ZIVL7EN7E IN JVEI TEDENSKA REVIJA - PRILOGA PONKDELJSKEGA JUTRA 6T. 24. V LJUBLJANI, 11. DECEMBRA 1U37. tkiS.IIUA O, JUTTA FRETBE (foto UfaJ V EDINOSTI JE MOČ ZANIMIVO POGLAVJE IZ NARAVOSLOVJA lasičen primer »simbioze«, so-živijenja raznih organizmov, je najemniško razmerje med rakom samotarjem in morsko vetrnico. Tem rakom nedosta- _ je zaščitnega oklepa in nosijo lato prazne polšje hišice s seboj, v katerih skrivajo svoje mehke zadnje dele. Takšne hišice pa so priljubljeno bivališče vseh vrst gob, vetrnic in drugih hobotnic, ki so sami skorajda negibne in ki se dado na ta način prenašati po morskem dnu, pa se pri tem okoriščajo tudi z rakovo hrano. Tega ugodnega položaja svojih domovanj pa ne plačujejo slabo, saj branijo s svojimi jedkimi strupi, ki jih lučajo proti napadalcem, tudi svojega gostitelja pred številnimi ■ovražniki. Ta telesna straža pa raku nič ne pomaga, če je prisiljen, da zavoljo svojega rastočega telesa varno zavetje za-usti in si poišče novo. Da mu to pri-ranijo, povečujejo mnoge gobe in vetrnice rakovo bivališče tako rekoč iz lastnih pripomočkov, tako da obdaja raka na zadnje večinoma njegova najemnica sama namesto tesne školjke. A tudi tedaj, ko se možnost rasti tega živega stanovanja ustavi in rak še dalje rase, ostaneta skupaj. Tako so zoologi v zadnjem času opazovali razne primere, da sta se rak in njegova najemnica •kupaj selila, pri čemer se je vetrnica v nasprotju s svojo navado sama ločila od podlage in se dala od raka prenesti na novo hišo, čeprav bi v vsakem drugem primeru na vnanji dotik reagiral t izločitvijo svojega jedkega strupa. Ta prilagodljivost morskih vetrnic je vedla v ostalem do čudovitega izkoriščanja njene volje do pomoči: bo namreč majhni pajki, ki drže v svojih fikarjah po eno takšno vetrnico in jo molijo napadalcem kot učinkovito obrambno orožje pod nos«.* Poleg teh presenetljivo »praktičnih« Hvali poznamo rastline, pri katerih nI »duh skupnosti« nič manj razvit. Baš od teh rastlin prav za prav Izvira izraz »simbioza«, ki so ga skovali haj-prvo za lišaje, ko so odkrili, da te čudne tvorbe sploh niso posebne rastline^ temveč skupnost gliv ln alg, torej dveh ») GL »Corina livalska prijateIjrtva, fcia, kal H. UfiL. RAK SAMOTAR Z MORSKO VETRNICO popolnoma različno organiziranih rastlinskih vrst, ki se pa dopolnjujeta na najpopolnejši način. Alga je namreč kakor vsaka zelena rastlina po svojem zelenilu sposobna sama pridelovati svojo hrano in snovi za svojo zgradbo iz ogljikovega dvokisa v zraku, medtem ko je brezbarvna gliva navezana na že izdelane snovi, ki jih jemlje drugače iz svoje podlage, tu jih pa dobiva iz alge. Na tej osnovi temelji nad vse skromni življenjski način lišajev na kamnih in drevesih. Gliva sama bi tega življenja ne bila zmožna, a tudi ne alga sama, ki nima kakor gliva koreninskih nitk, s katerimi pridobiva za potrebne hranilne sinovi iz podlage. Šele zavoljo svoje skupnosti obe bitji lahko živita. Za človeštvo je skupnost, ki obstoji med stročnicami in določenimi bakterijami, ki žive v njih koreninah, nad vse važna. Te bakterije so namreč sposobne neposredno predelovati ozračni dušik, med tem ko ga morejo vse druge rastline sprejemati samo v obliki raztopljenih soli. »Najemnino« plačujejo bakterijo tukaj torej v podobi dušikovih spojin, ki jih oddajajo naravnost stročnicam in te tako bistveno vzdržujejo. Odtod veliki praktični pomen dušikove simbioze za poljedelstvo. Volčji bob daje na vsak hektar 200 kg dušika, to je več te za rastlinsko življenje nad vse važne snovi, nego je dobimo v 300 kg gnoja! Skoraj v vseh razredih živalskega sveta nahajamo bakterije kot »podnajemnice«, celo v telesih črvov polžev in žuželk. Prednost je očitna: bakterije žive sredi hranilne preobilice telesnih sokov, živali pa imajo od bakterij to korist, da razčlenjajo neprebavna ■novi in jih tako napravijo uporabo« za živaflsko telo. Višje živali in tudi človek so se v svojih življenjskih navadah popolnoma naravnali na sodelovanje takšnih bakterij. Mnogi znanstveniki celo trdijo, da morejo višje živali in ljudje živeti samo toliko časa, dokler imajo kaj koristnih bakterij v 6ebi. Najbolj prevejano »poslovno skupnost« med živaljo in rastlino poznamo pač iz primera nekih tropskih rastlin, ki imajo svoje posebne mravlje kot čuvarke. So namreč tropska drevesa, ki dajejo določenim, nenevarnim vr- stam mraveflj primerna domovanja X svojih votlih steblih in trnih, in ne samo to, temveč jim pridelujejo tudi sladkorne ali beljakovinaste snovi za hrano. Zato pa jih te mravlje varujejo pred nevarnimi vrstami drugih mravelj, ki odnašajo v tropskih krajih liste celim gozdovom dreves. Cim se te roparice približajo zaščitenemu drevesu, se vržejo njegove mravlje nanje in jih prepode. Rastlina je rešena in koristna zveza za obe strani se je izkazala. Po razpravi E. Walth©rja ~&k B U E N O uenos Aires, največje južnoameriško mesto in eno izmed najrazsežnejših mest na svetu, je ustanovila 24. avgusta 1535 odprava pod vodstvom ___Španca Pedra de Mendoza. Zaradi neprestanih vpadov domaaih plemen je ta ekspedicija zapustila deželo po šestih letih. Šele 1580 je začel kapitan Juan de Garay naseljevati mesto. Ob ustanovitvi je bilo samo 500 prebivalcev, leta 1664 je naraslo njih število na 4000, leta 1855 pa je štelo AIRES mesto že 90.000 prebivalcev. Danes žfc vi v njem okoli 2.8 milijonov ljudi. Ko se je naša ladja počasi približevala po reki La Plata mestu in ko so bilo za nami carinske in podobne sitnosti, ki so se pričele že prejšnji dan v Mon-tevideu, smo pohiteli na krov, kjer se nam je ponudil veličasten pogled na mesto. Prihod spominja nekoliko na New York, kajti mesto obvladujejo številni nebotičniki, predvsem terasast! Edificio Cawanagh. Za petdnevnega bivanja v Buenot Guvernerjeva palača v Alresu smo smeli obdržati kabine na lepem prekomorskem parniku, zato smo si mogli mirno ogledati ogromno mesto. Naša ladja se je zasidrala neposredno v bližini velikega kolodvorskega trga, odkoder se pride skozi gt«lcošn< nfirk n« rvrprnn^rtne nroti iu- BUENOS A1RESU tu Izpeljane ceste Florida, Maipu in smeralda. ki se vse paralelno s številnimi drugimi cestami iztekajo s široko Avenido de Mayo, ki je osrčje milijonskega mesta. Posamezne ceste imajo svojo posebno noto. Rivadavia ip n nr riolda iS l-m Avenida Florida jpu^uta u tonil* aa mi auadioa A i K ni^A ima najlepše in naj razkošnejše trgovine, ceste Maipu bi se mogla imenovati »cesta zabave« kajti tam je središče nočnih lokalov, restavrantov, kine« matografov in barov. Zaključek te ceste je parlamentarno poslopje na trgu del Congresso Pogled izpred parlamenta na vladno palačo na drugel koncu je izredno lep, posebno zvečer v lesku barvnih svetlobnih refleksov po načinu severnoameriške reklame. Na svojih izletnih vožnjah smo prišli tudi v okraj »Palermo« z velikim parkom po vzorcu Bois de Boulogne; Široke asfaltirane ceste vodijo skozi vrtne nasade z južno vegetacijo in slikovitimi ribniki V bližini je botanični vrt z živalskim vrtom, kjer smo se zamudili več ur Najzan;mivejše živali za Južne Američane so naše srne, jeleni in divje koze Buenos Aires je najživahnejše mesto tako po prometu kakor po hrupu. Živci skoraj otope od trušča avtomobilov, ki hite po najbolj prometnih ulicah s tempom 70 km. Potem so številni avtobusi in tramvajski vozovi. V mestu jc priglašenih nad 100.000 avtomobilov. torej precej več nego pri nas v vsej državi! Ob nedeljah hiti vse v tako imenovani »Tigre«, na ustje reke La Plata, kjer so veslaški klubi, jahte in vile. Br. Staebner: SVEŽI SNEG Zrak pa je tam prav tako vlažen kako* v Buenos Airesu. Glavna zabavišča so kinematografi. Za približno osem dinarjev sem videl tri zvočne filme zapored. Film se vrti z blazno naglico in še hitreje se govori v angleškem ali španskem jezilku. Po nočnih in plesnih lokalii. xj kar po tri godbe, ki skrbe za to, da ne pride do odmora. Navadno so črnci, potem Spanci in še Dunajčani. Življenje v Buenos Airesu ni drago. Dežela oskrbuje svojo prestolnico » mesom, žitom in sadjem. V manjšem restavrantu ali v enem izmed mn gih bifejev se dobi mogočen beefsteak že za štiri dinarje. Izvrstna *črna kava v velikih kavarnah na glavni cesti stano približno en dinar, še nekoliko manj I Prvovrstn pension v mestnem središču z več »predjedmi« opoldne in zvečer stane približno 40 din. Gostišča so seveda nekoliko dirugaft-na od naših. Če stopi dama v kavarno, jo takoj odvedejo v tako zvani salon »para familias«, ki je od ostalih kavarniških prostorov ločen po visoki ste« kleni steni — ki naj bi jo varovala pred poželjivimi moškimi pogledi. Te razlike ni v »Dunajski kavarni«, kjer »o ženske skupno z moškimi kakor pri nas in kamor zahajajo tudi naši ljudje. V — 6. PLESALKA IN PEVKA JO)!C Univ. prot. dr. N. Preobražen^kij nam piše k zadevni beležki v »Številki bratov Šubicev« na st.r. 358: Mme Judic pač ne »ni narečji, ki nudita nekaj Bličnosti s hunzukutščino, srečamo pri Mundah v južni Indiji in pri nekih rodovih v Kavkazu. »Jezik je od sile zamotan. Splošni pojem »dati« n. pr. je neznan. Zato pa ima burušaski tri različne glagole, kakršna je pač stvar, ki jo dajeS. Sleherni teh treh glagolom ima nadalje 7 različnih spregatev, kakršna je pač oseba, kateri je darilo namenjeno. Na splošno nedostaja pojmovnih (abstraktnih) izrazov: besed za »oče«, »roka«, »postelja« nimajo, pa8 pa imajo take, ki odgovarjajo na vprašanje »čigav oče?«, »čigava mati?«, »čigava postelja?« Za vsako besedo poznam jo potskem okoli 7 razločnih oblik, ki jih ne smeš zamenjati. Burušaski pozna nič manj ko 4 spole; na 28 načinov tvori množino. Iz tega je razvidno kako težak je. IX Najs^raSnej^ domotoije j« domotoij« t domovini. TRI3E MUŠKETIRJI UUSANnc« OUMAS ST. © H-USTUtRAl KOPRETRANDCM a PONATIS Ml DOVOUlOi DA, O V A JE ! »Kje je Bazin?« je vprai. il Athos. »Medtem ko pazim jaz na okno, pazi on na vrata.« »Dobro.« je rekel Athos. »oba sta zanesljiva moža!« Po teh besedah je raziahal. izroči' vajeti Grimaudu ter se prib1;?al oknu Ostalim je pomignil, naj se priplazijo do vrat. Hišico je obdajala tri do štiri čevlje visoka ograja. Athos jo je preskočil in stopil tik k oknu, ki je bilo skrbno zastrto. Moral se je povzpeti na podzidek. da je mogel videti v sobo. V svitu svetilke je zagledal žensko, zavito v temen plašč, sedečo na r>od-nožniku ob kaminu, kjer je ogenj ž« ugašal. STOPETDESETLETNICA MOZARTOVEGA »DON JUANA« Praga slavi 1501etnico krstne predstave Mozartovega »Don Juana«, opere svetovnega slovesa, v tedanjem nemškem deželnem gledališču ln v italijanskem jeziku — saj bo takrat še vse večje opere peli v italijanščini običajno tudi italijanski pevci in pevke. Mozartova opera »Figarova svatba« je doživela na Dunaju le hladen sprejem, Pra-Žane pa je tako navdušila, da je Mozart iz veselja ln hvaležnosti za sijajen uspeh obljubil napisati naslednjo opero za Praža-ne. Svojo obljubo je sijajno izpolnil. Uglas-bil je opero »Don Giovanni« na da Pontejev tekst. Lorenza da Ponte, italijanskega židovskega pokolenja, je cesar Jožef II. Imenoval sa pesnika-libretista italijanske opere na OBKAZ V OKNU Z rokami je bila naslonjena na prc prosto mizo ter si podpirala glavo. Njenega obraza sicer ni mogel vi deti, toda Athos je bil popolnoma prepričan, da je ona. Zdajci je zarezgetal eden izmed ko njev Mylady je privzdignila glavo, za pazila na oknu Athosov obraz ter zakričala. Dunaju. Njegovo življenje Je bilo prav burno, bil je večkrat nestalen živel začasno tudi v naših krajih (Gorica, Trst) in umrl v New Yorltu 1838. Njegovo najznamenitejše delo je bilo pač besedilo k Mozartovi operi. Mozart je v Pragi vodi) studiranje opere ter je dirigiral pri premieri, od občinstva pozdravljen z velikim navdušenjem. Uspeh je bil sijajen Opera je pridobila svetoven sloves Uprizarjali so jo po vseh svetovnih odrih. 2ivi'še danes z nezmanjšano svežost-Jo ln navdušuje vse ljubitelje klasične glasbe Tudi Slovenci so jo spoznali na ljubljanskem odru, in gotovo bi bila nova uprizoritev zelo umestna Saj nobena večja opera (lil ljubljansko moramo prištevati tem) ne more pogrešati Mozarta in VVagnerja. Oba sta zadnja leta Izginile z našega odra, kjer sta prej doživljala prav lepo uspele uprizo- K.o je Athos videl, da ga je prepoznala, se je uprl s kolenom in rokami v okno Steklo je zažvenketalo Že v naslednjem trenutku je stal kot bog maščevanja pred prestrašeno žensko. Zdrznila se je. on pa je planil k vratom in jih odprl na stežaj. & fŠ & ritve svojih številnih deL Pripomnim naj še, da Je nemški pesnik Moricke spisal ljubko novelo. »Mozart na poti v Prago«. Dr. Fr. G. VODNO ŽIVLJENJE V NEVARNOSTI Po nekaterih obalah morajo ribiči čedalje bolj od obale loviti ker v bližini ne najdejo več plena: ta se umika od vode, kamor priteka vedno več nesnage od čiščenja garaž Gorivo, bencin, težka olja pa uničujejo živalske kakor rastlinske mikroorganizme, tako zvaru plankton. Em Pourcier je pj.sal v dnevnik »Le Journal«, da neka haloga, namreč morska trava, ki tvori velike ploskve zelišč, bo-luje za neko kugo in gine iz vodš ob Sredozemskem. Atlantskem morju, ob Nizozemski in Angliji ter celo ob Zedinjenih državah ln v Kanadi. Kadar zamrejo tt vodni travniki, pogine od lakote na milijarde bitij, mikroskopskih ln makroskopskih. Neko drugo zlo uničuje znamenito nizozemsko gojišče Skolj na Zelandu. Tudi francoski parki v Marennesu, slavni po slastnosti svojih mehkužcev, pomalem izgubljajo svojo zeleno barvo, ker prepada drobcena alga, sinja diatomeja, po kateri dobivajo proslull svoj odtenek. Podjetniki se strahoma vprašujejo, ali ta »bolezen bledih barv« ne pomeni bližnji konec njihove industrije. Ostrige so vsekakor v nevarnosti, na drugi strani nazadujejo tudi klapavice (školjke) in garnele (raki brez klešč) po mnogih krajih, ne da bi bilo mogoče dognati vzrok — tem manj, ker osobito kla- »SPRAVI PIŠTOLO 1« Prikazal se je d'Artagnan, bled v li® ca in z grozečim pogledom Mylady se je odmaknila D'Artagnan se je bal, da bi mogla pobegniti in uiti maščeva* nju. Potegnil je pištolo iz pasu, toda Athos je vzdignil roko in velel: »Spravi pištolo d'Artagnan! To žensko je treba soditi, ne pa zavratno umoriti Počakaj par trenutkovl Gospodje, pridite bliže!« D'Artagnan je takoj ubogal, kajti v Athosovih besedah je bilo nekaj slovesnega in navadni mušketir se mu je zdel kot sodnik, ki ga je poslalo nebo. Za d'Artagnanom so vstopili Por-thos, Aramis, lord Winter in mož v, rdečem plašču. Služabniki so stražili okna in vrat*. pavlce živijo v nesnažni vodi. Naj si bo to kakor koli, strokovnjaki so si edini v tem, da nastajajo katastrofske hekatombe, koder se za gorivo pri plovbi rabi v obili meri mazut (težko olje). PROSTITUCIJA namumarian je založil knjigo J. J. Frap* pa »Enqu6te sur la prosrtitution«, žalostno zanimivo delo kot vsako, ki obravnava ta večno isodobni predmet. V tem primeru toliko zanimivejše,, ker je ta literarna dragocecJ prispevek za socialno-higiiemsko rešitev prastarega zadatka človeški, uimen, duhovit, celo dovtipein. Zgrajen je na tej podlagi: Odprava ali dopustitev Javnih hiš? Odgovor je logično izzvenel v dopustitev. Prostitucija, to neizbežno zlo, ki ga je Se tolikšen svetrik in mislec kot Avgužtin moral vzeti v svoj kc<5 in ga po pameti tudi zares vzel , bo po vsem vldeizu a sveta Izginilo, kadar umrje na zemlji poslednji človek. A ker je Venera — boginja ljubezni — tako kruta s svojimi sužnji, nam ostane zgolj etoa pot k izboljšanju: zdravstveni ukreipi. Teh pa ni nikjer možno izvajati s tolikšno točno stjo kakor v hišah stalno podvrženih zdravniškemu nadzorstvu. Za vzor navaja pisec povojno Italijo z njenimi uspešnimi reformami. Posnemajte jo! veli svojim rojakom, če hočete dobro sebi in svojemu naraščaju. Torej ne zatreti hiš, ampak dati nove, strožje posta-e za preprečen je skrivnega ali pouličnega ljubavnc.ga obr-ta! Razum in človečnost iz mnogih, mnogih razlogov pritrjujeta takemu stališču, N. K. ^ KOGA ISCETE? f Mylady se je sesedla na stol. Ko je zagledala svojega svaka, je prestrašeno vzkliknila. Morala se je nasloniti na mizo. Z grozo je strmela na može in motrila njih temn* obraze. »Koga iščete?« je zavpita »Iščemo Charlotto Bakson, bivšo la-.Winter, baronico Sheffield, prav; za prav groiico de la bere!« je odgovoril Athos. »Kaj hočete od mene?« je vprašala. »Soditi hočemo tvoje zločine,« je odvrnil Athos. »Brani se, če moreš D'Ar-tagnan. povej prvi svojo obtožbo! Ti imaš prvo pravico!« rs si n iz literarnega »veta FRANCE STAJEB Dr. Ivan Lah vin Prosil sem njegovo s astro, da mi napiše nekaj podatkov o tem skriteu samotarju. Sestra piše: Moj brat mi je bil več kot vse v mojem življenju — bil ]e in to. Bil je čas, ko sem ga za trenutek »pustila in ravno v t.em Času je preživljal moj Francelj — saj drugega svoit^a ni nikdar imel — svoje največji trenutke. Omamljal se je v svojih pisa-rijan ir> si tešil dušo, dobro vedoč, da bo njegovo telo kmalu usahnilo. Saj ee j3 njegovo ž'vljenje šest let umetno upiralo smrti- šla sem z njim v njegovo ljubljeno Vipavo in živela tam z njim njr^ovo zadnjo pomlad I. 1915. Poljubljal je cvetke, ki sem mu jih no6ila, ker je bil praslab, da bi si jih 6am trgal in užival v njih svobodi. Velik v svojem duhu in duši je bil telesno tako oslabljen, da je zaspal na velikonočno soboto baš ko so se oglasili po dolinici njegovega rojstnega kraja zvonovi in oznanjali veseli praznik vstajenja. Takrat ea mi je zdelo, da mi je umrlo vse v življenju in bolest te izgube se ne zmanjša niti po desetletjih. Bila sva tako tesno zvezana v življa-nju. Ne enkrat: stokrat mi je pisal in najini duši sta se tako iskreno razgovarjali. Bila sem mu več kot sestra — bila seim mu posestrima. S to ljubeznijo me je zapustiL Hotel ja študirati medicino, a 6e ie premislil in prišel na eksportno akademijo. Pod kakšnim vplivom ee je to zgodilo ne vem-Bila sem takrat v Švici in mi je dnevno poročal vse svoje doživljaje, svoje življenie in trpljanje, svojo bolezen in ljubezen. V tistem času je močno obolel na pljučnici in od takrat je bilo z njim slabo. Zdravil se je po raznih prvovrstnih sanatorijih in zdraviliščih v tujini in doma, pa vse zaman. Poleg tega ie v svoji dobroti podpiral vse erroje prijatelje in tako pogosto 14 dni v mesecu jed al, 14 dni stradal, kajti vsi trpini so mu bili bratje. V svojih pismih mi je omenjal, da piše to in ono. a kam so vsi spisi izginili, tega ne vem povedati. Za časa vojne z Italijo je imel Se vse svoje stvari v Vipavi. Kruta roka krvnikova jih je uničila. Kaj j3 vse bilo med spisi in knjigami, ne vptn. ker je bil tako skromen in ee ni nikoli bahal in nikomur kazal svojih stvari, niti menj ne. Samo govoril je, kaj vse misli, da piš3, da ho knjige izdal in našteval mi je cele vrste pisataljev. ki mu neaiaio. Nailjuhši mu je bil pač Bernbard Shaw, pole« njega Gerhardt Hauptmann, Kelher in drug). Z njim so šle v grob njegove nepovedan? misli, nezgotovljeni s^isi. nenreipna dela. Eno stvar iz dna . Imeli smo namreč dnevie izlete, pa smo se pri odhodu navadno preskrbeli z laterno, da smo bili, ko smo se vračali od Bahcvega kulta, bolj varni gled; poti; poznalo pa se je po nestalni svečavi, da »sve na evjetu samo menja Jest«, kakor poje Preradovič- Vračali emo se bolj tihi in vase zaprti, kakor da b' že slutili ploho, s katero nas bo pozdravila moja žena. Pridige pa so veljalo pred vsam fitajerju, češ, namesto da bi se zdravil in si krepil 6voje zdravje, zapravlja še tisto tro-ho zdravja, kar ga ima. Obljuba, da se bo poboljšal, so bile sijajne, a samo v besedah. Po odhodu iz Poddrage se je nastanil v Gorici, kjer sva se nekoč srečala in me je bil tako vesel, da mu je zasolzelo oko. Zadnjič sem ga videl v vili Ani, ko je l?žal na bolniški postelji. Bilo je na predvečer njegove smrti... Privzdignil se je 'e s težavo in mi podal telo izžeto roko v poslednja slovo, kajti dih smrti mu je že poljubljal izmučeno obličje. Spremljal e«m ga na njegovi zadnji poti b večnemu počitku, ob njegovem grobu pa ni bilo človeka, ki bi mu bil izprego-voril v slovo. Težka bol nam j a objela srce--Veseli me, da si se odločil, da oživiti plodove njegove bogate duše. Posvetil sem mu takrat sledečo žalostinko: Brezbrežno morje — večnost se razliva, duha je vzlet noben ne praleti, uganko nerazrešno v dnu nam 6kriva, vesti, glasu od taan nam v pusta kraje ni Duh njo raziskujoči upehan klone v zablode pade — sam s seboj razprl Želiš si li v brezbrežne kraje one. Glej, čaka te vodnica zvesta smrt. Napdj ugank se temnih duša žejna napij se večnosti — a tvoj razmah prižela nasa večnost je brezmejna, v svetovih njenih švigaš — duh neplah .. < Skoz roje zvezd k nam v čas svečan polnočni zapluj in vest nam strogo izprašuj, o sreči, ki nam tu umeti moč ni in o resnici nam pripoveduj. Zahvaljujem se gospodični Jelki Ruso-vi, ki mi je iz paoanovih pisem nabrala nekaj najprimernejših ki osvetljujejo šta-jerlevo mladost. — Kdor ni pri nas v občestvu svetnikov, ali pa vsaj zavarovan prt kak' kl'ki, ne pride ne zase ne za druge do be-ede tam kjer bi moralo biti govora o ljudeh, ki so služili slovenski kulturi in branili njeno svobodo pred nasll- nlkl. Danea se zdi slovenski kulturni reviji važnejše pisat; o Kitajcih in Japoncih, kakor o mladih ljudeh, ki so šli s krvavečim srcem in nasmejanim obr;#om preko slovenske zemlje in so umi-li mladi, ne da bi bili mogli izreči svojo veliko besedo. Ali ni nekaj vredno vsaj to, kar so povedali? Zato se zahvallujem 2isu, da sem v ajiim vsaj enega iz njih pred smrtjo rešil pozabljenja. »GOSPA KRIZANTEMA« PETDESETLETNICA Te dni je minilo pol stoletja, odkar se je / izložbi pariške knjigotržnice Calmann-Levy pojavila knjiga z nenavadnim naslovom »Madame Chrysanthčme«, ki je v kratkem dosegla izreden uspeh. Njen avtor, s svojim pesniškim imenom Pierre Loti sloviti mojster francoskega eksotičnega romana, se je takrat kot mornariški častnik Jules Viaud vrnil iz Niponske ln po svojem dnevniku ganljivo popisal ljubezenske doživljaje s petnajstletno nipon-slto musmo (deklico) O-Kane-San (po naše gospodično Eroni, 3 katero se je bil po tamkajšnji šegi začasno poročil za »devet in devetdeset lete. Ljubezen a to nežno, romantično navdahnjeno žolto orientalsko cvetko, ki jo je prekrstil v Gospo Krizan-temo, je pi~atelj divno lepo projiciral na eksotično ozadje živahnega., cvetočega mesta Naga?akija !n okrasil s podrobnim, neprekosljivim, za evropskega bralca izredno sočnim popisovanjem ninonskega živ ljenja. Roman je v zapadnem svetu, po katerem se je bil hitro razširil v izvirniku ln neštetih prevodih zbudil posebno zanimanje za Niponce, njih slikovito deželo ln pestre običnje. Na oder je nesrečno malo Nipon-ko spretno postavi) francoski skladatelj Andrč Messeger v istoimenski operi ki pa so jo doslej dajali menda samo v Parizu. Pač pa je prav gotovo črpal 11 T/Hlja ameriški pisatelj in imp^esario L »vid Belasco, po čigar povesti sta libreti* ta Ulica ln Giacosa napisala besedilo zh nesmrtno Puc cir.ilevo opero »Mndame Botterfly« (Co-Čo-San. Metuljček), ki je bila prvič Izvajana leti 1C04. v MIlanu. Pisec teh vrstic Ima že dolgo v mizniei »lo-.^npki prevod >Gotrpe Krlzanteme«. V »Jutru«: (1P26) je Iz nje objavil dva značilna odlomka. P. K. CEf-KI BESEDNJAK P. Vila in dr F rrfivniček sta z 58. snopičem a. liuTila veK. P. nk PREGLED FRANCOSKE KNJIŽEVNOSTI pregled francoske književnosti Znana založnica Velhagen & Klasing v liie lefeldu in Lipskein je lani izdala kaj pripraven priročnik za šolarje Lucien Brulez, Petite H isto i re de la Litterature franCaise na 146 straneh žjpnega forinala SestavljaS je navzlic zgoščeni obliki ostal šoten, o čemer pričajo razmeroma številni navedki, na pr. francoski »Le vkup, uboga gmajna«, vzel v VVaceovem spevu o Rollonu. ki prikazuje upor nornianskih kmetov zoper vojvodo Riharda l. v X. stoletju: Tako kot oni smo ljudje, nog6 imamo in rok enoiiko nam je telo, trpeti moremo tako; nam nedostaia zgolj srca. Prisego vsak od nas naj d&, braniti sebe in posest; vsi vkup bodimo ena pest. Če vojska njih 6e privali, na en^ga desetkrat tri postavimo, lehko »e več, ki 6uče kol kot oni meč ... Ta »ptičja perspektiva< obleiava pisce vse do naših dni. Poglavje »Le volontaris-me< označuje n. pr. Peguyja, Oh. L. Philip-pa, Massisa, Gheona, Ciaudeia. Maurrasa, L. Daudeta, R. M. du Garda, Barbussa itd. Razčlenjen je Romamsov »unajimizem«, Gi-dov individualizem. Proustov platonski idealizem ... Ena stran je posvečena subtilne-mu Val6ryju, omenjajo se celo zamejaki pisci,, n. pr. De Costjr z veličastno legendo »Tyll (prav Thyl) Ulenspiegek, dalje argot-ska pesnika Bruand in J Rictus. M. Proebst ŽIVLJENJSKI VEČER (lesorez) Ako vzamemo sodobno francosko slovstvo ▼ celoti, dobimo vtis krepke iavirnosti. Z naštevanjem raznovrstnih struj smo osvetlili eao samo globoko resnico'- umetnost s« na drži obrazcev... Vse vre in kipi. Dane« se govor; o krizi romana, kakor nedavno o krizi gl-*ca!iš5a. kakor svo e jni o krizi lirike. V resnici na tradicionalne oblike pokajo ter s? umikajo pritisku nove, žive misli.. Prav možno je — zaključuje g. Brulez — da bo jutri prevladovala knjiga misli, podobnejša razpravi nego romanu, verzu ali igri. A Deh>>ljak. Popravek. v članku »Franc1* Vv«lfl Grffta« T 22. M. 2,isa je fx>p<>fevalw primatom« zapisal da IrsncmOti »mbnlift Henri Rčenir Se i)vi v reaoid Je pesnik ►Krilatnb aanrial« ln >7.rc&la ure umrl let* 1896. (Gl. Zis. kol. XIX.. atr. 385) p. k. KNJIGE IN REVIJE IVAN POliRžAJ, STRTE PERUTI 1937. Izdala ln založila Vodnikova družba v LJubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 8". 103 str. Avtor »Krivde Eliia P-lona«. »Martina Brbka« i. dr romanov in novel nam je dal novo povest »Strte peruti« ki bo brez dvoma člane Vodnikove družbe razveselila in se jim priljubila Zanimiva vsebina je v glavnih potezah tale: Med Henrikom Orlom, zastopnikom neke velike tvornice v irr./emstvu, in Kantorjevo Pavlo je tekla ljubezen. V neki nori uri ji je razodel, da ji ob prevratu ubi tujega oficirja in mu pobral ukradeni državni denar. Tako je obogatel. Siromašni ljubici je kupil lepo hišo in jo obsipa! z dragocenimi darili. Kljub temu se je zelo zanimala za izredno r.agrado, ki bi jo moral Orel dobiti od firme ob letni bilanci, in mu dejala, da gre tudi njej del te nagrade Zdaj jo je spoznal za »vas diaboli«, za sebično in lakom-no. Ko se mu je nekaj pozneje izneverila in čakala v nekem hotelu svojega novega oboževalca Orlovega uslužbenca, se je peljal Henrik (ki mu je bila Pavlina sobarica odkrila, kam je Pavla šla) za njo in jo vprašal, zakaj ga je tako zahrbtno zapustila. Zenšče se js drzno zlagalo, da zato, ker je t a t Orel. ki je dobro vedel, da to ne more bi d pravi vzrok dezertacije, je prenesel svojo ljubezer. na svojo tipkarico Kristino. Ko so ga nekega dne na policiji vprašali, kako je s tistim ubojem častnica in & tatvino drž. denarja, je vse tajil in pristavil, da Kantorjeva Pavla lahko priseže. da je bil na dan uboja na drugam kraju Pav'a mu je kmalu potem pisala, da bo kot priča pod prisego izpovedala, da je bil tedaj ves čas pri njej — če prisicr^i njenemu odpuščenemu ljubčku drugo službo. (In ta je bil Orla ovadil.) Res je prisegla i izgubiti ravnovesje (48). Kuščarja je izpodrinila g a-š carica (33). Prekmurski »I T k i« (pogosto v naši povesti) = kakor, kot — je sicer priljubljen veznik, oz. prislov, a vendar le omejen provincializem Pc Cankarjevem na-rodnjakarju je ustvaril naš novelist u m e t-njakarja (93) = domnevnega (poevdo) umetnika. Omeniti moram nekaj rečenic. ki slikajo psihične deje jako na/orno molk je rtt-razil mojo dušo (57; morda bolje: m. m i je r. dušo)- rf!7no'"**n:p.. ki je mrtva-č i 1 o moja čuvstva (37); »rumei je z e v i-hral po meni (26); veliki dogodki »o šli liki pšenica v vretenca f36) v klasje; stradal sem rvojo mladost, da se je skoraj lupila (44) i. dr. Ker pa sem črkobrbec (ali po Murmku »slovožok«), naj navedem tud' nekaj reči, ki jih imam za nepravilne (v »lovniškcra oziru). Nad nečem (90) in pred nečem (57) beri: nečim; o temu ničetu (7) beri: o tem; en sam črn/ madež (102) beri- črn: prileten razgovor je zastal (3) beri: prijetnf, ker se je o njem že nekaj vr»t*o više pisalo; ob strani Pavle (45) beri- ob Pavlini strani. Raba predlogov: verige so padle od vas (36) beri- z vas f^er so bi'0 n a jetnikih); oškropljen o d brljuzge (47) beri: z brljuzgo; so padale od rsie koprene (91) beri- z nje ali raz njo (ker so bile na njej); s pogledom da bi se bil od njega še paznik prestrašil (15) beri: da bi se bil strah me je pred nečem (57) beri nečesa; čakala sem na dovoljenje (28) bn'je: fi. tem dovoljenj*. — Glagolske o b l V 874*1 k e: kratkih ur, preZivetih v sreči (9) beri: preživi jenih; udi [so bili] otrpnjeni (45) beri: otrpli; nisem bil osiupnjem (85) beri: osupel (od nepreh. osupniti); besede so me osuple (42) beri: osiupile (od prehodnega glagola osupiti); moč, da sem pregibni/ ustnice (25) beri: preganil (pregenil); psa sem ji preskrbel (59), sem ji preskrbe! službo (46) beri: priskrbel, kakor zahteva »Slov. pravopis« iz 1. 1935., str. 195., kjer razločuje priskrbeti komu kaj (verschaffen, besorgen) od preskrbeti koga s čim (ver-sorgen). Na str. 85. beri: ju je privezal drugega k drugemu (ne pa: drug na drugega); brez vsake barve (5) beri: brez kaike [ali nobene) barve; gL »Slov. pravopis«, str. 280.! »Prav zdaj p r i d e i ?« (42) beri: p r ir h a j a š I »Dokler se bo krivica .. smejala, t a k o d o 1 g o se bomo ... jokali« (38) beri: d o t J e j.. »V korist stranke io s e-be« (97) beri: svojo [korist]. Ker »tojl pri povratnih glagolih s predpono pri- predmet v dativu (priučiti se čemu, prilagoditi se čemu, pridružiti se komu, prilizniti in -zovati se komu, prisliniti se komu...), bo tudi bolj prav »smo se m u privadili (3) kot pa »ga«. V stavku »ali je ni oddal kjer drugod (35) beri: kje drug je (pač pa je pravilno: Ali si hodil kod drugod?) »Oprostite, ker vas motim« (95) beri: da*). Crkostavec ali pa korektor je odgovoren «a tele pogreške; sem se uživlja] (85) nam. vi.-, brez zadruge (73) nam. zadrege; s e je prizadevala (86) nam. s i; za voliln/ stroške (98) nam. volivne (bolje: m stroške volitve); franc. laissič (53) nam. laissč; madi. utlevel (37) nam litlevžl iz vrta (27) nam. * v.; ki jo jo morate izrabiti (97) in pa nekaj vejic premalo. L KoštiAl •) Glagol oprostiti koa za seboj predmetni stavek z veznikom d a ali pa pogojni stavek z veznikom če, nima pa vzročnega stavka z veznikom ker (kot se govori po Goriškem). Uredništvo je prejelo: UMBERTO URBANI, SCRITTORI JU-GOSLAV1 Prefazione di Arturo Cronia. Collezione di studi slavi, diretta da Arturo Cronia. Seri« 1, vol. 2. Žara. Libreria internazionale E. de Sch&nfeld. 1935. Str. 132. Cena 15 lir. FRANCE BEVK. I FUOCHI DI SAN GIOVANNI. Versione dallo sloveno e prefazione di Umberto Urbani. Edizionl La lingue estere Milano. Tipografia Consor-siale Trieste. aprile 1937. Str. 178. Cena 10 lir. IL PONTE SULLA ŽEPA ed altre no-velle serbo-croate. Tradotte d« 1'imberto Urbani, tacaricato di lingua serbo-croat* nella R. Universita di Trieste. Coilana bi-lingue. Le lingue eatere Milano. Tisikano f Milanu 1937. Officine Grafiche AntooiO Salu. i A. kt M Cena 10 11» MaMMHMBIHMD IZ SODOBNE LIRIKE: PODKUPLJENEC Od tujca. Ras, jemal si mita trajna, ko puške nam ničvredne je dobavljal. Tako državno si posest upravljal, da kar zijala javna je blagajna. Preti svobodi naši sila skrajna: se bo It vragu narod sam ustavljal, — ko ti si se v dolžnostih obotavljal — Če kdaj se tod raztegne bojna drajna? Na paši kozel straži brate gamse, ln ie mu lovci druga odstrelijo, čuvaj obupan dalje klati sam se, pa naglo kje ga mrtvega dobijo. O Ras Blagajna, kdaj si kupiš vozei, si slabii v nravttvu kakor divj< kozel? Anton Debeljak RAZORI, list za odraslo mladino, letnik VI, št. 3. Nadaljuje se spis urednika T. Gasparija »Patrulja«, zanimiv prispevek k naši vojni literaturi. Prav tako se nadaljujejo zgodbe o Kljukcu, ki jih piše J. Bri-nar. Številka vsebuje nadalje legendo v šestih slikah »Botra smrt« (K. Felner — V. Bratina). Srebrni jubilej osvobojenja Južne Srbije (Jože Zupančič). Džungla (Jos. Ribičič). Od smreke do papirja (J. Zabkar). Pesmi sta prispevala R. L. Petelinova in Miran Jarc. Številka je lepo ilustrirana. List se naroča pri upravi: Ljubljana, Grft-gorčičeva 23 ter stane letno 30 din. ZVONČEK, ilustriran mladinski meseS-nik, bo začel izhajati v svojem 39. letu r novem založništvu, toda pod starim uredništvom književnika prof. dr. Pavla Karli-na. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 16 ter stane letno samo 30 din. Toliko v pojasnilo na razna zadevna ■vprašanja. ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG 8t 4836 in 4837. Prva itevilka vsebuje zanimiv prikaz Portugalske z nemškega stališča. Avtor dr. Ivo Dane opisuje deželo in politiko akozi naočnike avtoritarnega načela. V daljne dežele vodita tudi prispevka »Belo zU-to Egipta« in »Zedinjene dižave ameriške ▼ borbi s puščavo in sušo«. — V drugi Storilki opisuje dr. K. Megerle politične in druge zveze med Nemčijo to Madžarska Ljubitelje filmov utegne zanimati prispevek o filmih na robu puščave (prvi arabsikl veliki film). Z ozirom na dogodke na Daljnem vzhodu je pomemben članek o niipon-akih hotelskih Šolah. Ob« cvezka sta obilno ilustrirana. Življenj« pomeni nepretrgano vrtto oe«b-nih odiuUil Oerhart Hauptmmm za LJUBITELJE CVETLIC Cvetlice v decembru BaS v tem strogem letnem času bi naše cvetlice radi Imeli kot vesele tovarišice v svojih stanovanjih. NIC nas ne razveseli bolj, nego če dobimo poleg božičnega drevesca kot dar ljubezni tudi cvetoče rastline. čim hitreje osvobodimo njihove lončke »papirnih manšet« in drugih podobnih pri-tlklln Potem dobi vsaka med njimi naj- prvo osvežujoče pijače lončke postavimo za četrt ure v posodo z vodo ln sicer tako, da stoji ta nad robom lončkov. Kdor je dobil cvetlično košarico v dar, naj njeno rastlinsko družbo čim prej osvobodi mučne gneče in položi potem vsako rastlino prav previdno spet v lonček. Vse cvetoče rastline potrebujejo svetlobe. Zato Jih postavimo med dvojna okna na okensko desko. Ce ta deska ni dovolj široka, Jo razširimo s tem, da privijemo nanjo drugo desko. Lahko pa postavimo tudi majhno mizo k oknu. Običajne cvetlične jaslice imajo večinoma prostora le za malo rastlin. Praktična Je četveroogla-ta mizica, ki teče na kolesih. Na takšni mizi lahko vse rastline ostanejo, če hočemo okno odpreti ln jo prestavimo za ta čas drugam. Rastline v majhnih loncih postavimo na znane kovinske cvetlične pod-ložke, ki jih pritrdimo k oknu. Število rastlin, ki pozimi cvetejo, nikakor ni majhno. Sem spadajo pred vsem najrazličnejši Jegllči, potem gorske vijolice, hlacinte v steklih, krokus. zvončki, narcise ln vse pomladne čebulnice, ki smo Jih vsadili Jeseni. Rastline, ki naj bi se razcvele prej, nego je njih čas, nam store to uslugo večinoma fiele tedaj, če so mogla prej pognati dovolj korenin. Zato tudi teh ne smemo prej prenesti v toplo sobo, dokler niso svojih kozarcev in lončkov dobro prepregle s koreninami. Drugače se ne raz-cvetejo. Tudi azaleje, kamelije in božični kaktus smo postavili k oknu. Obe zadnji vrsti rastlin hočeta vedno z isto stranjo pogledati skozi okno. če jih obrnemo kdaj ob stran, odvržejo svoje poganjke. Da se to ne zgodi, moramo ob rob njihovih loncev proti oknu vtakniti kos lesa. Kdor je tako srečen, da dobiva iz svojega vrta zimsko sadje in zimsko zelenjavo, naj ne pozabi za dobro shrambo teh zalog. Prostore, kjer ležijo, pa naj bodo klet nekurjena soba ali kar koli, moramo v nehladnih dneh čim bolj zračiti. Tudi tukaj pomaga sveži zrak proti uničenju. Vse, kar je slabo, kar se je posušilo in kar gnije, posebno pa vse polno sadje, mo ramo čim češče odstranjevati. Na vrtu sedaj nI dela. Prijatelj vrta j« bil namreč že pred prvim mrazom zavaroval svoja drevesa ter očistil njih debla in glavne veje odmrle skorje ter mahu* Čim pa zapade dosti snega, stopi na vrt, da sneg z vej otreseš, ker bi se utegnil prelomiti. Nadaljnjega boja proti škodljivcem z obrizgavanjem pa se lotimo ob koncu zime. praktične novote Izboljšani nož za lupljenja sadja Lupljenje sadja z običajnimi noži mi vedno prijetna stvar. Klina pogostoma ni dovolj ostra, držaj je prekratek ia temek. Sedaj so spravili na trg novo vrsto lupilnega noža, ki nima teh nedostatkov. Vsa skrivnost teh nor skrajšali. Sad imaš tako v bližini roka, H lupi, daljši držaj pa ji daje več sigurnosti ln Jo varuje utrujenosti. Rezilo le ostro in seveda iz nerjavečega jekla Držaji eo ia belega. čraega ali rjavega bakelita ter iz ga kosa. —----* ZA BISTRE GLAVE 353 Povečano število Ce prištejemo k nekemu številu njegovo recipročno vrednost, delimo uspeh z recipročnim številom in odštejemo potem število samo, dobimo poldrugokratno število, Katero je to? 354 Število 12345679 Če pomnožimo število 12345679 z nekimi določenimi dvoStevilčniini števili, dobimo devetStevilčna števila, ki sestoje iz aamih dvojic, trojk, četvork itd. Katera dvošte-Tilina SteviLa so to? ogledala v dragem mora ta vrsta ob popolni sporednosti teči popolnoma ravno, kar je zelo lahko spoznati. Rešitev k št. 3 50 (Klobčič) Vzamemo kakšna 2 m niti iz klobčiča, ju na precizijski tehtnici stehtamo in potem stehtamo tudi klobčič. Če pomnožimo dolžino odrezanega kosa niti s kvocientom iz delitva kloboičeve teže s težo odrezane niti, dobimo celotno dolžino niti. Navedba krogelne prostornine je bila past. Rešitev k št 351 (Proti severovzhodu) Nazadnje prileti v spiralah na severni tečaj. Rešitev k št. 352 (Železniška) Povprečna brzina je bila 48 km na uro, kajtri stroj je rabil za vožnjo tja 2 uri, za vožnjo nazaj 3 ure Opravil je torej 240 km v 5 urah ali povprečno 48 ur. REŠITEV SATOVNiCE IZ S T. 21 Binoza. Onegin. iglica, acetum putika, panoga, strogo. Orebič. Sibila, vsakdo, Ala-rod, zarana. — Z« nagrado )e bil izžreban Ivan Rutar, zas. uradnik v Ljubljani. Rešitev k tt. 349 (Sporedni ogledali) Ce opazujemo vrsto podob U enega TO JE MIKLAV2 PRINESEL PROBLEM 224 K. Nielsen »Trollhattan« 1935 Mat v treh potezah Rešitev problema 222 1. Lb 4 X ©71 idealna pozicija za prisilne poteze. Rešitev problema 223 1. Tf5 — fl, Tb5 — bi; 2. La5 — el.I, Tbl X el; 3 Tfl — f7. Tel - e7; 4 Tf7 — f6 mat. Črni »tolp je z rafiniranim manevrom potisnjen na polje, kjer zapre lovca dS. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON SI. 8126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — HIŠKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN ||redalfitvo Is uprava t Ljubljani, Knafljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Din A*—» po rasutelcili dostavljena Din fc—■