PoŠtnina plačana v gotovlnl Izhajn >sak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redalt clja in nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračaja. Oglasi po tarifu. Štev. 18. Celje, petek 1. maja 1936. Leto XVIII Občinska davščina na m davscma na »Službeni list« z dne 25. aprila ob- j javlja uredbo o občinski davščini na j prenoeišča, pravilnik o pobiranju j uvoznine in pravilnik o pobiranju j obeinske davščine na vozila v mest- lii občini celjski. Zaradi povpraše- vanja davkoplačevalcev, ki doslej žal niso bili točno informirani o teh davščinah, ker časopisi zaradi po- manjkanja podatkov doslej niso rno- gli o tem poročati, navajamo sedaj nekatere podrobnosti. Davščina na prenočišča Mestim obCina celjska pobira dav- ščino na vse prostore, ki se v smislu določil zakona o obrtih oddajajo obrtoma. Davščina znaša na vsak prostor, obrtoma oddan v prenoče- valne namene, za vsak dan oddajo J0% kosmate ocldajne cene. Ako od- dajni prostor stalno ali začasno si- cer ne služi prenočevanju," a pade med oddajne prostore dotičnega obrtnega dovolila, tvori tudi. njegova kosmata oddajna cena podlago za 10-odstotno obdavčitev, n. pr. če kdo najame hotelsko sobo za pisarno ali za razkazova,nje trgovskib. vzoroev. Ako j© oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v Celju in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker ni- ma stanovanja, prebivati začasno v prenočišču, ki j'e zavezano tej dav- ščini, mora mestno poglavarstvo na pismeno prijavo, ki mom navajati tudi poklic prizadete stranke in biti podpisana po njej in po prenoöiS- čarju, *iučno prenočišče za najvee 7 dni take nporabe oprostiti davšči- ne. Te ugodnosti so deležni tudi dr- žavni in sammipravni nameačenci, če se rnudijo v Celju ]>o službeni dolžnost, in sicer ne glede nu traja- nj-e bivanja v Celju. To davščino mora plačati prenočiščar 10. dan ¦vsakega meseca in 1. vsakega pri- hodnjega rneseca za nazaj. Zakasne- lim vplačilom priračuna mestno po- glavarstvo G-odstotne zamudne obre- sti in izterja dolžne zneske s politic- no izvršbo, ako je bil plačilni opo- min brczuspešen. Za vsako zakasnelo prijavo sme mestno poglavarstvo predpisati pre- nočiščarju za eno tretjino višjo dav- šcino. Ce pa davčni za glavarstvo predpisati davščino v dva- kratnem znesku, Mestna uvoznina Mestna uvoznina se pobira oečkova ccsta, del Lave in Lisc ter Breg. Cospodarski odbo*. Občina bo izvi- šila predsezonska popravila v kopa- lišČih ob Savinji. Za pomladansko posipanje cest je dolocöiiih 830 ku- bičnih metrov gramoza; stroški bo- do znašali 39.200 Din. Ponudba za- druge za izvoz jajc v Št. Juriju ob juž. žel., da bi mestna občina kupila od zadruge tovorni avtomobil, je bila odklonjena. Odi^or za obÖinska pod jet ja. Proä> nja krajevne protituberkulozne li- ge, da bi občina dovolila inkasan- tom mestne elektrarne nabiranje prostovoljnih pfispevkov pr\ stran- kah za gradnjo azila za jetičiie bol- nike v Celju, je bila odklonjena. Ob- čina bö izmenjäla sedanji transfor- mator na Sp. Hudinji z močnejšim, ki bo stal 15.800 Din. Dosedanji trans- formator bo služil kot rezerva. Obrt- ni nadaljevalni soli v Celju se odpiše račun za električni tok v znesku 1.273 Din. Občina bo dala odstraniti stari tränsformator na Mariborski cesti pri gos,tilni »Wilson«. Evangelj- ski, kapucinski, Marijini in cerkvi • sv. Jožefa se dovoli dobava toka za razsvetljavo cerkve po 1.10 Din za kilovatno uro, mestnim uslužb-encem in upokojencem pa znižanje cene pli- na na 2.20 Din za kubiČni meter. Socialni odbor. Iz mešČanskega oskrbovalnega sklada se dovoli s 1. majem vdovi po trgovcu ge. Mariji Kustrovi mescCiia podpora po 400 Din, ge. Katarini Preglhofovi po 250 Din, krojaSkemu mojstiii g. Jemeju Planku pa po 150 Din. Zdravstveni odbor. Higienski za- vod v Ljubljani namerava ustanoviti V Zdravstvenem domu v Celju odde- Stran 2. »Nova Doba« 1. V. 1936. Štev. 18. lek za preiskavo živil. StroSki bi zna- Sali približno 30.000 Din. Zadeva j'6 bila izročena finančnemu odboru s pri poroči lorn. Odbor za prosveto. V odboru Olep- ševalnega in tujskoprometnega dru- štva v Celju bosta zastopala mestno občino vsakokratni finančni in tuj- skoprometni referent. Predsednik ob- čine ima v odboru glasovalno pravi- co. Občina ne bo osnovala prazniš- kih tečajev za obvezno telesno vzgo- jo. Mestni svet je odklonil ponudbo akad. slikarja Franca Tratnika, da bi kupil njegovo sliko »Perica« za 6.000 Din. Prošnji za podporo slo- venskim koroškim dijakom in za podporo pedagoški centrali za eks- kurzijo v Češkoslovaško sta bili iz- ročeni finančnemu in gospodarske- rnu odboru s priporocilom. Odbor za tujski promet. Zastopni- ki mestne občine v odboru Olepše- valnega in tujskoprometnega dru- Stva v Celju bodo predlagali, da osnuje društvo poseben odsek za si- stematično tujskoprometno propa- gando, ki ga bo občina podpirala. Mestna klavnica. Pivovarni »Uni- on« se zniža cena umetnega ledu ob dobavi na debelo v mestni klavnici. Namesto g. Dobovičnika, ki je po- stal predsednik celjsko gasilske če- te, se imenuje za zastopnika občine v odboru gasilske čete finančni re- ferent g. Prelog. V tajni seji je bila Frančiška Za- vršnikova s 1. majem imenovana za zašCitno sestro. K poveljstvu drž. po- licije v Ljubljani se pošlje v prak- so za 6 mesecev Stanislav Potokar zaradi poznejšega prevzema službe poveljnika policijske straže v Celju. Občina bo razpisala za predstojni- štvo mestne policije mesto koncept- nega uradnika-jurista in dve mesti policijskih agentov. Mestni svet je reguliral prejemk-e nekaterih policij- skih. stražnikov in nekaterih usluž- bencev Mestne elektrarne. V načelu je bilo sklenjeno, da se uprava po- sestva Kristinin dvor in mestne ubož- nice, ki bo tarn nameščena, izroči za- vodu Solskih ali pa usmiljenih se- ster; izvoljen je bil poseben odbor za sklenitev zadevne pogodbe. Ob zaključku seje je župan Cestital podžupanu g. Stermeckemu k nje- govi 60-letnici. Politični pregled p Parlamentarne volitve v Fran- ciji, ki so bile v nedeljo, niso bistve- no izpremenile dosedanjega razmer- ja. Le v okviru posameznih desni- Carskih in levičarskih skupin so gla- sovi prešli od zmerne sredine na skrajno krilo. Tako so med leviCarji pridobili na glasovih zlasti komuni- sti, a med desničarji nacionalne sku- pine. Udeležba pri volitvali je bila nepričakovano velika: povprečno 84 in pol odstotka. Izvoljena pa je bila le tretjina bodoče poslanske zbornice, ker s© bodo morale za dve tretjini poslanskih mest vršiti še ožje volit- ve. Te volitve bodo v nedeljo 3. maja in sole po teh volitvah se bo videlo, kakšen bo bodoči francoski državni zbor. p Vofna v Abesiniji. V zadnjem času se Abesinci Italijanom še pre- cej upirajo, vendar pa oslabljena abe- sinska vojska najbrž n-e bo mogla prejjrečiti zavzetja Adis Abebe, proti kateri Italija počasi napreduje. Po italijanskih vesteh zmagujejo Itali- jani na severnem in južnem bojišču. Jtalijanske čete, ki so krenile iz De- si je na tovornih avtomobilih, so na- predovale okoli 70 km daleč po cesti ki drži v Adis Abebo. Naletele niso nikjer na odpor. Na južnem bojiSČu so čete generala Grazianija razpršile Abesince >v dolini reke Fafana. Vz- rok abesinskih porazov jpe v neza- dostni oboroženosti. p Egiptski kralj Ahmed Fuad f iV torek je umrl v Kairu v starosti 68 let egiptski kralj Ahmed Fuad prvi egiptski ustavni vladar. Vladar- ske posle prevzame do polnoletnost princa Faruka regentski svet pod predsedstvom kraljevega strica Mo- hameda Alija. p Amnestija v Nemčiji. Kancelai Hitler je podpisal ukaz o amnestiji političnih in kwminalnih kaznjen- cev. Iz zaporov bodo izpuščeni vsi ! narodni socialists ki so na kakršen- koli način prekršili zakon v borbi za narodno-soc.ialistično idejo. Od am- nestije so izključeni le oni, ki so iz- vršili kakšen umor. Nadalje so po- milošč-eni vsi krivci takozvanih taj- nih napadov na sedanji režim v Nemčiji ter vsi oni, ki so žalili Hit- lerja ali kakega drugega narodno- socialističnega voditelja, p Ogenj in voda. Minister dr. Krek je na nedeljskem shodu v Grobljah podal sledečo zanimivo izjavo: »Ljud- je, ki nam nasprotujejo, so danes v dveh taborih. Srbijanska opozicija in hrvatska. Če se ostanki bivših sr- bijanskih strank še bolj združijo, se nikclar med njimi ne bo znašel člo- vek, ki bi mogel z dr. Mačkom skle- niti iskren sporazum. Načrti teh dveh skupin so n-ezdružljivi, pa naj se še tako pogajajo. Ogenj in voda ne gre- sta skupaj. To sta dva svetova, dve čisto nasprotujoči si miselnosti.« Domače vesti d Nj. Vis. knez namestnlk Pavle je praznoval v torek svoj 43. rojstni dan, obkrožen z ljubeznijo in spošto- vanjem prebivalstva Jugoslavije. d Imenovanje novega bana savske banovine. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov z dne 25. aprila upokojen dosedanji ban savske banovine dr. Marko Kostre- nič, za bana savske banovine pa je imenovan dr. Viktor Ružič, odvetnik s Sušaka. d Izpremembe v upravni in poli- cijski službi. Z ukazom kraljevih na- mestnikov so na predlog notranjega ministra imenovani: Za pomočnika drinske banovine Dušan Raškovič, dosedaj podban vrbaske banovine; za pomočnika bana vrbaske banovi- ne Nemanja, Ljubisav)ljevic\ načel- nik oddelka za zaščito javne var- nost v notranjem ministrstvu; za pomočnika bana savske banovine Stanoje Mihaldžič, dosedaj upravnik policije v Zagrebu; upokojena . sta pomočnik bana savske banovine dr. Stevan Hadži in načelnik upravnega oddelka moravske banovine Vladi- mir Hajduk-Veljkovic. Nadalje so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog notranjega ministra imeno- vani: za upravnika Beograda Milan Acimovic, dosedaj pomočnik uprav- nika; za upravnika policije v Zagre- bu dr. Josip Vragovič, dosedaj poli- cijski inspektor banske uprave v Za- grebu; za načelnika upravnega od- delka drinske banovine Mihajlo Krečkovič, dosedaj načelnik splošne- ga oddelka iste banske uprave; za banskega inspektorja dunavske ba- novine Miloš Rašič, dosedaj nafrelnik upravnega oddelka drinske banovi- ne; za načelnika splošnega oddelka drinske banovine Milan Popovič, do- sedaj banski svetnik iste banovine. d Starešinsko akad. društvo »Tri- glav« v Mariboru bo imelo svoj red- ni občni zbor dne 3. maja v hotelu Orel v Mariboru. Odbor poziva vse starešine, da se zaradi vaznosti dnev- nega reda polnoštevilno udeleže zbora. d Ljudska samopomoS v Mariboru je imela v nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935. po dele- gatih v navzočnost vladnega komi- sarja g. dr. Milana Bana iz Ljublja- ne. O delovanju v preteklein letu so poročali načelnik g. dr. Ivo Šorli, kakor tudi ostali funkcionarji. Iz uji- hovih porosiil posnemamo, da je ime- la Ljudska samopomoč v vseh od- delkih 8849 članov, ki so bili zavaro- vani skupno za 76,400.000 Din. Bla- gajniško poročilo izkazuje čez 35 mi- lijonov Din prometa; na pogrebninah in podporali je bilo izplačanih 5 mi- lijonov 718.949 Din. Bilanca konec leta 1935. izkaz^uje 4,880.620.34 Din aktiv in 59.945.25 Din pasiv, tako da je znašal rezervni fond 4,820.666.09 Din. Zvišal se je torej za 1,273.904.33 Din. Pravila so bila delno izpreme- njena, bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določila začasno do prihodnjega občnega zbora po pred- logu zavarovalno tehničnega stro- kovnjaka za vse člane enakomerno za 30%; s tern se je dosedanji na- čin z^iižanja pogrebnine povpreCno omilil. d Dr. Aljehin v Ljubljani. Šahov- ski svetovni mojster dr. Aljehin je igral v sredo zvečer v Ljubljani si- multanko s 43 šahisti, ki so potrdili dejstvo, da Ljubljana vodi v jugo- slovenskem šahu. Dr. Aljehin je do- bil samo 18 partij, 8 partij je izgu- bil, s 17 igralci pa je remiziral. d Od pete do glave se razširi stres- ljaj vsled hoje, zaradi Cesar nastaja- jo utrujenost, bolečine v križu in gla- vobol. Te neprilike boste preprečili, c'e Vam Vaš čevljar pričvrsti na vse Vaše čevlje Palma gumaste podpet- nike in Palma Okma gumaste pod- plate, ker njih elastiCnost uničuje delovanje pritiska in stresljaja pri hoji. Pazite torej že pri nakupovanju novih čevljev na to, da so na njih pričvrščeni Palma gumasti poclpet- niki in Palma Okma gumasti pod- plaii. d Dunajska vreinenska napoved za petek 1. maja: Od časa do čcsa oblačno, mogoče dež, nekoliko lilad- iiGje, prognoza negotova. Celje in okolica Izobesite v nedeljo zastave! Mestno poglavarstvo v Gelju raz- glaša: V nedeljo 3. maja ob 9. dopoldne bo na celjski Glaziji blagoslovitev zastave celjskega strelskega okrožja. Zastavi kumuje Nj. kr. Vis. kralje- vič Andrej. V počastitev gostov, ki bodo prihi- teli ob tej priliki v Celje, bo mestna občina izobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se vabijo, da sle- dijo zgledu m-estne občine celjske in okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavami. c Svečana blagoslovitev zastave celjskega strelskega okrožja, ki ji kumuje Nj. Vis. kraljevič Andrej, bo v Celju v nedeljo 3. maja. Ob 8. zju- traj bo sprejem gostov na kolodvoru in povorka z vojaško godbo na Gla- zijo, ob 9. bo na Glaziji maša in bla- goslovitev zastave, sledila bo povor- ka do Narodnega doma, nato pa bo v Narodnem domu glavna skupščina Strelskega okrožja v Celju. Od 11. do 12. bo promenadni koncert vojaške godbe pred kolodvorom. Popoldne bo koncert vojaške godbe na vrtu hote- la »Union« in sobno nagradno stre- Ijanje v lokalu Strelske družine v Celju (v hotelu »Union«). V primeru slabega vi-emena bo blagoslovitev zastave v telovadnici mestne narod- ne sole v Celju. c Licitacija za regulacijo Savinjc. Kr. banska uprava v Ljubljani je razpisala za 23. maj prvo ofertno li- citaeijo za nadaljevanje regulacijskih del na Savinji ix»d Celjem. Letošnja dela so proračunana na 2,474.010 Din. Lani se je v začetku marca delo že pričelo, letos »& je vse to žal za- kasnilo, tako da obstoji nevarnost, da se dela ne bodo mogla pravočasno dovršiti. c Planinski dorn pod Tovstom. Mestna občina celjska je lani začela z gradnjo velikega planinskeg^a do- ma poleg dosedanje Celjske koče, ki ne zadošča več naraščajočim potre- bam in zahtevam tujskega prometa in zimskega sporta. Lepa zgradba je v surovem stanju pod streho, delo pa počiva kljub dejstvu, da je bilo od- dano gradbeivemu podjetniku gosp. K. Golograncu, ki ima kot imeno- van mestni svetnik v upravi mesta Celja gotovo važno besedo. V iutere- su tujskega prometa je, da se stavba čimprej clovrši in izroči svojemu na- menu. c Žalec dobi novo šolsko zgradbo. Poročali sino že, da se vrše v Žalcu priprave, da se še letos zgradi šolsko j poslopje za osnovno šolo, ker s<& meš- čanski šoli prepusti dosedanja šolska zgradba. Lokalni faktorji so v tern pogledu v polni meri storili svojo dolžnost, žal se pa stvar zavlačuje na višjih mestih ter se tako izgublja za gradbena dela ugoden čas. Naval mladine na lani otvorjeno meščan- sko šolo je bil že prvo leto tolik, da bo v jeseni velika stiska za učne pro- store, ako sola ne bo pravočasno do- grajena. c V zdravilišču Dobrni pri Celju se z mrzlično naglico dovršujejo gradbena in regulacijska dela, da se tako to naše priljubljeno kopališče primerno pripravi za bližajočo se se- zono. v Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin j-e prispel v torek ob 20.31 z osebnim vlakom iz Zagreba v Celje. Po sprejemu na kolodvoru je odše! v hotel »Evropo«. V vrtni dvorani hotela »Evrope« je pred tern preda- val akademik g. Skitek iz Celja o šahovskem razvoju in uspehih dr. Aljehina. Ob 21.15 se je pričela v vrt- ni dvorani simultanka dr. Aljehina s 40 šahisti iz Celja (člani Celjskega šahovskega kluba) ter iz Laškega, Trbovelj, Šoštanja, Konjic in $mar- ja pri Jelšah. Dr. Alj-ehin je že v 51. minuti dobil prvo partijo. Simultan- ka je trajala do 1.55 ponoči. Dr. Alje- hin je dobil 35 partij, s 5 šahisti (dr. Cerinom, Cijanom, Kocmurjem in Schneiderjem iz Celja ter Robinšča- kom iz Šoštanja) pa je remiziral. Do- bil je torej 37% točke. Simultanki je prisostvovalo mnogo prijateljev kraljevske igi-e, tako da je bila dvo- rana nabito polna. V sredo ob 12.30 je priredil Celjski šahovski klub v hotelu »Evropi« na cast dr. Aljehina banket, ki so se ga udeležili poleg šahistov tudi razni drugi predstav- niki. Ob 15.15 se je dr. Aljehin od- peljal z brzim vlakom v Ljubljano. c Ljudsko vseučilišče. V četrtek 30. t. m. ob 20. bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma bivši oseb- ni zdravnik abesinskega cesarja Hai- le Selasija Bolgar dr. Jordan Širo- kov o svojih doživetjih v Abesi- niji in na abesinskem dvoru v teku svojega štiriletivega bivanja v tej de- želi. Predavatelj bo pokazal mnogo lepih skioptičnih slik. Doslej je pre- daval že v Beogradu, Zagrebu, Ljub- ljani in Mariboru in je vzbudil po- vsod največji interes. Predavanje bo prevajal iz bolgarščine v slovenšči- no pi"of. Milan Fabjančič. Vabimo občinstvo, da poseti to zanimivo pre- davanjo v Cim večjem številu. c Koncert komorne glasbe, ki ga bo priredila Glasbena Matica v Celju •v četrtek 7. maja v Mestnem gleda- lišču, bo obsegal uvodoma en kvartet iz znamenite skupine Jos. Haydna, ki je izpopolnil sonatno obli- ko kot je danes in ki ima velike za- slug-e za ustanovitev individualizi- rane oblike posameznih kvartetnih glasov z uvedbo takopzvanega tema- tičnega prncipa v tej zasedbi. Drugi del sporeda bo obsegal romantike: Dvofakov op. 96, nordijea Griega in Rusa Borodina. Predprodaja vstop- nic bo od 1. maja dalje v knjigarni K. Goričarja vdove. Godalni kvai-tet tvorijo gg. Srečko Zalokar (I. violi- na), Maks Žumer (II. violina), ravn. Iv. Karlo Sanci'n (viola) in Ignac Ferdič (čelo). c Umrljivost. V aprilu je umrlo v Celju 36 oseb in sicer 9 v mestu in 27 v javni bolnici. c Tujski promet. V aprilu je ob- iskalo Celje 895 tujcev (706 Jugoslo- venov in 189 inozemcev) nasproti 985 •v 1-otošnjem marcu in 1106 v lanskem aprilu. S&skföo nad 8QQ vz°rcev na zai°Ri! Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE Prednaznanilo za 7. VI. 1936! VELIKA LJUDSKA VESELICA v prid prostovoljne gasilske in reševalne čete v Celju Tasadne barve vseh vrst suhe in oljnate barve, firnež, lake, karbolinej si nabavite zelo ugodno pri tvrdki Ivan Ravnikar« Celje Štev. 18. »Nova Doba« 1. V. 1936. Stran 3. c Skioptično predavanje SPD. V pouedeljek 4. maja ob 20. bosta pre- davala pod okriljem SPD v veliki dvorani Narodnega doma v Celju gg. j kapetan G. Pany s Sušaka in znani zagrebški fotograf L. Griesbach o planinah ob našem sinjem Jadranu. Od Sušaka do skrajnega južnega konca Dalmacije nas v mislih pope- ljeta predavatelja, Nad 200 kolori- ranib skioptičnih slik nam odkrije krasote našega Jadrana. Planinci in prijatelji vabljeni! c Uradni dan Zbornice za TOI za | Celje in okolico bo v torek 5. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetoval- nici Združ-enja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Taksa za nabavne (kreditne) knjižice. Združenje trgovcev za me- sto Gelje obvešča svoje člane, da je treba na vse nove nabavne knjižice, izstavljene izza 1. aprila 193C, pla- čati takso 10 Din, dočim velja za sta- re knjižice dosedanja taksa 5 Din tako dolgo, dokler no izteče leto, od- kar je bila prilepijena. Ce j© bila n. pr. taksa 5 Din plačana 1. oktobra 1935, veljaa ta taksa (torej brez do- plačila) do 30. septembra 1936. S 1. oktobrom 1936 pa se mora prilepiti nova taksa 10 Din, Ce hočejo knjiži- co še naprej uporabljati. (Odlok dravske finančne direkcije v Ljub- ljani z dne 18. 4. 1936, št. 9.808-2--V ex 1936). c Starokatoliška služba božja bo prihodnjo nedeljo 3. maja izjemno že ob 8. v mali dvorani Narodnega do- ma. c »Kakor kita cvetja«, tango iz ope- rete »Hmeljska princesa«, je drugič izäel. Dobite ga za 5 Din v vseh knji- garnah in pri avtorju Gobec R., Laš"- ko. Kot slavček srcd1 zelon'ga gaja, »jazz« Nagodetov druzga maja, bo sviral v bajni majski noči, dokler nas beli dan ne loči. Nam starim. vzbujal bo spomine spev vriskajoče violine, po zvokih saksofona mladi hiteli bodo k novi nacli. Na svidenje v soboto ob 20. v Na- rodn'em domu! c Iz upravno sodne službe. Z uka- zom kraljevih namestnikov je reak- tiviran g. dr. Ivan Likar, upokojeni sodnik upravnega sodišča V Celju. <• Iz poštne službe. Z ukazom pošt- nega ministrstvia je premeščena k pošti v Celju Fani Cveškova, pomož- na uradnica na poSti na Sušaku. c PoskuSno škropljenje proti pero- nospori v Žaleu. Kmetijska podruž- nica v Žalcu priredi v nedeljo 3. ma- ja ob 9. dopoldne poskusno in pro- pagandno škropljenje hmclja proti peronospori na njivi g. Mihaela Jo- žta pri Žalcu, nasproti gostilne Au- breht, Sodelovalo bo 10—15 škropil- nic raznih tipov, domačih in inozem- skih, tako, da bo mogel vsakdo pre- gledati in preizkusiti vse škropilnice. Hmeljarji, pridite polnoštevilno! c Društvo za dekoracijo in rekla- mo v Celja obvešča vse trgovske na- meščence, da se prične v ponedeljek 4 maja ob 20. v dvorani Obrtnega doma redni praktični tečaj o aran- žiranju. Interesenti naj se javijo naj- kasneje do ponedeljka 4. maja pri g. Olipu, aranžerju tvrdke R. Stermec- ki v Celju. c Žetev smrti. V Gosposki ulici v Celju je umrl v nedeljo 58-letni de- lavec Luka Strucl, v ponedeljek pa 78-letna žena jetniškega paznika Jo- žefa Zagoričnikova. V celjski bolnici so umrli: 23. aprila 50-letni posest- nik Martin Vrbnik iz Sp. Doliča pri Vitanju, v nedeljo 53-letni prevžit- kar Anton Matev s Ponikve in 31- letna strojnikova žena Terezija Ven- gustova iz Gračnicc pri Rimskih to- Plicah, v torek 26-letni rudar Jože Halužan s Huma ob Sotli, v četrtek pa 81-lotna dninarica Marija Raku- nova z Rečice ob Savinji. N. p. v m.! c Licitacija za popravilo dveh vo- jaških skladiSd v Celju bo v pone- deljek 4. maja ob 11. v komandi me- sta v Celju. Proračunska vsota zna- Ša 4.400 Din. c Invalidska podpora po uredbi z dne 1. aprila 1936. Opozarjamo na za- | devni razglas banske uprave, ki je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva v Celju. c Godbenemu društvu poštnih na- meščencev v Celju je naklonil gosp. Ivan Prekoršek, narodni poslanec v Celju, 200 Din. c Vsem cenj. botrom in botram pri- poroča tvrdka Kramar & MisLej svojo zalogo molitvenikov, rožnili vencev, nogavic, rokavic, torbic ter pajčola- nov in venčkov za na glavo. c Mlade mamice, ali se zavedate, kako koristen je za vaše malčke sve- ži zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr- nite se «la tvrdko Kramar & Mislej v Celju, ki ima veliko izbiro otroš- kih vozičkov. c Za birmo molitvenike, rožne vence in primerna darila v veliki iz- biri priporoča tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, veletrgo- vina s papirjem in knijgarna. c Nočno lekarniško službo ima od 2. do 8. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 3. do 9. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo častni predsednik gosp. Jellenz. c Kino Union. Cetrtek 30. aprila, petek 1. maja: »Jekleni orll«. Letal - ski velefilm. V glavnih vlogah Wal- lace Beery in Maureen O' Sullivan. Predigra: zvočni tednik. — Sobota 2., nedelja 3., ponedeljek 4. maja: »Zaljubljenca«. Izredno lep film po Goethejevi povesti »Herman in Do- rotea«. V glavnih vlogah Renata Müller in Gustav Fröhlich. Predigra: zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Torek 5., sreda 6., cetr- tek 7. maja: »Suzana sem jaz!« Raz- košen film. V glavni vlogi^ Lilian Harvey. Predigri: zvočni tednik in kulturni film. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 5. maja ob 20.: »Gozd«. Gosto- vanje ljubljanske drame. Abonma. „Prva legija" Ljubljanska drama je uprizorila v torek v celjskem gledališču Lavory- jevo »Prvo legijo«, dramo iz življe- nja v severnoameriškem jezuitskem kolegiju. Avtor je napisal svoje delo s točnim poznanjem žiljenja in neha- nja ter borb v jezuitskem redu, tej takozvani elitni »prvi legiji«. V dra- mi se pojavi konflikt med puritan- sko ozkosrčnostjo in modernejšim, vedrejšim elementom v Jezusovi družbi ter mnogo globlji konflikt med vero in nevero v čudež, v ka- terem zmaga čudež preproste, otroš- ke vere. Drama je vsebinsko in teh- nično močno zgrajena in učinkuje neposredno s svojo iskrenostjo in zdravim kriticizmom. Gostje so nudili elitno uprizoritev v izvrstni režiji g. C. Debevca. Umet- niško izklesane like so ustvarili gg. Deb^vec (rektor), Kralj (p. Mark), Skrbinšek (dr. Morell), Levar (p. Ed- vard) in Lipah (župnik). Tudi gg. Jerman^ Sanci^n, Gregorin, Jan in Stupica so so lepo potrudili. Vlogo desetletnega Jimma je podal mali Starič izredno ljubko in prisrčno. Igra je doživela popoln uspeh, o čemer so pričali burni aplavzi občin- stva, ki je doživelo večer globokega umetniškega užitka. — rp — * »Gozd« v celjskem gledališču. V torek 5. maja ob 20. bo gostovala ljubljanska drama v celjskem gleda- lišču z uCinkovito 5-dejansko kome- dijo »Gozd«, delom znanega ruskega dramatika A. N. Ostrovskega. Delo, ki bo doživelo v soboto v Ljubljani prorniero, režira B. Kreft. Vloge so v rokah najboljših igralcev ter je že po tern sklepati na popoln uspeh upri- zoritve. Bogato, a skromno gi-ašča- kinjo Pavlovno Gurinižskajo igra ga. Nablocka, njeno sorodnico, lepo, a revno 20-1 etno dekle pa Vera Dani- lova. Tretjo žensko vlogo zgovorne ključarice Ulite kreira ga. Polonica Juvanova. V glavnih vlogali popot- nikov Genadija Nesčastlivceva in Arkadija Sčastlivceva nastopita na- ša najboljša komika Danes in Cesar. Sodelujejo še gg. Plut, Sancin, Dre- novec, Potokar, Bratina, Pianicki. Neabonenti naj si takoj nabavijo vstopnice v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. * Opozorilo drauiskim abonentom. Ker se bliža sezija Mestnega gleda- lišča v Celju koncu in imarao le še 4 predstave, prosi uprava gledališča, da vsi abonenti, ki so še v zaostan- ku z obroki, brezpogojno do vštetega 3. maja poravnajo svoje obveznosti. Ker mora gledališka uprava točno in redno izplačevati pri vsaki pred- stavi visoke režijske stroške, apeli- ramo na uvidevnost abonentov, si- cer bo gledališka uprava prisiljena po 3. maju osebno izterjati še nepo- ravnane obroke. Glasovi iz občinstva Star! pisker, v katerem je bilo ne- koč okrožno sodišče, moti vsakogar, ki ga pogleda. Imamo pa v mestu še več his, ki bi bile potrebnc zidarja, kleparja in pleskarja. Gosposka uli- ca na primer ni nič kaj gosposka. Ob gornjem koncu je starodavna hi- ža, ki kriči po obnovi, na spodnjem koncu je pa sp*et taka starina. Na Cankarjevi cesti nekje na voglu bi tudi treba bilo popravila in obnovit- ve in misliino, da pride do tega, ker lastnik te hiše ravno sedaj temeljito popravlja kupljeno hišo. In koliko je se drugih potreb! — Kdor more, je pač dolžan svojemu ugledu, da svo- ja poslopja uredi. Grda lisa je nastala za pravoslav- no cerkvijo nasproti Plavčeve trgo- vine. Čisto prav je, da so posekali tisto zanikrno drevje, ampak »edaj je ostala tarn golota. Kazalo bi raz- rahljano svežo zemljo po tistem ograjenem prostoru razgrniti in vse posejati s travo. Sedaj pa zaboli oko, če pogledaš tja. Morda bi se dalo tarn tudi kaj vsaditi? Sport t Olimp : Jugoslavija. V nedeljo 3. maja ob 16.30 s© bo pričela na igriŠ- ču pri »Skalni kleti« zanimiva pr- venstvena nogometna tekma med Olimpom in Jugoslavijo. t Službeno iz OO v Celju. Prven- stvena tekma SK Olimp : SK Jugo- slavija bo v nedeljo 3. maja ob 16.30 na igrišču pri »Skalni kleti«. Vsak klub naj določi po štiri starejše re- ditelje, ki se morajo javiti pol ure pred pričetkom tekme službujočemu odborniku. — Tajnik. t V podsaveznem prvenstvu je ISSK Maribor v nedeljo v Mari bom premagal celjske Atletike v razmer- ju 7 : 1 (2 : 1). V ljubljanski skupini prideta v podfinale SK Ljubljana (združeni nogonvetni sckciji Primor- ja in Ilirije) in ŽSK Hermes, v ma- riborski skupini pa SK Železničar in Cakovečki SK. t SK Gelje : SK Amater 2 : 1 (0 : 0). Vs nedeljo popoldne je gostoval SK Amater iz Trbovelj v Gelju in odigral na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Celjem, ki je nastopil s kombinirano postavo. Celjani so zasluženo zma- gali. Razmerje golov bi bilo lahko mnogo vi5jc, nap ad Celja pa je bil pred nasprotnikovim golom premalo odlo&en. Gostje so igrali hitro in po- žrtvovalno, njihov vratar je bil odli- 5en. V prvem polčasu jo bila tekma prvih 10 mi nut izenačena, nato je prešlo Celje v lahno premoč, a ni znalo izrabiti niti ene prilike. Po od- moru je Celje krepko pritiskalo, pre- šlo v absolutno premoč in stalno ob- legalo nasprotnikov gol, a šele v 25. minuti je Pfeiferju uspelo poslati žogo iz kotavmrežo. V 38. minuti je padel častni gol gostov iz enajstme- trovke. V zadnji minuti j« Pfeifer zabil drugi gol za Celje in postavil končni rezultat. Koti 12 : 4 za Celje. Tekmo je sodil g. Seitl objektivno. t Table-teniški turnlr v Celju. Celj- ska Jugoslavija je priredila v nede- ljo table-teniški turnir za prvenstvo Celja. Tekmovalo se je v štirih dis- ciplinah: 1. za moštvo, 2. double se- niorjev, 3. single seniorjev, 4. single juniorjev. V prvi disciplini je zma- galo moStvo SK C-elja (Latinoviß, Zink, Žabkar), 2. mesto SK Jugosla- vija, 3. mesto SK Olimp. V doublu seniorjev sta si priborila prvo mesto Furlan Viktor—Žagar (SK Jugosla- vija) z zmago nad parom Latinovič— Zink (SK Celje) s 3 : 2. V tretji disci- plini so se plasirali v finale: Furlan Viktor (SKJ), LatinoviC (SKC), Pre- singer Riko (SKC), Regner Franc (SK Olimp). Naslov »prvak mesta Celja za leto 1936« si je priboril Fur- lan Viktor (SK Jugoslavija) z zmago nad Latinovičem 3 : 2 in s tern pre- hodni pokal SK Jugoslavije in pla- keto, drugo mesto Latinovič Nikola (SK Celje), tretje mesto Regner Fr. (SK Olimp). Najhujša borba je bila med klubskima tovariSema Žabkar- jem in Presingerjem, v kateri je Pre- singer v sijajni formi premagal Žab- karja 3 : 1 in se s tern plasiral v fi- nale, kjer se je pa moral zadovoljiti s četrtim mestoni. Pri juniorjih je zmagal mali Fredi (SmuC. kl.), na drugem mestu je Frick (SmuC. kl.), tretje mesto Furlan Josip (SK Celje). Izvrstna sta bila Latinovič in Furlan, odlikovali so se tudi Zink, Regner in Riko Presinger. Tui-nir, ki so se ga udeležili vsi celjski klubi, je dobro uspel. t Korošica je odeta v svoj zimski car, ki ga niti ne slutimo tu v niži- ni, kjer se je že davno naselila zelena pomlad. Tarn gori je vse belo, snež- na odeja pokriva planine, ne bo je konec še ves mesec maj in še dalj«. Smučarji bodo torej Še dolgo uživali belo opojnost naše Korošice, kjer jim nudi Kocbekov dom prijetno zavetje. Zasnežene solnčne planine vabijo! Po svetu s 6 odflovorov je dobil neki čikaš- ki dnevnik, ki je bil razposlau 40.000 osebam, na neko filozofsko vpra- šanje. s 500 potez šahovskih mojatrov zadnjih let zna na pamet 15-letni Belgijec Filip Bernard. s Trije bratje, trojčki, so se te dni v Buenos Airesu oženili s tremi se- strami trpjčki. Vseh 15 ima hkrati rojstni dan. s 15 gramov je bil argentinski boksač Narto pretežek in zaradi tega v nekem odločilnem boju disKvalifi- ciran, Ceprav si je poprej ostrigel las-e in nohte. s 1000 zločincev je izsledil policij- ski pes »Victor« v petih letih v Chi- cagu. 1001. pa ga je ustrelil. s 1934 Žensk pride na 1000 moških v vzhodneni Afganistanu po zadnjem ljudskem štetju. zelo teiko ugotovi napake ü j ^ |/ ;v^ materjalu. - %led tega pail \^f^MW na znak kvalitete ,/LalmaJJ, ki uživa zaupanje vsega svcta. PALMA GU/VM-PÖDPETNIKI JUGOSL.IZDELEK, :; PALMA-OKMA GUMI POOPLATI Uobo se pri vsakem Cevljarskom mojjtrul Stran 4. »Nova Doba« 1. V. 1936. Štev. 18. Gospodarstvo Hmeljarstvo Savinjska dolina je hmeljsko rast- lino domala obrezala, okolila in oko- pala in hmeljar z veselj-em gleda sko- raj vidno rast trt, ki mu naj v jese- ni rodijo »rožice«. Naš kmet goji to panogo kmetijstva z- veliko raclost- jo, kako tudi ne, saj je v Savinjski dolini hmelj edini pridelek, ki nm vrže razcii najnujnejših potreb še kak dinar za davek, obresti itd. Edino ena stvar gr-eni našemu hmeljarju zityljenje, in; to jc pero- nospora. Mesec za mesccem se ubi- jaš, gnojiš, privezuejä, okapaš in opa- zuješ rastlino, a konec je v jeseni: rjavo ali lisasto blago, za katerega dobiš po milosti kupca v najboljšem prlmeru polovico vrednosti zdravega zelenega blaga. Prihod to bolezni so opazovali že dolga leta in Hmeljarsko društvo za dravsko banovino sq je v vsakem oziru potrudilo, da opozori hmeljarje na ta pojav, vendar naš človek je konzervativen in dokkr ni prišla ka- tastrofa leta 1934. je bilo vse pricli- govanje in prigovarjanje k Skroplje- nju hmeljske rastline bob v steno. Šele v tem letu se je nekaj napred- nejših hmeljarjev prepričalo, da po- maga v boju proti peronospori samo škropljenje z bakrenimi preparati, kakor z galico, Wackerapnom itd. Galico poznajo naši vinogradniki že izza mnogih let pred vojno in s po- rnočjo galice so odvrnili od naših kra- j jev polom in konec gojenja vinsk* trte. Kaj bi pomenilo n. pr. za Slo- venske gorice, Bizeljsko all Dolenj- sko uničenje vinogradov, si lahko mislimo, ravno ista nevarnost pg preti naši lepi Savinjski dolini in njenenau hrneljarstvu danes. Okoli- ca Fürstenfelda v Avstriji naj nam bo v spominu. Prcj bogata in s hmc- ljem zasajena dolina je dancs siro- mažien in zapuščen kraj. Öakreira galica oziroma brozga r/ bakrene galice in apna, takozvaiiE bordoška brozga, je sredstvo, s po- močjo katerega z, uspehom pobijamc poj&v peronospore, vendar ima. tudi uporaba galice ali bolje bordoškc broz^e svojo senčne strani. V prvi vrstj priprava dobre, t. j. pravilnc napravljene brozge, ker ta posel za- hteva brezpogojno. znanja in prakse, (V vinorodnih krajih imajo za to po sebne. praktike, ki hodijo od kmela do kmeta ter niu pripravljajo pra- vilno brozgo.) Druga njena slaba lastnost j,e pa ta, da se brozga iz ga- lice in apna ne drži učinkovita dalj-e nego kakih 24 ur. Kemična industrija $i je ž-o preü vpino prizacleyala sestaviti prepajt-at ki bi bil 1. lahko in hitro upoi-aben in 2. ki bi se raztopljen dalJQ časa dr^al, tako da bi v prinoeru slabega Vremena bila naogoče brozgo, ki si jo je kmetovalec pripravil, tudi po daljäem ö-aau s pridom upombiti. Se- veda mora inieti tak preparat vsa dofera svojstva bordoške bvozge in to se je v polni ineri posrečijo Ceško- slovAŠkim kemič-niin zavodora v No- vena Bochuminu, ki izdeluj^jo pod imenom »Sfinks« bakrenoapneni pre- pai'at, ki odgovaj'ja v vsakem ozirn vsem zahtevam pobijanja oziroma odvračanja peronospore. Bakreno apno »Sfinks« je polno vredno sredstvo proti peronospori ir se je že nekaj let z uspeliom uporab- ljalo v hmeljiščih in vinogradih Ce- škoslovaške in Nemčije. »Sfinks« ba- kreno apno se ne izdeiuje iz kakili manjvrednib odpadkov pri kemičn industriji, temveč se uporablja za ts preparat le Cisti baker, apneni hidrai in sulfati. Prednosti napram galici irna sie- d-eČe: Uporablja se vedno samo v 1% raztopiuil Priprava brozge je najeao stavnejša, ker je potrebno samo i-az topiti 1 kg bakrenega apim v 100 li trih vode, dobro pomešati in brozgt je za brizganje pripravJjena. Drži st v suhem in raztopljeuem stanji neomejeno dolgol Daje kmetovalci sigurnost, da je brozga pravilno po mešana in učinkovita. Ne zapušča na plodu nikakih apnenih madezev! Poskusi, ki so se vršili v letu 1935. v raznib krajih Savinjske in Dravske doline, so pokazali brez izjeme od- lične uspehe. Kobul© so kljub popol- ni dozorelosti ostale povsod lepo ze- lene. Edino, kar je razvoj uporabe tega sredstva dosedaj oviralo, je bilo to, da se je moral preparat uvažati iz inozemstva. Pri tem je seveda igrala važno vlogo earina in visoki transportni stroški. Edino iz tega razloga so se odločili »Bochuminski kemični zavodi d. d. v Novem Bochu- minu, ČSR.«, da osnujejo pri naši do- mači tovarni modre galice »Zorka d. d. v Subotici« oddclek za proizva- janje bakrenega apna »Sfinks« na isti podlagi, kakor se to sredstvo iz- deluje v ČSR. Glavno zalogo in za- stopstvo za dravsko banovino je pre- vz-ela znana hmeljska tvrdka Ivan Vh-ant v Žalcu, dobivalo se pa bo to sredst\ro v vsakem večjem kraju pri kraJGvnih zalogah. Hmeljarji, sezite pravočasno po tem priznanem sredstvu in äkropite svoje nasade rajši enkrat preveö, nego enkrat premalo in trud ter iz- datki, ki v bistvu niso niti veliki, vam bo stotero poplačal zdrav in le- po zelen hmelj, ki ga boste vi in kup- ci veseli. P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) Predno je bil ustanovlj-on vikarijat ¦v Öt. Peüii na Medvedovem selu, sta sklenila v Gradcu 18. decembra j 17G8 Jožef grof Attems kot lastnik grase"ine Podßetrtek in Pavel Drolc, nadžupnik pri Sv. Križu tudi formal- no pogodbo, ki je natisnjena v Orož- novi knjigi Lavantinske škofije (VII. sti*. 283,) in določa: 1. Grof Attems obljubi podariti ze.m- ljišče za župnišče in vrtič. 2. Podložniki z Medvedovega s-ela, Laš, Malih Roden, Grlič, Kristan- vrha, Polence, Hajnskega, Straže in Jablanja se obvežejo dati za vsakega podložnika vikarju štr- tinko, to je ve&ji meel, öiste pže- , nice. \ 3. Isti se ravnotako obvefeejo dati vikarju deseti del štrtink, ki jih moi'a.jo oddajati kot desetino graščini. 4. Isti priznavajo vikarju pravko, da se srne njegova živina pasti na občinskem pašniku. 5. Isti obljubijo delati in voziti, t!a se zgradi župnišče. 6. Nadžupnik od Sv. Križa se obve- že dajati poleg tistih 1.500 goldi- nar jev, ki jih prejema za ta vika- rijat, š« 1000 galdinarjev iz svo- jega. 7. Vsakokratni vikar je dolžan s službo božjo ob nede-ljah in praz- nikih čakati na vojaštvo, ako je o tem obvesöen, ker v Pristavi, kjer vojaštvo na svojih pohodih krmi, ni cerkve; sicer pa naj opravlja ob nedeljah in praznikih službo božjo ob 10. uri, da se je lahko udeleže tudi popotniki; po- l*eg tega naj Čita mašo enkrat Tia leto za gosposko v Podčetrtku, za kar dobi od uprave sekanili drv, kolikor jih potrebuje. 8. Vsi svobodni in podložni naj pla- čujejo enake cerkveno pristoj- bine. 9. Ako pa bi vikarijat iz katerega- koli vzroka prenehal, ugasnejo vse gornje obljube in obveze. Sedaj so začeli graditi župnišče in pripravljati cerkev, ki je postal a iz podružnične farna cerkev, tako da je bilo mogoče šele na praznik sv. Petra in Pavla leta 1772. inštalirati kot prvega vikarja Ignacija Prax- may-erja. Pod Jožefom II. je postal tudi ta vikarijat samostojna župnija in so mu pripadale občine: 1. Medvedovo selo, družin 23, duš 285. 2. Laše, družin 10, duš 67. 3. Goliče, družin 13, duš 96. 4. Male Rodne, družin 50, duš 212. 5. Kristanvrh, družin 8, duš 48. 0. Polenca, družin 14, duš 70. 7. Velike Mestinje in Pustike, dru- žin 21, dug 130. (Gl. Orožen Dek. Rog.) Kakor med župnijami tako se je izvršila mcd tem časom tudi mecl škofijami nova razdelitev. Oglejski patrijarhat je moral izročiti goriški nadškofiji kraje nti spodnjem Štajer- skem, da so bili tako vsaj stajerski Slovenci desno od Dravc v cerkve- nem oairu združeni v. ostalimi svo- jimi roj'aki. Papež Pjj VI. je prene- sel nadškofijsko stolico iz Gorice v Ljubljano, hkrati pa dolof-i], da so prišle župnije mariborskega okrožja tudi desno od Drave pod graško ško- fijo, župnije celjskega okrožja pa pod lavantinsko, tako da je lavan- tinska žkofija segala od Št. Andraža v Labodski dolini doli do Sotle. Ker pa je bil sedež skofij'C v Št, Andražu, torej na nemškem ozemlju, j^ imela škofija čisto nemški značaj. Zato je iskal škof Slomšek, brž ko je zasedel stolico Lavantinske škofije, primer- nejši kraj za svojo rezidenco, da bi bil bolj v sredini škofije in med slo- venskim ljudstvom, ki je tvorilo po novi razdelbi škofij večino prebival- stva. Najprej je mislil na Celje, nato na Slovensko Bistrico, a leta 1859. je prenesel škofijski sedež v Maribor. (Nadaljevanje.) »Prejšnji teclen nsi mi pripravil tako veselje, da si postal najboljši učenec v razredu, danes pa si spet nazadoval!« — »Toda, mania, druga mati hoče tudi imeti enkrat svoje veselj«.« Dame ki želijo imeti moderno frizuro tudi pri vlagi in vetru, uporabljajo FIX1T KREMO z zlato otiketo Gospodje kateri želijo imeti lepo frizuro in pazijo na svojo zunanjost, uporabljajo FIXST KREMO s srebrno otiketo F1XIT SG dobiva v vsaki drogerijt in parfu- meriji. Pri vašem brivcu zahtevajte FIXIT ( kremo! — Samoprodaja za Drav. banovino i FIXST, Celja, poštni pi*edal 21 Za vsak srez se oddajo samoprodaje. Podajalci visok popust ! Večjo količino prvovrstnega jabolčnika proda g. Edo Löschnigg, Šmarje pri Jelšah. L>rtložnos*nf naKup l Najnižje cene zaradi opustitve lokala. Modni salon Staudinger Celje, Ulica dr. G. Žerjava 7. Trgovska oprema se zelo poceni rproda. Uporabna za raznc branše. Naslov v upravi Hsta. 1 ali 2 sobi in kuhinja meblirano ali [prazno se odda. Vprašati v Gosposki ulici 25/1 desno. Moiitveniki za birmo v raznih vezeh in velikostih kakor tudi rožni venci se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem •Frame LesRovSeH Celje, Olavnl trg, 16 Vinotoč Marija Hočevar Celje, Razlagoya ulica 8a se nadalje priporoča Lepo Bolnčno otanovanje v novi hišl, 2 sobi in kuhinja ter trgo vski lokal se odda. Stössl, Razlagova ulica 8a. Sposoben akviziter SG iščc za nov ilustriran tednlk. Ponudbe na upravo lista pod »Zaslužek«. Z A H V A L A Podpisana se prav lepo zahvaljujeva Ljudski Samopomoöl v Mariboru, reg. pom. blagajnJ, ki nama je po pokojni materi Mariji Jošt najkulantnejše izplačala pri- padajoCo posmrtnino ter imenovano institucljo upravičeno vsakomur najtopleje priporočava. Enako se prisrčno zahvalujeva za posredovanje in pomoč zaupniku navedene bla- gajne g. Franju JoAtu, trgovcu v Celju, Razlagova ulica št. 8, ki daje vsakomur in vsak čas event, potrebna pojasnila. CELJE, dne :^0. aprila 1936. Fr«n|o Oolsivn, kleparski mojster Zvonimlra Joit Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema na i zgora] naveden« stroke spadaJoZa dala In. papravila — Cene zmerne — Poitrežba toCnn Id nHldiur V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Kupuje Inpro- dajo devize In vatlute Izdaja nverenje za izvoz blaga dprejema far am lie vloge na knjižioe in tekoči račun ter nsdi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnid: Maribor, Šoštani Ureiuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno WTTan Četlna. — Oba v Celju. Celjska posofilttica d. d. v Gefjti