Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki. t Je first Slcvenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and HaEday& Entered m **cond-Claa» Matter, September 81, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress ®f March S, 1S7S. ŠTEV. 120. NEW YORK, V PONEDELJEK, 22. MAJA, 1905. LETNIK HI Zgubljen štrajk chicaških voznikov. VOZNIKI MORAJO PRIČETI Z DE* LOM POD SKRAJNO NEUGODNIMI POGOJI. Delodajalcem se pri najemanju ljudi ni treba ozirati na unijske in ne-unijske delavce. —o— EKSPESNE DRUŽBE IN ŠTRAJ-KARJI. Rooseveltovi načrti. Potni načrti. PREDSEDNIK ODPOTUJE NA JUG DNE 1. OKTOBRA IN OBIŠČE RAZNE DRŽAVE. Potovanje po Floridi, Lousiani, Ala-bami in Arkansas bode trajalo 14 dni. TUDI V MISSISSIPPI. Trinajstletna morilka. Ljudski vojni Svet. Vsmrtila 9mesečno dete. _ Kontrolo o vojni na daljnem Iztoku prevzela je se-da; posebna komisija z velikim knezom Niko-lajevičem na čelu. — Pripravljalni boji na mandžurskem bojnem polju. Chicago. HI., 21. maja. Predsednik internacijonalne unije, Sliea. je včera j odobril pogoje .pod kterimi bode v Chiea-ni zopet zavladal mir. Potrditev je proviz«>ri«"na. kn it i sedaj j<> mora odbor potrditi. Ako nc bodo radikalni pri skupnem posvetovanju sporazum preprečili. pričeli bodo delavci že v ponedeljek z delom, v kolikor bodo še delo dobili. Pri mirovnem podajanju so bile ekspresne družbe najbolj trdovratne, kajti one neeejo ve«* vzet i štrajkarjev na delo, ker se sledi:ji niso zmenili za sklenjene pogodbe. Izvrševalni odbor unije voznikov se ie v t-«'raj zve<-er dolgo posvetoval. Vozniki so sprejeli vse pogoje deloda-jaleev. Mogoče je. da bodo vozniki ekspre-nih družb še v nadalje štraj-kali. to.la v tem boju bodo osamljeni. Štrajkarji >o morali priznati Employers" Teaming Co.. kot stalno napravo, kar v,-ha tudi glede takozvatie ^'odprte delavnice." V k< likor s< mesta še prazna, bodo tudi sirajkarji dobili delo. Plača in di »v i o delo ostane tako. kakor pred čfcrajkom. Te poboje so vodje Štrajkarjev ust-noeno sprejeli. Netmi.i>ki vozniki so že jTričeli mest«« ost avl jat i. ( liieai:««. 111.. 20. maja. Sedaj kažejo 7< j .-i v "i •/!••.'.! t<>. da bode štrajk vi' k««i «'-:;n. Predsednik Shea I, iim■'> unije, se je danes se-o • i-'nikoi i Mavervem v Audi-t, >• "■ -i A ■ Mayer je namreč za- • ... IV; -njah-ev in je pf»obla<čen . .,-. itrajk komati. Mayer in v. - -Hitela povedati o čem sta st» t < (t«;\r!'a. vendar se je pa iz dru-;/\»'lelo. da Slien skuša iz-k>»likor mogoče «lobre pogoje Hudi, » redno bode pripo-'anje- Štrajka. Odbor imeno-e za more sedaj šlrajk končati in to liode najbrže že danes storil. Sedaj, ko je štrajk takorekoč že koi . !i. si Ti' bode ni jedua stranka -/v o'"itati, da je zmatrala in de- l< i bodo vzeli v služb«« one voz-kteri so se zadržali dostojno in iili pr<>ti zakonom. Serif je že prenehal jemati v službo nove depu-tvje in jel odšlavl.iati dmge. Izvrševal ni odsek unije voznikov je imel v'"era j pojjoltulne posvetovanje v Briggs House. Washington, 22. maja. Predsednik Roosevelt je že izdelal svoj načrt za jvotovanje jx> jugu in da bode tamkaj dosegel nov 4"rekord", smo že sedaj preprieau i. Tudi prejšnji predsedniki so obiskovali južne države, toda ni jeden ni o bis; al vseh držav. Predsednik Roosevelt je obiskal dosedaj vse države in teritorije, izimši Florido. Ijouisiano, Alabamo in Ai .. as ter radi tega obišče v oktobru tudi te države. Načrti predsednikovega potovanja po juga določajo, da odpotuje* dne 1. oktobra iz "NVashingtona. kamor se vrne dne 14. oktobra, oziroma ob pri i"-et p -ebnega zasedanja kongresa, koje se prične dne 16. oktobra. Radovedni smo. se-li bode predsednik na svojem potovanju sestal z go-vernerjem države Mississippi. z ill vin poslova je /a s roril k« vane nil nis Včeraj morala je polieija j>osredo-vati na vogalu Clark St., da je opro stila nekega voznika, ktereinu množica ni pustila naprej. Krog voza se je zhrnlo k;'kih 2000 ljudi, kteri vsi so rožnika izsmehovali in metali nanj ia? jenje in druge predmete. Chieatro. 20. maja. Konee štrajka vozi ikov je odvisen od ekspresnih diMŽb. k t ere imajo svoje urade v New Yorku. Dosedaj še ni znano, bodo li sprejele štrajkarje zopet na delo. Zborovanje zastopnikov delaveev in delodajalcev je trajalo do ranega jutra. Zborovalei so se sporazumeli le 7 i>7.Irrv ■ na ekspresne družbe si še ni-" jedini. Ko so vozniki ekspresnih družb pričeli štrajkati v znamenje so-čnvstva z drugimi vozniki, so jim družbe naznanile, da pri njih ne dobe več dela. Pri zborovanju so si zamogli štrajkarji le malo ugodnosti izposlo-vati. Zveza delodajalcev v bodoče ne bo«le delala razlike me«l linijskimi in nennijskimi delavci in štrajkarji dobe še nepo;>olnjene prostore le pod izrecnim pogojem, da bodo delali kraj ne-unijskih delaveev. Tem pogojem so se štrajkarji udali. Prvotno so štrajkarji prosili, da vzamejo delodajalci vsaj 20% štrajkarjev zopet na delo, toda vodje ekspresnih dražb so jim odgovorili, da nimajo več dela za ljudi, kteri so delo opustili brez vzroka. AFERA BOWEN-LOOMIS. Beanova izpoved glede nakaznice za $10,000. Washington, 20. maja. Vojni tajnik Taft je v-eraj zaslišal priče v zadevi I »owen-Loom is. Med drugimi je zaslišal tudi Henry W. Beana iz New Vorka, kteri je bil takrat, ko je bil I»om:s še jx»sla.iik v Caracasu, agent New York & Bermudez Asphalt Co. Beana so pozvali v Washington. omis svoj odgovor. Chicaški roparji. Chicago. 111.. 21. maja. Štirje ro r»arji s., prišli včeraj zjutraj v Hai"-ranftovo čajarno, 'kjer so povezali vslužbi-nee. pobrali $.">00 gotovine in /.a $4000 dragocenosti ter odšli. Tudi m -estnika čajarne so zvezali na ro-cah in logah. Josip Nikola, kteri je 'lotel roparje prepoditi, so do neza-i -ti pretepli. Polieija je prišla prepozno. Chicaški junaki. Junaki treh najslavnejših kazen-;ih obravnav v Cliieagu so bili trije Nemci, kteri so ljubili svoje soproge. Redder, kteri je svojo soprogo zaprl v omaro in potem oraan sežgal, Luet zert. kt,jri je napravil ^z svoje sopro-re frankfurtarske klobase, in Hoch. kteri je sistematično in dobifikonosno zastrupljal svoje soproge. Gledišče zgorelo.. TNew Orleansu, Tia.. zgorelo je Tledišče Yendome. Skoda znaša 50 tisoč dolarjev. Cirkus in premogarji. V Mal anov City, Pa., kjer je 16 premogovih rovov, v kterih dela 12 ♦ iseč premocarjev, po morali minoli petek zapreti vse rove, ker je prišlo le 10 odstotkov delavcev na delo. — Uzrok temu je bil cirkus, kteri je bil prvi v zgodovini mesteca, da je prišel tjekaj. Rojakom naznanje. Vsem častitim rojakom in rojakinjam naznanjam tem potom, da nimam s klubom "Ilirija" nikake zveze in se za njega več ne brigam, ker take črne nehvaležnosti do danes še nisem žel. New Yoik, 22. maja 1905. Frank fiakser. JOSIPINA CARE, V TORONTO, ONTARIO, JE SVOJ ZLOČIN PRIPOZNAIiA. Kradla je otročje vozičke. — Dete je vrgla v propad in je takoj umrlo. OBLEKO JE SEŽGALA. Toronto. Ont., Canada, 22. maja. Trinajst let stara .Tosipina Carr pri-XHjznala je. da je umorila neko, jedva 9 mesecev staro dete. Deklica je iz navade (kradla otročje vozičke, k t ere so matere ostavljale pred prodnjalnieami. ko so nakupovale poirebščine. Policija je več tncih vozičkov našla, kajti deklica jih je po mestu prodajala. Minoli petet odšla je aretovanka v neko departementno prodajalnico, pred ktere vratmi je stalo več vozičkov z otroci. Tukaj si je izbrala najlepši voziček, koji je bil last obitelji Murray. Voziček jc zajedno z otrokom odpeljala v gozd na iztočnej strani mesta. Tu je otroka slekla in •ra vrgla v propad, tako da je revše na mestu umrlo. Kasneje je vrgla truplo v nek kanal, d očim je obleko sežgala. V soboto je naznanila policiji, da je našla v kanalu truplo otroka. Policija je pa takoj jela sumiti, da je ona dete umorila in vrgla njegovo truplo v kanal. Končno je svoj zločin priznala in dejala, da .je idejo za svoj zločin dobila pri nf.iej glediščnej predstavi. John Hoch joka. Chicago, 111., 21. maja. Morilec svojih žen, John "Hoch, kteri je ves čas smatral obravnavo proti njemu kot šalo, sedaj pozna svoj položaj. A' svo-iej ječi skoraj vedno joka. Toda s tem ni obudil sožalja pri svojih sojetnikih. kteri mu izsmehovaje svetujejo, naj umrje kol mož. Zajedno pa oroklin.ja sodišče in ]«>rotnike, kter so ga po njegovem mnenju krivično in prehitro obsodili. "Detroit" obtičala v pesku. WasVnglen. 20. maja. Pcdadmiral Bradford, poveljnik našega vojnega brodovja na Ivaraiibslkem morju, brzo javlja, da je fcražarka Detroit obtičala peščinah v Puerto Plata in da jeden njenih vijakov nI več za rabo. Rodbinska žaloigra. Natcl rz. Mass.. 20. maja. Trgovec s knjigami Peter Mathewson ustrelil je danes ribiča A. Z. Ridwella in Siojihen .Tonesa ter. zajedno smrtno ■anil svojo taščo, gospo Sue Pruette. Tudi m 341etno Ido Rossin je stre-jal, ne nska vojaka v !Man džnrn v treh velikanskih bojnih vrstah pričela napredovati proti ruskim pozicijam. Iz Tokija se poroča, da so ~e jele mske prednje straže že vračati k glavnim četam. H nsi so več japonskih napadov odbili. Japonci najbrže nameravajo pri četi z bit to zajedno na kopnem in na morju. Tokio. 20. maja. Tz glavnega stanu japonske vojske v Mandžuru se poroča, da so dne IS. t. m. Rusi v treh kolonah napadli Japonce. Istodobno je napadlo 500 kozakov Japonce pri Kangpinu na desnem bregu reke Liao. Petrograd, 21. maja. Vojno mini sterstvo potrjuje vest, da namerava maršal Ovama pričeti s splošnim ofenzivnim gibanjem in tukaj nihče ne dvomi, da bode general Linjevie sprejel bitko v svojih sedanjih pozicijah Ovama radi tega tako hiti, ker je zelo dvomljivo, bodo-li sedaj Japonci vpo-morskej bitki zmagali. Ako ima Ovama pred seboj nepremagano vojsko postane njegov položaj zelo kritičen kajti v slučaju ruj*ke zmage na morju Ovama ne bode več v zvezi z Ja ponsko. V Haibinu ni nalezljivih bolezni in v bolnicah je le malo vojakov. Pomladni sneg. V državi Maine v taikozvanej pokrajini Four Pond, med Rnmford Falls in Bennis, zapadlo je štiri palce snega. Osodepoln strel. Polieija v Nyaeku, N. Y., išče ne-cega neipoznanega zamorca, kteri je najbrže po nalključju ustrelil delovodjo Miliae I.inehana. Zamorec je hotel streljati na nekega svojih rojakov, kteri je metal nanj kamenje. Povodnji v IndianL Evansville. Ind.. 20. maja- Povo-denj je tukaj in v o-kolici napravila Dober zakon. Občinski svet v Bostonu, Mass., je sprejel zakon, kteri določa, da se oni posestniki hiš strogo kaznujejo, kteri rtečejo vzeti v svoje lr=e rodbine, ka terc imajo j>o več otrok. KRONIČEN KATAR OZDRAVLJEN. V množili slučajih je kroničen že-lodčev katar zelo nadležen in ga ni mogoče ozdraviti; radi tega smo zahvalni nasvetom nekega večletnega bolnika ''Želim Vam naznaniti, da me je Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravilo od kroničnega katarja v želodcu, kteri me je dolgo vrsto let nad $100,000 škode. Reka je sedaj! mučil. Zdravili so me razni zdravniki 30 čevljev globoka in še vedno narašča. Na tisoče oral s pšenico posejanega polja je pod vodo. Morgan in papež. Naš mitijardar J. Pierpont Morgan ponudil se je papežu v Rimu za finančnega agenta in obljubil, da mu bode zaslužil več denarja, nego sedanji papežev agent -— Zid Rothschild. Papežev finančni "minister" je nato povedal Sartu o Morganovem paro-brodnem t rust u in papež se je zahvalil. in rabil sem razna zdravila, toda ni jedno me ni ozdravilo. Končno sem poskusil Trinerjevo ameriško grenko vino in jjo kratkem času sem zadobil svoje prejšnje zdravje. Sedaj sem zopet jak in lahko uživam najtežjo hrano vsaki dan. Radi tega si štejem v dolžnost, da priporočim imenovano vino vsakomur, kteri boluje na želodcu. Josip Laboj, La Grange, Texas." Za katar v želodcu in vse druge želodčne bolezni v zvezi z izgubo teka je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo, ktero popravi želodec v vsakem slučaju. V lekarnah. Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, HI. Carigrad, 22. maja. Rumunska vla-la zahteva od Turčije zadoščenja vsled nasilja jauinskega valija. kteri je dal zapreti več rumunskih šolskih nadzornikov, kljub privilegij, ktere so lobili od porte. Kumunska vlada bode Turčijo prenehala občevati, ako slednja ne izpolni rumunskih zahtev. Atene, 22. maja. A" okraju Langa-lina, Maeedonija, prišlo je do boja med Turki in grškimi vstasi. 11 vsta ev in ."»O Turkov je obležalo mrtvih na mestu. Wiesbaden, 22. maja. Cesarica Avgusta Viktorijaje padla včeraj p< stopnjieali in se lahko ranila na čelu. Berolin, 22. maja. Število žrtev vstaje v jugozapadnej nemškej Afriki postaja vedno večje. Sedaj so domačini zopet vsmrtili 13 vojakov, do čim je 17 vojakov ranjenih. Med ranjenci sta tudi dva častnika. Vojna se je sicer že končala, toda guerilja bojevanje še vedno napreduje in ne bode tako kmalo končano. Paris, 20. maja. Poslanec za Tndo-Kitajsko je dr ics v poslanskej zbornici predlagal, da vlada kakor hitro mogoče pomnoži svoje čete in mornarico v Tndo-Kitajskej. .Tanoneem je namreč prav lahko zapreti izhod francoskem brodovju iz indokitajskih Ink Tudi je lahko Japoncem izkrcati v najkrajšem času 100,000 vojakov in vzeti Tonglcing in Cochinchino. Paris, 20. maja. "Minister inostra nih del naznanja, da je siamski kralj privolil da se francoske meje razsiriji v Siam. Kita. Transbajkal. 20. maja. Tu kaj so zborovali Bnrjati in so ob tej priliki naprosili ministra notranjil zadev, da jim dovoli, da uvedo v šole mongolšč-ino kot podučni jezik. Ra zun tega prosijo, da se jim dovoli iz dajati časopis v mongolskem jeziku in da se smejo z ozirom na vero oflci jelno nazivi jat i Budiste in ne lamai =te. Burjati bivajo večinoma v Tr kutskej in transbajkalskem teritoriju Budimpešta. 21. maja. Zjedinjene stranke opozicije so sklenile imeno vati svojim zastopnikom grofa An Irassvja, kteri bode Fran Josipu T r>redložil program, na podlagi kterega bode opozicija podpirala kabinet. Dunaj. 21. maja. Mornarična sek eija vojnega ministerstva je v Rek naročila gradnjo treh torpedovk in šestih torpedolovk. Vseh devet ladij skupaj bode veljalo $3,000,000. Praga, 21. maja. V zavodu za sla houmne v ZIupu so prišli ra sled ve ,;kim prevaram. Tekom let so urad nild ogoljufali zavod za dva milijona kron ($400.000). Iz Reichenberga se poroča, da je blagajnik Zalozna od ta mošnje posojilniee poneveril večjo svoto kronie in pobesmil v Ameriko Paris, 21. maja. Tz Tangerja v M a roku se poroča, da so včeraj pomorski roparji streljali na neko angležko la dijo ob marokanskem obrežju. Angle ^ki poslanik je zahteval zadoščenja Petrograd, 21. maja. Železniški minister Cilkov je odredil vse potrebno, la se je z razvozom žita v južnej Rusiji zopet pričelo. V aprilu so razvozili 00,000 vagonov žita, tako, da ga je "»stalo le še 87,000 vagonov. Stanje setve obeta letos v Rusiji še boljše, negn lapi, tako. da bode pridelek uprav sijajen. Povsodi v Rusiji pričakujejo ogromnega pridelka. Beigx-ad, 21. maja. V Guljanili, Albanija, je 2000 Škipetarov obkolilo tamošnje srbsko prebivalstvo, ktero so hoteli poklati- Tamkaj je S000 turških vojakov in v kratkem pride pomoč iz Skoplja. Petrograd. 21. maja. Z močjo in ■pljivom glavnega prokuratorja sve-ejra sinoda. Pobjedonoseeva. kteri je, xlkar je pregovoril carja Aleksandra II.. da je odslovil Moris Meliliova in ,so njegovo reformatorsko politiko, »il glavni faktor v Rusiji, je končno tri kraju. Pobjedonoscev je obolel in je — star 80 let. priinorau ostati . fdno v postelji. Sedaj vidi, da vse »ntkar je tekom let vstan«»vil. pro-Mtda. hi vendar, dasirsvno so njegovi hievi skoraj šteti, protestira še vedno proti reform a uj. V zapadnej Evropi so imeli Pobje-lonoseeva za fanatika. On je bil vedno zvest jiristaš principov anto-kratstva in pravoslavja, kar je pri njem veljalo kot podlaga bodočnosti Rusije. Sveta Rusija je po njegovem mnenju določena za to. da gospoduje svetu in on je vedno povdar/al, f'da Rusija ni država, temtič svet!" V državnem zboru ni mocel tekom jednega četrtstoletja nijeden minister nastopiti proti Pobjedonoscevu in njegove zmage so tisočere. Z vsemi silami se je bojeval proti reformnem gibanju in ko mu v zadnjih ni bilo mogoče popolnoma zmagati, pregovoril je carja, da je z manifestom še čakal. Tudi načrt metropolita Antonja, vstanoviti cerkveni svet in patriarhat je preprečil in dosegel, da je moral Antonjev oditi na Kavkaz. Toda Pobjedonoscev je bil poražen z earskim ukazom, kteri določa, da so vse vere jednakopravne. Ta udarec je bil za Pobjedonosceva tem hujši, ker je ukaz izšel baš v dan. ko je on slavil 231etnico svojega prokuratorstva. Pred par dnevi je dejal Poljjedonos-eev nekemu svojih obiskovalcev: "I're«! lie-etimi leti je bil vsak car-ievih podanikov proguau za 10 let v Sihir. ako bi sioril to. kar je napravil sedaj car z svojim manifestom." Varšava. 21. maja. Radi bombnega napada na Mjodovej ulici, ob ktere,1" >riliki so bili napadalec Dobrovoljski in dva detektiva usmrteni, vlada tukaj snlošno ogorčenje, ker je bil na-nad namenjen gubernatorju Maksi-movič-u. Splošno je namreč znano, da je MaksimoviČ Poljakom zelo naklonjen in da jim rad pomaga |>ri izpo-^lovaiyu i*ilitičnili koncesij. Polieija izvršuje strogo preiskavo in mnogo ljudi so že zaprli. Lodz, 22. maja. Vodje tukajšnjih delavskih organizacij izdali so prokla-macijo. z ktero poživljajo delavci naj lelom zopet prično in ne ]»uste. da bi agitatorji na nje vpljivali. Kišinev. 22. maja. Število posto-pačev narašča. Oni se preživljajo z napadi na židove, »lijake in učence. V Sjedrcah na Poljskem so kmetje priredili izgrede in oplenili razne prodajalne. ■■ftU isKse $$ mmmm ■ok ■ nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velia tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati aa zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr Sakser, xoq Greenwich Str., New York. . iV.i KEETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Princess Alice 20. maja iz Bremena. Etruria 20. maja iz Liv^rpoola s 7S5 potniki Philadelphia 20. maja iz Southamp- tona = GS7 potniki. La Bretagne 21. maja iz Havre s 102-4 potniki. Giulia 21. maja iz Trsta s 1127 potniki. Dospeti imajo* Hudson Iz Havre. La Fontaine iz Havre. Armenia iz Hamburga. Numidian iz Glas^ows. I* Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. Armenian iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odpluli bodo: Princess Alice 23. maja v Bremen, blavonia 23. maja v Reko. Baltic 24 maja v Liverpool. Potsdam 24. maja v Rotterdam. Deutschland 24. maja v Hamburg. La Bretagne 24. maja v Havre. "•LAS NARODA" List slavcaskih delavccv v Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na let* Telja list za Ameriko . . . $3.00 " w*\ leta............. i 50 Za Evrap«, za rte let«.......4.50 .. « j leta....... 2.SO " M " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. 'GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzomSi nedelj in praznikov. "GLA8 NARODA" ("Voice of the Feople") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. ii Rumena nAVJirnnct" ijaviI' da so Hrvati za ogrsko P°IitJko i\umena nevarnosi toda le 73 takšno ogtAo ka_ Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po j dandanašnji v državah za Ameriko. A novejšem času se tudi pri nas v Ameriki vedno bolj pogostoma govori o takozvanej "rumenej nevarnosti Pri tem se najbolj odlikuje rudniški inžener John Hays Hammond. Te dni je imenovani inžener govoril pred Political Science Association v Phila delphiji o imenovanej nevarnosti. Pri trm je dejal, da je prepričan, da postane Japonska vsled svoje nadvlade v Koreji in deloma tudi v Man-džuru najhujša tekmovalka Amerike v Izločnej Aziji. Tamfkaj so koristi Zjedinjenih držav z onimi Japonske v največjem protislovju in v ostalem je Japonska tudi jedina država, ktera zamore Zjednjenim državam v resnici in občutno škodovati. Boj, kteri bode nastal med obema državama, bode velikanski in bode tem hujši, ker se bode japonsko in ameriško ljudstvo že iz plemenskih ozirov do skrajnosti I sovražilo. To sovražtvo je opažati že ob Pacifiku. Money Order. .. „ , Pri spremembi kraja naročnikov i Zjedmjenim državam ne bode pre- prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali £če naznani, da hitreje najdemo naslov nika. - Dopisom in pošilj.itvam naredite nazlov. "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tolofon: 379» Cortlnnu. se zakonski prepirajo? osialo drugo, nego zabraniti naseljevanje Japoncem v Ameriki, kakor Kitajcem, in japonske odredbe so potem samoumevne. Japonski konzuli skušajo morda opravičeno bojazen naših državljanov prečil svojo Ano in ki se je/veta dolžnost, da pomagamo Kita.j-]»red Šesrimi leti nastanil v Augusti.' skej, Indiji, Koreji, sfkratka Georgia, nam daje najboljši odgovor i Azijcem, kteri v nas zaupajo in kteri na zgoraj navedeno vprašanje. ! *<> civilizaciji pristopni. Kot njihov On je namreč vodil natančno kn ji- i najm.H-nejši prijatelj, jim želimo, da govodstv« O vsakem prepiru in vzro-1 se °Pro*te kterega jim je na- ku prepira s svojo ženo. On je zaista "champion" in junak, kteri je po vsej pravici zaslužil Carnegiejevo | *'medaljokajti kdor si je, kakor i (lom" ložila Evropa, in želimo, da bi oni pokazali svetu, da se zamore Iztok meriti na vsakem polju s zapa- on — po lastnej matematiki — v 34 letih zakonskega življenja oil Okra t prepiral s svojo boljšo polovico in jo kljub temu imenuje še ■ 'boljšo polovico", ta zasluži, da se ga po njegove j smrti pokoplje z vsemi vojaškimi častmi, kakor veterana iz leta 1S12. Od onega dne, ko sta se poročila, nadalje sta se vedno prepirala, vsaki dan. na dan poroke, na potovanju, vsaki delavnik, vsako nedeljo in vsaki praznik. Ivnjiga, ktero je Mad get t vodil, j? kurijoziteta. ktera na svetu nima pora V njo je zapisal natančno vzroke prepirov, jih računal in se potem s ''staro" — prepiral, ker je drugače računala kakor on. Ker ni o pravem času pripravila večerje, prepiral se je — 1.1S9. Glavni Natančneje izjave gotovo ni potreba. Ako bi Japonska zmagala, potem bodo Zjedinjene države prisiljene vzdrževati na Pacifiku veliko bro-dovje že samo radi varstva Filipinov. Anglija bode brezdvomno na strani Amerike, kajti njej preti Japonska še v večjej meri. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Konec.) Hrvati, če tudi ne vsi, ali njih ... ogromna večina je že spoznala, da ie iizrok prepirov našega Johna ie bil -> ... -- . - , , , v]. _ . ■ , , v današnji narodni borbi treba ie- torai zeiodec. Ker ie zahtevala denar, 7- . . . . •'. , . .r. . !I dinstva m vzajemnosti, in da se ne prepiral se i< 124ikrat. To so torai i,____ .„,• ... , , 1 ' . „•'. , , . sme gledati niti na vero, ampak da je erlavm vzroki vseh zakonskih prepi- , , . . , , , » , . . m t i- i treba povdarjati le narodno stalisee. rov: želodec fn denar. Toda ljubosum- Rdor je na IIrvat aH grL mora na nista bila niti John niti njegova ^ ^ idea] KatoliSke Hrvate Ana — sai niegovu. knjiira o tem ni- • _____ . c -i i --j.- ° J r m pravoslavne Srbe ne sme ločiti ve- cesar ne po\e. , ra v narodnj borbi. Oba naroda se Toda J''lin je imel druge slabe last-|morata j družiti in morata imeti iste nosti. Ker je prinesel cestno blato v politične cilje. To velja o Hrvatih in ravnokar poribano kuhinjo, prepirala Srbih v Slavoniji. I>ne 28. aprila je se je Ana S21krat s svojim nepazlji- i važen ,ian v hrvatski politiki. Ta dan vim Johnom; ker je v spanju smrčal,1 so se namre* združile bratske stran- prepiral še je 422krat; ker da se kraljevina Dalmacija je zeblo in se mu ni smilila — 123- združi s Hrvatsko in Slavonijo in da krat; '.ver mu je hotela predolge lase so 5ploh združijo vse zemlje v samo- postnč: — Jlkrat. stalno državno telo, koder prebivajo Ker je bil bolan, ko se je vozil po! Hrvati. Hrvati in Srbi so jeden na- morju. se je z njo prepiral. Ker se rod po krvi in jeziku in obadva uži- ni hotela prepirati in je raje molčala, vata jedrake pravice. To je program, se je z njo prepiral, in ker je on isto- kterega mora ]>odpisati vsak Hrvat tako postopal, se je ona prepirala, in Srbin; ta program je jasen, tako Prepirala sta se iz najmanjših vzro- da vsak ve. kaj hočemo, a hočemo, kov. Ker Washington ni lastnoročno da se vsi Hrvati in Srbi združijo spisal proglašen je neodvisnosti, se je Hrvatski stranki je načelnik dr. Pe- prepirala. Ker Bryan ni postal pred- >o Čingvija, podnačelnik dr. Trum- sednik. se je on prepiral. (Ana je bič, a tajnik dr. Dulibič. Glasilo bila v tem slučaju pametnejša!) Ker stranke je "Narodni List" v Za- Salomon ni imel 1000 žen. in ker dru. Thomas Jefferson ni bil predsednik Osobito važno je tudi to, da je konfederacije, se je ona prepirala, ^niženim strankam naloga, da se ker mu je ona predbaeivala, da se uni- ^spodstvo italijanskega jezika preveč prepirata m ker se je on v v ^ uradu in sp]oh v javnem živ. tem pogledu z njo strinjal. j ] jenju in* da se takisto odstrani iz Zaista poučna knjiga! In kako mali Dalmacije nemški jezik, kterega ho-so vzropi prepirom. če vtihotapiti tja avstrijska birokra- Toda v jed nem pogledu moramo po- eija To je boj proti poptujčevanju hvaliti Madgetta iz Auguste. "With hrvat.^ke kršne Dalmacije. Želimo, all thv faults T love ye still." In da bi bratje Hrvati imeli obilo uspe-ona, njegova zvesta Ana. dejala je ha pod združujočim praporom, da bi ravno tako. Tako se ljubita in se pre-1 bila vsa Dalmacija jedina, složna, pirata do svoje smrti. ! hrvatska, in da bi Dalmacijo posne- _____i mali obe njeni posestrimi: Hrvatska j in Slavonija. Kako Nemci slave. Schillerja. V Poglejte samo. koliko strahu so Rnvensbersm na Wiirtemberskem je napravili Madjarom Hrvati. Ogrska okrajni šo^ki svet predlagal, naj se kriza še vedno traja, a v parlamentu šolskim otrokom jwdari spominsko ^e razpravlja adresa združene opo-knjigo o Schillerju. Pripravljalni zicije. In ob adresni debati so trčili slavnostni odb«»r se je pa izrekel pro- j Hrvati ob Madjare, kar se še ni nik-ti temu in za to, da dobi vsak otrok | dar zgodilo. Madjar^ki poslanci so pri slavnosti eno klobaso s kruhom.: mislili, da bode hrvatska delegacija da bo to otroke bolj razveselilo, nego spominska knjiga o Schillerju. C« bi se kaj taeega zsrodilo pri kaki slovanski spominski slavnosti, to bi bilo upitja po nemških časopisih! Užitelj ubil učenca. V Gorešti na Ttumunskem je neitelj Konstantinescu tako pretepal nekega učenca, da mn je v rokah izdihnil. njihovo adreso podpirala, ali pa, če je tudi ne bi hotela podpirati, da bode vsaj pasivna, in da se debate sploh ne bode udeležila. V adresnem načrtu, ki ga je sestavil Košut, prezirajo se Hrvati, saj Madjari, kakor je znano, ne poznajo več hrvatskega naroda. Zastopnik hrvatske delegacije •v Budimpešti dr. Tomasič je ix- tera uvažuje prava kraljevin Hrvatske in Slavonije, a posebno da se pri-pozna hrvatski jezik kot služben jezik v kraljevinah Hrvatski in Slavoniji in da se uvažuje j o prava hrvatskega naroda kot posebnega političnega naroda. Hrvatski jezik mora biti služben ježih v vseh avtonomnih in zajednišfkih stvareh in priti mora do veljave tudi v vojski. To je izjava hrvatskih poslancev in to je prvi glas, da slišimo, da so se Hrvati potegnili ra svoje pravice, ktere jim kratijo Madjari. V madjarski adresi se te hrvatske pravice niti z besedico ne omenjajo, in zato je dr. Tomašič. ki sicer ni dober Hrvat, izjavil, da hrvatska delegacija odklanja adreso. Ta izjava je silno poparila Madjare, •ker so mislili, da se Hrvati ne bodo tako po robu postavili. Mislili so namreč,- da se Hrvati ne bodo odločno postavili zoper adreso, ampak da sploh ne bodo nič izjavili. Madja-rom je to kar sapo zaprlo, da so jih zvesti hrvatski "štipendisti" na ce dihi pustili. Kaj je hrvatski madja ronski delegaciji dalo toliiko poguma. 0 tem se mnogo piše in ugiba. Pra vijo, da je na hrvatsko delegacijo uplival Dunaj, pravzaprav dunajski kabinet. To je verojetno in zato mislim. Dunaj je v stiski, ne more ukrotiti madjarske koalicije, in zato je izigral Hrvate proti njej. To pa se spet ni zgodilo iz ljubezni do Hrvatov. am pat. ker je dunajski kabinet v stiski, potreboval hrvatsko pomoč. Ko bode ogrska kriza dokončana, ne bodo Hrvati za to službo ničesar dobili, saj je vendar jasno, da Dunaj, če tudi bi hotel, ne more danes pomagati Hrvatom, dokler se ti-le nahajajo v iiadjarskih krempljih. In potem je treba vedeti, in vedno imeti pred očmi. da je dunajski kabinet dal obglaviti hrvatska rodoljuba Zrinj-skega iii FVankopana v Dunajskem Novem Mestu in jima dal napraviti na grobu sramotilen napis, kakor da bi to b-ia dva hrvatska razbojnika, in da toraj Dunaj ne bode tudi danes izpolnil Hrvatom nobene narodne želje. Hrvatski pregovor pravi: "Uzda j se (zaupaj) u se i ti svoje klju- e" (konja). Dunaj ne mara Slavja-nov: le tedaj, kadar gre nemški gospodi na Dunaju slabo, obrača se za pomoč do Slavjamov. Tako je bilo 1. 1S4R. in naša sreča bode, ako ne bode več tako, to je ako ne bodemo več slepo {»odpirali avstrijslko - nemške politike. Kakor pomla dansk i žarki solnca, tako so nas ogrevale tople in iskrene besede, ktere so se te dni izgovorile v našem belem Zagrebu. Hrvati so priredili umetniško razstavo v Zagrebu in so na njo povabili svoje bližnje brate. Prišli so srbsfki in bolgarski vseučiliščniki in profesorji, in Za-irreb jih je prijazno sprejel. Odušev-Ijenje med krvnimi brati je naravna tvar, ali sedaj je bilo tako prisrčno in nežno, da niti najmanjša stvarca ni ovirala bratskega soglasja. Dozdaj je bilo vselej nekaj, kar je kalilo slogo med brati, a zdaj ni bilo nič več, (kar bi razdvajalo mlade rodoljube. Videlo se je. da je slavjanska vzajemnost slavila pravo slavijo. Ne bo-dem opisaval, kako srčen je bil spre jem na kolodvoru, kako je bilo na banketu in Ikomersu, ker so to stvari, ktere so povsod po svetu jednake. Le do tega mi je, da zabeležim, ali je bratski sestanek imel kaj praktičnega uspeha. In to je, 'kar je treba pre- 1 ska vat i. Čudili se bodemo. da smo bili še tako ptuji drug drugemu. Dr. Skerlič. vseučiliščni profesor v Belem Gradu, naznanil je. da bode "Srpski •književni glasnik" dajal prostora tudi člankom v bolgarskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. "Srpska Matica" bode priobčila ktero delo hrvatskega pisatelja Gjalskega, a na bel grajskem gledališču bodo igrali hrvatske igre. Pitali smo v raznih listih, Ikako so te vesti razveselile Hrvate in Srbe, oduševljenje je bilo veliko in dr. Skerliča, kteri je to naznanil slavili s" kot pravega blagovestnika. Vse to je prav in tudi mi se temu veselimo. To je napredek, če tudi bi se ta napredek moral izvršiti že pred davnim časom. Napredek gotovo ni, da se bodo hrvatefce povesti, ktere so pisane z latinico, tiskale s cirilico, ■ker bi vsak Srb moral znati citati latinico, kakor bi nasprotno vsak Hrvat moral znati cirilico. Že radi Rusov bi moral vsak znati cirilico. Jako dobro bode. da bode srbsiki list prinašal spise bolgarskih, hrvatskih in slovenskih književnikov. Med srbščino in hrvaščino ni nobene razlike; razlika je le v pismu: Srbi pišejo s cirilico, Hrvati pa z latinieo. Jezik je isti. Ze zdavnaj pa bi se moralo zgoditi, da bi si hrvatske drame prokrčile pot do Belega Grada, a srbske do Zagreba. Zato ne bi trebalo še le sklepa razumnikov; to bi moralo priti samo, naravno. Ali to nas le uči, da smo v Zagrebu in v Belem Gradu vedeli za nemške igre ter jih prelagali v sv°j jezik, le v Zagrebu nismo vedeli za srbske, a v Belem Gradu nismo vedeli za hrvatske igre. Mladi smo in ptuji smo si bili; prešinila nas je evropska vzajemnost in nas je* držala v svojih okovih. In zdaj se poraja na slavjanskem jugu slavjanska vzajemnost. Priroda se razvija počasu tudi naš razvoj vrši se počasu, ali glavna stvar je, da se razvijamo in da napredujemo, in zato nas res veseli mali uspeh bratskega sestanka v Zagrebu. Kakšen sad rodi borba za narodni obstoj in za pravice narodnega jezika pri nas v Avstriji, vidimo posebno na avtonomnih oblastih. Pojavlja pa j se ta borba v dežeflah, v kterih prebi-; vajo Slavjani pomešani z Nemci. Uverjeni smo, da se ta način bojevanja mora drugod po svetu zdeti smešen in otročji. Vzamimo konkreten slučaj. Mesto Maribor na Štajerskem leži na slovenskih tleh. Vsa mariborska okolica je čisto slovenska. Z Mariborom toraj občujejo sami slovenski okoličani. Ali mesto Maribor je v nemšlki oblasti, mestna občina je nemška in v mestnem zastopu sede sami Nemci. Ker pa je Maribor odvisen od svoje slovenske okolice, bili so mariborski trgovci in obrtniki že od nekdaj tako praktični, da so na svojih prodajalnieah imeli poleg nemšfkih tudi slovenske napise. To je. bilo potrebno in praktično, saj Slovenci iz okolice znajo le slovenski. Zdaj pa je občinski svet mariborski kar zapazil, da Maribor nima pristnega nemškega lica in da ga v tem oziru jako !kaze slovenski napisi, in sklenil je, da se morajo odstraniti vsi slovenski napisi. Mestni očetje mariborski namreč sodijo, da potem postane Maribor pravo pravcato nemško gnezdo, v kterem se bodo odslej valili sami nemški ptiči. In res, sklenili so, da se slovenski napisi morajo odstraniti. Tako hočejo "na zunaj" varovati nemški značaj mariborskega mesta. Iz tega vidimo, da se v Avstriji vsak narod poslužuje vsakega sredstva, samo da varuje značaj svoje narodnosti. Mariborskih očetov postopanje vplivalo je gotovo na druga mesta v Avstriji. v kterih imajo oblast Slavjani. Prva se je oglasila slavjanska matu-š!ka Praga. Cehi so si mislili, kar vedo Nemci v Mariboru, to vemo tudi mi Cehi v Zlati Pragi. In mestni svet praški je sklenil, da na mestnem svetu neče več trpeti nemških napisov. Praira je tako češka, naj se toraj tudi na zunaj kaže, da je res češka, to je slavjanska. Kafkšno stališče imajo tu Nemei? 0 Mariboru pravijo Nemci in vsi nemški časopisi, da je prav, da Nemci ne marajo v Mariboru slovenskih napisov: o Pragi pa pravijo, da ni prav, da tam Cehi prepovedujejo nemške napise. A. T. K U 1 Z. Za 100 krom avatr. veljav« treba j« dati |20.45 im k temu ie 10 centov za paitariao, ker mora hiti denarna pošiljata? registrirana* Slovensko katoliško Pojdite k naj bližaj em agentu po ▼oinj« listke na The Great Wabash železnice. Vozovi za turist« ali izletnike vsak torek, četrtek in aoboto z izboraim vlakom "OOHTDfEJCTAL LOOTED", kteri eatavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v sveži iateg* dne ptpoludne v Rotterdam Junction b "Continental Limited" iz New Yor-ka. Vozovi ■ komotnimi o tvar j aj očimi se rtoli prosti. V8TAVI SE V NIAGAXA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kacsas City in Omaka. Direktna zveza a T ex asom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fraaeisco, Portland, Tacoma in vsemi tačkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede voinjih cen, oekrbljenja Pullmanovih in turiati-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BAJLXY, agent za tnriste, 176 Wxihinrton St., Boston. Mass. a podp. društvo POZOR! Rojakom Slovancesn in bratom Hrvatom se priporočam naj topleje ta: naznanjam, da prodajam raznovratne parebrodne listka, menjavam novce ter odpošiljam denarja ▼ staro done 7iae. Postrežba solidna in pei'^na. Z veleapoStovanjem BOZO G0JZ0V1C M-* r»*«t*^*m. m^ JOBTiSTOWTf, FA Važao za iste, kteri nameravajo t kratka« potovati ▼ Haro domevna. Parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAVONIA odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop iz New Yorlka v Trst in Reko. Poštni parnik POTSDAM odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iiz New Yorka v Havre. NemškL brzoparnik DETJTSCHLAND odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Hamburg. Kraani poštni parnik KROONLAND odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WTLHELM odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Breanen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš valulbenee na postaji, dovede k nam v pisarro in apr*-mi na parnik breeplaino. Ako pa dospele v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. S7M Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vglužbenca po Vas. Le na ta način se je moža o rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. iz sleparjev t New Yorka. Vožnje listke za navedena pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRAKU 8AKAKR, 109 Greenwich Street New York Oity. * Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", §17 S. Center Ave., Chicago, III., bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležaao Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegliičc in igralaa miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča » Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L =3 svete Barbare državo Severna Amerika- Sedež: Forest City, Pa. sf:ir. treba 1«» novega. Znan je izb t i: : iti romarjem. ki potujejo na Žalostno Goro. Železniški most pri Radovni že delajo. Ztrradba bo dolga 70 m. in bo gotova v t rrh in ]><>! mesecih. Naprav-ljala bo v romantični okoliei impo.^an-ten vtisek. V Ameriko pobegnil je irost ilničar Jožef Vintar iz Smihela pri Novem Mestu. k«r se jt* bal kazni vsled grdega ravnanja s svojo ženo. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Gašper Rarlot, delavec iz Travnika, je 15. sušea t. 1. preno«"-il pri užitkarju Mihu Kalan na Spodnji Zndobrovi. Drugo jutro mu je rekel, da 11111 hoče iz hvaležnosti ker je pri njem prenočil, pomagati s ponarejenim denarjem. Kalan mu je pokazal pristen bankovec za 50 K. ki ga je Bortol vzel in urno skril. Vendar je Kalan to opazil in zahteval denar nazaj. Obdolženec je spočetka tajil, da ira nima. potem je pa rekel, «ln ga potrebuje za vzorcc pri pona-re.ii. Kalan je pa poklical na pomoč sosenc 3. maja ob 12 jM»noči se je železniški čuvaj Anton Zgone v Preserjih, ko je bil odpravil >\«.jo službo, nekoliko vlegel na klop pred čuvajnico in zaspal. Ko se je tako v najslajšem snu odpočival svoje trudne ude, je v spanju začutil poleg sebe neko mezganje. kar mu še ni kratilo sladkega počitka, a ko ga je pa nekaj povohalo, je planil po koncu in še ves zaspan pahnil nekaj od sebe, a v tem trenotku se požene neka bes-tija zopet vanj, in sedaj še le je Zgonc opazil, da ima pred seboj — volka. Strahotna je zbral še zadnje moči in ga pahnil zopet od sebe. Hipoma mu pade v gl^vo dobra misel. Imel je namreč pod klopjo gorečo svetilko in ker je že večkrat čul. da se volk luči boji. je naglo zgrabil zanjo in jo pomolil proti volku, misleč si: "V tem znamenju bodem zmagal." In res, kakor bi treščil se pošast obrne in beži kar so jo nesle noge. Čuvaj je šel potem v čuvajnico, dobro zarigljal vrata in gledal skozi okno. Nekako ob 3. zjutraj jo pa lakotnik zopet pribriše nazaj., išče in voha okoli čuvajnice, gel pri oknu uiti. ca je stražil Kalan. Xa to ,ie obdolženec še zagrozil, da bo v:is za/gnl. Obsojen je bil na Ifi me-' s'r ev te ke ječe. — Peter Stele dela-' travna brez brez novčiča v Bevčevo gostilno na Dunajski cesti, se vedel,! ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mi. JANKO PLESKOTA, ki »e mudi m daj na potovanju ter bode obiskal cenjene aomišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročn: no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda" , . _ , . ,ker pa ni bilo ntegoveira "prnatel- ter poslali po orožnika. I»a bi ne mo- .. , - 1 ' , . , . , I j a , katerega je prišel gotovo zopet j vnet prevelike ljubezni, objemat, nikjer najti, se je "tužnim srcem" poslovil in šel zopet, odkoder jo je bil ,v , , „ „ , .primahal. Ker je pri ruvanju volk vee na Hrusici. ie pnsel dne 14 mal.., , , 1 „.„ „ Zgonca na roki 111 pod desnim očesom y. zobom nekoliko poškodoval, so ču- , , . , . , . „ . „.....; vaja odpeljali danes v Pasteriev za- kakor da bi hotel plačati, naročil nedi: \ t^ - 1 • 1 j - 1 i- ... .1 , . . I vod na Dunai, kier ga bodo preiskali, m pija'—, potem ]o pa liotel popihati.! , . ' , . , , . „ , ., .. .. , , . ako hi mogoče ne itnele te rane kakih Ko je sel gostilničar za num. da bi -»-i 1 n . poznejših nasledkov, ga v gostilno nazaj privedel, mu je Stele zagrozil z odprtim nožem rekoč: Slovenska pisma in celjska pošta. *'('o ne «rreš nazaj boš po gobcu do- Kakor poroča "Domovina", je na bil!" Šele s |>omočjo redarji so ga celjski poŠti večina takih uradnikov, ukrotili. Obsojen je bil na 7 mesecev ki slabo ali čisto nič ne razumejo slo-težke ječe. — Anton Erbežnik, eevl-! venskega jezika, poleg tega pa še pri jar na Glincah, je bil zaradi hudodel- vsaki priložnosti kažejo svoje prezi-stva oskrumbe. storjene na neki 0 let ( ranje napram Slovencem. Pisma s stari deklici, obsojen na dva meseca,slovenskim naslovom se pošiljajo ved-t /ke ječe. — Anton Erbežnik. čev-jno v druge kraje kamor so namenje-Ijar na ('• incah. je bil zaradi hudodel-,na. ali pa romajo teden dni predno •_rar v Tški vasi izpodstrešja ukradeno' pridejo v določen kraj. Tako je "Do-obhke za 7S kron. Pravih storilcev 11110 v i na" poslala svoj list v Št. Got-se ni m zaslediti. Še le kasneje so j hard pošta Trojane na Kranjskem, orožniki poizvedeli. da sla imela Ma-jA list je šel menda v Švico, odkoder tovž in Marija Žagar neko v ruto za- je okrašen z vsemi poštnimi pečati vito obleko in perilo spravljeno na došel v Celje. Celjski uradniki zamp-Martin Zagarjevem podu v Iški vasi. njavajo Radenjci in Kanu. Pismo je Ker je jia bilo premalo podatkov za bilo na nekega gospoda v Makolah, a nadaljno preganjanje osumljencev, se ga je pošta vrnila, ker ni bilo naslov je kazenjsko jKistopanje proti njima ljeno v Makole. Taki strašni neredi ustavilo. Kmalu potem se je izvedelo, se nahajajo dan na dan na celjski da sta obdolženca za pričo poklicano _ pošti in teh so nekoliko Slovenci sa-Ano Grimšič nagovarjala, naj po kri- mi krivi, ker odpošiljajo nemški na vem priča. češ. da je za to tiste cule slovljena pisma in samo takrat nare--krila. ker je ona (Ana Grimšič) od de slovenski naslov, če je pismo na obdolžencev kosten kupovala, in da menjeno kakemu rodoljubu, ki bi se sta se ta dva bala. da bi njuna otroka znal škandalizirati nad narodno ne-vs.-h cunj ne pobrala. Ana Grimšič je marnostjo dotičnika. Ako bi bili vsi pa odgovorila, da tega ne stori. Oba Slovenci, celjski in drugi, dosledni, sta bila krivim spoznana radi hudo-, da bi vedno in povsod pošiljali pisma delstvn goljufije in obsojena vsak na in druge pošiljatve s samoilovenski- mi naslovi, bi se take razmere kmalu zboljšale! Pravica v Avstriji. Občina Marija Tatvina. V Trstu so dne 4. maja)Gradec pri Laškem trgu je sklenila, zvečer pokradli tatovi v Bergerjevem da sprejema samo slovenske dopise vrtnem poslopju mnogo namiznega Okrajno glavarstvo je določilo, da dela in orožniki iz Brežic so poizvedovali še enkrat, prijeli Horvatiča in izročili v nedeljo sodišču v Brežicah. HRVATSKE NOVICE. Zraščeni dvojčki. V vasi Ivancu pri Varaždinu je pred kratkim porodila Jela Gotal dvojčki, ki sta bili zraščeni in sta v eni noči umrli. Deklici sta bili zraščeni s trebuhom, da sta imeli le eden trebuh, a glavi sta se gledali z obrazom v obm. Roke in noge so bile dobro razvite. V sredini je bil opaziti le eden spol in to ženski. Hrvaške uovice. — Enketa zaradi novega učnega načrta za ljudsko šolo zboruje v Zagrebu. — Proti spletske-mu škofu Nakiču. ki je znan nasprotnik slovanskega bogoslužja, so v Zagrebu dalmantinski dijaki na kolodvoru tako hrupno demonstrovali, da so morali škofa varovati policaji. BALKANSKE NOVICE. Visoka starost. V Svjehulci pri Bosanskem Novem živi kmet Božo Borevič. ki je nad 115 let star. vendar je zdrav in krepak, da opravlja vsa dela na polju kakor mlad mož. Zobe ima še vse čvrste, da orehe hrusta. Dasi je živel vedno v siromaštvu, vendar ni bil nikoli bolan. Oženjen je bil samo enkrat in s 70. letom je dobil zadnjega otroka. V svojem rojstnem kraju je bil nad 100 let pastir. V istem kraju je še več starčkov nad 100 let starih. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 5. maja. V Peču in Djakovi se je položaj zopet zelo poostril. V Peču so zopet ustrelili nekega srbskega orožnika. Obenem je vdrlo v mesto 2000 oboroženih Albancev, ki zahtevajo, da se mora sodnik odstaviti, Sakir paša pa vrniti za valija v Skoplje. Kristjani so zelo vznemirjeni. Trgovine so zaprte. Balkan. Basovski vali je brzojavil Port i. da so nedavno prišle v Ivnejt 4 angleške vojne ladje, ki so merile morsko dno z gotovim namenom, da začno utrjevati obrežje. Turška vlada zahteva pojasnila od angleške vlade. General Conoev je poslal četo pod poveljstvom stotnika Stojanova v se-reski sandžak, da vjame Sandauša, ki je s svojo tolpo izvršil mnogo zločinov. Pri Meljniku je prišlo med obema do boja. Bilo je šest mož ubitih. Redifi iz Male Azije, ki so določeni da potlačijo upor v Arabiji, se brani jo iti na vojsko. Ker turška vlada tudi iz Makedonije neče vzeti vojaštva, je v veliki zadregi. Iz Soluna je došlo poročilo, da je Turčija zaukazala preganjati tudi grške vstaške čete. Pred kratkim so prepodili Turki grško vstaško četo med Lesnico in Bogačko. Grki so iz gubili 3 ubite in dva ranjenca. Iz Sredca poročajo, da so bile v več bolgarskih mestih demonstracije proti Grkom. Osobiti ostro so nastopili proti njim v Plovdivu, Varni in Bur-gasu. O velikonočnih praznikih so bili v Carigradu krvavi izgredi. RAZNOTEROSTI. Najnovejše novice. Srbski kralj Petar pride baje koncem tega m. v Carigrad. Meseca junija sledi potem obisk italijanskega kralja. Odstop srbskega ministrskega predsednika Xenadovica je kralj sprejel. Boj med vojaki in mesarji je bil 4 t. 111. na trgu v Nevtri. Priti je mora la patrulja 100 vojakov, da je napravila mir. VABILO NA NAROCBO! Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse ont gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da j^ blagovole krnili poravnati "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. Sedaj no pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši. ' GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem pa 1 nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim J vedno več podpore, se bode list še raz i širil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo „Glas Naroda". MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de avskih močij raznih slojev, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dat-, malega oznanila v naš list, ako imat. kaj na pradaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh. Cena za enkratno uvrščenje, Če oglas ne obsega več kot 7 vrst, 25c., za 4kratno 75c Če onsega oglas nad 7 vrst, pa zi edno uvrščenje 40c. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, salconerje itd. posebna prilika in posebne cenel Kje so MARIJA HLABŠE, MARIJA ADAMIČ in F ANI TURK? Vse tri so doma iz Loža na Kranjskem. V Ameriko so odpotovale dne 3. aprila 1905. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj ga izvoli naznaniti na upravništvo "Glasa Naroda". (19-22—5) H tednov ječe. PRIMORSKE NOVICE. perila, več bakrene posode in več ste klenic vkuhanega sadja. Eno tako steklenico z vkuhanim sadjem so na mestu spraznili. Restavrantinja je pogrešila tudi zlato uro v svoji spalnici. Dva tatova so vže dobili in sicer zlo-elasnega Ivana Kolariča, ki je pred kratkim ubežal ir. zapora in Jakoba Maganja iz Naklega pri Sežani. Ostalim so na sledu. Trgovina z vinom v Italiji Be je poslabšala. Italija še čuti posledice odpravljene klavzule. V Siciliji nimajo skoro nikakega posla z izvažanjem ■vina; slično je v drugih krajih. S poda padel.. Tone Krasna, ože-nnjea zidar iz Budanje, je delal pri zidarskem mojstru Furlanu v Predja- mora sprejemati tudi nemške dopise na podlairi zak. 19. Kar mora ta občina, bi moral tudi Maribor. Celje itd. Umor. Dne 9. maja lanskega leta je neki kmet našel pod mostom neke struire tik železnice v Selah pri Brežicah tamošnjega posestnika Jožefa Vimpolšeka mrtvega. Zdravniki so neki spoznali, da je Vimpolšek padel na usta v vodo in se zadušil. Orožniki so takrat poizvedeli, da je bil Vimpolšek v gostilni Sušejevi v Gaberjah do pozne nočne ure in da je imel s Hor-vatičem iz Mihalovca prepir. Ker se ni dalo dokazati, da je Horvatič povzročil Vimpolšekovo smrt, se je ustavila preiskava. Hčerka nesrečnega Vimpolšeka je nekaj sumljivega izve- Vabilo na PLESNO VESELICO, ktero priredi žensko podporno iiužtvo Marija či stega spočetja, št. 85 K S. K J. V SOBOTO, DNE 27. MAJA, 1905 v Tomsoni Hali, Cor. 10th Avenue & Vain Street, SOUTH LORAIN, OHIO. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 25c. za osobo. Vsa tukajšnja slavna družtva, eenj. rojakinje in rojake, kakor tudi iz bližnje okolice, vabi najvljudneje na mnogobrojen obisk Odbor. (22-24—5) ' Listnica uredništva. Mr. Anton Vidmar, Leadville, Col Izvolite nam naznaniti, za kaj je svota $95.65, ktero smo dne 11. t. m. prejeli, namenjena t ENONADSTROPNA HIŠA gospodarskimi poslopji (magazin, hlev, skedenj), do-bro ohranjena, tik velike ceste v Cerknici pri Rakeku, je iz proste roke na prodaj pod jako ugodnimi pogoji; plačuje se lahko tudi v letnih obrokih. Hiša je pripravna tudi za trgovino; pred kratkim je bila v njej še peikarija. Kupei naj se blagovoljno pismemo obrnejo do lastnika: Anton Majdič, sedaj trgovec v Skofji Loki na Gorenjskem. (20-23—5) NA PRODAJ. Zaradi odpotovanja prodam svoj popolnoma urejeni in lepi -: SALOON, :- ki se nahaja ob cesti z velikim prometom. Pohištva je pri saloonu za 16 fantov; poleg tega je tudi plesna dvorana in igralna miza. Jako ugodna prilika za kupca. Natančna pojasnila daje lastnik: JOHN MLAKAR, Saloon & Boarding House, 278 Grove St., Milwaukee, Wis. (18-22—5) P il P* >. N -f I -v A Ako hočeš dobro poetreibo z mesom in grocerijo, tako ae obrni na Martin Oeršiča, 30X-303 E. Northern Ar., Pmeblo, OIo. Tmdi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno sobo meso, w*mr«6: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskili Jezikih. Priporočam m m obilni obiak. CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO ZDRAVJE! Katero je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. li zdravi ali l>olni pi£ito po to lcnjig-o ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopiia, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veljko hvalo PKOFESORJIT COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je'tudi preskrbel da se: 20 tisoe kiifig- zastonj med nais narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler nc poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Yam knjiga pošlje zastonj. ledino Profesor Collinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Borite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju l>ole^ni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOTl! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo «je kn p ; . ri F. SAKSERJU i ix> i irrenwtch St.. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, S vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tli dni; pribsd T New York pc dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X ^ C. POST, Ai*'t Tlckct Agest. City Ticket Anal, 313 IV. Main St., E>u*blo, Colo. RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom * * * 4- * * Philadelphijo in Antwerpenom G. F. TASSOTTI, 108 cTVIeserole Street, Brooklyn, N. Y., dopisnik g. Fr. Sakseija v New Yorku. -PoSilja- denarje v staro imovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADERLAND dva vijaka i 2108 ton. 7EELANQ.............. 11905 ton. KROONLAND FINNLAND... 12760 ton 12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vso potrebščine, dobra, hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo s na kranjsko, Štajersko. Koroško, Prim »rje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. I* NEW YORKA. odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-Iudne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILADEL-PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. M—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. "'1 ' tik -V-" ..... Moje ječe. 8f»^ai Sil vi j« P*ttw*, prevel —a— (Mj*-) LXXXIII. "Da, gospod, amputacijo. Ako se le m- bo protomedik obotavljal, ko je viilel tako oslabel«« telo, priporočati jo. Tako slabi ste, se li čutite dovolj močnega, prestati amputacijo? Ali se hočete pci^ti v nevarnost? . . .." "I'u bi umrl ? Bi-11 ne umrl ravno tako, ako se bolezen ne ustavi? ' "Torej bomo poročali takoj na Dunaj vse in ko pride dovoljenje, da se sme odrezati .... "Kaj, tu je treba še dovoljenja?" "Da, -ospod." Od tedaj v osmih dneh prišlo je dovoljenje. Bolnika prenesli so v večjo sobo, prosil je, naj grem v. njim. "Med operacijo lahko umrjem". dejal je, "da sem vsaj v prijateljskih rokah." Dovolili so mi spremljati ga. Opat Vrba. naš spovednik (naslednik 1'avlovičev) prišel je podelit revežu sv. zakramente. P" tem svetem opravilu čakali si <> ranoeelnikov, katerih pa ni hotel. biti. Maroncelli za-p« 1 je sveto ]*s« Nazadnje sta vendar le prišla dva ranocelnika. .leden navadni, bil je brivei-; kadar se j primerila kaka < peraeija. inu-l je pravico izvršiti jo s svojo roko in ni je liotel odstopiti komu drugemu. I>rugi bil je mlad ra-nof.lnik. ueenee dunajske šole, ki je bil radi svoje spretnosti vže dokaj na glasu. Ta. ki ga ie bil naprosil guverner. da pris« stuje operaciji in vodi, hotel jo i.- napraviti sam. a moral se je zadovoljiti z gledanjem. Bolnika pelo žili so na kraj postelje 7. nogami navzdol; jaz sem ga držal. Nad kolenom, kjer se je pričelo zdravo stegno, zadrgni! se je pas in se tako označil krog. po katerem je imel nož iti. Stari ranoeelnik prerezal je kro'_r in krog palec gIol>oko potem je potetrnil L< ri prerezano kožo in rezal odkrite mišice. Kri tekla je curkoma iz žil, ! m-ncel'i pred odrezanjem no--... me j opera1 i jo in pozneje, kre ? ; o n i je doš'.. p.,- . l i je c]al dov. zdravja med boleznijo njegovo ker rr,.i je bila potrebna moja skrb. ni je odvzel, ko se je mogel oni vzdrževati na palicah. A c :rat s. imel turove, ki so me l.r; Ijo' !i. Ozdravil sem jih, potem pr so prišle bolečine v pr>ih, kakor vže pt-ei vf krat. a sedaj so mnogo bolj dv-:!e, slabosti iri krčevita griža. "Pri -la je iro::i ura", dejal sem sam pri sebi. Ali naj bom jaz manj prtrpe-ljiv, kot moj tovariš? Skušal sem torej kolikor sem mogel posnemati njecovo krepost. Nima dvoma, da ima vsak človeški položaj svoje dolžnosti. Bolnikove so potrdi jen je. pogum in trud, da ne postne nadležen onim, ki so v njegovi bližini. Maroncelli ni bil s svojimi palicami tako gibčen več. kakor sicer in žalosten je bil tega, ker je mislil, da mi streže slabcje. Bal se je tudi, da ne uporabljam njegove postrežbe toliko, kolikor je potrebujem, hote mu prihraniti hojo in trud. To je bilo včasih res a skrbel sem, da bi on ne opazil tega. Ako so se mu prav bile povrnile moči, radi tega le ni bil brez nadlog. Tq>el je, kakor vsi, kojim se je odrezal kak ud; bolečine v živcih, kakor bi še živel odrezani ud. Bolela ga je noga, stopalo, koleno, kojih ni imel več. K temu je prišlo, da je bila kost slalwi odrezana, silila je v novo meso in tam večkrat napravljala rane. Še le po letu dnij se je rana dovolj zatrdila in se ni več odpirala. LXXXIX, A nove bolezni prišle so nad reveža ill sicer brez presledka: najprej pu-tika. ki se je pričela na nogah, potem pa ga je mučila p> celem telesu; potem škorbut. Ta ga je pokril po celem t inplu z rajavimi lisami, tako da je bil grozen videti. Skušal sem se tolažiti ter mislil sam pri sebi : Ker morava umreti tu i "tri. je bolje, da je prišel nad enega škorbut. to je nalezljiva bolezen in spravila bo naju v grob ako ne obeh skupaj vsaj po kratkem presledku. Oba sva se pripravljala na smrt. in bila sva mirna. Devet let ječe in hudega trpljenja sprijaznilo naju je bilo z mislijo na popoln pogin dveh tako uničenih in miru potrebnih trupel. Ir. duši sla zaupali v dobroto božjo, verjeli sta, da ^e bota združili obe tam. kjer preneha vsa jeza človeška in molila sva. da bi se z nama združili tudi pomirjeni oni. ki niso ljubili naju. Škorluit j«' bil v prejšnjih letih zelo razsajal po teb ječah. Ko je zvedela vlada. «la se je Maroncellija prijela ta bolezen, bala se je nove epidemije, orivolila je zalitevanju zdravnikovemu. ki je rekel, da za Maroncellija ni Irnzeira zdravila nego svež zrak in je ivetoval. naj se ga ima manj ko mogo-"e v sobi. Kot njegov sojetnik in tudi onemogel vžival sem isto prednost. Kadar je bilo sprehajališče prosto 1 nizih, to j«> pol ure pred solenim vzhodom kaki dve uri. potem med ko--ilotii. ako se je nama ljubilo, slednjič ■d treh popoldne do solnčnega zaboja bila sva zunaj. Tako bilo je ob hlavnikih. O praznikih, ko se drugi niso sprehajali, bila sva zunaj od jut-.1 do večera, razun mej kosilom. Tretjega ubožca, kaj slabega zdravja in kacih 70 let starega, pridružili -o i a;ua, ker so mislili, da mu more kislik še pomagati. Bil je Konstantin Mnnari. ljubezniv starček samouk v književnosti in modroslovji katerega 11: ba nan.a je bila zelo ljuba. Ako se je štela moja kazen ne od i" zapora, ampak od one sodbe, mi-i'do je sedem in pol leta 1 ^20. leta •rve»a dne julija, katerega dne jo je ■•odpisal cesar ali pa 22. dne avimsta. k > se je pričela." A tudi ta čas je predel in ž njim vse upanje. Do takrat mislili smo Maroncelli. Mu rani in jaz včasih, da bomo še vi-!eli svet. svojo Italijo, svoje sorodnike i:i to je bila snov našim pogovorom polnim poželenja, udanosti in 'jubezni. Ko je bil minol avgust in za njim -eotember in za njima celo ono leto. orivadili smo se in nismo ničesar več pali na zemlji, razun neizpremenlji-eua nadaljevanja mejsobojnega svo-eira prijateljstva in pomoči božje, da lostojno končamo dolgo svoje — ' rpljenje. Ah, prijateljsvo in vera sta nopre-•enljivi dobroti blažiti tudi jetnikom ne. kojim ne sije več nada pomilo-i'en ja ! Zares. Bog je z nesrečnimi — nesrečnimi, ki ga ljubijo. XC. P') smrti Villini prišel je za opatom 'a\ lovieem. ki je y>ostal škof, k nam ■a spovednika opat Vrbka. Moravec. I' t'esor l oveča zakona v Brnu. izvr-n enee dunajskega Avguštineja. To je zavod, koje.ua je ustanovil lavni Print, takrat dvorni kapelan. dje t e-^M zavoda so vsi duhovni, ki 0 vže doktorji teologie, in tam nada-ivjejo pod strogim nadzorstvom svo- nauke. da dosežejo učenost, kaker-na se le da doseči. Namen ustanoviti jev bil je izvrsten: vzgojiti pravo 1 trdno učenost v duhovščini avstrij-kej. T?i ta namen se je v obče doseči. Ker je stanoval Vrba v Brnu. am je lahko posvetil mnogo več časa •e._.,. Pavlovič. Bil je nam, kar je nam ii prej o. Babtista, razun da mu ni ■ ilo dovoljeno, posojati nam knjig, izgovarjali smo se mnogokrat delj sa. moja vera je s temi razgovori novo pridobila, ali, ako sem s tem reveč povedal, zelo velika bila je to-•i?bn. katero sem zajemal iz njih. Leta 1S29. je zbolel, potem pa je "uoral sprejeti dr <_>a opravila in ni •nocel več prihajati k nam. Zelo nam e bilo žal; a imeli smo srečo in za ijim je prišel dmg učen in izvrsten • ož. opat in župnijski vikarij Ziak. Tzmed mnogih teh duhovnikov ivstrijskih. ki so prihajali k nam. ni do niti enega slabega.niti enega, ko-f "a bi bili dobili, da bi hotel služiti olitiki fin kaj tacega se tako lahko lobi). ne enega, ki bine bil združeval -olike učenosti, odločno katoliške ve-•e in temeljite filozofije! Kako spo-tovanja vredni so taki služabniki "erkve. Malo onih, katere sem spoznal jaz. laprayili sf> name prav dober vtis o .atoli*:ki duhovščini avstrijski. T udi gospod Ziak se je mnoso po-o-varjal z nami. On mi je bil tudi vlz-led, kako moramo z veseljem prenašati svoje bolečine. Vedno ga je trga- lo po rokah, ušesih, vratu in vender se je vedno le smehljal. Mej tem pa so vsled svežega zraka počasi Maroncelli ju vender le prešle škorbutove lise, prav tako sva bila tudi Munari in jaz bolja. XCI. Prišel je prvi dan avgusta 1S30. 1. Bilo je deset let, odkar sem bil izgubil prostost, osem let in pol, odkar sem trpel v težki ječi. Bila je nedelja. Šli smo kakor drnge praznike v navadnih oddelkih. Gledali srno že z nizkega zidu na pod seboj ležečo ravan in na pokopališče, kjer sta ležala Oroboni in Villa; govorili smo še o -hiiru, kateri bodo tam imele nekdaj naše koristi. Sedli smo še na navadno klop ter čakali, da bi prišle k maši še uboge jetnice, katerim se je brala prej ko nam. Peljali so jih ravno v isto kapelo v kateri smo bili pri drugi maši mi. Bila je takoj poleg prehajališča. Po celi Nemški je navada, da narod mej mašo poje svete pesni v svojem jeziku. Ker so na Avstrijskem pomešani Nemci in Slovani, je na Spielber-rni večina kaznencev ene ali druge teh dveh narodnosti j. in pesni se tam pojo en praznik nemške, drugi pravnik slovanske. Tako sta tudi vsak praznik dva cerkvena govora in vrstita se oba jezika. Kaj prijetno je nam bilo. poslušati one pesni in orgije ki so jih spremljale. Med ženskami jih je bilo nekaj, katerih glas je sozal v srce. Reve ! Nekaj jih je bilo zelo mladih. Ljubezen, Ljubosumnost in slabi izgledi bili so jih tirali v zločin! Še sedaj slišim v duhu njihovo petje: sveto! sveto! sveto! Še se mi je utrnila solza, ko sem jih slišal tedaj. Ob desetih so ženske odšle in potem smo šli mi k maši. Videl sem še enkrat one tovariše v nesreči, ki so„bili uri i niši na koru. od kojega nas je lo čila samo mreža, vse blede, shujšane, komaj noseče svoje železje. Po maši vrnili smo se v svoje brloge. Tet rt ure pozneje prinesli so nama kosilo. Pripravila sva mizo, to je položila sva na njo deščico in segla po lesenih svojih žlicah, kar vstopi po-spod. Wegrath, oskrbnikov namestnik "Žal mi je", dejal je. "da Vaju motim pri kosilu, a izvolite iti z mano •gospod policijski vodja je tu." Ker je ta navadno le prihajal naju nadlegovat, bodisi da je pregledoval ali zasliševal, šla sva kaj slabe volje za dobrim gospodom v zasliševalno sobo. fDalje prihodnjič 1 SLOVENCI IN SLOVENKE l Spominjajte ae ob raznih prilikai maše prekoristne družb« ar. Cirila ix Metoda t Ljurdjaail Mal položi du 4*am m» oltarl (r d) PO TBEBUJEMO NEKAJ SLOVENCEV. Povsodi potrebujemo nekaj agentov za razpiodajo naših zlatih, srebrnih, nikelnastih, Elgin in Walthamovih ur. in sicer na prav lahek način z mesečnim vplačevanjem. Mi vam dopošljemo nelkaj vzorcev na ogledi spravite iste doma ter jih pokažite vašim prijateljem in znanim tovarišem. Razprodajajte blago za' nas. Za trud vam plačamo $S.00 na teden, ako delate za nas zvečer, ko ste z vašim poslom gotovi; ali vam pa damo $20.00 na teden in plačamo mi potne stroške, ako hočete le za nas j delati in to od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Oziramo se le na poštene in solidne ponudnike. Pišite nam vaš natančni naslov in ime. Naslov za vsa pisma: North-American Watch Co., Dept. 9, Box 1563, (19-23—fi) New York, N. Y. NAZNUUJLrO. Podpisani naznanjam roj aken Slovencem in Hrvatom, da ia&an svoj lepo are j eni SALOON, 498 Corner 4th k Bryant Street San Francisco, CaL Vedno točim .sveže pivo, dobn» kalifornijska vina, vsakovrstn ■whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrane z najboljšo postrežbo. T obilen oblak se priporoča: f&ldf* NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli rečje število letnih obračunov za leto 1904, t kterih je vred nost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obreatmi vred označena. Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c. Upravništvo Glasa Naroda". POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Čhicagi, III., in okolici sroj dobro urejeni —: SAILOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine srnot-ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorsfee črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem z banko Frank Sakser v New Yorku. Svoji k svojim! Z velespostovanjem JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, IU. (lx v t) NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrva-, 'toni, kteri potujejo čet Duluth, naznanjam, da aem ae preselil z moum saloonom, in aicer prav blizo kolodvora. ' Moj S A UOOIS ae ■ uhaja pod st1 409 W. Michigan St., ) in je samo pol bloka oddaljen od 1 kolod »on. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in a£ takoj pri meni. Zahvaljnfoč ae za vso dosedanjo ) naklonjenost rojakov, se za nada- i lje najtopleje priporočam in vsa-ikemu najboljio poatreibo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP scharabon, '-409 W. AlfcHIjjan St., DULUTH, MINN. Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZAEOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK. Gompapie Generale Treoeatianfique, (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠViGE, i«SiA (N LJUBLJAf!! POSTNI PARMKP so i ;0 "L'Aqaitaine" " - ....................10,000 " t6,000 "La Bietagne".............................. 8,0(X) 3,000 "La Chan.pagne"........................ ..... 8.000 JoaiiSmJ 89 IZ. M;uit;-'Ofi F'tx-wt. Slika predstavlja sr^bmo aro za g spucis. to Sii c B naviiak Lena uram ; Mkel ura.....$ Srebrna ura..... Scrtw naviiak... $12.00 Srebrn: "^ra..... z dvema pokrovima $13.00 Akf) lelite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jaračene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 ltt "15 " $18.00 IS " 7 " $14.00 KOMAR 99 List bode izlmjal spočetka vsake 14 lili na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov. List dobi lično glavo in slike. Za ;redništv<> imamo dobre moči. Ti--k;ila ca bode tiskarna "Olas Naro-ia kamor bode nasloviti vsem po-siljatvam. n it 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-u^ 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr. najboljše deio Elgin in \Va!tham ter jamiene glede kakovosti. Za obile aaročbe se priporočam Jacob Etonich^ 89 E. Madiscn Street. CHICAGO, ILL. ZA.STOINJ ! se naši občeznani "isrsey električni pasovi' • tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega za> stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas naaj ni treba ničesar po-iiljati, ker to je darilo. Kedar"» zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bo'-cine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. fiP Dobro vemo, da naš električni pas isti« nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. VaS električni pas Je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in ie več, pas me je iznova zopet pomladil. F--an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal val električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem tedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. V. City. Kargovorimoj tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljii« vaše ime in naslov ter Bridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišites Jersey Specialty Co^ 125 Cedar St., New York, N. Y. * I j i i » i NEB1RO« ASTRO MEDICAL CURE (SEBIROS ASTBOLGGltoO UENJB> Slavca egipčanski vedeževalka A^ulia-rept L. Nebiros zdravi i>o novej astro-logičnej medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem oni m ki so v nesreči nasvete in umi-roje obsedence. Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in j ibjsaina pripravlja. Obče znaDO je, da se za more s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in pribodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseh domačih razmerah te« donaša na ta način srečo v liišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. 214 E. 25. ST., NEW YORK, MED 2-In 3-AVE Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ. MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v n.^n.ie $1.80. v šaorrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, IngTin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, rn- dfča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza. GU centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, GO centov Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. ; Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Kožni venec, platno, zlata obreza. $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50. : Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obre-: za, $2.00. i ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. j Abecednik, slovenski, 20e. ' Akno v, angležko-nemški slovar 50c. Ala din s čarobno svetilnico, slikano. 10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90<» Admiral Teg-Ave Marija. Haron Trenk 3elgraj.ski bise . Berač, 15c. Bojtek, v Irevo v--. -e:'. m. ljii-a. lOe. Benetska vedežev . liurska vojska, Bouični darovi. 2:'. ! t Bleiweiss, Slovensk« ^ - - Cvetke, pp-smife in p • ' j Cesarica Elizabeta, eric's. ■ j Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra\ -a ~uk> Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 3< Cesar Maksimilijan L, ce^.i asfthiko- ski, 20e. Caa je zlato, 30c. Uetrto berilo za slovensk« icle. 50.< Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak. vezan, 00c. Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20e. Doma in na tujem, 20e. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, oUc. Erazem Pred jamski, 15e. General Landon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek. 6.50. Golobček in kanarček, 15e. George Štefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15cu Hedvika, banditova nevesta, loc. Hirlanaa. 20c. Eildegarda, 20e. Kitri račun ar. 40r. Hubad. priptjvedke, L in II. del, vsak po 20c. J Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40e. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11, skupaj $S.OO — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski romar.. (novo), 50c. Kneipp, domači zdra\-nik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurske podobice, 5e. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., III. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50e. Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko P o stenj ako vič 20«. Miklova Zala, 30e. Mrtvi gostac, 20c. May, Ery, 20e. Mlinarjev Janez, 40c. Žalost in veselje, 40c. Zirovnik. narodne pesmi z napevi, I. in II. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnin« proč t m. Nezgoda na Palavanu, 20e Narodna biblioteka, posamezno, 20c. Nedolžnost, preganjena. 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20<*. Navodilo za spisovanje raznih pisenij 30 centov. Nemščina brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrini akt 20e. Najdenček. 20e. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in H. dsi, vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar). 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c. ?odnk rojakom Slovencem. 30<». Primož Trubar, (AšLerc), lirična pesem. vj<\ Podobice svete, razne male. 3e. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec. 2'^. °rva nemška vadnica. ""red nevihto, novela, 20c. jegovori, >c. \ 1 ac-vihto. novela. 20c. Patevsnje v Liliput, 20c. 20c. Prav:'- dostojnosti, 20c. nočni t" v nemški slovar, broš., 40c. '-očni s'", ingležki besednjak, novi, 'eških, Sienkiewicz, 1-3, '•'L^-ev sin. 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20e. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c. „ narodna nosa, 3c. „ ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 5G Robinzon, 50 c. centov. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15e. Spretna kuharica, broširana. 80e. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in II. knjiga vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20e. Srečolovec, 20c. Senilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna pratika, G0c. Spominski listi, 25e. | Sv. Notburga, 20c. Sita, mala Hindostamka, 20e. S prestola na morišče, 20c. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Strelec, 20c. Šaljivi Jaka, L in n. del, jedna bnji ga, 20c. »tiri povesti, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c. Voščilna knjižica za vse prilike. 20c. V gorskem zakotju, 20c. VenČek pripovesti. 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V deln je rešitev, 30e. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20e. Zemljevid Združenih držav. 25e. Zemljevid celega sveta, 25c Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Zgodbe sv. pi