da so v nekate-
rih občinah ocenili, da so potre-
be na tem področju še večje, zato
so sprejeli I-odstotno prispevno
stopnjo. Ce ne bomo združevali
sredstev, bo hrana še dražja, kar
je tudi podrobneje obrazložil.
Delegat KZ Ptuj, zasebni kme-
tovalec je nazorno prikazal, kako
se v kmetijstvu trudijo pridelati
naš vsakdanji kruh, s kakšnimi
težavami se spopada, kako je
kmetijstvo vedno zapostavljeno
in podobno.
Predlog za združevanje sred-
stev po stopnji 0,8 % sta v razpra-
vi podprla še delegata GG Mari-
bor TOK kooperacija Gozdar-
stvo Ptuj in KS Hajdina. Oglasi-
lo se je še več drugih razpravljal-
cev, ici so omenjali enotno pod-
poro občinske skupščine in vse-
ga gospodarstva v občini progra-
mu modernizacije primarnega
aluminija in zato pričakujejo, da
bodo tudi delavci TGA pokazali
enako razumevanje za ptujsko
kmetijstvo, ki bo iz združenih
sredstev prav gotovo več prejelo,
kot pa bo samo združevalo.
Oglasil se je še Janez Žampa,
delegat KZ Ptuj, ki ima v ZZD 3
delegatska mesta. Med drugim je
rekel, da »morata biti delavec in
kmet kot brat in sestra, drug dru-
gemu si pomagati, imeti razume-
vanje za probleme enega in dru-
gega«. Poudaril je tudi, da smo v
zadnjih desetih letih v ptujskem
kmetijstvu »napravili pravo re-
volucijo glede pridelave hrane,
česar prav gotovo ne bi bilo, če
ne bi bilo širše družbene pomoči.
Zato si tudi sedaj ne delajmo
drug drugemu težav!« je pouda-
ril delegat.
Predlagatelj amandmaja: »De-
legati vseh petih delegacij iz
TGA Kidričevo smo se posveto-
vali in sklenili, da glede na raz-
pravo umaknemo amandma!«
Potem je šlo gladko, odlok je
bil sprejet soglasno tako v zboru
združenega dela kot v zboru kra-
jevnih skupnosti, družbenopoliti-
čni zbor pa o njem ni glasoval,
ker to ni v njegovi pristojnosti.
Priporočili so tudi, da se preuči
možnost, da se v skupni program
Podravja yključi tudi sofinanci-
ranje modernizacije perutninske
klavnice.	FF
Ladislav Cvahte, novi predsednik MS SZDL
v Mariboru je bila v torek, 7.
januarja programskovolilna kon-
ferenca medobčinskega sveta
SZDL za Podravje. V uvodnem
poročilu je Marica Fajt, doteda-
nja predsednica, nakazala pro-
blematiko podravskih občin, in-
terese, ki so često različni zaradi
različne razvitosti občin, vendar
je SZDL uspelo, da so jih poeno-
tili in si prizadevali za njihovo
skupno uresničevanje.
V razpravi so člani medobčin-
skih organov in delegati SZDL iz
posameznih občin ugodno oceni-
li delo medobčinskega sveta
SZDL v dveletnem mandatnem
obdobju tako pri reševanju drob-
nih problemov kot pri usklajeva-
nju osrednjih vprašanj razvoja
gospodarstva in kmetijstva, za-
poslovanja, izobraževanja in po-
dobno. Med razpravljalci sta bila
tudi Slavko Kleindienst, sekretar
Ms ZKS za Podravje in Ivo Zor-
čič, dan predsedstva RK SZDL
Slovenije.
Kt r jc Malici I .i|t()vi potekel
dveletni mandat, že pred mcseci
P^ je bila izvoljena /u tajnico SO
Ptuj, so na programski seji, po
predhodnem kadrovskem po-
stopku in uskladitvi stališč vseh
občinskih konferenc SZDL Po-
dravja, soglasno izvolili LADI-
SLAVA CVAHTETA za novega
predsednika MS SZDL Podrav-
ja. Ladislav Cvahte je mlajši in
izkušen družbenopolitični dela-
vec, doslej predsednik Občinske
konference SZDL Slovenska Bi-
strica, dolžnost predsednika bo
opravljal poklicno. Za podpred-
sednika so izvolili Ivana Gorju-
pa, člana predsedstva Mestne
konference SZDL Maribor.
V programskih usmeritvah so
zapisali, da si bodo v Podravju
še bolj prizadevali za usklajeno
reševanje skupnih problemov
Podravja, razvijali solidarnost,
medsebojno sodelovanje in po-
vezovanje, saj je to v interesu ta-
ko gospodarsko in kulturno raz-
vitega Maribora kot ostalih ob-
čin. Zato bodo tudi delegati po-
dravske regije bolj usklajevafli
stališča in enotneje nastopili v
republiški skupščini. Razvijali pa
bodo tudi sodelovanje z drugimi
regijami, posebno še s Koroško
in Pomurjem in skupno uresniče-
vali razvojne načrte.
V imenu SZDL Podravja se je
Marici Fajtovi zahvalil za njeno
uspešno delo Črtomir Mesarič,
predsednik Mestne konference
SZDL Maribor.
FF
Pred skupščino ptujskih sindikatov
Na seji Občinskega sveta ZSS Ptuj so 8. januar-
ja pregledali še zadnje priprave na skupščino ob-
činske organizacije ZSS Ptuj, ki bo v četrtek 23. ja-
nuarja. Sprejeli so dnevni red in soglašali s poroči-
li, kandidatno listo in z drugimi dokumenti, ki so
jih pripravili in v naslednjih dneh poslali vsem de-
legatom in drugim vabljenim na skupščino.
Delegati za skupščino so bili izvoljeni na občnih
zborih osnovnih organizacij ZSS, pravice delega-
tov pa imajo tudi vsi člani dosedanjega plenuma
in nadzornega odbora. Se pred skupščino se bodo
podrobneje dogovorili o kadrovskih spremembah
in notranji organiJranosti siitJikaiov, kar bo zapi-
sano v predlogu statutarnega sklepa, ki ga bo spre-
jela skupščina.
Na seji so se dogovorili tudi o izvedbi razprave
o gradivu za 10. kongres Zveze sindikatov Sloveni-
je. Organizirali bodo 4 tematske razprave, nosilci
pa so vsi štirje sveti pri občinskem svetu ZSS Ptuj,
ki bodo na podlagi tega pripravili najmanj 4 raz-
prave za kongres. Svet za samoupravne in delegat-
ske odnose pa bo nosilec tudi javne razprave o
Kritični analizi političnega sistema, ki jo bodo iz-
vedli na temeljnih kandidacijskih konferencah.
FF
Poziv občanom!
Oddelek za notranje zadeve občine Ptuj poziva vse občane,
ki so &e preselili na drug naslov in teh sprememb niso prijavili
pri pristojnem upravnem organu, da to storijo takoj. Piijavno-
odjavno službo za mestno območje opravlja oddelek za notranje
zadeve — prijavni urad. Trg mladinskih brigad 1, soba 6/1, za
vse ostale občane pa posamezni krajevni uradi v občini.
Po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru pre-
bivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83) je predvidena kazen do
10.000,— din za tiste občane, ki ne prijavijo oziroma odjavijo
stalnega prebivališča, ko se preselijo na drug naslov.
Tem posledicam se lahko izognete tako, da svojo obveznost
opravite takoj!
Priprave na 12. kongres
Ob koncu lanskega leta so se na redni seji sestali člani predsed-
stva OK ZSMS Ptuj.
Osrednji točki dnevnega reda sta bili priprave na 12. kongres
ZSMS in priprave na volilno-programsko konferenco OK ZSMS Ptuj.
Osnutek gradiva za 12. kongres ZSMS, ki bo od 4. do 6. aprila le-
tos v Krškem, so v decembru lanske^va leta prejeli vsi mladinski aktivi
in osnovne organizacije ZSMS. Osnubk bo v razpravi do 24. januar-
ja. Do tega datuma bodo člani predsedstva, člani komisij in centrov,
ki so zadolženi za potek razprav, le-te pomagali izpeljati v vseh os-
novnih organizacijah ZSMS. Povzetek razprav bodo v pisni obliki pri-
pravili do 27. januarja, potem pa bomo izoblikovali zaključke, na os-
novi katerih bodo posamezniki pripravili razprave, ki jih bodo dele-
gati mladih ptujske občine podali na kongresu ZSMS.
Poleg vodenja predkongresnih aktivnosti se bomo v januarju pri-
pravili na izvedbo programsko-volilne konference OK ZSMS Ptuj, ki
bo v četrtek, 6. februarja ob 13. uri. V zadnjih dneh lanskega leta so v
vseh osnovnih sredinah prejeli informacijo o dogodkih v organih in
delovnih telesih OK ZSMS Ptuj ter predloge za nadaljnje uspešnejše
delo. Priložen je bir priedlog razrešnic dosedanjih članov predsedstva
in predlog kandidatne Hšte predsedstva OK ZSMS. Odprtje tudi po-
stopek evidentiranja za predsednika OK ZSMS in dva člana predsed-
stva, za delegate DPZ SO Ptuj in delegate za 12. kongres ZSMS (do
15. januarja).
Gradivo je torej v pravih rokah. Upamo le, da ga bodo predsed-
niki vzeli v roke, ga prebrali, nato pa o njem razpravljali na sestankih
osnovnih organizacij ter povratne informacije (mnenja, stališča, pred-
loge, ...) pravočasno (do 15. januarja) posredovali na OK ZSMS.
L Hunjet
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
16. januar 1986 —
POROČILO O UPORABI REPUBLIŠKIH SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV
Izvršni svet SO Pluj je predložil zborom občinske skupščine iz-
črpno poročilo o uporabi republiških solidarnostnih sredstev za od-
pravo posledic pozebe v nasadih vinogradov in sadovnjakov v letu
1985. Poročilo objavljamo v celoti.
Za odpravo posledic pozebe
v letu 1985 sta zimska in spo-
mladanska pozeba napravili
ogromno škodo v vinogradništvu
in sadjarstvu ptujske občine.
Ocenjena škoda znaša skupaj
1.920,236.379 din, kar predsta-
vlja 9,2 % družbenega proizvoda
celotnega gospodarstva v ptujski
občini doseženega v letu 1984 ali
53,8 odstotka kmetijskega deleža
v družbenem proizvodu občine.
V občini iHuj je bila škoda
ocenjena temeljito. Komisije so
pregledale 4.461 vinogradov s
površino 1.721 ha in vse intenzi-
vne nasade sadovnjakov na kra-
ju samem, škodo v ekstenzivnih
sadovnjakih pa po ogledu na te-
renu na osnovi statistično prika-
zanega števila dreves posamez-
nih sadnih plemen.
Na podlagi te cenitve je bila
vložena zahteva Odboru udele-
žencev družbenega dogovora o
načinu uporabe in upravljanja s
sredstvi solidarnosti za odpra-
vljanje posledic naravnih nesreč
v SRS za dodelitev republiških
sredstev solidarnosti. Po izvrše-
nem kontrolnem pregledu ceni-
tve škode v občini, ki sta jo opra-
vila republiški in občinski kme-
tijski inšpektor, je odbor udele-
žencev 27. novembra, kar je potr-
dil tudi Izvršni svet SRS, 18. de-
cembra, odobril občini Ptuj upo-
rabo solidarnostnm sredstev v vi-
šini 249,631.000 dinarjev, kar
predstavlja 13 % ocenjene škode.
NAČIN UPORABE SOLIDAR-
NOSTNIH SREDSTEV
Republiški komite za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano je
dal usmeritve za uporabo repu-
bliških solidarnostnih sredstev
za odpravo posledic pozebe v le-
tu 1985, ki so naslednje:
—	sredstva solidarnosti se naj
uporabljajo za obnovo uničenih
nasadov, za sanacijo poškodova-
nih nasadov in za nabavo repro-
dukcijskega materiala za poško-
doval e nasade;
—	pogoj za uporabo solidar-
nostnih sredstev so sanacijski
programi, ki bodo zagotovili
vzpostavitev vsaj enake proiz-
vodnje, kot je bila pred pozebo;
—	sredstva solidarnosti se
usmerijo v družbeno proizvod-
njo in združenim kmetom, ki so
se ali se bodo vključili v družbe-
no organizirano proizvodnjo
sadja, grozdja oziroma vina, če
so utrpeli škodo po zimski poze-
bi;
—	organizacije združenih
kmetov lahko usmerijo solidar-
nostna sredstva in tudi druga
sredstva združenim kmetom le
pod pogojem, če so ustanovljene
vinogradniške oziroma sadjarske
proizvodne skupnosti in se ti
vključujejo v te skupnosti;
—	združeni kmet, prejemnik
solidarnostnih sredstev je dolžan
skleniti pogodbo o oddaji naj-
manj 70 % pridelka saniranih na-
sadov v posameznem letu za do-
bo najmanj 10 let, ko je nasad
roden;
—	v primeru pomanjkanja in-
vesticijskih sredstev ima dosaje-
vanje in preureditev poškodova-
nih nasadov prednost pred obno-
vo uničenih nasadov;
—	uničen nasad se lahko ob-
novi tudi na novi lokaciji, če je
primernejša od stare, kar ugotovi
strokovna komisija. Ce je lega
uničenega vinograda primernej-
ša za sadjarstvo, se lahko name-
sto vinograda obnovi sodoben
sadovnjak, vendar le v primeru,
če se ta novi sadni nasad vklju-
čuje v komplekse oziroma sad-
jarsko skupnost ali družbeno or-
ganizirano sadjarsko proizvod-
njo.
PROGRAM ZA OBČINO
PTUJ
Izvršni svet Skupščine občine
Ptuj je sledil vsem tem usmerit-
vam in sprejel sanacijski pro-
gram za odpravljanje posledic
po zimski in spomladanski poze-
bi v letu 1985, ki je bil predhod-
no usklajen z Emona Kmetij-
skim kombinatom Ptuj in Kme-
tijsko zadrugo Ptuj, ki bosta
uresničevalca tega programa. Iz-
vršni svet je sprejel naslednji
program:
1.	Obnovilo se bo 170 ha vino-
gradov z udeležbo 1 milijon din
na ha za nabavo armature, mine-
ralnih gnojil in trsnih cepljenk,
od tega Emona KK Ptuj 110 ha z
udeležbo 110,000.000 din in
Kmetijska zadruga Ptuj 60 ha z
udeležbo 60,000.000 din. Skupna
udeležba 170,000.000 dinarjev.
Ta sredstva bodo po investicij-
skih programih porabljena v le-
tih 1986 in 1987
V zasebnem sektorju bodo
sredstva solidarnosti delili kme-
tom, ki živijo na območju Haloz
in Slovenskih goric, so člani za-
druge in sklenejo z zadrugo po-
godbo o oddaji tržnih viškov
grozdja za dobo 15 let. Najmanj-
ša površina obnove mora biti
0,30 ha in največ 1 ha, večja pa
le ob združevanju kmetov za
skupno obnovo.
2.	Obnovili bodo poškodovane
vinograde z dosajanjem vseh od
pozebe uničenih 67.357 trsov pri
Emona KK Ptuj in 15.140 trsov v
vinogradih zasebnega sektorja.
Za podsajanje enega trsa se pri-
zna 500 din družbenemu sektor-
ju, zasebnemu pa cepljenka v
vrednosti 240 din in 1 kg mine-
ralnega gnojila po cepljenki. Za
vse to obo skupaj potrebno
38,032.100 din, od tega.EKK
Ptuj za 67.357 trsov po 500 din
znaša 33,678.500 din, KZ Ptuj pa
za 15.140 trsov po 240 din znaša
3,633.600 din in 15.000 kg mine-
ralnih gnojil*skupno 720.000 din.
3.	Obnovilo se bo 39,8 ha sa-
dovnjakov z udeležbo 800.000
din po hektaru za nabavo ograje,
sadik, mineralnih gnojil in arma-
ture. Od tega EKK Ptuj 24,8 ha,
kar znaša 19,840.000 din in KZ
Ptuj 15 ha, kar znaša 12 milijo-
nov din, ali skupaj 31,840.000 di-
narjev. Tudi ta sredstva bodo pri
investicijskih programih pora-
bljena v letih 1986 in 1987.
V zasebnem sektorju bodo
sredstva solidarnosti dodeljena
kmetpm pod enakimi pogoji kot
za obl^ovo vinogradov. Najmanj-
ša površina obnove mora biti pol
ha, največja pa 1 ha, večja pa le
ob združevanju kmetov za sku-
pinsko obnovo.
4.	Obnovljeni bodo poškodo-
vani sadovnjaki z dosajanjem
5.594 dreves v intenzivnih nasa-
dih EKK Ptuj in 4 tisoč dreves
pri zasebnikih. Skupna vrednost
sadnih dreves v EKK Ptuj bo
3,358.900 din, v RZ Ptuj pa
2,900.000 din ali skupno
6,258.900 dinarjev.
5. Za sanacijo po pozebi po-
škodovanih trsnic bo namenje-
nih 3,5 milijona din. Za nabavo
cepičev in matičnih ključev v
EKK Ptuj 1,500.000 din in v trs-
nici Juršinci za sofinanciranje
zgraditve hladilnice za trsni ma-
terial v znesku 2 milijona din.
Ce vse to seštejemo, znaša
skupno 249,631.000 dinarjev.
Izvršni svet SO Ptuj je Upravi
za družbene prihodke občine
Ptuj naročil, da obvesti po zim-
ski pozebi prizadete kmete, da
na krajevnih uradih vložijo zah-
tevek za oprostitev davka od do-
hodka iz kmetijske dejavnosti.
Samoupravni interesni skup-
nosti za zdravstvo in Skupnosti
za pokojninsko in invalidsko za-
varovanje pa izvršni svet pripo-
roča, da prizadetim kmetom zni-
žata prispevke za polovico in si-
cer: če je ocenjena škoda po po-
zebi v sadjarstvu in vinogradni-
štvu večja od 50 %, delež teh de-
javnosti pa najmanj 50 % v kata-
strskem dohodku kmetije.
O tem poročilu bodo sprego-
vorili delegati zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupno-
sti na sejah 30. januarja.
FF
Na osnovi IV. javnega natečaja za posojila iz združenih sredstev
vzajemnosti za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stano-
vanjskih hiš v zasebni lasti, ki je bil objavljen v TEDNIKU dne
17/10-1985, objavlja Odbor za graditev pri Samoupravni stanovanj-
ski skupnosti občine Ptuj
SEZNAM ODOBRENIH
POSOJIL
Posojilo je odobreno prosilcem, ki so dosegli 110 in več točk po
posebnem točkovniku in preverki strokovne komisije ter vsota nji-
hovih posojil pri gradnji individualne stanovanjske hiše v skladu s
31. členom Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagota-
vljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odno-
sov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Uradni list
SRS št. 15/81) ne znaša več kot 60 % predračunske vrednosti stan-
dardnega stanovanja. Višina odobrenega posojila je odvisna od
stopnje dograjenosti stanovanjske hiše izračunana po tabeli, ki jo
je sprejel Odbor za graditev na svoji seji dne 13/12-1985. Možnost
koriščenja kredita bo po pravnomočnosti seznama odobrenih po-
sojil, o čem bo posojilojemalce obvestila Kreditna banka Maribor
PE Ptuj.
Vsi, ki so se prijavili na natečaj, so prejeli pismeni sklep o odobritvi
posojili oz. o zavrnitvi vloge s poukom o varstvu pravic.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ruj
Odbor za graditev
SEZNAM ODOBRENIH POSOJIL
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
Na osnovi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS
št. 3/81) in Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno
varstvenih pravic (Uradni list SRS št. 26/84) Komisija za družbeno
pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj
OBVEŠČA
imetnike stanovanjske pravice, ki so upravičeni do subvencije (na-
domestila) stanarine, da oddajo svoje vloge do 15/2—1986 na Sa-
moupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj, Prešernova 29.
Vloga mora biti izpolnjena na predpisanem obrazcu SPN —1 kate-
rega kupite pri Mladinski kniiai Liubljana, poslovalnica Ptuj Titov trg 3.
vse vloge, ki bodo vložene po 15/2-1986, bo komisija obravnavala
naknadno in se bodo subvencije obračunale od dneva vložitve in
ne od 1/1-1986.
Kratki podatki o upravičenosti:
Komisija za stanovanjska vprašanja upokojencev razpisu-
je na podlagi sklepa odbora za graditev pri Samoupravni
stanovanjski skupnosti občine Ptuj z dne 10/1-1986
JAVNI NATEČAJ
za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti z akreditira-
nje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš upokojencev
v znesku 5.000.000.— din
I.
Na natečaju za posojila lahko sodelujejo upokojenci, ki stanujejo v
družbeno najemnih stanovanjih ali pa v stanovanjskih hišah v za-
sebni lastnini.	^
Upravičenci do posojila iz točke I. lahko dobijo posojilo:
1. če imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali
njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanj-
ske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega netto stanovanjsko
površino glede na število družine posojilojemalca. Netto stano-
vanjska površina se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjski-
mi standardi v občini (ena oseba 32 m', dve osebe 45 m', tri
osebe 58 m', štiri osebe 70 m' itd)
Za družinske člane se štejejo; zakonci, otroci, starši, če živijo v
skupnem gospodinjstvu in jih prosilec za posojilo vzdržuje.
III.
Obrestna mera za posojilo je 8 %. Odplačilna doba posojila ne mo-
re biti krajša od 5 (pet) in daljša od 15 (petnajst) let.
IV.
Prednost pri odobritvi posojila imajo upokojenci:
A.	ki imajo nižjo pokojnino izračunano na povprečju zadnjih treh
mesecev,
B.	ki imajo večje število družinskih članov
a)	velikost stanovanja za enega družinskega člana gospodinjstva
ne sme-presegati 32 m', na dva člana 45 m', na tri člane 58 m',
za 4 člane 70 m' ter za vsakega nadaljnega člana gospodinjstva
po 10 m' stanovanjske površine.
b)	dohodek gospodinjstva za 1985 leto ne sme presegati odsto-
tkov od povprečnega mesečnega čistega dohodka na zaposle-
nega v SR Sloveniji v minulem letu in sicer:
—	55 % za delavce, druge delovne ljudi in upokojence
—	50 % za zmerno teže in težko duševno ter teže prizadete
osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo.
—	43 % za nezaposlene osebe in nepreskrbljene odrasle osebe
ter za otroke učence in študente
c)	občan ne sme oddajati stanovanja v podnajem
V skupni dohodek gospodinjstva se štejejo vsi dohodki zaposlenih
v skupnem gospodinjstvu, otroški dodatek, priživnine, štipendije
dohodek od nepremičnin itd. Komisija za družbeno pomoč
pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj
C.	ki je sam ali njegovi družinski člani v težkem zdravstvenem sta-,
nju (invalidnost, bolezen) ali je čian ZB NOV,
D.	ki živijo v težjih stanovanjskih pogojih
V.
'UDokojenci se lahko na natečai priiaviio s tem. da
1.	Napišejo vlogo v kateri opišejo namen koriščanja posojila
2.	Predložijo dokazilo o lastništvu stanovanja oz. stanovanjske hi-
še (zemljiškoknjižni izpisek)
3.	Predložijo odrezek od pokojnin za zadnje tri mesece in druga
dokazila o prejemkih, ki jih dobivajo drugi člani skupnega go-
spodinjstva.
Upravičenci do posojila morajo dopustiti komisiji za stanovanjska
vprašanja upokojencev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Ptuj ogled stanovanja oz. stanovanjske hiše, kjer se bo
ugotavljala upravičenost zahtevka za pridobitev posojila. O višini
odobrenega posojila odloča komisija za stanovanjska vprašanja
upokojencev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ruj
na podlagi enotne metodologije.
ROK za prijavo na razpis je 15. februar 1986
Vloge skupno s prilogami je potrebno dostaviti na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ
PREŠERNOVA 29
Vloge ki bodo dostavljene po razpisnem roku in nepopolne vloge
brez prilog: ne bodo obravnavane ter se šteje, da ni bila vložena.
O rezultatih bodo vlagatelji vlog pismeno obveščeni.
Komisija za stanovanjska vprašanja
upokojencev
pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Ptuj

SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Pomen Novega leta
Oh Novem letu. ki je tokrat
sicer že za nami. se nehote
sprašujemo, odkod poreklo ta-
ko razširjenega in pomembne-
ga praznovanja. Prilagojeno
razmeram je spremljalo že od
nekdaj življenje ljudi, le da je
bilo v davni preteklosti druga-
čno. Tesnejše je bilo povezano
2 naravo, na ta način pa mar-
sikdaj z nepojasnjenimi silami,
ki so jo oblikovale in veljale za
skrivnostne. Na jugoslovan-
skem ozemlju ni bilo vezano
praznovanje novega leta kole-
darsko vedno za prvi januar,
ampak za zimski solsticij, torej
za čas, ko minejo najkrajši
dnevi in postaja sonce močnej-
še. V severni zemeljski hemis-
feri se začne tedaj šele zima,
kar pomeni, da je tako tudi pri
_ ^
že božični prazniki nas opo-
zarjajo, da je to bilo nekoč praz-
novanje novega leta, kar pc)jas-
njujejo predvsem stari običaji, ki
se ponekod še izvajajo, v glav-
nem pa so ohranjeni še v naši za-
vesti. Na našem področju se spo-
minjajo nekaterih že skoraj izu-
mrlih utripov še starejše genera-
cije. Ce pa jih te niso več doži-
vljale, so slišale o njih pripove-
dovati, kajti ustno izročilo je bilo
starejše in bolj preizkušeno sred-
stvo od pisnega. Seveda so se
običaji, ki so imeli tudi ritualno
vlogo, spreminjali in prilagojeva-
li, predvsem pod pritiskom raz-
nih sistemov in verstev. Vse to je
vplivalo na upoštevanje novih
okoliščin in pojave novih imen,
za katerimi je še vedno skrit pr-
votni pomen, ki ga bomo skušali
izluščiti in poudariti.
Zanimivo je, da se prve oblike
izvajanja božičnih oz. novoletnih
običajev javljajo že na začetku
decembra in sicer ob Barbari-
nem. Barbara je sicer katoliška
svetnica, očitno pa se skriva za
njenim imenom drugačen po-
men, kar dokazuje izvajanje obi-
čajev. Na predvečerje njenega
dne p. decembra) so kuhali ne-
koč jed iz raznih plodov, pred-
vsem žitaric, kajti verovali so, da
bo to vplivalo na plodnost. Zato
so jedli in raztresali jed nasled-
nje jutro po hiši, pri tem pa žele-
li, koliko naj bo otrok, volov, ko-
njev, teličev, prašičev in kokoši z
namenom, da se mistična moč
rasti prenese na vse, kar jih okro-
ža, predvsem na rod, živino in
plodove. Ponekod so s tako jedjo
potresli tudi čebelne panje, na-
mazali z njo trto in sadna stebla,
vse z željo, da bi zajela plodot-
vorna moč tudi čebele, vinogra-
de in sadovnjake. Uživanje in
raztresanje te jedi ima sicer glo-
blji pomen, ki se nanaša na daro-
vanje odrejenemu božanstvu in
žitnemu demonu, ki sta ga zasto-
pala svinja in kokoš.
Pri nas se je ohranilo od vsega
tega vedenje o običaju, ki ga iz-
vajajo mladi fantje tako, da pri-
dejo na Barbarino zgodaj zjutraj
v hišo, ki mora imeti vrata že
odprta in peč zakurjeno. Imenu-
jejo se »polaziči« ali »polažar-
ji«, ki hodijo tudi »lazit«. Po na-
vadi krožijo v hiši okrog mize, ali
se skrivajo pod njo, ali pod klop
pri peči ter napovedujejo doma-
čim naj jim:
»bog da dosti ctizekov,
dosti icekov,
dosti gujdekov, žugic, puric,
recekov, picekov,
dosti mernikov pšenice,
dosti masla in sira,
dosti klobos in zobila,
vrle čehoke in dikline .. .«
Iz nagajivosti radi dodajo še:
».. . pa dosti otrok, boso in plan-
tavo kobilo ter daleč v mlin ...!«
Za dobre želje so bili tudi nagra-
jeni. Dobili so jabolka, orehe, su-
ho sadje, včasih pa tudi denar.
Ponekod so opravili svojo napo-
ved v skupini pod oknom, po ob-
darovanju pa odhiteli k drugi hi-
ši. Navada je tudi, da na ta dan
ženske ne smejo iti k sosedom,
ali kaki drugi hiši, sicer tam ne
bo v prihodnjem letu nobenega
naraščaja, če pa bi se dotaknila
katera od njih peči, pa tudi ko-
koši ne bi nesle jajc. Bila je tudi
navada, da so narezali vejice od
sliv, višenj in češenj ter jih pro-
dajali nekoč na Ptuju na ta dan
na trgu. Dali so jih v vodo, če pa
jih je prebujena življenjska moč
dovolj vzpodbudila, da so se
razcvetele do 24. decembra, po-
tem so imeli v prihodnjem letu v
dotični hiši zagotovo poroko.
Prepletanje običajev vnaša v
njihovo razlago včasih tudi nelo-
gičnosti, ki si jih je težko pojasni-
ti. Tako sta si podobna, na pri-
mer, po obiskih otrok Miklavže-
vanje in obhod Lucije. Zvezo z
Barbarino jedjo pa ima gotovo
»lucijšak«, presni kruh, ki so ga
spekli pri nas na Štajerskem na
(13. decembra) zgodaj zjutraj iz
sveže moke v žrmljah zmletih ra-
zličnih vrst zrnja, pojesti pa so
ga morali člani družine še pred
sončnim vzhodom. Ponekod so
pripravili ob Lucijinem pogače
za živino, ki so jim vmesili še ra-
zlična semena in ob Ivanjem, ko
je sonce najmočnejše, nabrana
zelišča. V Prekmurju Lucijinem
kruhu dodajo še otrobe. Vseka-
kor ima tudi ta posebnost pove-
zavo s pospeševanjem rodovitno-
sti. Tudi sadni kruh, ki ga pripra-
vijo v predbožičnem času, ima
poreklo v pradavno zasnovanih
obredih, posvečenih kultu rodo-
vitnosti.
Običaj ob Lucijinem dnevu
pozna na Slovenskem tudi »po-
lažarje«, ki se javljajo že ob Bar-
barinem. Ta položi ponekod zgo-
daj zjutraj na Lucijin dan živini.
V Halozah je to »polaženik«, ki
tudi hodi na Lucijino od hiše do
hiše kot Barbarin »polazič« ali
»polažar« in podobno našteva
svoja voščila. Nagrajen je s ko-
som »lucijšaka«, ki ga sprejme
sede. Na sploh pa je razširjeno
verovanje, da se mora oglasiti
polaženik obvezno pri vsaki hiši,
sicer v prihajajočem letu ne bo
sreče. Polaženika poznajo pod
istim imenom tudi v Beli krajini
in pravoslavna področja nižje na
Balkanu, toda njihova tradicija
je bolj ohranjena, saj se pojavlja
polaženik tudi v živalski obliki,
kot petelin, oven ali vol in kot
člo^'ek. Tudi on našteva svoje že-
lje, toda na božični dan. V Halo-
zah se je morda najbolj ohranila
navada, da mora priti prvi »k hi-
ši« moški, ne samo na Lucijin
dan, ampak tudi na Božič in na
Novega leta dan.
Pojava tako zgodnjih znakov
proslavljanja novega leta ob Bar-
barinem in Lucijinem dnevu se
povezuje gotovo s starim julijan-
skim koledarjem. Ob uvedbi gre-
gorijanskega koledarja, ki ga
uporabljamo od leta 1582, goto-
vo ob teh datumih niso bile izvr-
šene korekture, kar dokazujejo
ohranjeni običaji. So pa premak-
nili tedaj začetek zime za deset
Jni naprej, kar velja še danes.
Dan je takrat astronomsko sicer
najkrajši, za tem pa se začne
daljšati. Datuma čaščenja obeh
svetnic sta ne glede na to ostala
ista. Njima, zlasti Luciji, v resni-
ci pa novoletnemu dnevu so pri-
pisovali tudi čarodejno moč. To
dokazujejo vedeževanja, saj so
po vremenu v razponu dvanaj-
stih dni, od Lucijinega do boži-
čnega dne, prerokovali vrem.e za
vsak mesec naslednjega leta. Tu-
di dekleta so poskušala s pomoč-
jo papirnatih zvezd z dvanajstimi
oz. trinajstimi kraki ugotoviti
ime ženina, ki bi ga naj poročile
v prihodnjem letu.
Nekoč so veselo praznovali na
dan 25. decembra rojstvo nepre-
magljivega mladega sonca, kar
ima zvezo z zimskim solsticijem.
Rimski legionarji pa so prenesli
iz področja današnjega Irana
kult Mitrasa, kjer je bilo najvišje
božanstvo tudi sonce. Kot vemo,
je zapustil ta kult močne sledove
prav na Ptuju, kjer je bilo več mi-
trejev. Božič kot praznik Kristu-
sovega rojstva se je uveljavil z
dosti truda šele v IV. stoletju.
Ker se je obhajal samo v cer-
kvah, so se ohranili med ljudmi
še dolgo sledovi prvotnega čašče-
nja rojevanja sonca in zimskega
kresa. Šele čas protireformacije
in barok sta močneje vplivala na
popularnost Božiča in skoraj po-
vsem zabrisala nekdanji pomen
tega praznika, ki pa je obdržal
kljub vsemu na Balkanu jasnejše
izražene prvotnejše značilnosti.
Razen želja za rodovitnost je
bilo značilno za zimski kres seži-
ganje drevesnega panja, ki naj
gori na domačem ognjišču ne sa-
mo vso božično noč, ampak de-
set do dvanajst dni skupaj. Šega
se je ohranila na našem ozemlju
nekako do prve svetovne vojne,
začela pa se je izgubljati najbolj
z uvajanjem štedilnika. Drevesno
steblo, ki so ga sežigali, so ime-
novali: panj, čok, čuja, božič, bo-
žičnik ali pa badnjak, kar upora-
bljajo tudi na pravoslavnih po-
dročjih, kjer je običaj še vedno
živ. Vsa družina je morala biti
skupaj, ko so polagali na goreči
panj na sveti večer jedi, ga poli-
vali z mlekom, medico, vmom in
žganjem. Osnovni pomen je bil
seveda v pospeševanju rodovit-
nosti in darovanju božanstvu do-
mačega ognjišča. Panj je imel tu-
di nalogo »pomagati oslabelemu
soncu« kot pravi N. Kuret (PLS
IV, 84) in izzvati iz njega več
svetlobe. Seveda je tukaj pogan-
ski kultni izvor najbolj pomešan
s krščanskimi ob"-»'asti tam.
kjer so goreči panj tudi blagosla-
vljali.
Ugotovili smo že, da je moral
panj na ognjišču dolgo goreti. Iz
njega so izvabljali tudi skrivno-
sti, ki jih je odkrival način plapo-
lanja ognja, oglje in pepel. Ce je
ogenj veselo prasketal, je to po-
menilo, da bo v prihodnjem letu
v hiši poroka. Ce je v ognju za-
molklo pokalo, je obstojala mož-
nost, da bo v družini smrten slu-
čaj. Ce se je slišalo iz ognja tan-
ko cviljenje, je to pomenilo sre-
čo. Izzivanje isker je napovedo-
valo plodnost, saj so si želeli po-
nekod:
»Kolikor iskric, toliko jagenj-
čkov, kolikor iskric, toliko piš-
čancev ...« itd, medtem ko so
ugotavljali z žarečimi oglji kako
bo s pridelkom na poljih. Tako
so potresli dvanajst gorečih
ogljev z žitaricami, žetev pa bo
najobilnejša iz tiste kulture, ki
najdalj časa tli. S pepelom boži-
čnega ognja so potresali seme,
ali pa so ga raztresli po njivah.
Spravili so tudi oglje panja, s ka-
terim so zdravili človeške in ži-
valske bolezni, dodali pa so ga
tudi žerjavici na domačem
ognjišču v času hude ure. Seveda
so iskala tudi dekleta na gore-
čem panju sporočilo o poroki.
Nekoč so kurili ob zimskem
kresu tudi kresove, ki so se ja-
vljali na Koroškem še po prvi
svetovni vojni. Od panja, ki so
ga sežigali nekoč na domačem
ognjišču, se je ohranilo le še dre-
vesce. Še danes ga krasijo, pone-
kod ob božičnih dnevih, pri nas
pa tudi ob Novem letu: Spremlja
ga obilna peka, kjer ima kruh po-
sebno mesto. Nekoč so pripravili
ob božiču tri hlebe: pšeničnega,
rženega in ajdovega, ponekod,
tudi na našem področju, so do-
dali testu suhega sadja in ga ime-
novali kuc-kruh, ali pa so spekli
en hlebec iz vseh vrst zrnja. Na
Štajerskem je bil to »pomošjek«,
v Halozah »pomižjek«, ob kate-
rem je bila na mizi med drugim
tudi posoda z različnim zrnjem.
Pod mizo so naložili poljsko oro-
dje, celo oralo, da bi bila zemlja
bolj plodna. Košara s krompir-
jem in žehtar napolnjen z vodo
pa sta simbolizirala željo po za-
dostni količini živeža v nasled-
njem letu. Sicer pa je to, kar je
na mizi in pod njo, bilo ob zim-
skem kresu namenjeno tudi raj-
nim, ki se vračajo ob tem času v
svoje nekdanje domovanje, da bi
se navžili svetlobe in toplote ter
se okrepčali s kruhom, sadjem in
vinom. Zato morajo uživati praz-
nični kruh, ki ima obredni zna-
čaj, tudi vsi člani družine in živi-
ne.
Ob zimskem kresu je zanimalo
prebivalce naših področij tudi
vreme. V ptujski okolici ter med
Ormožem in Radgono, kot na
Pohorju, ugotavljajo vreme za
naslednje leto s pomočjo čebule.
Dvanajst skledic iz čebuljnih lu-
ščin postavijo v vrsto, kar pome-
ni dvanajst mesecev. Potresejo
jih s soljo in po količini vlage v
vsaki skodelici ugotavljajo vla-
žne in suhe mesece v bodočem
letu. Ker pa je za vreme pomem-
ben tudi veter, opazujejo v boži-
čni noči, od katere strani piha in
tako določajo letino. Verujejo tu-
di, da voda in vino, ki sta na bo-
žični mizi, preganjata škodljive
vetrove, prav tako hudourne
oblake, še pos^sbej pa točo in
strelo. V glavnem pa so se nana-
šala vsa ta magična opravila na
uspeh v gospodarstvu. Tako ve-
leva pradavno izročilo, ki ga je
treba spoštovati, sicer bo nasto-
pilo maščevanje skrivnostnih in
nevidnih sil.
Božiču sledi še vrsta običajev,
ki imajo tudi novoletni značaj. V
Prekmurju so imeli obhode »po-
lažarji« tudi na Štefanovo, nekoč
pa so za ta dan tudi koledovali.
Vino, ki ga blagoslavljajo na Jan-
žev dan (27. decembra), se ime-
nuje janževec in je obredna pija-
ča. Njeno poreklo sega v pred-
kriščansko obdobje in se povezu-
je s pravnimi šegami, kot so kup-
čije, likof, menjanje službe, snu-
bitev, poroka in tudi drugi po-
dobni dogodki v toku leta. Prav
tako prinaša tepežnica ali pa-
met(t)va (28. decembra) želje ter
včasih krepke udarce otrok, zla-
sti pa odraslih fantov za zdravje
v mladem letu in za dolgo življe-
nje. Na Štajerskem je bilo zažele-
no, da je prišel na pametivo prvi
v hišo fant, kar velja kot pravilo
za »polaženike« in tiste, ki pri-
dejo voščit novo leto. To magi-
čno dejanje so na tepežni dan
potrpežljivo prenašala mnoga
dekleta, kar bi naj ugodno vpli-
valo na rodnost, ko se bodo po-
ročile. Zato ni čudno, da imenu-
jejo to šego v Prekmurju »rodi-
vanje«. Z dotikom šibe naj bi
prešla namreč življenjska moč iz
rastline na človeka. Tak smisel
imajo tudi vejice za kalitev, nare-
zane ob Barbarinem in Luciji-
nem, Miklavževa šiba ter nena-
zadnje tudi cvetna butara.
Zadnji dan v letu ima popula-
ren naziv »staro leto«. V Halo-
zah so dodali na ta dan k »po-
mižjeku« denarnico, postavili na
mizo steklenico vina, razno zrnje
in bučnice, pod mizo pa repo,
krompir in srp. Vse to so storili z
željo, da bi imeli v novem letu
dovolj denarja, živeža in pijače.
Ponekod gospodinje na starega
leta dan ne pečejo kruha, ker bi
imeli potem vse leto pri hiši star
kruh. Kakor je božična noč ču-
dežna, tako moč ima tudi noč na
prehodu iz starega v novo leto.
Zato mora goreti v hiši vso noč
luč. S streljanjem in drugim hru-
pom preganjajo v tej noči hu-
dobne demone. V ptujski okolici
so napolnili na staro leto žrmlje
z zrnjem, da ne bi ostali v novem
letu brez kruha. Splošna navada
je bila vedeževanje z vlivanjem
svinca. Raztopljena kovina dobi
v mrzli vodi različne oblike, iz
katerih sklepajo po vencu, prsta-
nu ali harmoniki, da bo v novem
letu v tej družini poroka, če pa se
pojavi med oblikami krsta, po-
tem bo prizadela družino smrt.
Ponekod so vedeževali na podo-
ben način iz jajca, ki so ga stresli
v vodo. V tej noči se pogovarja
tudi živina, razume pa jo lahko
tisti, ki ima v žepu praprotno se-
me.
Začetek novega leta na dan 1.
januarja je določil leta 46 pred
novo ero rimski vojskovodja in
državnik Gaj Julije Cezar. Toda,
ko so uvedli v krščanski dobi
praznovanje božiča, so ga spojili
z novim letom. Šele 1691. leta ga
je vrnil papež Inocencij XII. zo-
pet na 1. januar. Znano je bilo,
da so slavili stari Rimljani zače-
tek leta zelo bučno in razkošno,
saj so prirejali za ta praznik veli-
ke plese in razuzdane gostije,
praznovanje pa so popestrili tudi
s celimi sprevodi maskirancev,
kar se je ohranilo ponekod tudi
še na našem ozemlju. Na našem
območju je vstala gospodinja na
novega leta dan zelo zgodaj in
prinesla košaro orehov, suhega
sadja in jabolk, kar je vsula s
truščem na sredino hiše. Darovi
so se zakotalili na vse strani in
komaj prebujeni otroci so jih hi-
tro pobrali. To je bilo storjeno z
željo, da bi tako ravnala v teko-
čem letu tudi narava.
Med novoletnimi obrednimi
šegami je bilo brez dvoma najza-
nimivejše darovanje vodi in
okraševanje studencev. V ljuto-
merski okolici so hodila obdaro-
vat vodo dekleta s kovanci. Na
ta način so iskale moža, pomen
darovanja pa je bil tudi v ohrani-
tvi zadostne količine čiste pitne
vode. V Halozah so vrgli v ta na-
men v studenec denar, jabolka,
orehe in bršljan. Tudi na Ptuj-
skem polju so okrasili nekoč
vodnjak z vejicami »betlehema«.
Ponekod, tudi v Halozah, so pri-
nesli na novoletno jutro vodo iz
studenca še pred sončnim vzho-
dom, se z njo umivali, da bi bili
vse leto sveži. K studencu so mo-
rali teči bosi, da bi bil tisti, ki je
prvi, tudi vse leto uren in prvi pri
delu. Verjeli so tudi, da teče
opolnoči za trenutek v studencih
namesto vode, čisto srebro.
Ugotavljali smo že, da mora
priti po običaju voščit novo leto
moški. Tako pridejo z voščili v
Slovenskih goricah fantje zjutraj
še v trdi temi in izražajo želje, da
bi bili v novem letu vsi veseli in
zdravi, da bi bila sreča pri živini,
da bi se »krmlenke« dobro redi-
le, da bi kokoši dosti nesle ...
Ko pa jih povabijo v hišo, vošči-
jo dekletom tako, da jih vlečejo
za ušesa. Izjemno je lahko opra-
vljala nekoč novoletno voščilo v
Halozah deklica, ki pa je morala
biti še čisto mlada. V Prekmurju
je to naloga »polažarjev«. V Pr-
lekiji so še pred sto leti koledo-
vali na starega leta zvečer. Zapeli
so pod okni in v hiši. Se med
obema vojnama so koledovala \
Slovenskih goricah dekleta. Ho-
dila so od hiše do hiše kot ob
svečnici in pela nabožne pesmi,
obdarovali pa so jih z denarjem.
Novega leta so hodili igrat tudi
razni godci, kar se dogaja še ved-
no pri nas na vzhodu in jugu dr-
žave. Po Davorinu Trstenjaku se
jt ohranila iz naših krajev zani-
miva novoletna kolednica:
Oj kole—kole—koledo,
leto lepo mlado!
Da bi prav veselo blo,
imelo mastno brado—
oj kole—kole—koledo!...
V zadnjih destetletjih zoptt
hrupno stopamo v novo leto.
Vedno bolj se širi tudi navada,
da ob tej priložnosti drug druge-
ga obdarujemo. Tak običaj so
imeli že stari Rimljani, zelo udo-
mačen pa je tudi v Franciji. Do-
sti naših podjetij in ustanov izda-
ja v ta namen tudi koledarje, ki
so včasih bogato ilustrirani. Od
začetka tega stoletja si voščijo tu-
di pri nas sorodniki, prijatelji,
znanci in poslovni partnerji novo
leto pisno s posebnimi voščilni-
cami. Ni dvoma, da vse to pri-
speva, da je začetek novega leta
živahnejši, razen tega pa se lju-
dje tudi razveseljujejo in zabava-
jo na številnih in različnih prire-
ditvah, kar pa žal največkrat ni-
ma ničesar več skupnega s tradi-
cijo.	dr. Štefka Cobelj
Kako čista je naša Slovenija?
v soboto, 7. decembra 1985, smo se ekologi Slovenije znova se-
stali. Tokrat je to bilo v Ljubljani na koordinaciji ekoloških društev in
ekoloških skupin pri OK ZSMS. Zbrali smo se v velikem številu (40)
in to iz celotne Slovenije. Najbolj med vsem tem pa je koristno to, da
smo se na enem zbrali tako stari kot tudi mladi borci za čistejši in bolj
zdrav jutri.
Cilj te koordinacije je bil zlasti, da se seznanimo z najbolj žgoči-
mi problemi negativnega vpliva na okolje in človeka, ki so se pojavjli
v zadnjem letu. V tej razpravi je bila osrednja tema gradnja elektrarn
na Muri. Prav tako pereč problem je tudi tovarna Termika iz Škofje
Loke, zanemariti pa ne smemo tudi ostalih, tudi prašičje farme v Dra-
žencih pri Ptuju.
Sama gradnja elektrarn na Muri ni več problem, saj dobro vemo,
da rabimo električno energijo za svoj razvoj. Vendar pa pri tem ne
smemo gledati medalje samo s te strani, ampak jo moramo tudi malo
obrniti in pogledati kaj piše tam. Ugotovili smo, da te strani medalje
še nismo dovolj dobro predelali in zato se nam pojavljajo naslednja
vprašanja: Koliko škode bodo naredile v naravi, za koliko se bodo
zmanjšale kmetijske površine prve kakovosti, kako bo to vplivalo na
termalne izvire v Radencih, kako bo s pitno vodo v občinah ob Muri
in kako bo z njihovo kanalizacijo? Na koordinaciji smo se dogovorili,
da bomo na ta vprašanja dajali odgovore postopno na tribunah (prva
je že bila 12. decembra 1985 v Mariboru na Pedagoški akademiji) in
seveda prek sredstev javnega obveščanja. Skrajna akcija, ki bi jo iz-
vedli, pa bi bil vseslovenski referendum, na katerem bi se slovenski
narod izrekel za oziroma proti gradnji elektrarn na Muri.
Zelo problematično je tudi v Škofji Loki, kjer se kaže velika ne-
odgovornost posameznikov oziroma skupine vodilnih ljudi, ki upra-
vljajo z DO Termika. Ta DO še vedno obratuje brez vsakršnih izbolj-
šav, čeprav že nekaj let krajani opozarjajo na škodljiv vpliv te DO na
okolje in -.ume prebival- Temu, kar počno v Termiki, bi lahko rekli
tudi teior nad prebivalci, ki so prisiljeni v njej delati in tudi v njeni
bližini živeti. Ze leta 1984 je bilo v škofjeloški občini 200 otrok, ki so
oboleli za astmo, toda Termika ni storila ničesar Letošnje ! 1985? šte-
vilo otrok, ki so oboleli za astmo, se je skokovito povzpelo na 400 (šti-
risto). V tem številu so zavzeti samo otroci, ki obiskujejo šolo, ne ve
pa se koliko je obolelih mlajših. Glede na razmere smo na koordina-
ciji odločno zahtevali, da se sestavi poročilo, kdo je kriv za takšno sta-
nje.
Vsi ugotavljamo, da potrebujemo čim več hrane, predvsem mesa.
Zato so se tudi odločili, da v Dražencih pri Ptuju zgradijo farmo be-
konov, v kateri bi bilo prostora za 75.000 enot. Vendar se odgovorni
niso vprašali, kakšne posledice bo imelo tako veliko število prašičev
skoncentriranih na enem mestu. Za primer naj samo omenim, da je v
sosednji Avstriji to število omejeno na 300 (tristo), v ostalih zahodno-
evropskih državah pa ta številka ne presega 6000. Glavni problem te
farme bodo velike količine gnojnice, ki jo bodo prašiči ustvarjali in
seveda velika možnost bolezni med živino. Kako se rešiti gnojnice je
več možnosti. Prva in najboljša bi bila, da to gnojnico razvažajo po
kmetijskih površinah. Toda to pri njih ni mogoče, ker je gnojnice pre-
več. Druga možnost je, da to gnojnico najprej delno prečistijo v svo-
jih čističnih napravah in jo nato pošljejo v centralno čistilno napravo
mesta Ptuj (ki ne obratuje). Za sedaj se te rešitve tudi ne morejo po-
služiti. Zakaj? Prvo je to, da nimajo svoje čistične naprave, ker za
ekologijo niso namenili pri obnovi niti dinarja, drugo pa, da tudi cen-
tralna čistilna naprava ne bi mogla sprejeti vseh odplak, saj je projek-
tirana le za 130.000 enot. Kot je znano, je en prašič enakovreden trem
ljudem, po ustvarjanju fekalij. Tretji odgovor pa je ta, da te odplake
enostavno spustijo v Dravo ali Studenčnico. Bomo to dovolili?
To je bilo nekaj podrobnosti s koordinacije, ki je trajala od 9. do
17. ure. To dovolj zgovorno priča, koliko je problemov v tej naši
majhni Sloveniji. Za nas ekologe pa je zelo pomembno, da nas je veli-
ko, zato vabim vse. ki jih zanima ta problematika, naj se pridružijo
Ptujski ekološki skupini pri OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1 II, kjer tudi
dobite vse informacije. Veselimo se vašega sodelovanja.
ŽIVITE Z NARAVO? REŠITE JO!
Član ekološke skupine pri OK Z^MS Ptuj
Stanko Žunec
Stališče predsedstva OK ZSMS Ptuj
do informacije, posredovane
v osrednji informativni oddaji Radia
Ptuj Včeraj, danes, jutri,
dne 24. 12. 1985
OK ZSMS Ptuj se že precej
časaukvarja s kadrovskimi pro-
blemi, še zlasti pa v zadnjih dveh
letih. Kadrovski problemi so za
seboj potegnili določeno nea-
ktivnost v organih in delovnih te-
lesih OK ZSMS, kar se je gotovo
odražalo navzven, saj vseh nea-
ktivnih mladih nismo uspeli na-
domestiti z aktivnimi. Ravno ti
problemi in nekatera nesoglasja
so bili povod za diferenciacijo
znotraj organov in delovnih teles
OK ZSMS. Bili smo mnenja, da
moramo stvari razčistiti. Razpra-
ve, ki smo jih vodili, niso bile
odraz nesposobnosti in nedelav-
nosti, ampak so bile še kako po-
trebne za naše nadaljnje uspešno
vsebinsko delo.
Zato ne dovolimo blatenja
našega dela. trenutno izredno
težkega in mučnega, v bodoče
pa, pr- j-ričani .mo, uspešnega.
Ne dovolimo neargumentiranih
in pospitJNcnih razprav v raznih
organih, še najmanj pa sprejema-
nje zaKijučkov, da »je potrebno
zamenjati celotno vodstvo O K
ZSMS Ptuj«.
Kdor želi in hoče mladini
pomagati, mora biti informiran
»iz prve roke«, ne pa povzemati
informacij od drugod, kjer so ne-
točne, izkrivljene, napihnjene,
subjektivne, neresnične. Predlo-
ge in mnenja je treba posredova-
ti nam, ki nas zadevajo, saj bi
nam bila dobrodošla, ne pa da
jih na (ne)srečo po naključju iz-
vemo v osrednji informativni od-
daji radia Ptuj Včeraj, danes jutri
(torek, 24. 12. 1985).
Presenetilo nas je, da je ta
informacija s strani predsedstva
OO ZZB NOV Ptuj, s katero smo
doslej sodelovali in si takšnega
sodelovanja še želimo, vendar pa
ne dovolimo, da je javnost o na-
šem delu napačno obveščen^,
poleg tega pa je predsedstvo Ou
ZZB N: V nekompetentno za to-
• istne zaključke
Mladinski zdravo!
Predsedstvo O K ZSMS Pf' j
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
16. januar 1986 — TEDNIK
Dober den! Zdaj po noven leti pa je vsaki den že za eno kokotovo
zehanje boj dugi, noči pa malo krajše. Če glih mamo mi zemljorilci pozi-
mi malo manj dela kak v drugih letnih cajtih. pa nam vseeno neje čisla
nič dugi cajt. Človik more živino oprovlati, stroje no orodja popravljati,
od cajta do cajta v gostilni dnarce zapravljati, obračune delati, ženo na-
štelati no še marsikaj drugega narediti.
Zdaj so zimske .wlske počitnice no je pri nama z Miciki zlo veselo.
Vnukice no vnukeci s širne Slovenije so naju prišli malo obiskat. Saj vete
kak je to. da deca z mesta najrajši na deželo na obisk grejo. Vuni se pos-
negi kotajo. potli pa si na krušni peči mokre cote no sebe posišijo. Vsoki
ma svoje smuči ali pa sani. Negda gdo sen jaz v njihovih letih bija. te
smo se z dogami od štorih polovjokov smučali no v ničkah za kruh mesiti
doj po bregi sankali. Nikoli v življeji nemo pozoba. kak sen se negda z ni-
čkami v drevo zaleta. Najpret sen zvezde vida gdo sen z glavo v jablano
tresna. potli pa še enkrat gdo so me mati naklopfali. Pa je vseeno tudi
naša mladost lepa bila. če glih smo bili večkrot lačni kak siti. Pri hiši nas
je bilo tejko dece. ke je te gdo so mati krompir na mizo djali glih tak
zgledalo kak da bi se kolovratski hrošči na njega spravili. V šoli nesmo
meli nibene šolske tople malice, kak majo to deca gnešji den. V žep sen si
dja tri jabolka, za šurc pa še faloček kruha no hajdi Lujzek v šolo . . .
Tak me je zaneslo toto obujanje spominov na šolska leta, ke sen van
skoro pozoba napisati, kak je bilo enkrat tan negi okoli Treh krolov, ki
majo v januarji godovno: vete, da smo negda kmetje meli obvezno odda-
jo živine no drugih pridelkov. K hiši so prišli trije rubeži no mojin zdaj že
pokojnin staršon kravo odgnali. To je bila Jungra, ki sen jo jaz najrajši
meja. Kdo so šli rubeži od hiše. sen si jaz na ves glos zapeja: Sveti trije
krali, so nan kravo odgnali, pa še bi nan tele, pa se preveč dere . . . Tak je
to negda na toten puklasten sveti bilo.
Ker mi je to ovokrot prek svojega prijatela Frančeka posla pozdrove
vojak Silvo iz Bihača, ki rad prešteje moje štorije, bi rad še nekaj njemu
na dušo pihna: »Mirno, vojak Silvo iz Bihača! Želin ti, da te tvoj desetar
ne bi preveč klača. Dobro stisni k sebi svojo ljubico puško, mi pa bomo
duma za dekline skrbeli no še poleg na tvojo pasko meli. Na mestu volj-
no!«
Pozdrovlan vse sldoke no druge brolce. Pišite mi kaj, kak se kaj mo-
te.
Vaš LUJZEK
Zgodovinska hiša?
Ko človek vidi napredek svojega mesta, je vesel in ponosen. Tudi
Ptujčani smo lahko ponosni na svoje mesto muzej. Vsako leto se ob-
navljajo fasade starih hiš in mesto dobiva iz dneva v dan lepšo sliko.
Med ljudskim vrtom in Rabelčjo vasjo so zrasle in še rastejo moderne
stavbe. Mestne ulice so čiste, le stranske so velikokrat pozabljene.
Vse je lepo, so pa stvari, ki občana motijo. Predvsem razvaline
zapuščenih hiš, ki jih na srečo ni veliko. Najbolj pa bode v oči zapuš-
čena in razpadajoča hiša na Potrčevi ulici št. 16. Ne samo, daje v raz-
padajočem stanju, tudi za pešce na pločniku ob njej je smrtno nevar-
no. Na razpadajočem dimniku že precej časa polovica betonske ploš-
če lovi ravnotežje. To ploščo lahko že mili potres premakne, da.zgrmi
na streho in s strešno opeko pade na mimoidočega pešca. Viden okras
so tudi žlebovi.
Med pešci se slišijo razne parole na račun te hiše. Čudno je, da ob-
čina ne izda odločbe lastniku hiše, da jo odstrani. Ce ni denarja za
novo stavbo, naj se odstrani vsaj ta »podrtija«, da ne bo kazila našega
Ptuja. Opeka te hiše se lahko porabi za druge koristne namene.
Ce to ni pomembno za nas občane, pa je ta hiša slaba slika za turi-
ste. Nihče ne bi želel, da nam kdo prisodi »bodečo nežo«. Saj ta hiša
ni osamljena na Ptuju.
Franc Vauda, upokojenec
DEDEK MRAZ
V FREIBURGU
Tudi letos je odbor slovenske dopolnilne šole v Freiburgu orga-
niziral majhno proslavo z dedkom Mrazom. Proslave so se udeležili
šolski in predšolski otroci ter njihovi starši. Mamice so poskrbele za
okrasitev prostora, napekle peciva, očetje so pa poskrbeli za pijačo in
dobro razpoloženje.
Ob nastopu mraka je prišel dolgo pričakovani dedek Mraz, ki je
vsakega otroka bogato obdaril. Med darili so bile tudi kasete sloven-
skih pripovedk, ki jih je nabavil učitelj Vlado Virant. Otroci so zapeli
dedku Mrazu tudi pesmice, ki so se jih naučili v slovenski šoli. Imeli
smo tudi bogato tombolo z lepimi dobitki, ki nam jih je delno prispe-
vala Ljubljanska banka.
Preko Tednika se tudi vsi otroci in starši zahvaljujemo ansamblu
Toneta Kmetca iz Ptuja, ki je že kar dvakrat prispel v Freiburg ter
otrokom omogočil počitnice na morju.
Ana Gajser
Otroci z dedkom Mra/"iii
Dela so zaključili pred iztekom leta 1985
(foto I. kotar)
NOV ASFALT
V ZAVRČU
V krajevni skupnosti Zavrč so pred Novim letom dobili 1040 me-
trov asfaltne prevleke na ceste v središču. Gre za prvo plast na pove-
zavi Oubrava Zavrč in v samem naselju. Pretežni del denarja za to
modernizacijo je prispevala temeljna organizacija EKK Slovenske
gorice, k temu pa je krajevna skupnost z rebalansom plana dodala še
svoj delež. Dela so opravili delavci Cestnega podjetja Maribor TOZD
za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj. Širina asfaltne prevleke je 3 metre,
do pomladi pa nameravajo v Zavrču s posebnimi prispevki zbrati še
denar za asfaltno prevleko na krajevni cesti do pokopališča.
1. kotar
NOV USPEH CIVILNE ZAŠČITE
V mesecu novembru Je osnovna organizacija rdečega križa Po-
lenšak prejela okrožnico RK Ptuj, da naj organizira tečaj za socialno
delo. Organizacija je za pomoč prosila štab za civilno zaščito, ki jim je
takoj priskočil na jiomoč in skupno z oddelkom za ljudsko obrambo
občine Ptm organiziral tečaj za socialno delo, ki ga je obiskovalo 21
obveznic CZ. Vodila ga je priljubljena predavateyica Anka Ostrman
iz Ptuja. Ob zaključku tečaja je štab organiziral proslavo dneva JLA,
katere se je udeleežilo veliko število občanov in obveznikov CZ. Slav-
nostni govornik na proslavi je bil tokrat profesor Anton Velikonja,
član izvršnega sveta občine Ptuj. Veliko zanimanje so občani pokazali
za predvajanje vojaških filmov. Ob dnevu JLA je štab za civilno zašči-
to KS Polenšak prejel posebno priznanje občine Ptuj za dosežene
uspehe na področju narodne obrambe in družbene samozaščite. To
priznanje nam ne sme biti le plačilo za vloženi trud, temveč spodbuda
za nadaljnje delo.
Janez Starčič
Koline
posnetek: K. ZOREČ
Komaj začeto leto je močno
prizadelo družino, številne so-
rodnike, prijatelje, sosede, sobor-
ce in znance Jožka Korparja iz
Osluševec, ki je preminil nena-
doma in tiho v bolnišnici na Ptu-
ju 6. januarja zvečer. Dan poprej
je opravil še zadnjo kurirsko pot
z raznašanjem vabil članom zve-
ze borcev za letno skupščino in
po opravljenem živahno razpra-
vljal doma s prijatelji. Teh je
imel nešteto, vsi pa so ga zelo
spoštovali in radi obiskovali v
njegovi lepo urejeni in gostoljub-
ni hiši, ki je izgubila z njegovo
smrtjo skrbnega gospodarja in
vzornega kmetovalca.
Pokojni Korpar se je rodil 30.
marca 1926 v Osluševcih kmeč-
kim staršem, od katerih je nasle-
dil posestvo, saj se je s šolanjem
na Kmetijski šoli v Rogaški Slati-
ni tudi usposobil za to stroko.
Med vojno se je priključil julija
1944 partizanom in deloval na
kurirski postaji TV 8, ki je imela
svoj sedež na Bolfenku v Halo-
zah. Kurirji TV 8 so bili poveza-
ni s kurirskimi postajami na Po-
horju, Boču in drugod ter se
vključevali v razne akcije proti
okupatorju na terenu ptujske ob-
čine. Tako je bil Jožko Korpar v
spopadu z nemškimi fašisti sep-
tembra 1944 hudo ranjen, toda
po uspešnem zdravljenju se je
zopet vrnil med tovariše na TV 8
in dočakal kot kurir in borec Sr-
dan tudi osvoboditev.
' Po vojni je ves čas kmetoval,
vendar pa se je poleg svojih ob-
vez izredno aktivno vključeval v
delo družbeno političnih organi-
zacij SO Ormož. Večkrat je bil
občinski in republiški delegat,
podpredsednik SZDL, sodnik
porotnik in delegat družbenopo-
litičnega zbora. Kot bivši parti-
zan je bil seveda član zveze bor-
cev NOV in predsednik tega
združenja. Bil je tudi iniciator
postavitve spomenika padlim in
žrtvam zadnje vojne v Podgor-
cih, kar so pred leti uspešno rea-
lizirali. Med drugim je deloval
tudi pri lovski družini in gasilcih,
kjer se je zelo trudil in bistveno
pripomogel, da so zgradili v
Osluševcih svoj gasilski dom.
Jožko Korpar je s svojo prid-
nostjo in neposrednostjo, z neo-
majnim optimizmom in vedrim
nasmehom vzpodbujal k stikom
in delovanju tudi druge, ki so
prav tako želeli napredek in
splošno sožitje na svojem ob-
močju. Ob vsem tem prizadeva-
nju in številnih nalogah je nena-
doma in prezgodaj omagal. Od
njega smo se poslovili na poko-
pališču v Podgorcih pri Veliki
Nedelji 9. t. m. Kako priljubljen
je bil, je pokazal pogreb. Z bole-
čino v srcu ga je pospremilo na
zadnji poti nešteto ljudi in mu
zaželelo, naj mu bo lahka doma-
ča zemlja, katero je neizmerno
ljubil in zanjo dosti žrtvoval.
Štefka Cobelj
Pot nas bo v glavnem vodila po Halozah,
katerih enkratna podoba se bo odprla mest-
nemu obiskovalcu, ki se ne zadovolji z zuna-
njimi vtisi, temveč skuša zajeti pokrajino no-
tranje. Šli bomo skozi enega od najzanimivej-
ših, pa tudi najbolj razvpitih slovenskih kra-
jev. Omenimo samo tisto krilatico o haloških
otrocih, ki jim že v zibeli pomakajo dudo v
žganje, o Haložanu, ki so mu že pred poldru-
gim stoletjem očitali razsipnost.
Našo pot smo začeli nekoliko drugače, kot
je običajno — odpeljali se bomo namreč do
najoddaljenejšega haloškega kraja — do Za-
vrča ter Haloze prepotovali počez, saj jih bo-
mo le tako zajeli popolneje. Prvo srečanje s
Halozami bo pravzaprav pri Borlu, od tu se
bomo spustili do Zavrča, mimo Turškega vr-
ha in Gruškovca do Cirkulan, čez Pristavo in
Repišče na Zgornji Leskovec, mimo Strmca,
Trdobojcev in Spodnjega Gruškovja do Pod-
lehnika, po stari cesti skozi Kozmince in Do-
brino v Zetale, kjer se obrnemo za 90 stopinj
na sever skozi Nadole, Sitež, Naraplje do
Ptujske gore in po severnem robu Haloz pro-
ti Tržcu, ki je že izven te pokrajine, in Vidmu,
odkoder se vrnemo spet v Ptuj. Namenoma
smo izpustili vzhodni del Haloz (Stoperce,
Makole in Majšperk), ki je opisan drugje.
Celotna pot znaša okrog 1,10 kilometrov in je
ves čas dostopna z avtobusom.
Ko se vozimo od Ruja do Borla, oziroma
od Borla do Zavrča, skoraj ves čas ob Dravi,
po Ptujskem polju, si poskušamo razjasniti
sam pojem halošice pokrajine, orisati nekate-
re značilnosti, prepotrebne za splošno pozna-
vanje. Najprej pa moramo pojasniti: če pri-
merjamo količinsko in kakovostno pomemb-
ne osebnosti Haloz in Slovenskih goric, prve
daleč zaostajajo. Vendar niso tako .brezupno
prazne, kot bi domnevali, še manj pa, ko go-
vorimo o duhovni podobi Haloz. Nočemo jih
prikazati v lažni romantični in idilični podo-
bi prelestnih vinogradov in gorskih viničarij,
niti z naštevanjem narodnostnih in političnih
razlogov, ali s podajanjem socioloških in kul-
turnih vzrokov današnje podobe, temveč
ugotoviti tiste notranje silnice, ki jih je Žgeč
videl le v ekonomskih in gospodarskih odno-
sih (Fran 2geč: Haloze, Sodobnost
1935/1936).
2e o samem izvoru imena Haloze so mne-
nja deljena. Dane'^ jih izvajajo iz latinske
lines = gričevje, nemške Kollos, medtem ko
BOŽIAR RAlC. ki ga bomo v zvezi s Hal-.-
zami nekajkrat srečali, izhaja iz starosloven-
ske halonge, to je kraj prepleten z grmičev-
jem in podrastjo. Tudi v Bezlaju najdemo iz-
raz haloga, haloza, haložje, halovžje v pome-
nju dračja, plevela, ki ga je bilo polno po
Halozah.
O Halozah so v prejšnjem stoletju pisali
razni pisci, omenimo le JAKOBA GOMIL-
ŠAKA, FRANA HRAŠOVCA, od nemških
pisateljev šovinista RUDOLFA HANSA
BARTSCHA, ki je tudi tu pisal v smislu svo-
je velikonemške ideologije, ANNE VVITTU-
LE, JOHANNA GABRIELA SEIDLA (v po-
topisih), WILHELMA FISCHERJA, naših
ANICE CERNEJEVE, ALOJZA REMCA,
TONETA ŠIFRERJA, MAKSA JEZA, JO-
ŽETA KRIVCA ter zlasti ANTONA INGO-
LIČA in IVANA POTRCA idr, v zadnjem
času CVETKA ZAGORSKEGA, vrste naših
znanih pisateljev in esejistov, ki so svoje vtise
izdali v brošuri Siti in lačni Slovenci (1969).
Zanimivo, da je o haloškem narečju izšel le
en znan članek, pa še ta na Poljskem (Rudolf
Kolarič: Haloški govor. Prace filologiczne
1964), medtem ko ga ostali obravnavajo le
mimogrede. Tako je skoraj razumljivo, če-
prav ne znanstveno utemeljeno, da je Tine
Logar v »Slovenskih narečjih« popolnoma
prezrl haloški govor. Že pisec iz leta 1821
(Ansichten und Bemerkungen auf einer Seite
durch den stidostlichen Theil von Stever-
mark. In Briefen an einen Freund. St. Z.
1821, S. 97—110) ugotavlja haloške značilno-
sti in skoraj v prevodu ponavlja JAKOB GO-
MILŠAK 1875 v Zori: »V nečem pak je naš
Haložan tak čuden posebnež, da gotovo ni-
ma para na slovenskem svetu. Tu je njegov
govor! Že od d;tieč ga spoznaš na ptujskem
trgu, kamor rad donaša sadje na prodaji.
Človek unv:- jezika, poskitkuje namrev pn
vr.akej tret ' ali -.etrltj be>edi z gl som ;
soko in potem zopet nazaj, proti koncu stav-
ka pak besede neprijetno nateza. To nena-
vadno, nenaravno naglašanje je krivo, da ga
težko razumeš, in te lahko smeh posili, da-si
drugače dobro slovenščino govori, in le ne-
koliko sosednje hrvaščine vpleta.«
Pri haloških opisovalcih pa je napak, da
vzamejo narečje, ki ga govore npr. v Cirkula-
nah za podlago govora celotnih Haloz (na
primer izraz Bog te ferdamaj uporabljajo v
glavnem pri Sv. Barbari in ne v ostalih prede-
lih). Medtem ko šteje Ramovš haloško nareč-
je k prleškemu govoru, ugotavlja R. Kolarič,
da spada v osnovi še danes med srednješta-
jersko pohorski govor.
Pot, ki nas vodi v Haloze, pelje kakih 10
kilometrov po Ptujskem polju, pravzaprav
njegovem robu in pred nami se prično takoj
za Ptujem odpirati vasi, ki vsaj takoj ven iz
mesta leže tik ob cesti in so značilna-panon-
ska naselja, kakršnih je bilo pred ekspanzijo
gradnje, z značilno arhitekturo, vse polno po
Ptujskem in Dravskem polju in se vlečejo
proti Varaždinu, Zagrebu. Po drugi strani nas
ta pot spominja na nekdanje madžarske go-
spodarje ali sosede, kar nas že opozarjajo
skoraj pozabljena krajevna imena, kot so
predmestje Ptuja Kaniža, kjer je bil včasih
vhod v mesto pri Ogrskih vratih, izraz Siget,
ki ga srečamo kot zaselek Spuhlje, Nove vasi
pri Markovcih ali Bukovcev, Budina, ki je
postala že danes ptujsko predmestje ter je pr-
va vas na naši poti. Ima zanimivo kapelico
Sv. Roka iz 1647. Tu je bil rojen gledališki in
filmski igralec JANEZ BERMEŽ (1933),
strokovni pisec iz rudarstva ing. DRAGO
OCEPEK (1927) ter koroški ljudski pisatelj,
dramatik, narodopisec in nabožni pisatelj
METOD TURNŠEK (1909-1976). Med Bu-
dino in sosednjo Spuhljo se dogaja njegov
zgodovinski roman iz II. svetovne vojne In
šumela je Drava (1957). Turnšek, ki ga sicer
ne moremo šteti med velike umetnike, zna bi-
ti vendar priljubljen med večerniško beroči-
mi bralci, spada bolj med koroške pisce, saj
se velika večina njegovih zgodb dogaja na
avstrijskem Koroškem. Sodi v vrsto duhovni-
kov vzgojiteljev, ki so se sem od Slomška
trudili dati preprostemu človeku v roke knji-
go, v svoji Vari znali prisluhniti preprostim
zgodbam, običajem in navadam. Tako je
zbral slovenske erske običaje v 4 knjig; >
'Pod vernim krovom, 1941 — 1946;
Niadaljevanje prihodnjič;
tednik - januar 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 7
v KNJIŽNICO RADI
HODIMO!
Mladinski oddelek Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj iz leta v leto obiskuje več mla-
dih bralcev. Lani ga je obiskalo kar 18.328
otrok. Kar 15.947 bralcev si je izposodilo na
dotn 35.829 knjig, ostali pa so brali v skrom-
nih prostorih čitalnice ali pa obiskali knjižni-
co v organiziranih skupinah ob kulturnih
dneh. Lani se je v mladinski oddelek včlani-
lo 550 novih učencev.
Knjižničarka Liljana Klemenčič, otroci jo
kličejo kar tovarišica Lila, je povedala, da
imajo največ izkaznic mladinskega oddelka
učenci ptujskih osnovnih šol, redno pa pri-
hajajo v knjižnico tudi učenci iz Markovec,
Žetal, Kidričevega, Destrnika in tako dalje.
Po knjige pa prihajajo tudi predšolski otroci,
nekateri že zgodaj postanejo pridni obisko-
valci knjižnice, ne manjka pa tudi dijakov,
učiteljev in vzgojiteljic iz vrtca.
Čeprav imajo v knjižnici in s tem tudi v
mladinskem oddelku vedno večje prostor-
ske, finančne in kadrovske težave, želijo v
tem letu svojo dejavnost še popestriti. Vedo
namreč, da imajo osnovnošolci in cicibani v
ptujski občini kaj malo možnosti za primer-
no razvedrilo v prostem času. Tako lahko ci-
cibani in učenci nižjih razredov osnovne šole
vsak četrtek ob 16. uri obiščejo pravljično
uro, pripravljajo pa tudi knjižne uganke in
ure spoznavanja sodobnih slovenskih ustvar-
jalcev za mladino. Med zimskimi počitnica-
mi so pripravili tudi vesele ure, zato vabijo
učence, da se vsak dan ob II. uri oglasijo v
mladinskem oddelku in preživijo prijetno
urico s svojimi vrstniki.
»Zavedamo se, da bi morale imeti knjižne
dejavnosti za mlade več kakovostnih elemen-
tov,« pravi Liljana Klemenčič. »Vendar, v
mladinskem oddelku sva samo dva knjižni-
čarja, ki delava s skromnimi sredstvi in v ne-
primernih prostorih. Ce pomislimo, da imajo
mnoge mladinske knjižnice na voljo diapro-
jektorje, televizijo, videorekorder in še kaj,
potem veste, da ni enostavno.«
In res ni enostavno. Posebej še, če želijo v
knjižnici ponuditi svojim mladim obiskoval-
cem čim bolj kakovostne usluge. Želja je ve-
liko, potreb tudi, denarja pa premalo. Ven-
dar se mladi bralci nič ne obotavljajo, ko si
zaželijo nove knjige. Radi hodijo v knjižnico
k tovarišici Lili in k tovarišu Valdu. Zmeraj
sta pripravljena pomagati pri izbiri knjige,
kljub veliki zaposlenosti obeh pa se najde
nekaj minut še za sproščen pogovor. Včasih
manj, včasih bolj oseben — tudi mladi bralci
radi potožijo o svojih težavah ali pa se po-
hvalijo s svojimi uspehi. In v mladinskem
oddelku ptujske knjižnice vedno naletijo na
prijazen odziv.
N. Dobljekar
O ZAPOREDJU STROKOVNIH, AKA
DEMSKIH IN ČASTNIH NASLOVOV
»Raba strokovnih in akadem-
skih naslovov je močno nedo-
sledna, pa me zanima, katere pi-
šemo pred imenom in katere za
njim ter v kakšnem zaporedju jih
je treba navajati. Ali je to ureje-
no s kakšnim predpisom?« spra-
šuje B. C. iz Ljubljane.
Okvirno je urejeno, in sicer z
zveznim zakonom o strokovnih
naslovih in akademskih stop-
njah; ta predpisuje navajanje
vseh strokovnih naslovov in aka-
demske stopnje magister (mag.)
za imenom, pred njim pa se torej
— čeprav zakon tega posebej ne
omenja — piše akademska stop-
nja doktor (dr.). Vendar se splo-
šna raba tega določila večinoma
ne drži (med redkimi izjemami
so publikacije rektorata ljubljan-
ske univerze) in se bolj nagiba k
postavljanju akademskih stopenj
nasploh (vključno z naslovom
akademik), pogosto pa tudi s ha-
bilitacijo pridobljenih visokošol-
skih nazivov pred ime; za ime-
nom pa se žvrstijo strokovni, po-
ložajni in častni naslovi (razen že
omenjenega naslova akademik),
npr. doc. dr. Janez Novak, dipl.
prav., ali prof. dr. Janez Novak,
dr. med., ali mag. Janez Novak,
mag. farm., viš. strok, sod., ali
akad.(emik) Janez Novak, dr. h.
C. Ce se namesto naslova akade-
mik uporabi opisno poimenova-
nje redni član ali dopisni član
akademije znanosti in umetnosti,
stoji za imenom: dr. Janez No-
vak, zasl. prof., redni član SAZU.
Kadar se ob doktorskem na-
slovu navaja tudi področje, s ka-
terega je oseba opravila doktor-
sko disertacijo, stoji okrajšava za
akademsko stopnjo kot pristavek
za imenom, npr. Marija Novak,
dr. Jur., če gre za doktorat z me-
dicinskega ali stomatološkega
področja, pa se dodaja še okraj-
šava se. (= scientiae, tj. znano-
sti), da se tako loči znanstveni
naslov zdravnika od strokovne-
ga.
Okrajšamo praviloma sloven-
ski ali poslovenjeni prevzeti izraz
(npr. dipl. prav., dipl. farm., prof.,
ekon., dipl. inž.), le inženir se še
pogosto (čeprav brez potrebe)
krajša tudi iz pisno nepodomače-
ne podstave (ing.). Ce se ob
znanstveni stopnji doktor navaja
področje nosilčeve znanstvene
usposobljenosti, so v navadi
okrajšave iz latinskih nazivov,
pisane po latinskih pravopisnih
pravilih, npr. dr. phil, dr. sc. nat.
ipd. Kadar zaradi abecednega
razvrščanja pišemo priimek pred
imenom, sledi ime z znanstvenim
in visokošolskim naslovom kot
pristavek za vejico, npr. Novak,
prof. dr. Janez.
Poimenovanja znanstvenih
stopenj, strokovne usposobljeno-
sti ipd. so občna imena in jih pi-
šemo z malo začetnico (tudi kot
okrajšave), z veliko samo na za-
četku povedi vseh vrst, tudi eno-
delnih neglagolskih, npr. na vi-
zitkah: Doc. dr. Janez Novak,
dipl. inž. agr.> ali Dr. Marija No-
vak, dipl. inž. agr., docentka, ali
Akad.(emik) prof. dr. Janez No-
vak, dr. med., ali Dr. Janez No-
vak, dr. med., izr. prof.,
akad.(emik).
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca, SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga7.
Kmečka
gostija v
Cirkovcah
v soboto, 18. januarja, bo
v Domu krajanov v Cirkov-
cah zares veselo. Člani fol-
klorne skupine tamkajšnjega
prosvetnega društva bodo
pripravili pravo pravcato
kmečko gostijo po običajih z
Dravsk&ga polja. Ženin in
nevesta se sicer ne bosta za-
res poročila, poroka bo igra-
na, vendar bo vse tako kot
mora biti. Anton Brglez, ki že
leta vodi folklorno skupino
Vinko Korže pravi, da želijo
s to gostijo obuditi stare ženi-
tovanjske običaje in jih ohra-
niti poznejšim rodovom.
»Gostijo smo sicer posta-
vili na oder že lani, ko smo se
predstavili v ptujskem hote-
lu, letos pa smo se ponovno
odločili za to prireditev, ven-
dar v domačem kraju. Pov-
praševanje po vstopnicah je
zelo veliko, saj je bila naša
prva gostija deležna lepih
priznanj. Povedati moram,
da bodo za hrano in pijačo
poskrbeli delavci Haloškega
bisera oziroma hotela Poeto-
vio, ki so pripravili jedilnik
strogo po' starih običajih.
Gostje se bodo zares najedli
do sitega, še domov bodo ne-
sli kakšen kos mesa ali peci-
va — taka je tudi navada na
kmečkih gostijah.«
Brglez ni hotel kaj več po-
vedati o poteku gostije, saj bi
s tem izdal drobne »dogod-
ke«, ki popestrijo vsako tako
domačo gostijo. Povedati pa
je treba, da poteka vse po
običajih, ki so se ohranili iz
časov med obema vojnama,
da so obleke dokaj original-
ne in da bodo svatje govorili
v narečju. Vse skupaj se bo
zavleklo v rane jutranje ure,
svatje pa se bodo lahko na-
plesali ob zvokih domačih
viž. Če ste se odločili, da bo-
ste med svati, lahko vstopni-
ce kupite v recepciji ptujske-
ga hotela ali pa v Bifeju Ha-
loškega bisera v Cirkovcah.
Pohitite, ker je število vstop-
nic omejeno, »svatov« pa ve-
liko!
N. Dobljekar
Lizika Lacko med
pionirji OŠ Ormož
Krožek za ohranjanje revolu-
cionarnih izročil NOB na šoli
Ormož in Hardek trdno stopa po
poti začrtanega programa in vne-
to uresničuje široko zasnovane
dejavnosti.Ena izmed teh je sre-
čevanje z nekdanjimi borci, ude-
leženci naše osvobodilne borbe
ter njihovimi svojci.
Zato je krožek povabil v goste
tovarišico .Liziko Lacko, hčerko
narodnega heroja Jožeta Lacka,
katerega spominu je bila posve-
čena odprta zgodovinska ura.
Tovarišica mentorica Nada
Novak je poleg povabljene gost-
je pozdravila še predstavnike do-
mače organizacije ZZB ter vse
prisotne.
Nastopajoča skupina pionirjev
je izvedla lep kulturni program.
O liku Jožeta Lacka je spregovo-
rila zunanja sodelavka krožka. V
svojih izvajanjih je prikazala Jo-
žeta Lacka kot simbol poštenosti
in predanosti idejam komuniz-
ma, kot enega najsvetlejših revo-
lucionarnih likov pred drugo
svetovno vojno in v njej. Jože
Lacko je bil neustrašen borec za
pravice delavcev in kmetov, po-
stal je vzornik mladim komuni-
stom, mnogim aktivistom in bor-
cem za svobodo.
V	drugem delu srečanja je te-
kla beseda o »ukradenih otro-
cih«, ki so bili s silo odtrgani od
mater in odpeljani v razna tabo-
rišča, kjer so jih hoteli prevzgoji-
ti.
V	našem primeru so bili miš-
ljeni Lackovi otroci, od katerih
so trije vsak na svojem koncu
preživeli, dočakali svobodo in se
vrnili v domovino
Potem je spregovorila tovariši-
ca Lizika Lacko, ki je med dru-
gim posebno poudarila po-
membnost ohranjanja in negova-
nja tradicij NOB, ker le tako ne
bo pozabljena naša borba za svo-
bodo.
Šopek rdečih nageljnov in
knjiga bosta našo gostjo še dolgo
spominjala na ormoške pionirje.
M. R.
Utesnjeni gledališčniki
Igralci ptujskega amaterskega gledališča delajo v zelo utesnjenih
prostorih. Garderobe, kjer naj bi imeli tudi vaje, so polne strokovne
literature, raznih rekvizitov, pisarniškega materiala in kdo bi vedel če-
sa še. Kaže pa, da se stvari obračajo na bolje. Samoupravna stano-
vanjska skupnost, ki je upravljalec zgradbe na Slovenskem trgu 12 —
tik ob gledališču, je že uspela zagotoviti stanovanje eni od strank, dru-
ga pa še čaka na primerno zamenjavo stanovanja. Tako so sedaj gle-
dališčniki v omenjeni stavbi že pridobili okrog 75 kv. metrov uporab-
ne površine.
V novih prostorih, ki so sicer krepko stari, bodo uredili pisarno,
ki je sedaj v Murkovi ulici, kjer bo uredil prodajni prostor Merkur.
Poleg tega bodo gledališke rekvizite preselili v to stavbo in v njej ure-
dili tudi strokovno knjižnico. Strokovna literatura je sedaj delno v
garderobah, delno v kleti in v pisarni.
Igralci amaterskega gledališča se skupaj s strokovnimi delavci
Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj zares veselijo nove pridobi
tve. Ko bodo prevzeli vse prostore v zgradbi ob gledališču bodo lahko
v garderobah imeli vaje in tako ne bo potrebno ogrevati celega gleda-
lišča samo za vaje. Na ta način bodo prihranili stroške za ogrevanje,
pogoji za delo pa bodo bistveno boljši. Kot pravijo, se bo to poznalo
tudi na kakovosti njihovega ljubiteljskega dela.
N. D.
Dedek Mraz je podelil
5496 paketov
Pri občinski Zvezi prijateljev mladine Ptuj so že sestavili
obračun dedka Mraza za leto 1985. Ugotovili so, da so delovne
organizacije in skupnosti prispevale nekaj čez milijon tristo se-
deminpetdeset tisoč dinarjev, kar je skupaj z ostankom iz leta
1984 zadostovalo za nakup 5496 novoletnih paketov, ki so jih
razdelili po krajevnih skupnostih glede na seznam otrok v staro-
sti od drugega do sedmega leta. Saldo na ŽR na dan 9. januarja
letos pa znaša 4.381 dinarjev.
Občinska Zveza prijateljev mladine Ptuj oziroma njen odbor
za novoletno praznovanje predšolskih otrok se vsem darovalcem
zahvaljujeta in pričakujeta vsaj takšno sodelovanje, če že ne več-
je, tudi letos.
franc fideršek
delefla* nace
zgodba o
v letu	■■jj^mi^^
Na skupnem sestanku predsednikov in tajnikov KNOO in sekre-
tarjev KO OF v Žetalah z Nacetom, ki je bil na zadnjem zboru članov
OF v Kočicah izvoljen tudi za sekretarja OF, so se podrobneje pogo-
vorili o vseh primerih, ki bi jih bilo treba »zreklamirati«.
Ob sodelovanju bivšega tajnika Mraza, ki je imel opravka z evi-
denco na okraju, so ugotovili, da so Nemci nekaterim svojim »blokfi-
rerjem« in »helferjem« šele marca 1945 sklenili zamenjati njihove ze-
lene legitimacije z rdečimi. Sami prizadeti pa za to niti vedeli niso.
Večinoma so doma sodelovali s partizani, morda ne toliko zavestno
kot zaradi strahu. Za izdajalce in sovražnike jih danes ne moremo
smatrati, zato naj ostanejo v volilnih spiskih, so bili enotnega mnenja.
, Najznačilnejši primer je bil Boštjanov iz Nadol. Tudi njemu so
zamenjali zeleno za rdečo legitimacijo. Toda svojo zidanico v Sitežu
je že poleti 1944 prepustil partizanom, ki so jo spremenili v »hotel
Dolič«. Tam je bila kurirska postaja, skladišča in kraj za sestajanje.
Ob trgatvi v jeseni jim je pustil tudi polovnjak mošta. »Kakšen hotel
pa bo, če nima tudi vina,« se je pošalil. Bil je v odboru OF, sedaj je
odbornik KNOO, komisija za volilne imenike pa predlaga, da ga je
treba črtati iz spiska.
Ali črtati iz spiska, kot »ženo izdajalca« žensko, ki so ji moža
partizani pozimi likvidirali, ker je »paktiral z Nemci in ovajal ljudi«,
toda ona pri tem ni imela nobenegil opravka, še več, njen sin je bil
partizan in je padel v sklepnih bojih za Koroško. Podoben je bil tudi
primer žene, katere možje bil obsojen od sodišča narodne časti na iz-
gubo državljanskih pravic, toda eden od njenih sinov je bil borec
Nov in je še sedaj v JA.
Za vse naštete primere ^o si bili enotni, da jim ne smemo vzeti
pravice fjlasuvanja.
Več razprave in tudi šaljivih pripomb i ■ spodbudil predsednik Si-
[Tion s predlogom, da -.e ne črta i/ spiska njegovega volilca Franca, ki
je sicer imel rdeOo lcgitimacij<i, toda vpr: :o treh prič ;n:;rtizano' j jt
legitimacijo zžvečil in pogoltnil. Torej že od oktobra 1944 ni več imel
rdeče legitimacije, po osvoboditvi pa je bil vedno pripravljen poma-
gati. Tudi zanj je prevladalo mnenje, da ga nima smisla zopet »pahni-
ti med naše sovražnike«.
Skfep razgovora je bil, da gresta Nace in Franček na okraj in od-
govornim tovarišem prikažeta dejansko stanje.
Nalogo sta Nace in Franček čez dva dni opravila. Oglasila sta se
pri tovarišici Lenki Strnad, predsednici komisije za volilne imenike.
Nace je že prej povedal Frančku, da naj on obrazloži zahtevo, saj je
nastala med tajniki in predsedniki. Ce bo potrebno, bo še že sam kaj
dodal, sicer se pa kot član okrajnega odbora ne more preveč angažira-
ti v takih zadevah.
Lenka je sprva reagirala precej eksplozivno in se spraševala, ka-
ko lahko od ljudstva izvoljenim predstavnikom oblasti sploh pride na
pamet, da bodo zagovarjali tiste, ki so pokazali sovražni odnos do na-
še borbe, ki so sodelovali s sovražnikom in ovajali naše ljudi.
Ko je Nace bolj podrobno obrazložil, kako je bilo na območju Ha-
loz in da je večkrat partizanom lahko veliko pomagal prav tisti, ki je
bil pri okupatorju dobro zapisan, je Lenka nekoliko popustila. Kljub
temu sama ni hotela ničesar odločiti. Skupno so odšli k sekretarju Pa-
čniku.
Ta je obrazložitev sprejel z nekoliko večjim razumevanjem. Kon-
čno se je strinjal s tem, da naj vsak odbor OF samostojno oceni, koga
bo črtal iz volilnega spiska in koga ne. Vendar sekretarji nosijo oseb-
no odgovornost, če bi se pokazalo, da so volilno pravico pustili so-
vražniku ljudstva. Zlasti, da je odgovoren Nace, ki je politično zadol-
žen za to območje.
ZA KRIŽE V ŠOLI
Kljub težavam z učiteljskim kadrom se je novo šolsko leto v Že-
talah, prvo po osvoboditvi, začelo uspešno. Od predvojnih učiteljev je
ostala samo upraviteljica Kodelova. Na pomoč so prišle tri mlade uči-
teljice-tečajnice Angelca, Ljuba in Vera ter Marija učiteljica že pred
vojno v Ljubljani. Toda njen možje bil belogardist in je emigriral. Za-
radi tega je bila močno zagrenjena, povsod je rada pomagala in otroci
so jo hitro vzljubili.
Tudi verouk je bil zopet v šoli, in kjer je verouk, mora biti tudi
križ. Ob okupaciji so Nemci verjetno takratne križe v razredih uničili,
vsaj našli jih po osvoboditvi niso nikjer, zato je bilo treba nabaviti no-
ve.
Toda verouk ni bil več obvezen šolski predmet, zato šola tudi ni
imela denarja za nakup križev. »Sicer pa, izvolili smo ljudsko oblast,
ta naj poskrbi za križe v razredih« je rekla upraviteljica šole in sklica-
la na dogovor predsednike in tajnike KNOO.
Na sestanku so skupno ugotovili, da »tudi ljudska oblasi • nina
denarja niti za svoje pisarniške potrebščine, kaj šele za šolo. Vendar
so našli rešitev, prispevajo naj ljudje, predstavniki ljudske oblasti pa
imajo možnost, da pri delitvi živilskih nakaznic denar zberejo. Vsak
KNOO naj bi zbral denar za en križ, ki stane nekaj čez 300 dinarjev.
Ker »onim na okraju« najbrž ne bi bilo prav, da bi po liniji oblasti
zbirali prostovoljne prispevke za šolske križe, so se dogovorili, da naj
se nastavi nabiralna pola pod naslovom »Prispevki za šolski vrt«, ker
če bo kaj ostalo, tudi šolski vrt je treba popraviti.
Akcija je razmeroma hitro in dobro uspela. Navajam samo pri-
mer iz Nadol. Večinoma so ljudje prispevali od 2 do 10 din na druži-
no, večji kmetje od 15 do 25 din, le največji kmet se je izkazal in pri-
speval 35 din. V seznamu pa ni bilo družin predsednika in tajnika, za
vsak primer, da jima ne bi mogel kdo na okraju česar očitati. Kljub te-
mu je seštevek na listi znašal 465 dinarjev.
V drugih KNOO je bil finančni učinek še ve^i, razen v Kočicah,
ker ni celotno območje spadalo pod šolski okoliš Žetale, temveč posa-
ftiezna naselja pod Naraplje, Rodni vrh in celo F*tujsko goro.
Največ denarja so zbrali v KNOO Žetale, kjer je bilo tudi največ
družin. Predsednik Franc Nemec pa vsega denarja ni oddal šoli, saj je
samo 5 razredov in vsak KNOO kupi križ za en razred, zato je po
sklepu odbora iz zbranih sredstev kupil križ še za pisarno krajevnega
narodnoosvobodilnega odbora. Da ne bi bilo kaj narobe, so kupili še
sliko Tita in sliko Stalina.
Vse troje so obesili skupaj na steno med dvema oknoma, v sredi-
ni križ, levo in desno pa sliki tovariša Tita in generalisima Stalina. Za-
radi tega so Načeta večkrat pošteno ošteli na okraju, toda križ je v pi-
sarni ostal. »Dajte nalog, da ga po službeni liniji sname milica, jaz ga
ne bom« se je branil Nace.
Ker s tem zgodbe o križu v žetalski krajevni pisarni še ni konec,
naj jo, kot zanimivost, opišem do konca.
S 1. oktobrom 1946 se je vseh pet KLO združilo v enotni KLO*
Žetale, za predsednika je bil izvoljen takrat Franc Svenšek, za tajnika
pa Ivan Nemec, sin prejšnjega predsednika, ki pa je še vedno ostal
odbornik. Franček iz Nadol pa je bil referent za preskrbo.
Križ in obe sliki v središčni pisarni so ostali. Aktivisti iz okraja so
pogosto opominjali predsednika Svenška, da križ v pisarno KLO ne
spada, saj je Cerkev ločena od države. »Se strinjam, pojdi in ga sna-
mi, jaz kot domačin tega ne bom naredil« se je navadno branil Sven-
šek, ostalo pa je vse pri starem.
Ob priložnosti, ko sta Ivan in Franček delila živilske nakaznice,
je kmet Mikolič namerno strmel nekaj časa v križ na steni, potem pa
posmehljivo dejal: Premišljujem, kako se Kristus počuti med des-
nim in levim razbojnikom . .
Ivan je ostrmel, Franček pa je vzrojil: »Se zavedate, kaj ste zini-
li?-.
Se nadalj;:;:
a - NAŠI DOPISNIKI
16.januar1986 -

ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Šahovski
kotiček
z nagradnim novoletnim ša-
hovskim brzoturnirjem, ki je bil
->. januarja v prostorih §K MIP
Ptuj, se je končal ciklus 15 toč-
kovnih turnirjev šahovskega klu-
ba za leto 1985.
Novoletni nagradni turnir je
privabil 24 ljubiteljev šaha iz
Ptuja in okolice.
Praktične nagrade za vse udele-
žence so priskrbele delovne or-
ganizacije Merkurja, MlP-a in
TGA Kidričevo.
Prvo mesto je zasluženo osvo-
jil Stane Košanski iz Zagreba z
31 točkami, brez izgubljene igre.
Drugi je bil mlad perspektivni
igralec Rado Brglez z 19 točkami
in tretji Janko Bohak z 18,5 to-
čkami, oba iz Ptuja. Vrstni red
naslednjih je: Polajžer, Cič, Le-
tonja, Šeruga, Ilijaš, Pernat, Bu-
tolen itd.
Udeleženci so bili z organiza-
cijo turnirja zadovoljni; kdor pa
ni imel sreče v igri, si je jezo
ohladil s praktično nagrado.
Skupni zmagovalec brzopotez-
nih turnirjev za leto 1985 je prof.
Jože Cič z 92,5 osvojenimi točka-
mi pred Habjaničem, ki je zbral
84,5 točk in Milanom Šerugo, ki
je osvojil 64 točk.
Za skupnega zmagovalca se je
borilo 37 igralcev skozi vse leto.
Prvi trije so zasluženo osvojili
pokale, saj so pokazali solidno
šahovsko znanje in rutino, nena-
zadnje so bili dovolj zagriženi in
odigrali največkrat točkovne br-
zopotezne turnirje.
B. R.
R S.:
ŠK MIP Ptuj obvešča vse lju-
bitelje šaha, da so igralni dnevi
med tednom vsak torek in petek
od 18. ure naprej v prostorih klu-
ba (v stavbi dvorane Mladika).
Urnik točkovnih brzopoteznih
turnirjev za leto 1986 je: 7. febru-
ar, 3. marec, 4. in 25. april, 9.
maj, 5. september, 3. oktober, 7.
in 21. november, 12. december
ob 18. uri in zadnji v ciklusu 2.
januar 1987 ob 9. uri zjutraj v
prostorih kluba.
Vabljeni!!!
Občinsko prvenstvo osnovnih šol
v soboto, 14 decembra, je bilo v
GoriSnici občinsko ekipno prvenstvo
osnovnih Sol v šahu. Udeležba je v za-
dovoljstvo organizatorjev, mentorjev
in mladih Sahistov presegla vsa priča-
kovanja Tako je v konkurenci starej-
ših pionirjev tekmovalo 12 šol, pri
mlajših pionirjih II, pri starejših pio-
nirkah 8 in pri mlajših pionirkah 6
šol. Razveseljuje ugotovitev, da se ve-
ča število šol, v katerih spoznavajo,
da je šahovsko udejstvovanje otrok
najlažja in najprijetnejša pot za raz-
voj mnogih pozitivnih lastnosti otro-
kovega značaja.
Samo tekmovanje je potekalo v pri-
jetnem vzdušju. V avli šole so mladi
šahisti iz Gorišnice pripravili pestro
razstavo o šahovskem delovanju šole.
Pogoji za igro so bili zelo dobri. Tako
se je osnovna šola Gorišnica spet iz-
kazala kot vzoren organizator tovrst-
nih tekmovanj.
Rezultati tekmovanja: starejši pio-
nirji (sedem kol po švicarskem siste-
mu); Gorišnica 25, Žetale 22,5, Pod-
lehnik 16,5; Starejše pionirke: Goriš-
nica 28 (100%), Žetale 22, Grajena
21, Podlehnik 12,5. Juršinci 10; . . .
Mlajši pionirji: Gorišnica 32,5, Mar
kovci 31,5, Podlehnik 30,5, Kidričevo
29,5, Destrnik 23,5; . . . Mlajše pionir-
ke: Gorišnica 18,5, Juršinci 14, Destr-
nik 12, Grajena 7,5, Tone Žnidarič
Ptuj 5; Olga Meglič Ptuj 3.
Najboljši ekipi v vsaki konkurenci
bosta zastopali ptujsko občino na re-
gijskem prvenstvu.
I. V.
Tečaj za nogometne sodnike
v ponedeljek, 20. januarja, bo medobčinsko društvo
nogometnih sodnikov začelo s tečajem za nove sodnike.
Zato pozivajo vse, ki bi želeli postati »možje v črnem,«
da pridejo ob 17. uri v pisarno športne dvorane Mladika v
Ptuju, ko se bodo o vsem podrobneje dogovorili.
40. občni zbor NK Hajdina
Jutri, v petek, ob 17. uri bo v gasilskem domu 40. občni
zbor nogometnega kluba Hajdina. Zato vodstvo kluba va-
bi vse aktivne člane, veterane in druge občane, da se jubi-
lejnega zbora udeležijo. Po uradnem delu bodo visoko
obletnico proslavili na družabni prireditvi z ansamblom
Tornado.	1. k.
Novice iz občinske strelske zveze
Novo leto je za nami in strelce v prvem četrtle-
tju leta 1986 čaka naporna sezona tekmovanj.
Pred njimi so družinska, občinska, republiška ter
prvenstva Jugoslavije. V mnogih družinah pa v teh
dneh ocenjujejo svoje delo za leto 1985, nekatere
so leto uspešno prebrodile, druge so se srečevale z
raznimi težavami, pa vendar so si vse edine, da je
v tem letu potrebno delo v družinah krepko prijeti
v roke.
V mesecu januarju imajo ptujski strelci nasled-
nja tekmovanja;
—	19. januar — III. kolo občinske lige v strelja-
nju s serijsko zračno puško;
—	26. januar — Občinsko prvenstvo v stan-
dardnem zračnem orožju;
—	2. februaria — Občinsko prvenstvo v strelja-
nju s serijsko zračno puško ekip in posameznikov
za vse kategorije.
Kot lahko vidimo, se bodo strelci pomerili na
kakovostnih in težkih tekmovanjih, njihovi rezul-
tati pa bodo odločili, ali bodo dobili tudi vozovni-
co za republiški prvenstvi.
V tem letu se je spremenil tudi urnik kdaj je
strelišče OSZ za strelce odprto. V torek in sredo je
strelišče odprto od 15.30 do 19. ure, v petek pa od
14.30 do 19. ure.
Predsedstvo OSZ Ptuj prosi vse strelske družine,
da izvedejo občne zbore oziroma volilne konferen-
ce najkasneje do konca januarja in pošljejo na
OSZ Ptuj svoja poročila o delu v preteklem letu.
ZB
Turnir v malem nogometu
športno društvo Turnišče in
njeni člani so si v letu 1986 zada-
li številne naloge, za katere upa-
jo, da bodo tudi uresničili. Pri
tem pa si želijo, da bi tekmova-
nja in športne prireditve, ki jih
pripravljajo, v celoti uspele.
V soboto, 25. januarja, pripra-
vljajo prvi turnir v malem nogo-
metu, ki bo v športni dvorani
Mladika v Ptuju. Turnir se bo
pričel ob 8. uri, prijave pa spreje-
majo vse do začetka turnirja, to-
rej najkasneje do 8. ure v dvora-
ni MLADIKA.
Prve tri ekipe bodo prejele le-
pe pokale, prav tako pa bo pokal
prejela zadnje uvrščena ekipa
turnirja. Ne bodo pa pozabili na
najboljšega strelca in golmana
turnirja.
ZB
Bo dovolj denarja za kerozin?
Vprašanje, ki ni preveč pribljubljeno, pa kljub temu
muči letalce Aerokluba Ptuj. Denarja kljub prizadeva-
njem vodstva vedno zmanjka za sprotno vzdrževanje, za-
to o novih, kvalitetnih padalih in letalih razmišljajo le še
optimisti.
Prihaja zima, čas letalskih počitnic. Kot je pokazala
analize letalske sezone, ki jo je opravil upravnik AK Ivan
Cuček, so letalci plan v glavnem uresničili.
Učitelji jadralnega letenja so v letalske užitke vpeljali
kar sedem mladih fantov. Trije letalci so opravili izpit za
dovoljenje jadralnega pilota. Okrepil se je učiteljski ka-
der, saj je Edi Hojnik uspešno izpolnil vse pogoje za uči-
telja jadralnega letenja. Dva pilota sta osvojila srebrni
»C« znački, kar trije (Janez Krajnčič, Danilo Starček in
Edi Hojnik) so izpolnili enega od pogojev za zlato »C«
značko, preleteli so pot, dolgo tristo kilometrov. Letos se
jc v višave podajalo 56 jadralcev.
Milena Cestnik se je udeležila evropskega prvenstva v
jadralnem letenju za ženske, kjer je osvojila 17. mesto. Na
državnem prvenstvu so nas uspešno zastopali Igor Kola-
rič, Polde Ambrožič in Milena Cestnik.
Jadralna sekcija AK Ptuj premore sedem jadralnih le-
tal: po dva blanika, DG-100 in Jantarja-standard ter
VVK-T. Na vsako letalo pride po osem pilotov. Kar veli-
ko, če pomislimo, daje 40—60letalskih dni ugodnih za ja-
dranje.
Največji pridobitvi letos za ptujske jadralce sta zagoto-
vo voza za transport jadralnih letal. Izdelali so ju sami
pod vodstvom Janeza Petroviča.
Kot že nekaj let nazaj se tudi letos niso jadralci udeleži-
li nobene akcije preletov ali izkoristili ugodnih razmer za
jadranje na drugih letališčih. Pomanjjcanje denarja in ver-
jetno premajhna zagretost sta kriva, da Icar desetim pilo-
tom manjka eden od pogojev za zlati »C« — višina 3000
metrov.
Ptujski padalci so izšolali štiri mlade navdušneže, vsi ti
pa so uspešno opravili vse pogoje in si pridobili dovolje-
nje padalca. Edi Butolen je osvojil zlato »C« značko, kot
član republiške reprezentance se je odlično uvrstil na dr-
žavnem prvenstvu (4. mesto).
Padalci so kljub težavam z letali padalcev presegli pla-
nirano število skokov, povprečno je vsak skočil s pada-
lom 56-krat. Padalci žele v prihodnje okrepiti svoje vrste,
saj jih je le enaindvaiset.
Motorni piloti so pridobili tri nove pilote. Naleteli so
915 ur, največ z »metanjem« padalcev in vleko jadralnih
letal. Udeležili so se mnogih tekmovanj, na najpomemb-
nejšem Jugoslovanskem aeroreliju so nas uspešno zasto-
pali Drago Krepfl, Vinko Pišek, Danilo Hojnik in Milan
Kralj.
Modelarji so blesteli v republiškem in državnem meri-
lu. Razveseljevali so nas z rezultati, kot že mnoga leta do-
slej. Najuspešnejša sta bila Oto Velunšek in Iztok Žagar,
državni prvak s sobnimi modeli.
MS
Odprto šahovsko
prvenstvo Ptuja
za leto 1986
šahovski klub »MIP« Ptuj obvešča
ljubitelje igre na črnobelih poljih, da
v dneh od 24. januarja do 2. februarja
organizira odprto šahovsko prvenstvo
Ptuj'a za leto 1986. Igralo se bo 9 kol
po švicarskem sistemu — jugoslovan-
ski dirigirani krožni varianti in po
pravilniku SZJ in ŠZS. Pravico igra-
nja imajo vsi registrirani in neregistri-
rani igralci vseh starostnih skupin
(člani, članice, mladinci, mladinke).
Udeležbo na turnirju lahko prijavi-
te na naslov: Boris Rojic, Ulica 5.
prekomorske brigade I, Ptuj ali uro
pred pričetkom turnirja v petek, 24.
januarja od 15.30 dalje v sejni sobi
SSS Ptuj, Prešernova 28 (soba 108/1),
kjer bo turnir tudi potekal.
Oliver Težak
Ptuj-^Pomurje 82:63 (32:25)
v Ptuju je bil derbi 12. kola 11. SKL — vzhod, srečanje tretjeuvrščenega
Pomurja in četrtega Ptuja. Srečanje je odločalo o tem, kdo bo tretji predstavnik
iz te lige za zaključni del. To se je poznalo tudi v igri, saj so jo oboji pričeli pre-
cej trdo in živčno. V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj enakovredno, malo
pred koncem pa so si domačini priigrali sedem točk prednosti. V nadaljevanju
so gostje začeli odlično in v petih in minutah rezultat izenačili (38:38). To pa je
bilo z njihove strani tudi vse. Domačini so po zaslugi Vlaha dobili skok'*pod ko-
ši, v napadu pa je odlično šlo Marčiču in Robertu Kotniku. Razlika se je iz mi-
nute v minuto večala in Ptujčani so zabeležili zanesljivo zmago ter se tako pre-
bili na tretje mesto.
Ptuj: Filipič 2, Damiš 2, Vlah II, Beranič 2, Cobelj 5, M. Kotnik 8, R. Ko-
tnik 24, Cabrijan, Rozman 2, Marčič 26.
V soboto se bodo Ptujčani na Ravnah pomerili s Koroško.
I 7
10 - ZA RAZVEDRILO
16. januar 1986 — TEDNIK
f EDNIK - 16. januar 1986
OGLASI IN OB.IAVE — 11
Jubilejno
brucovanje
študentov
Klub ptujskih študentov zdru-
žuje trenutno okoli 250 študen-
tov, ki nabirajo znanje na lju-
bljanskih fakultetah. Po nekajlet-
nem mrtvilu so v lanskem letu
svojo aktivnost ponovno oživeli
in popestrili študentsko življenje
z raznimi akcijami ter z družab-
nim življenjem. Tudi za letošnje
leto so si zadali več pomembnih
nalog, med katerimi velja omeni-
ti pripravo ankete o socialnem
položaju študentov z območja
ptujske občine, ki študirajo v
Ljubljani. Z analizami ankete, ki
jo bodo opravili v kratkem, bodo
seznanili javnost, koncem febru-
arja pa nameravajo v zvezi s tem
pripraviti tudi okroglo mizo ter
opozoriti tudi na štipendijsko,
stanovanjsko in kadrovsko pro-
blematiko študentske mladine.
Za svojo delovanje pričakujejo
člani kluba vsaj skromno finan-
čno pomoč skupščine občine
F*tuj, saj ostalim študentskim klu-
bom v Sloveniji matične občine
kar precej pomagajo. Sicer pa se
za silo znajdejo z raznimi deli in
akcijami, kot so prodaja vstopnic
za kurentovanje in razne zaba-
vne prireditve.
Med nje sodi prav gotovo tra-
dicionalno brucovanje. Letos bo
že 25. zapovrstjo, zato bo še po-
sebej jubilejno. Brucovanje bo
jutri, v petek 17. januarja v pro-
storih hotela Poetovio s pričet-
kom ob 20. uri. Igral bo popular-
ni ansambel Šok, vstopnice pa so
na voljo v recepciji hotela. Va-
bljeni so vsi, ki so kdajkoli študi-
rali, pa tudi tisti, ki jim je štu-
dentska mladina všeč. —OM
H. r ^ ii.^,'-: K
' k.' r,
^ i* i"? I- ^
š " -ii: ji S
•i ii^lit^SJrfee b
v ptujskem klubu mladih so
za čas počitnic pripravili pose-
ben program aktivnosti. Novost
je predvsem v tem, da je odprt
vsak dan od enajste ure in po po-
trebi tudi do 22. ure zvečer.
Za mladino so pripravili razne
aktivnosti za preživljanje proste-
ga časa. Tako so na voljo razne
zabavne igre, šah in pikado.
Ustanovili so debatne krožke, za
ljubitelje likovne ustvarjalnosti
pa likovni krožek s kiparsko in
risarsko sekcijo. Če bo dovolj
mladih ustvarjalcev, bodo ob
koncu pripravili razstavo vseh
uspelih izdelkov.
Da je vsak večer poseben glas-
beni program z disko plesom, te-
ga verjetno ni treba posebej pou-
darjati. Novost v letošnjem poči-
tniškem programu so tudi pro-
jekcije celovečernih filmov s
poznejšimi pogovori o določeni
temi. Sicer pa, kaj bi naštevali,
pokličite Klub mladih — vsak
dan od enajste ure dalje na šte-
vilko 771-110. In ne pozabite.
Klub mladih ni samo za mladino
iz Ptuja, ampak tudi za vse mla-
de z območja občine Ptuj. Pridite
in seznanite se z vrstniki!
Obeski SOS
že pri
diabetikih
v društvu za boj proti sladkor-
ni bolezni smo izvedeli, da so ob
koncu preteklega leta dobili obe-
ske SOS. Doslej so jih razdelili
osemdesetim članom v Ptuju in
Ormožu. Kot je povedala Berta
Crgulj, tajnica društva, so obeski
zaenkrat še pomanjkljivi, ker ne
vsebujejo nujnih lističev, ki se
vložijo v obeske. Zato svetujejo
vsem, da si nujne lističe sami na-
pišejo. Zajemajo pa naslednje
podatke: ime in priimek nosilca
ter bolezen.
Obeski so velikega pomena,
saj lahko na podlagi podatkov iz
nujnega lističa ugotovimo, da gre
za bolnika v primeru, ko se ne-
kdo neprimerno vede na cesti, v
javnih prostorih ali drugje. Na
podlagi tega lahko tudi primerno
ukrepamo.
Tega bi se morali najbolj zave-
dati vsi, ki imajo opravka z ljud-
mi. Sladkorni bolnik si lahko po-
maga sam, saj svojo bolezen po-
zna, pogosto pa tudi ne pred
vsem zaradi prehitrega nihanja
sladkorja.
MG
O DOGODKIH ZNOTRAJ OK ZSMS PTUJ
Mladi, resneje na delo!
Vsi, ki spremljate delo občin-
ske konference ZSMS Ptuj in
njenih organov, se verjetno do-
bro spominjate pred letom dni
vodenega postopka, pa nesklep-
čne in nato prekinjene volilno-
programske konference OK
ZSMS, na kateri so mladi spreje-
li sklepe in usmeritve za nadalj-
no delo ter izvolili devet članov
predsedstva, jn predsednika ob-
činske itonfereiVce. Najpomemb-
nejša naloga predsedstva je bila
čimprej normalizirati stanje in
vzpostaviti stike z osnovnimi or-
ganizacijami ter ponovno aktivi-
rati in vzpodbuditi delo organov
občinske konference, predvsem z
novimi kadri. Vse to je novemu
vodstvu v začetku razmeroma
dobro uspevalo, kmelu pa je vne-
ma pričela pešati. Posledica tega
je bila, da so se pričeli preveč
ukvarjati sami s seboj, mislim
predvsem na razčiščevanje med
posamezniki in skupinami zno-
traj organov in delovnih teles ob-
činske konference. Člani pred-
sedstva ter aktivni mladinci pa
tudi spremljevalci dela mladine
smo bili lep čas priča raznim
nasprotjem in nerazumevanjem
med posamezniki ter dvema sku-
pinama, kar je hitro dobilo širše
dimenzije in navsezadnje tudi
odziv v javnosti ter družbeno po-
litičnih organizacijah.
Na negativne pojave znotraj
OK ZSMS Ptuj smo posamezni-
ki opozarjali, o njih so razpra-
vljali na sejah predsedstva, kjer
so med drugim sprejeli tudi
sklep, da je treba vse slabosti in
nepravilnosti čimprej odpraviti.
Žal pa se zadeve znotraj občin-
ske konference tudi po tem skle-
pu niso spremenile. Posledica te-
ga je bilo tudi nepopolno izvrše-
vanje sklepov volilno-program-
ske konference in sklepov pred-
sedstva ter bistveno zmanjšanje
aktivnosti nekaterih članov pred-
sedstva, predvsem nekaterih no-
voizvoljenih, saj so zanje predla-
gali, da jih že po letu dni razreši-
jo.
Vsa omenjena dejstva so spri-
žila več ur trajajoče razprave na
sejah predsedstva, posvetu ko-
munistov ter organih OK ZSMS,
sekretariatih, pa še kje.
Po vseh teh sestankih je pred-
sedstvo OK ZSMS Ptuj prišlo do
določenih zaključkov, ki vam jih
posredujemo, saj želimo tako kot
vodstvo mladine vse razprave v
zvezi s tem zaključiti in predlaga-
ti da mladi preidejo k resnejše-
mu vsebinskemu delu. Pred nami
je leto kongresov in kup drugih
izredno pomembnih nalog.
SKLEPI PREDSEDSTVA SO:
1.	Glede na razmere, ki so v
organih in delovnih telesih OK
ZSMS je glede na naloge, ki so
pred ZSMS, je nujno potrebno,
da takoj pričnemo le z vsebin-
skim delom, predvsem s pred-
kongresnimi aktivnostmi in s po-
polno angažiranostjo v pripra-
vah za uspešno izvedbo volilno
programske konference OK
ZSMS Ptuj. Nosilci nalog: orga-
ni in delovna telesa OK ZSMS,
mladinski aktivi in vse osnovne
organizacije ZSMS. Rok: 6. fe-
bruar 1986!
2.	OO ZSMS in ostalim dele-
gatom OK ZSMS Ptuj predlaga-
mo, da temeljito razpravljajo o
predlogu kandidatne liste, ki so
jo prejeli in ki zagotavlja nadalj-
no uspešno delo OK ZSMS:
a)	pri pripravi predloga kandi-
datne liste smo upoštevali dose-
danjo aktivnost v osnovni orga-
nizaciji oziroma v organih ali de-
lovnih telesih OK ZSMS, upošte-
vali pa smo zlasti zadnje dogod-
ke na občinski konferenci, da ni-
smo v celoti upoštevali pripomb
OO in mladinskih aktivov
ZSMS;
b)	ker so zadnji dogodki na
O K ZSMS Ptuj dobili tako širo-
ke okvire, da bi bilo nadaljno de-
lo zelo oteženo oziroma neuspe-
šno, se na lastno željo razreši
predsednik OK ZSMS Ptuj. Ker
pa obremenjenost dosedanjih
članov predsedstva in ostalih or-
ganov z minulimi dogodki ne za-
gotavlja nadaljnega uspešnega
dela OK ZSMS kot celote, pred-
lagamo predčasno razrešitev za
vse, ki so obremenjeni s sedanji-
mi dogodki, razen za Ireno Hu-
njet in Tanjo Nikolovski-Robinš-
čak, zaradi kontinuitete dela v
novem predsedstvu in njune do-
sedanje aktivnosti;
c) menimo, daje takšna rešitev
edini način za čimprejšnjo nor-
malizacijo stanja v . organih
ZSMS in jamstvo za nadaljno
uspešno delo v nastali situaciji.
3.	Ker se razrešuje tudi pred-
sednik OK ZSMS Ptuj, je po-
trebno takoj EVIDENTIRA-
TI MLADINCA-KO ZA OPRA-
VLJANJE TE FUNKCIJE. No-
silci: organi in delovna telesa
OK ZSMS, mladinski aktivi in
vse osnovne organizacije. Rok
15. januar 1986.
4.	Da bi omenjene naloge
uspešno in učinkovito izpeljali,
je potrebna angažiranost vsake-
ga posameznika znotraj organi-
zacije mladih. Nujno (obvezno)
je upoštevanje rokov, ki so nave-
deni v gradivih.
5.	Ker je od roka, ki je bil
predviden za programsko konfe-
renco minilo več časa kot smo ga
predvidevali, prosimo vse mla-
dince, da ponovno pregledajo
gradivo za konferenco skupaj z
novo sprejetim gradivom. Priča-
kujemo, da bo predloge, pripom-
be in stališča na konferenci po-
sredoval vaš delegat.
6.	Pred nami (mladimi) sta 12.
kongresa ZSMJ in ZSMS, zato v
mladinskih aktivih in osnovnih
organizacijah organizirajte raz-
prave o osnutku gradiva za 12.
kongres ZSMS. Nosilci: pred-
sedniki MA in OO ZSMS ter čla-
ni predsedstva OK ZSMS in
ostalih organov. Rok: 24. januar
priredil: M. Ozmec
Nagrajenci novoletne
križanke
Med reševalci novoletne nagradne križanke, pravilnih reši-
tev je bilo kar 969, je žreb izbral naslednje nagrajence:
Darilni bon Emone Merkur Ptuj v višini 5000 dinarjev prej-
me Janez Sok, Vintarovci 3, Destrnik,
darilni bon za 3000 dinarjev prejme Mojca Golob, Sobetin-
ci 23, Markovci,
darilni bon za 2000 dinarjev prejme Martina Čurkovič,
Kvedrova 2, Ptuj
darilni bon za 1000 dinarjev prejme Vilma Zajšek, Žetale
73, Žetale.
Geslo križanke je bilo: Z Merkurjem v novo leto. Nagrajen-
ci bodo prejeli nagrade po pošti, bone pa lahko vnovčijo v vseh
Merkurjevih trgovinah.
Razstava Karla Zelenka
Kljub ljubiteljev likovne umetnosti Slovenska Bistrica je v petek,
10. januarja, otvoril razstavo del Karla Zelenka, umetnika, ki se pred-
vsem ukvarja z grafiko, pa tudi s slikarstvom, keramiko in ilustracijo.
V njegovi grafiki zasledimo prijaznega oblikovalca drobnega in nad-
robno oživljenega velemestnega življenja, veseliščnih parkov in po-
dobnega. Karel Zelenko, rojen v Celju, je samostojno razstavljal v
Ljubljani, Cuxhavenu, Kranju, Zagrebu, Mariboru, Celju, Trstu, Beo--
gradu, Bruslju, Liegeu, Vidmu, Piranu, Amsterdamu itd., skratka v ce-
lotni Jugoslaviji in precej v tujini, posebno v Evropi. Bil je tudi udele-
ženec številnih nagrad in priznanj. Seveda ga umetniška strast do da-
nes ni minila, saj še vedno ustvarja in razstavlja ter sodeluje na najra-
zličnejših takovrstnih prireditvah.
Ljubitelji te zvrsti umetnosti si lahko razstavo ogledajo v razstav-
nih prostorih bistriškega gradu.	Samo Brbre
^	.. .•	pot
z 10. januarjem so se praktično zaključili dogovori in pogovori,
stari leto in več, ki so predvidevali skupno pot turističnih agencij ptuj-
ske komunale in Certusa. Tega dne je namreč skupna agencija pričela
poslovati v Miklošičevi ulici 2 v Ptuju. Sklep o nadaljnji skupni poti,
ki jo narekuje skupni družbeni interes in celovitost turistične ponud-
be, so predtem že potrdili samoupravni organi obeh temeljnih organi-
zacij.	mg
Številke z matičnega urada
Iz številk, ki jih vsako leto strnejo v letno poročilo o svojem delu
na matičnem uradu v Ptuju, je moč razbrati marsikaj zanimivega o
naših občanih. Le nekaj primerov:
V	rojstno matično knjigo so v letu 1985 vpisali skupno 1.236 roj-
stev in opravili 12 vpisov rojstev naših občanov v tujini. V letu 1984
pa so vpisali 1.260 rojstev in opravili kar 60 vpisov rojstev naših obča-
nov v tujini. Torej, pri rojstvih doma ni bistvenih odstopanj, temveč
so običajna nihanja med posemeznimi leti, bistveno pa seje zmanjša-
lo število rojstev otrok naših zdomcev.
V mrliško knjigo so v letu 1985 vpisali 421 umrlih, leto poprej pa
432. Gre torej za normalna nihanja med posameznimi leti.
V	poročno matično knjigo so leta 1985 vpisali skupno 303 poro-
ke, v letu 1984 pa 373 ali kar 70 več. Število porok iz leta v leto pada,
saj jih je bilo včasih tudi nad 500 letno. Registriranih zakonskih zvez
v tujini je bilo v letu 1985 skupno 29, prav toliko pa tudi leto poprej.
Tu je prisotno padanje števila v tujini sklenjenih zakonskih zvez že
precej let.
Zanimiv je tudi podatek, da iz leta v leto raste število rojstev zu-
naj zakonske zveze, kar je povezano s socialnimi razmerami v naši
družbi. Tako so na matičnem uradu v Ptuju v letu 1984 vpisali 443
priznanj očetovstva, to je precej več kot leto poprej, v letu 1985 pa so
vpisali že 501 priznanje očetovstva.
Še zanimivost, da so v letu 1985 na matičnem uradu v Ptuju opra-
vili 23 slovesnosti zlatih porok in 1 biserne poroke ter 8 dajatev ime-
na. To je nekaj manj kot leto poprej. V letu 1985 so izdali skupno
12.936 raznih listin — izpiskov iz matičnih knjig, v letu 1984 pa je bilo
teh izpiskov 13.127.	PF
Skupna seja sindikata in
socialistične zveze
v torek, 14. januarja, sta se v Ormožu na skupni
seji sestala občinska konferenca socialistične zve-
ze in občinski svet Zveze sindikatov, ki sta po po-
ročilu o poteku politične aktivnosti v pripravah na
volitve sprejela volilne dokumente: dogovor o me-
rilih in sestavi DPZ občinske skupščine, sklep o
postopku delegiranja delegatov iz SZDL" v DPZ
občinske skupščine, rokovnik za izvedbo predkan-
didacijskih in volilnih opravil ter konstituiranje
delegatskih skupščin v občini, sklep o oblikovanju
in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferen-
co, predlog poslovnika za delo prve in druge ob-
činske kandiddacijske konference ter volilnega
pravilnika.
Razpravo na skupni seji pa so sklenili s poroči-
lom o evidentiranih možnih kandidatih za delega-
te DPZ skupščine občine, nosilce vodilnih in dru-
gih funkcij v občinski skupščini ter skupščinah sa-
moupravnih interesnih skupnostih.
MG
Smiišarska sezona ¥ polnem teku
Ob pričetku šolskih počitnic je tudi narava bila
radodarna ter številnim smučarskih veščin željnim
mladim omogočila, da izkoristijo prosti čas na be-
lih poljanah ter si tako pridobijo novih moči.
Tako misli tudi vodstvo Smučarskega kluba
Ptuj, ki je v teh dneh pripravil za smučarje iz Or-
moža, FHuja in Kidričevega ter iz ostalih krajev
smučanje na Rogli.
Pripravljen je »ski paket«, v katerem je zajet av-
tobusni prevoz, dnevna karta za žičnico in topel
obrok-enolončnica v samopostrežni restavraciji.
Avtobus bo vozil od 20. do 24. januarja (od pone-
deljka do petka) z odhodom z avtobusne postaje
Ormož ob 7.00, iz Ptuja z avtobusne postaje ob
7.30 uri in z avtobusne postaje Kidričevo ob 7.45
uri. S smučišč na Rogli se bo vračal ob 16. uri in
bo končal svojo dnevno pot ob 18. uri v Ormožu.
Cena za odrasle je 11.250 din, za otroke do 15
let 9.750 din za pet dni. Za enodnevno udeležbo je
cena za odrasle 2.500, za otroke do 15. leta pa
2.150 din. •
V teh dneh bodo vaditelji Smučarskega kluba
Ptuj prav tako na Rogli izvedli smučarski tečaj za
učence osnovnih šol.
Cena za člane SK Ptuj bo 11.900 din, za nečlane
13.400 din. V ceni je vključeno 25 pedagoških ur
smučanja, topli obrok v samopostrežni restavraci-
ji, dnevna karta za vlečnico in avtobusni prevoz.'
Vse informacije in podrobnosti boste sprejeli ob
vpisu in vplačilu pri Mariji Lukman tel. 771-581
(Skupne službe SIS), za zainteresirane iz občine
Ormož pa na Skupnih službah SIS, Vrazova 5, Or-
mož, tel. 701-451. Smučarski klub je pripravil tudi
tri praktične nagrade za izžrebane udeležence
smučanja.
anc
Na smučanju 72 članov planinskega društva
v organizaciji Planinskega društva Ptuj je odšlo
v ponedeljek na enotedensko smučanje 72 šolarjev
in drugih članov ptujskega planinskega društva.
Skupina 42 šolarjev bo del zimskih počitnic preži-
vela v Muti pod vodstvom Draga Ačimoviča, dveh
planinskih vodnikov in medicinske sestre, druga
pa na smučiščih Krvavca pod vodstvom Draga
Vtiča.
Za vsakega udeleženca zimske planinske šole so
iz blagajne planinskega društva prispevali po 500
dinarjev, v celoti pa tudi za stroške strokovnega
vodstva in vodnikov, udeleženci sami pa nekaj
manj kot 10.000 dinarjev.
Kot poročajo iz Mute in Krvavca, so vsi zdravi
in dobro razpoloženi, domov pa se bodo vrnili v
soboto, 18. januarja.	mš
V tednu od 7. do vključno 14. januarja so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah in pri
tem zabeležili dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili neprilagoje-
na hitrost glede na stanje cestišča ter pretesno prehitevanje. Materialna
škoda na vozilih je bila precej visoka, še posebej v množičnem verižnem
trčenju na magistralni cesti pri Podlehniku.
poziv vozniku
v soboto, 11. januarja, ob
17.30 je prišlo do nesreče na lo-
kalni cesti v Spodnji Hajdini. Za-
radi pretesnega prehitevanja je
neznan voznik osebnega avtomo-
bila med vožnjo zadel pešca A. 1.
iz Hajdine, ki je hodil po desni
strani v smeri vožnje. Po ugoto-
vitvah postaje milice Ptuj voznik
verjetno nesreče ni opazil, če-
prav se je pešec pri tem lažje po-
škodoval, zato pozivajo voznika,
ki je v tem času peljal skozi
Spodnjo Hajdino, da zaradi zbi-
ranja podatkov obišče najbližjo
;noto ali postajo milice Ptuj.
ivinožicno verižno trče-
nje pri podlehniku
Izredno gosta megla in rahla
poledica sta botrovali množične-
mu verižnemu trčenju 20 vozil na
magistralni cesti pri Podlehniku.
Do nesreče je prišlo v nedeljo,
12. januarja, med 17. in 20. uro,
zaradi česar je bil promet zaprt
več ur in preusmerjen prek Ro-
gaške Slatine. Kot so povedali
na postaji milice v Ptuju, so v od-
govorni Cestni službi na poledi-
co in neugodne vremenske raz-
mere reagirali nekoliko prepo-
zno, dodati pa je treba, da je ne-
zgodi botrovalo tudi izredno sla-
bo stanje magistralnega cestišča,
saj je vozišče kotanjasto. Na sre-
čo telesnih poškodb ni bilo.
-OM
osebna kronika
rodile so:
Cecilija Horvat, Predava 8 —
dečka; Liljana Mere, Slovenja
vas 17 — Melanijo; Ivanka To-
polovec, Kidričevo, Kajuhova 10
—	Aleksandro; Zlatka Herga,
Trnovski vrh 21 — Klemena;
Helena Rogina, Wilhelmova 1 —
deklico; Josipa Arnuš, Kajuhova
23 — deklico; Marica Rozinger,
Jurovci 4 — Katjo; Ida Horvat,
Muretinci n. h. — Sašo; Antoni-
ja Kidrič, Grdina 7 — Denisa;
Veronika Tomažič, C. Olge Me-
glič 4 — Paladina; Viktorija Lo-
vrec, Terbegovci 39 — dečka;
Danica Kozoderc, Pleterje 14 —
Sama; Marija Vidovič, Sp. Le-
skovec 26 — dečka; Darja Suš-
nik, Žerovinci 33 — deklico;
Marija Čeh, Bišečki vrh 2 — de-
klico; Marija Arnuš, Novinci 19
—	dečka; Rozika Čeh, Podvinci
66 — Tamaro; Karolina Širov-
nik, Kraigherjeva 13 — Aljoša;
Danica Rubin, Maribor, Goriška
17/b — Leo; Jožica Flajs, Po-
brežje 85 — deklico; Anica Tr-
stenjak, Šalovci 28 — deklico;
Martina Kolarič, Raičeva 3 —
deklico; Nineta Urbančič — Ču-
ček. Srbski trg 3 — dečka; Mari-
ja Brumen, Trubarjeva 10 ~ de-
klico; Elizabeta Toš, Gibina 22
—	dečka; Jožefa Kokot, Oslu-
ševci l/a — deklico; Pavla Ko-
vačec, Podgorci 101 — dečka;.
umrli so:
Egon Zoreč, Selška 34, roj.
1967, umrl 2. jan. 1986; Franc
Mišič, Zg. Pristava 30, roj. 1954,
umrl 31. dec. 1985; Anton Hor-
vat, Hrvatski trg 2, roj. 1900,
umrl 6. jan. 1986; Konrad Lah,
Rogozniška 26, roj. 1908, umrl 4.
jan. 1986; Marija Meznarič, Bu-
kovci 88, roj. 1922, umrla 3. jan.
1986; Jožef Korpar, Osluševci
15, roj. 1926, umrl 6. jan. 1986;
Marija Petrovič, Žabjak 13, roj.
1908, umrla 7. jan. 1986; Marija
Tobias, Maribor, M. Pijade 36,
roj. 1912, umrla 2. jan. 1986; An-
ton Kovačec, Novinci 38, roj.
1927, umrl 3. jan. 1986; Franc
Kmetec, Selška c. 12, roj. 1948,
umrl 30. dec. 1985; Marija Potrč,
Bišečki vrh 50, roj. 1906, umrla
7. jan. 1986; Marjeta Domanjko,
Gomila 2 pri Kogu, roj. 1901,
umrla 9. jan. 1986; Neža Repec,
Kungota 96, roj. 1912, umrla 9.
jan. 1986; Terezija Burjan, Gre-
gorčičev dr. 9, roj. 1906, umrla
10. jan. 1986; Marija Vaupotič,
Mala vas 24, roj. 1923, umrla 11.
jan. 1986; Simon Krušič, Trno-
vec 8, roj. 1919, umrl 10. jan.
1986; Frančiška Grašič, Rajšpo-
va 2, roj. 1893, umrla 12. jan.
1986: Janez Zavec, Dragovič 35,
roj. 1922, umrl 10. jan. 1986; Ma-
rija Klobasa, Sovjak 5, roj. 1925,
umrla 11. jan. 1986;.
iff' Hllf 'ilS^T^KlffFTf^rTTMiMHM
i^nnriK
Izaaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.