Iz naše organizacije. SKUPNE ZADEVE, Zveza slovanskega učiteljstva v Avstrlji (Dalje.) m. Skupno zavettšče slovanskega učiteljstva ob Adrlji. Referent tov. Jos. Havlik omenja, da se je na občnem zboru Zveze v Luhačovicah na predlog tov. Jakymovskega odboru Zveze naročilo, da bi premišljal o skupnem zavetišču slovanskega učiteljstva ob Adriji. Pred vsem je treba premisliti, če naj bi si takšno zavetišče postavilo na temelju sedanjih že obstoječih zavetišč, ali na novem samostojnem. Dosedaj so ob Adriji sledeča zavetišča: na Rabu 2, »Praha« Društva učiteljskih domov v Pragi, »Komensky« Osrednjega društva učiteljskih enot na Moravi, hrvaško učiteljstvo ima svoj dom v Cirkvenici, Deželna osrednja Jednota učiteljic iz Ceškega kraljestva v Opatiji. Gospodarska cena teh 4 podjetij reprezentira precejšnjo vsoto. Ce bi Zveza slovanskega učiteijstva imela prevzeti ta podjetja, tedaj bi bilo potreba, da bi se vse v njej združene organizacije finančno te stvari udeležile; Zveza bi mogla tako podjetje odkupiti, plačati in dalje upravljati. To bi se pa težko dalo izvesti. In če bi Zveza teh podjetij ne odkupila, bi se pa na sedaniem položaju nič ne izpremenilo. Ce bi Zveza podjetja prevzela, bi morala že na prezidnih troških precejšnjo vsoto plačati; če bi se ta vsota potrojila, bi se pa že lahko mislilo na ustvaritev samostojnega zavetišča Zvezinega. Z odkupom tedaj ne pridemo k smotru, ker bi to imelo tudi druge težave: pogajanje za ceno posameznih penzionatih, uprava na štirih mestih, s stroški zvezana inšpekcija. Predvsem je torej treba odločiti, če sploh hoče Zveza rešiti vprašanje skupnega zavetišča ob Adriji, in če, tedaj se priporoča, da bi jo rešila samostojno, četudi bi bilo podjetje manjše, ki bi pa vendar potrebi odgovarjalo. Potem bi bilo potreba izbrati tudi diugo mesto, kakor katerega ima}o dosedanja podjetja, n. pr. Lošinj, Porto Re, Porto Rose ali druge. Reierent navaja dva načina rešitve: podjetje za približno 90.000 K ali pa za 150.000 K. V prvem slučaju bi se dobil potrebni kapital s tem, da bi Zveza na vsakega organiziranega člana naložila 3 K davka. V drugem slučaju bi prišlo na člana 5 K, ki bi se mogle dati Zvezi y obliki posojila kakor dolžna pisma, ki se izsrečkajo. Morda bi se dalo pričakovati, da bi se dosti tovarišev izreklo tudi za prvi način, četudi ni mogoče utajiti, da je gospodarska sila učiteljstva ravno v sedanji dobi jako slaba in bi se tedaj večje podjetje v dogledni dobi težko dalo izvesti. Tudi je pa potreba opozoriti, da moravskega učiteljstva že ni mogoče šteti, ker ono je svoje podjetje že prodalo Penzijskemu zavodu, ki je podvižen ministrski kontroli. Tudi moramo slišati mnenje Društva učiteljskih domov v Pragi. Naj se zato odloči, če se naj osnuje skupni penzionat in na kakšen način, in če je možna koalicija ali ne. — Tov. Jos. Smrtka priznava, da je vprašanje skupnega zavetišča jako težko. Društvo učiteljskih domov v Pragi je za potrebo učiteljev iz kraljestva poskrbelo in zato ne more imeti nobenega interesa na sncvanju novega zavetišča, že iz prirodnega vzroka, da bi si prevelika množina podjetij ne delalo konkurence in si med seboj ne škodilo. Isto bo tudi pri Deželni osrednji jednoti učiteljic iz češkega kraljestva in pri moravskem učiteljstvu. Je pa tu še druga možnost, ki se je t6v. Havlik ni dotaknil, namreč vprašanje medsebojne reciprocitete, če bi namreč bilo mogoče v dosedanjih podjetjih nuditi članom drugih deželnih organizacij, v Zvezi združenih, gotovih ugodnosti. — S tem stališčem se strinja predsednik tov. M. Hajny, ki opozarja, da bi se modus rnedsebojnih ugodnosti dal raztegniti tudi na podjetja v Luhačovicah in v Zakopanem. — Tov. Jul. Smulikowski omenja, da poljsko učiteljstvo teži k temu, da bi sezidalo projektirani »Dom zdrowie« v Zakopanem, kjer dosedanja ureditev ne zadostuje niti poljskim tovarišem. Predlogi tov. Havlika so mu simpatični, le da so preidealni in postajajo tudi utopistični. — Tov. Ivan Stronsky pravi, da dosedaj še ubožna organizacija rusinskega učiteljstva v Galiciji, trajajoča 8 Iet, pomišlja za enkrat o zavetišču v Karpatih blizu Črne gore; druga misel je zavetišče na Krimu skupno z ruskimi Ukrajinci. Za obe ti podjetji je pa potreba mnogo denarja; dokler se to ne zgodi, bodo ukrajinski tovariši veseli, če jih sprejmejo češki tovariši v svoje zavode. — Tov. Ante Opašič opozarja na pripravno mesto za zidavo zavetišča v Istri. — Tov. St. Nowak soglaša s tem, da bi se nudile članom Zveze z drugih narodnosti medsebo]ne ugodnosti v obstoječih podjetjih. V sedanji situaciji ni mogoče izvesti niti predloga tov. Havlika, pa če bi šlo le o davku 3 K. Člani Zwiazku bi bili v stanu za to žrtev le, če bi se izvedla ureditev plače. Zveza naj se zato predvsem na vse kriplje trudi, da bi tila izvedena ureditev plač in šele potem bo mogoče misliti na izvedbo referentovih predlogov. — Tov. P, Skalicky pozdravlja misel tov. Opašiča, in prosi, da bi se ta misel ne izpustila iz vidika in se, če le mogoče, izvedla. — Tov. B. Skala in Jos. Smrtka sta tudi govorila za predlog tov. Opašiča in navedla iz izkušnje praktična navodila, kako bi se predvsem dalo to izvesti. — Referent Jos. Havlik omenja, da si je bil svest težkoč, ki se pojavljajo pri osnovanju skupnega zavetišča, toda sam ni hotel te misli pokopati in pri obstoječi težnji v učiteljstvu po podjetnosti upa, da se da vendar nekaj takega izvesti. Prišel je zato s predlogom, ki se da udejstviti. Naj se to vprašanje še nadalje študira, naj se ga ima v evidenci, in odbor naj skrbi za udejstvitev. Zato predlaga: »Odbor Zveze slovanskega učiteljstva sklene, da naj se misli na samostojno rešitev klimatičnega zavetišča na Jadranski obali. Za udejstvitev te misli naj se izvoli posebni referent.« — Tovariš | J. Br. Szado predlaga: »Predsedništvo j naj poskrbi za informacije, pod kakšnimi i pogoji bi se mogli sprejemati člani družin ' deželnih organizacij v razna obstoječa zavetišča.« — Oba predloga se sprejmeta, in za referenta se izvoli, ker je tov. Havlik z delom preobložen, tov. Ante Opašič iz Pazina, ki bo zaeno s predsedništvom Zveze imel vprašanje v evidenci. (Dalje.) Kraujsko. Jesensko zborovanje Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se }e vršilo dne 16. oktobra t. 1. popoldne v fizikaličnem kabinetu kranjske gimnazije. Z oziroin na to, da se je prav ta dan že pričel pouk v ponavljalnicah, zaradi česar je bil marsikdo zadržan udeležiti se stanovskega zborovanja, se sme imenovati udeležba prav povoljna. »O geoloških dobah« je kaj poučno predaval gospod proiesor dr. Vladimir Herle. Zanimivo predavanje, ki je trajalo nad 1 uro in pol, je podprl predavatelj z nazornimi pripomočki, to je z mnogimi okameninami raznih dob in z barvastimi geološkimi zemljevidi. V podrobnem popisu je prešel vseh pet dob: pravek, stari, srednji, novi in sedanji vek. Predsednik se mu je v imenu društvenikov na odlično uspelem referatu toplo zahvalil. Nadučitelj Josip Lapajne je razpravljal nato o gmotnem položaju Zavezinih listov s posebnim ozirom na naročnike domačega okraja. V debato je poseglo več udeležnikov. Vsi stavljeni predlogi, ki so bili soglasno sprejeti, se odpošljejo odseku za sanacijo Zavezinih listov. Ker bodo morali — glasom letošnjega delegacijskega sklepa — vsa Zavezina društva razpravljati na svojih zborovanjih o gmotni ureditvi naših listov, prinašamo v primerno uvaževanje vse te predloge na drugem mestu današnjega »Učit. Tovariša«. Voditeljem zaznaniica o zaostalih naročnikih za kranjski okraj je bil izvoljen poročevalec J. Lapajne. Predlogi, zadevajoči zborujoče učiteljsko društvo, se glase: 1. Odbor učiteljskega društva imej v evidenci vse naročnike Zavezinih listov in nadzoruj plačevanje. Pri vsakem jesenskem zborovanju naj voditelj zapisnika prebere vse dolžnike in njih dolgove, kar naj dobi pri upravnikih. 2. Odbor iztirjaj vse dolžnike. Dolgovi naj se plačajo potom društva y mesečnih obrokih, oziroma potom voditelja tega zaznamka. O uspehih je poročati na pomladanskem zasedanju. 3. Upravništva se naprosijo, da eno leto listov še ne ustavijo. — Po zborovanju smo se sestali v gostilnici »Pri Jahaču« k prijateljskemu sestanku, kamor so prišli tudi geometer Fr. Zupančič, skladatelj A. Lajovic, v Kranju se mudeči kipar Berneker in profesorji Fr. Dolžan, dr. V. Herle in M. Pirnat. Stajersko. Slovenjebistrlško učlteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 13. novembra t. 1., ob polu 10. v Slovenski Bistrici v hotelu »Avstrija« ob nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi in poročila. 3. Poročilo o jubilejskem »Zavezinem« zborovanju v Ljubljani. 4. Ali Widrovo »Moje prvo berilo« ali Kruljčeva »Majo prva čitanka«, referent učitelj Anton Špan. 5. Pobiranje udnine za »Slovensko Šolsko Matico«. 6. Slučajnosti. Ker se bomo še o raznih društvenih učiteljskih zadevah pogovorili, se nadeja polnoštevilne udeležbe Josip Sabati, t. č. predsednik. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. oktobra t. 1. v Gomilskern. Zgodilo se je, čemur smo se Savinjčani že skoro odvadili, da je bilo število zborovalcev lepo. Zato pa je bil presednikov pozdrav, iskren pozdrav vsem, sosebno pa novim članom tov. Vudlerjevi. Lavričevi, tov. Gomsiju in cenjenim gostom. Iz obilice društvenih zadev navajamo sledeče: Tov. Minka Mikličeva je podala točno in jasno sliko o delegacijskem zborovanju Zaveze. čuli smo mnogo »našega«, a doslej neznanega. Hvala ji! Z zanimanjem smo poslušali predavanje tov. Flereta »o delovni šoli«. Vodilna misel temi je bila: »Združenje ročnega dela z duševnim delom!« Učitelj poučuj nazorno, oziroma otroci naj se uče potom nazornosti! Nazornost pa bodi ročno delo učencev, a ne učitelja! Otrok naj se ne uči le po besedi, ampak po lastnem prepričanju — po delu samem. Referent navaja v primere predmete ljudsko-šolskega pouka in obravnavo teh po zapisani »vodilni misli«. — Slušatelji smo pazljivo poslušali predavanje, kar je v zahvalo referentu izrazil predsednik. — Nadalje se je v živi debati obravnavala točka, zbok koje je predsednik na poziv vodstva Zveze sklical zborovanje. Predlogi, ki so se tozadevno izrekli, so bili objavljeni omenjeni organizaciji o priliki odborove seje dne 31. oktobra v Celju. Tudi slednja točka »slučajnosti«, je bila zanimiva. V domačem tonu, v tonu učitelja smo se pogo- vorlli o mnogih točkah,- zadevajočih na§ delokrog v prid šoli. — S presrčno željo, da se 19. novembra zopet vidimo v Gomilskem, zaključi tovariš predsednik lepo uspelo zborovanje. Njegova želja i želja vseh je, da se »društveni tujcia pri društvu udomačel — Vsak učitelj Ijodi ne le gledalec; ampak delavec stanovske organizacije! Zveza slovenskih učiteljev in učlteljlc na Štaierskem daje svojim članom na znanje, da v Lehrerbundovi odborovi seji dne 3. t. m. zaradi ključa za razdelitev draginjske doklade za 1914 ni prišlo do definitivnega sklepa. Od nemškega Verbanda sta bila prijavljena dva predbga, od katerih se }e eden skoraj popolnoma vjemal s predlogom slovenske Zveze. V štiri ure trajajoči debati o obeh predlogih se je navedlo toliko točk za in proti obema predlogoma, da je končno postala situacija malone vsem odbornikom Lehrerbunda nejasna. Zaradi tega se je sklenilo, zadevo za kakih 14 dni odgoditi, takrat sklicati novo Lehrerbundovo se}o, v njej predložiti natančen računski material z_. oba predloga ter poročati o izvedljrvosti obeh predlogov. Takrat se bo potem Lehrerbund odločil.