2H> Številka. Trst, v Mrtek 21. sq>teml>ra 1899. Tečaj XXIV EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA ..EDINOST" U PRIMORSKO. Tel«* fon Stv. «<70. 4 nvč. V e«llnt> | >0^0.1 hi. V«i dupini nuj ne poSiljajo »ireiliilSIvu. Nefrankovani ilojiisi »e ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino. reklamacije in oglase aure-jeiiui ii|irat nlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati lom l ist. 1'rediilst v<» in tiskarna se nahajata v ulici ('ariutia ^iv. lk2. I'prnviilStto, «d-pmvnlMv« in sprejemanje limrriiln* v ulici Molin piucolo Stv. .'5, II. luulsir. ..Edinost" ir.haia dvakrat na dan. razun neilelj in pragnikov, ijutraj in r.večpr oh 7. uri. O ponedeljkih in po pra/.nikih Uhaja oh f+. uri tjutrmj. Naročnina tinia : Obe iz odhodu ni bilo nobenih izgredov. Kol i grad 20. (Pravda radi »atentata«.) Po govorih braniteljev se je vzdignil Knežević iz lastnega nagiba ter izjavil, da nima nobenega sokrivca pri napadu. Sprva da je obdolževal voditelje radikalne stranke, ker je upal da mu bo to koristilo; a sedaj, ko vidi, da je njegovo življenje v nevarnosti. noče tudi še pogubiti .svoje duše ter mora povedati resnico. Na vabilo predsednika so govorili tudi drugi obtoženci. Pašid ja obsojal proti-dinastične spise ter prosil naj se ga oprosti; on da hoče biti vedno hvaležen Obrenovidem za to milost. (Nam, Iti poznamo Pašida kakor možaka, se zdi ta vest precej neverjetna ! Op. ur.) Jutri se pričakuje razsodba. Loildoil 20. Jleuterjeva pisarna javlja, da si Chainberlain živahno dopisuje z Millnerjem, kateri je stavil važna vprašanja na predsednika Oranjeke republike. Pretorlja 20. Več višjih častnikov oranjskih je prišlo semkaj na posvetovanje s poveljniki trans-vaalske vojske. Socijalni utrinki. XIII. Žensko vpraša n j e. Kakor je za nas važno vprašanje, v kateri smeri se mora razvijati naša družba vsled pogojev, ki jih ustvarjajo gospodarske razmere, tako je tudi P O I) L I S T E Iv. 2 Stari zvonar. Ruski spisal V. Korolenko. On ve, on ne rabi uro. Zemlja in nebo, in beli oblaček, ki plava na obzorju, in temni gozd, ki skrivnostno tain šepeče, in šumenje rečice, vse mu je znano, vse sorodno. Ni zaman preživel tu vse svoje življenje — Pred njim je oživela daljna minolost — Spominjal se je, kako je z očetom prvič stopil v zvonik. — — O Bog, kako dolgo je že to. — — Ju vendar kako kratko! Videl je samega sebe kakor plavolasega dečka; oči so se mu lesketale ; veter — ne isti, ki dviga prah po cestah, ampak neki posebni veter, ki veje visoko nad zemljo, se je igral z njegovimi kodri — — Spodaj, popolnoma v daljavi je šla tropa malih ljudij, so ležale male vaške koče, se razprostiral gozd, in le poljana, na kateri je stala vas, je imela podobo, kakor da bi bila orjaška, skoro brezmejna. »Ju glej jo, tu leži v vsej svoji velikosti!« se je smehljal starec in zrl na malo poljano. Istotako je tudi življenje. V mladosti ni konca, niti meje. — — In potem leži ono tu, kakor na dlanu, od začetka do konca, v malem kotu pokopališča. Uas je počivati. Da, čas je! Mihejič je pogledal še jedeukrat na zvezde, se dvignil, pokril in zbiral vrvi zvonov. Lastnik konsorcij lista „Kdinosti". velikega pomena drugo vprašanje, ali se v naši družbi kaj giblje, kar je zmožno, poroditi novo družbo. Ako se nam na to vprašanje odgovarja zatrjevalno, imamo ob enem tudi nov dokaz, dajo nauk o evoluciji družbe piavi. In neštevilna znamenja nam pokaznjejo, da so giblje. Ako so v tem poglavju v prvi vrsti spomnim ženskega gibanja, so bode to čudno zdelo marsikomu, ker smo govorili doslej največ o dolu, o njega sredstvih in o njegovih plodovih. Toda med tein in med modernim ženskim gibanjem je prav tesna zveza, le da je mnogi ne opazijo. Sedanjo žensko vprašanje je per eminentiam socijalno in ni naperjeno na to, da bi se samo sedanje razmere v posamičnih točkah na starem temelju izpromenile, temveč tudi temu gibanju je smoter obširnejši. Ženska emancipacija stremi za novo družbo, v kateri pridejo nova načela do veljave. Povsem krivo mislijo nekateri, da žele ženske, ki so zapisale (»samosvojo na zastavo svojega delovanja, samo dovoljenje, da smejo obiskovati gimnazije, liceje in vseučilišča, eventuvalno, da se smejo voziti na biciklu in v ta namen nositi hlače. Seveda najdemo tudi žensk, ki ni imajo večih želja. Toda bistvo ženskega gibanja ne tiči v tem. Ono ima gospodarski značaj. Žena hoče postati u e o d v i s e n človek; to pa je le tedaj mogoče, kadar doseže gospodarsko samostalnost. V tem je torej boj moderne žene povsem paralelen z delavskim bojem: gospodarska neodvisnost je smoter obema. Na podlagi ekonomične svobode se lahko rešijo vsa druga vprašanja, ki so temu samo podrejena in se povsem napačno včasih prikazujejo kakor glavni cilji. V sedanji družbi je gospodarska neodvisnost žene sama ironija. V razmerah, ki jih je ustvaril kapitalizem, no more biti nihče neodvisen, kdor nima razmerno velikega kapitala. Jasno pa je, da Natisnila tiskarna konsotcija lista „Kdinost" v Trstu. žene, ki se bore za svoje enako pravo, ne morejo tako utopično misliti, da bi hotele vsem -ifejnun priboriti velieegn kapitala. Iskati morejo tol^jS druge poti. Enaki vzroki porajajo enake učine. Odvisuost, nesamostalnost žene ima isti vir, ki ga ima delavsko tlačanstvo naše dobe. Gospodarske razmere so vzele delavcu vso svobodo, gmotne razmere so pripravile ženo ob njeno enakopravnost in svobodo, lu kakor se je delo in položaj delavcev otl prvih časov do današnjega dne izpreminjal v soglasju z izpreme-nami materijalnih razmer, tako se je tudi položaj žene v družbi neprenehoma menjal in je bil v vsaki dobi drugačen. V svoji glasoviti knjigi »Die Fran nad der Soeialismus«, ki je prevedena v skoro vse evro-pejske in celo v druge jezike, pravi Bebel takoj začetkoma : »Ženi in delavcu je od starih časov skupno, da sta zatirana, in kljub vsem izpremenaiu v obliki njih zatiranja, je isto vendar ostalo. Zona in delavec sta prišla tekom zgodovine še le v novejšem časti do javnega izpoznanja svojega hlapčevskega položen}«, a žena manje od delavca, ker stoji navadno še niže od njega in jo tudi on večinoma smatra podrejeno in v tem smislu z njo ravna. Socijalno hlapčevstvo, ki traja tekom dolgo vrsto generacij, postaja konečno navada. Podedovanje in vzgoja delujeta na to, da se obema deloma do deva »naravno«. Tako sprejema žena še dandanes svoj podrejeni položaj kakor nekaj, kar se razume samo po sobi in nemalo truda treba, da se ji dokaže, da je ta položaj nedostojen, da bi morala stremiti za tem, da postane možu enakopraven, v vsakem oziru enakovreden člen družbe. Ako pa sta žena in delavec več nogo v enem oziru v socijalno podobnem položaju in če sta oba zatirana, pripada vendar ženi prvenstzo pred de-lavoem. Žena je p r v o č love š k o b i tj e, k i — Minuto pozneje je zatrepetal ponočni vzduh radi glasnega zvoka, sledil mu drugi, tretji, četrti, drug za drugim in v mlačno, slovesno navdahnjeno noč so se razlivali mogočni, dolgo zategnjeni, pojoči in zveneči glasovi. — — * * * Glasovi so molčali. V cerkvi se je začenjalo božje opravilo. V prejšnjih letih se je Mihejič podajal doli in ostajal med vratini, da bi molil in poslušal petje. Sedaj je ostal v svoji visočini, kajti tako truden je bil danes. Sel je na klop, poslušal utihajoče zveuenje kovino in se zatopil v misli. O čem ? Sam ne bi bil znal odgovoriti na to vprašanje. Mala svetilka je le borno razsvetljevala zvonik, zvonovi so bili zagrnjeni s tmino; od spodaj, iz cerkve je prodiralo od časa do časa pri-gljušeno petje, in večerni veter je gugal vrvi, ki so bile pritrjene nad zvonovi — — Starec je spustil glavo na prsi; »Himno poj o«, si je mislil in zrl sam sebe v cerkvi. S kora so gledalo otroške oči, stari duhoven, pokojni oče Xaum, je molil s tresočimi rokami sklepno molitev; sto kmetskih glav se je klanjalo, kakor zrelo klasje »> vetru, in so zopet dvigalo. Križajo se — — — Sami znani obrazi so — - Tam strogi obraz očetov; tam najstarejši brat, ki globoko vzdiha. Tam on sam, cvetoč, zdrav in močan, poln upanja na srečo, na veselje življenja — Kje je sreča? — Neznosno delo, beda, skrb — — Kje je sreča? Težka usoda reže gube v mlado čelo, pri pogiba močna pleča, uči stokati, kakor starejšega brata — — Toda tam, na levi strani, meti kmeticami, stoji njegovo »dekle« s povešano glavr>. Bila je dobra žena, Bog ji bodi milostljiv! In mnogo težav je prenesla, ljubljena! — — Beda, tlelo in trpljenje so ugonobili najlepšo ženo. Na mesto očara j oče lepote mladosti stopa strah preti nepričakovanimi udarci usode — — Da, kje je njena sreča — Samo jeden sin jima je ostal, njiju upanje, njiju veselje, a tudi tega jo ugonobila krivica človeštva — — — Da, tam sedi on, bogati grešnik, so klanja do zemljo in meni, tla s tem posuši solze sirotam ; ponižno pada na kolena in udarja z čelom <>!> tla — — V Mihejiču pa divja in hrumi, in temni obrazi svetnikov na stenah zro resno na človeško bedo in na človeško krivico — — —- Vse to jo minulo, vse to loži daleč za njim, — — Njegov svet je sedaj ta ozki stolp, kjer ječi v temi veter, gibajoči vrvi zvonov — — ■ Bog vas bo sodil!« šepeče starec in solze inu teko počasi preko starih lio —- — — * * * (Zvršetck pride.) je prišlo v suženjstvo. Žena je postala »li i inja, še preden so bili sužnji. Vsako socijalno zatiranje tiči v odvisnosti zatiranega napram zatira len. V tem položaju se nahaja od davnih časov menn. Oblike zatiranja so so izprcminjale, zatiranje pa je ostalo . . . Žene, ki izprevidjajo to, ne morejo hiti veo zadovoljne z izpromeno oblik. One potrebujejo za uresničenje svojih ciljev, za svojo enakopravnost, za svojo svobodo, za svoj duševni razvoj novih razmer, takih razmer, v katerih sti mogoči ravnopravnost in svoboda in v katerih je zatiranje nemog< >če. Takih razmer pa kapitalizem ne more podati in zato mora biti ženskemu gibanju isti smoter, kakor delavskemu : kapitalistični sistem mora izginiti. Isti vzroki pa vodijo ženo na isto pot, kakor delavca: iz kapitalistične države stremi v socijalno družbo. Beseda sama zveni inalee absurdno: socijalna družba! Toda z obzirom na sedanje razmere je opravičena, kajti družim se mora res šele socijalizirati, postati mora še le »družba«. V tem se srečavata delavec fn žena. DOPISI. Ispod Nanosa, 18. sept. [Stara zastava.] (Izv. dopis). Marsikoga bo morda zanimalo, če povemo, da ima vas llazdrto pod Nanosom častitljivo staro zastavo, ki bi utegnila sedaj, v dobi jubilejev in raznih obletnic, tudi praznovati svojo — štiridcsetletnieo. Razdrškim mladeničem jo je še 1. 1H59. poklonil g. Fran Kavčič st., sedaj veleposestnik v St. Vidu nad Vipavo. Odtlej je to vidljivi znak narodnega ponosa slehernemu domorodcu. Saj je tudi videla, če smemo tako reči, vse slovenske tabore, ono dobo mladostne navdušenosti našega nanula. — Ne udajmo.se! je napis na jednem traku in: Noč na bloškem jezeru 1. 1859.— Razdrškim Slovencem — K a r o 1 i n a K r a n j o. — A na modrem polju starodavno in ho danes tako krvavo potrebno geslo : Zložimo se !... Z^njo so se tukajšnji rodoljubi udeležili Ida-goslovl jenja zastave tržaškega slov. «Delavskega podpornega društva», ž njo pohodili Tržaško razstavo 1. 1883. Toda zastava je čedalje bolj propadala. Dohitele ho jo, kakor marsikoga, vsakojake nezgode, dobri in še raje slabši časi. Slednjič je začelo biti revieo sram, da se je bala v odličnejšo družbo svojih ponosnih tovarišic. Poslednjič je bila menda pred 10 leti v Divači o priliki izleta »Ljubljanskega Sokola > in južnih društev, katerega shoda se je udeležil tedaj še mladi pevski zbor razdrški. Pozneje se ni upala več izmed zidov domače vasice. Pa razne domače slavnosti in veselice ji tudi ... * tukaj niso prizanašale. Ostavila jo je prvotna barva in s Časoma tudi prvotna — dolgost. Poln mesec z slovansko zvezdo na vrhu je zgubil blesk, kakor da že ros temni Slovanov slava — morda zaradi tega, ker je nekdo naklestil NVolta v dvoboju h kei je «slavni» Menottt oni dan v Trstu slišal vpiti poleg evviva Garibaldi — tudi: evviva Ia polvore!... Zastavo je bilo treba prenoviti, kar pa ni lahka reč, če se hoče, da ne zgubi stare častitlji-vosti. Tukajšnji mladeniči so se lotili stvari, zavedni A. O. se je obrnil na razne strani za podporo in dobil izdatno pomoč tudi od naših tržaških rojakov-domačinov. Hvala jim srčna za to! Kar je nedostajalo, so še zložili domači mladeniči in z druženimi močmi stoji zdaj razdrška zastava ob svoji štiridesetletnici v novi krasni obleki, obdana z vencem stare slave. Hvala vsem, ki so se za to žrtvovali! Nadejali smo so nekaj časa, da pozdravi ta zastava prvič dragega gosta «Ljublj. Sokola* o priliki izleta v Vipavo ; pa izlet je — Bog vedi, iz nizkih ali visokih oziruv — izostal. Zato treba počakati ugodnejše prilike, ko se razvije razdrška zastava. Taka prilika se najbrž ponudi tedaj, ko tukajšnje gasilno društvo priredi prvo veselico. Tedaj mislim, da pride marsikdo naših rojakov Trža- čanov pogledat stari častitljivi znak neomajne zvestobe naših pradedov, ki so v burnih in slabih časih ostali zvesti svojemu rodu in svojemu jeziku. In mi ? Pomnik postavimo jim tak, Da slednji skuša biti jim enak. Politični pregled. TKST septembru 1*9«. K položaju ni danes ni kakih posebnih pozitivnih vesti. Listi pa so polni ugibanj. V obče jo sodba tudi danes taka, da je računati z odstopom grofa Thuna. Zakonski načrti o pogodbi z Ogersko ho objavijo te dni, in s tem — tako sodijo politiški krogi — bo dopolnjena naloga sedanjega ministerstva. Po dovršenju tega čina da nima ministerstvo nobenega prava do eksistence, sosebno še zato ne, ker je opozicija odločno odklonila povabilo dra. Kuchsa na konference in je sploh izjavila, da pod sedanjo vlado se ne spušča v nikaka pogajanja. S položenjem se Imvita tudi naša dva dnevnika in to s posebnim ozirom na našo slovensko delegacijo. »Slovence« svetuje nujno, naj naši poslanci ne stavijo nikakih postulatov. Sedaj da ni čas za to, ker ni nikogar, ki hi jih mogel spolniti. Naši poslanci naj gledajo marveč, da si zagotovijo primerno pozicijo nasproti vladi in nasproti parlamentu. Pred vsem naj gledajo, da bodo varovali interese volilcev, kar pa je jedino možno v aktivnem parlamentu. Jako pesimistiško sodi »Slov. Narod«. Po njegovem inenenju je pričakovati popolne zmage obstrukcije. Dispozicije odločilnih krogov niso Slovanom prijazne in nemška katoliška ljudska stranka dela za uveljavljenje linškega programa. »Slov. Narod« reasumira svoje menenje: « Skoraj gotovo dobd Slovani za svoje triletno hlapčevanje običajno brco, skoraj gotovo pride na krmilo uradniško ininistev-stvo, ki razveljavi jezikovne naredbe, potem pa bo apeliralo na Slovane, naj mu tlačanijo in naj še naprej opravljajo zanj tiste lakajske službe, ki so jih opravljali j za č sa Badenija 111 Thuna, vsaj toliko časa, da se opravijo najnujnejša dela. Prezgodaj jo še, govoriti o tem, kako stališče zavzame parlamentarna večina napram uradniškemu ministerstvu, ki bi razveljavilo jezikovne naredbe. Saj nikakor ni gotovo, da bi uradniško ministerstvo sploh našlo še — desnico. Izjava čeških poslancev« sklenjena na sobotnem shodu, kaže, da se Cehi ne bodo dali za norca imeti, nego da bodo, ako bi se desnica ne držala svojih načel, izvajali iz tega naravne konsekvonee, tako, da bi u r a d n i š k o ministerstvo naši o v p a r 1 a-m o n t u p o ]i o 1 n k a o s». V teh kritičnih trenotkih, v hipu mučne negotovosti, moramo le s posebno zadovoljnostjo zabeležiti besede praške «Politike* v ponovni polemiki proti «Slov. Narodu®. Odgovorjaje na besede tega lista, da no dvomi na dobri volji Cehov, ali da je mogoče, da se razmere pokažejo močneje, nego pa dobra volja, pravi »Politik* : •Sprava med Oehi in Nemci na podlagi bin-kostnega programa j e a b s o 1 u t u o i z k 1 j u-čena. Mogoče je, da poskusijo, Slovanom usiliti hinkoštni program, pote m p a z a p r i č n o zastopniki češkega n a r o d a, v z a -j e m n o h e Slovenci i n d r u g i m i S 1 o -v a n i, n a j o d I o č n e j o h o r b o proti t a -k emu n a s i I j u. Ni torej niti najmanjega vzroka za bojazni, ki jih izraža slovensko glasilo.* To zatrdilo odgovarja gori navedeni zahtevi • Slovenca®: utrditi si moramo svojo pozicijo nasproti vladi in parlamentu !! A kje bi bila naša pozicija bolje utrjena, nego na strani z nami solidarnih Cehov?! Dunajsko c. kr. vseučilišče je razobesilo sledeči razglas: »Visoki akademiški senat je sklenil v svoji seji dne 7, februvarja 1898, da so uloge n si a k a d e m i š k e u r a d e d u n a j s k e g a v s e-učilišča dopuščene jedino le v nemško m jezi k u.« Ce vidimo, da vseučiliški profesorji, ki so pa — resnica — večinoma importi rani iz blaženega »rajha«, ta cvet nemške kulture, prednjaČijo v narodni nestrpnosti, potem se ne smemo čuditi, če se jo duh sovraživa razširil v vseh krogih nem- škega prebivalstva. Gospodi doktorjem in profesorjem pa bi svetovali, če jim je že tako na srcu nemški značaj prvega avstrijskega znanstvenega zavoda, naj se odsihdoh dajo tudi plačevati edino le iz prispevkov nemških davkoplačevalcev, nam pa naj dajo vseučilišče v Ljubljani, in ne bomo jim več silili v njih »nemško posest« na I binaju. Pravda proti radikalcem. Proti svojemu zaključku se je ta pravda zopet senzacijonelno zasukala : Lopov Knežević, ta glavna in jedina priča proti obtoženim radikalcem, je šel med »pokorjene grešnike. Priznal je, da je lagal, ko je obdolževal radikalee kakor svoje sokrivce na atentatu. Na obtožene radikalee da je metal krivdo — je rekel le zato, ker je menil, da s tem reši sebe, a se je nadejal hkratu, da so oni drugi tudi rešijo tako ali tako. Sedaj pa, ko gre stvar h kraju, da ga peče vest in da noče pogubiti svoje duše. Uresničilo se je torej, kar smo trdili mi spočetka in o Čemer je bil uverjen ves razsodni s»'et, da so namreč radikalei nedolžni na atentatu. Drugo vprašanje pa je to, je-li Knežević povedal sedaj VSO resnico. Ako pomislimo malo, kaj je ta subjekt že vse govoril, koliko časa je vodil za nos vso Evropo, moramo pač dvomiti, da bi bila njegova najnovejša skesanost pristna. Ko bi hotel povedati resnico, moral bi morda dejati: Mene je najel Milan, da ustrelim nekajkrati — slepo seveda ter mi zabičal, da obdolžim radikalee kakor pro-vzročiteljo. Mislil se jih je i znebi ti na lep način pod pretvezo »napada« ; ker pa Evropa ni molčala, ker jo spoznala vso makinacijo ter odločno protestirala, da bi se ubijalo nedolžne može, si ni vedel pomagati na drugi način iz zagate, nego da mi je diktiral kes in spokorjenost. Sedaj lahko reče: Glej, Evropa, jaz sem nedolžen, ne preganjam ra-dikalcev; ta nesrečni Knežević ine jo zavel sfe svojimi lažmi. Sedaj lahko ugodi na lep način zahtevku Rusije in Avstrije, da so radikalei rešijo obtožbe in osvobode. Milan je, kakor vidimo, premeten igralec ; vendar pa upamo, da na zadnje vendar-le on sam ostane — šah-mat. Domače vesti. OdUot* pol. društva »Edinost« ho imel svojo sejo v potek zvečer ob 71/* uri. imenovanja in premešČcnj«. Poštnimi asistenti so imenovani poštni vežbeniki: Josip Ris-inondo, Rudolf Mavenveg, Renat Lorinsich, AriBtid Tamanim, Anton Rovere. Fran Ficko, Dragotin Ghiglianovich in Adolf Eisenzapf v Trstu za Trst; Vekoslav Rabusin in Hektor Lister v Trstu za Pulj; Rudolf \Vruss v Ljubljani za Št. Peter na Krasu ; Miroslav Brumat i/ Dragotin Miksehiczek v Gorici, Pavel Garimberti v Rovinju, Edvard Špan in Matija Rothl v Ljubljani in J ust Peschle v Pazinu -- zadnjo imenovani na sedanjih službenih mestih. Zajedno so premeščeni Ivan Schmutz iz Opatije v Trst, Ernst Stangher iz Pulja v Opatijo, Hektor Davanzo iz Pulja in Jerko Peric iz Št. Petra na Krasu v Trst. Zanimiv predlog. Kakor poroča »Piccolo«, je svfctnik Bernardino predlagal v mestni delegaciji in je ista priporočila eksekutivi, da prouči vprašanje, kako bi se dalo v občini omejiti število tujcev, kateri bi po novem domovinskem zakonu imeli v Trstu domovinsko pravico. Vsekako se mora zabraniti, da ne dobijo domovinske pravice osebe, ki so — obsojene, a pri katerih policija ni našla, da bi bil umesten izgon. Očividno je, kam pes taco moli in radovedni smo, kakšno zdravilo skuha naš ljubi magistrat, da bi celil ž njim rane, ki jih slovenski naseljenci sekajo »italijanskemu značaju* mesta. Nadejamo se, da v tej stvari ne bo imel zadnje besede naš slavni magistrat. Kajti če bi šlo po njegovem, bi nihče ne dobil tržaške domovinske pravice, če je le kedaj obsojen tudi samo policijskim potom v kako globo, seveda to samo v slučaju, da je obsojeni — Slovenec, To pa je že — paprika! Kadar-koli pišemo kako gorko iz našega tržaškega življenja, vsikdar menimo, da je to najhuji poper. In vsikdar se — varamo, kajti nobenkrat nam ni čakati dolgo, «la moremo beležiti dogodek, ki je še huji, še ne-čuvoneji. Govoreči včeraj o ushižlicneu pri «Triester Zei-tungi», ki z Garihaldijevo kokardo na prsih hodi k e. kr. uradnikom pobirat naročnino na ta od avstrijske vlade suhvencijonirani list, smo rekli, da je to že prehud poper, danes pa moramo zabeležiti dejstvo, ki je huje nego poper, ki je že prava — paprika ! Stvar je že iz dnevov obiska «velikega generala«. Ali mi nismo govorili o njej, ker se nam je k dela pregon »s ta sna, naravnost neverjetna. Ali dejstvo, da govori o njej tudi dunajska »Information »t nas sili k menenju, da je vendar-le res, kar se je nam zdelo neverjetno. In najbolje bo, da doslovno ponatisnemo tu, kar piše dunajski list: »Menotti Garihaldi je bil — kakor znano — v Trstu, in kjer se je sploh prikazal v Primorski, sijajno vsprejet in »italijaniteta« Primorja je zopet enkrat pognala krasnega cvetja. Govori se, da se je L 1 o v d torej zavod suhvcncijoniran od 11 r— žave — postavil v službo te «italijanitete» na ta načir, da je Menottiju Garibaldiju zastonj prepustil jeden svojih parni kov za njega vožnje!! Ako je to res, se je goldinar avstrijskega davkoplačevalca in Llovd živi od davčnega goldinarja in le od davčnega goldinarja — porabil v to, da se je priredila demonstracija proti — Avstriji! Zlasti za nemške in slovenske davkoplačevalec bi bilo to povzdigajoče čutstvo.» Darovi cesarja. Cesar je o priliki svojega bivanja na Koroškem daroval za pogorelce v Ro-žeku 4000 gold., dobrodelnim in občekoristnim društvom v Celovcu 2200 gld., za novo cerkev v PoreČah ;100 gld., za celovške ubožce 1500 gl. in za ubožce celovške okoiice 200 gl. Cesar lia potovanju. Včeraj ob ti. uri in 20 min. je cesar, katerega spremlja nadvojvoda Fran Ferdinand, zapustil Celovec ter se odpeljal v Meran, kjer se ima vršiti velika deželna slavnost v čast junaku in mučeniku Andreju Hoferju. V Merami so sprejeli cesarja nadvojvodi Evgen in Ferdinand Karol, ministerski predsednik grof Thun in minister za trgovino baron Pipauli. Občinstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo. Zvečer je bila slavnostna gledališka predstava. Cesar stanuje vgradil Rottenstein. Na pomoč «Na81 straži !» »Naša straža* zaključuje prvo leto svojega delovanja. Društvo je rodila samoobramba, sila, ki jo doia naši meji neumorno delujoča «Sudmarcka». S sredstvi, ki jih je dobila »Naša straža* v prvem letu na razpolago, je storila, kar ji je bilo mogoče. Na bodočem občnem zboru bo tajnikovo poročilo pričalo o marsikateri vspesni pomoči trpečim bratom ob mejah. Slovensko strankurstvo je v nekatere kroge zaneslo apatijo in to cel<5 v kroge, ki so izven mej našega razjedenega kranjskega življenja. »Straža* trpi mnogo ob tej apatiji, ki je res tem žalostnejša, ker bi je ne pričakovali tudi med onimi, ki so »Straže* najbolj potrebni. Kavno zadnji čas je prišlo na «Našo stražo* zopet kar cel kup prošenj. Treba bi bilo iti na pomoč z velikimi svotami. Vspeh za slovensko stvar bi po tej pomoči ne izostal nikjer. Zato pozivljemo vse blage Slovence, da zakličejo sebi in svojim prijateljem : »Na pomoč »Naši straži!* Rešujmo slovenske meje iz rok tujstva ! Proč z apatijo, ko je narod v smrtni nevarnosti*. Obračamo se do vseh dosedanjih členov, da nemudoma blagovolijo poslati društvenemu blagajniku, gosp. Luki Smolnikarju, udnino za drugo poslovno loto, in do požrtvovalnih ustanovnikov, da blagohotno vplačajo 11. obrok svoje ustanovnine. Slovenke in Slovenci, spominjajte so »Našostraže* ob vsaki priliki ! Stoletnico slovenskega pesnika in pisatelja Blaža Potočnika je »Čitalnica* v Št. Vidu nad Ljubljano zadnjo nedeljo obhajala na dostojen način. Slavnosti so se udeležila vsa sosednja slovenska društva, v prvi vrsti ljubljanska. Cerkveni govor je govoril prof. dr. Anton Karlin, prof. dr. Anton Medved iz Maribora pa je — kakor znale on — v spominskem govoru navduševal občinstvo za idejale, ki so bili Potočniku sveti. Popoludne je bila »beseda® v »Rokodelskem domu», kjer je govoril predsednik čitalnice, g. Arhar. Slavnost desetletnice in hlagoslovljenja zastave društva »Zarja« v Hojami. (Zvršetek.) Prav ko so je imel vršiti II. del slavnosti, pozdrav predsednika slavnostnega odbora in slovesno |>o-sostronje nove zastave z drugimi tovarišicami, jele so padati kaplje, toda nadejali smo se, da ne bo trajalo. Ali nebo se je zgoščevalo bolj in bolj in k malo se je zaprlo od vseh strani tako, da je zginila vsaka nada, da bi se še preletelo. Lilo je ves dan, da je bil groza. Letos se še ne spominjamo takega naliva. Ljudje so iskali zavetja, kjer so mogli; ume se, da so bile gostilne natlačeno polne. Vsem si r-ital na obrazih in vsi so izražali v besedah, kako težko jim je, da se- ne more izvršiti toli sijajno zapričeta slavnost. Ni ostajalo torej druzega, nego resignirano čakati na III. del slavnosti — na banket. Le toga so je udeležilo nad 70 oseb. Vršil so je pa tako, da smo kmalu pozabili na vso nezgodo in na vse slabo vreme. Vrsto zdravije je (»tvoril predsednik slavnostnemu odboru, g. Mak so C o t i č, pozivajo udeleženec, naj jim slabo vreme ne moti veselja, ko se je prvi in glavni del slavnosti toli sijajno izvršil. Pozdravil je gospo kumico, ki seje vsikdar kazala vredno slovensko ženo, nje soproga, ki je požrtvovalen mož in zastopnik naroda, zastopnike političnega društva »Edinost« — predsednika Matka Mandiča, podpredsednika dra. Rvbrffa in tajnika dra. Slavika — ter zastopnike vseh bratskih društev. Na tej zdravijei so je v imenu društev zahvalil g. prof. M a tko Mandio, črtaje v zbranih besedah važnost pevskih društev za kulturni in politični napredek naroda. Ako se bomo vedno držali tako, kakor smo pokazali danes v impozantnom sprevodu, ostanemo tudi važen činitelj v življenju naroda. Dr. SI a vi k jo v imenu pevskih društev napil uglednim in požrtvovalnim pevkam in tam-burišieam društva »Zarja«. Ivan M. Bole je donečim glasom opisoval, kako so z ljudskim štetjem falzifikovali narodni značaj Rojana. Ali današnji dan je Rojau pokazal svoje pravo lice in zato je to za Rojau — slave dan. .1 osi p pl. Masne c je napil »Zarji« v imenu »Slov. |>evskega društva«, a ljubka gospica Pavla Venu ti jeva, seje zahvalila v imenu tovarišic na zdravijei dra. Slavika, obljubivši, da one ostanejo nepremično zvesto zastavi »Zarje«. Vsi ti govori so hili navdušeno odobravani od vseh strani, a ko je predsednik Cotič naznanil, da seje dr. Rybrff prijavil za besedo, je zaorilo, da so je dvorana tresla. (Nam se je zdelo, da je bil ta grom odmev shoda v Barkovljah.) Zopet se je razvila — jo rekel govornik — nova zastava, drugim zastavam se je pridružila nova sestrica v vspodbujo uašincem in v strah nasprotnikom. O potrebi zastav so menenja različna, nekateri menijo ceh'>, da je to prazen luksus. Ali oni, ki tako govord, nimajo ni iskre idejalizma v sebi in ne poznajo moči, ki je lastna takim znakom ! Oni, ki je bil vojak in v vojni, pa vo to. Za to imamo lop vzgled iz naše zgodovine. V bitki pri Aspernu je bilo, ko je nadvojvoda Kari vodil Avstrijce proti do tedaj nopremaganomu Napoleonu. Nevarnost je bila skrajna. V najkritičnejem trenotku je prihitel nadvojvoda in je vzel zastavo v svoje roke. To je tako delovalo na vojake, da so kakor levi planili za njim in — Avstrijci so zmagali in Napoleon je bil poražen. To je jeden najslavnejih činov iz avstrijske zgodovine. Mi se ne borimo s puško in sabljo, vendar smemo trditi, da naša borba je še lilija. Naj h uja bitka traja le nekoliko ur, mi pa moramo biti vedno na straži, dan na dan, da branimo svojo i pravično stvar. In stati bolno morda morali še dolgo, dokler pravica zmaga nad hinavstvom. In v tem boju trebamo tudi mi svojih znakov, ki nas navdušujejo. Zato pozdravljal / radostjo danes razvito novo zastavo. Pa tudi nasprotniki vedo, kaj so nam naše zastave, da so nam simbol našega prepričanja in zaupanja v bodočnost. Radi tega nas sumničijo, češ, da razobošamo ruske zastave. A to ni res, kajti barve naše zastave so pripoznane od cesarja in so v grbu vojvodine Kranjske, so torej deželne barve jedno avstrijskih pokrajin. Ali tudi če bi bile ruske, kaj potem?! Ali bi se imeli sramovati tega? Ne! Rusija je Avstriji najin o g t) č n e j a — pri j a t e l j i o a, je ona d r ž a v a, o kateri ne ve zgodovina, da bi se bila kedaj voje- vala proti naši državi. Leta IH4*. n. pr., k., so bili proti nam vsi dobri sosedje, ko so se »vitežki« Madjari dvigali proti državi in cesarju : kdo je prihitel cesarju na pomoč ?! Rusija je bila! Takrat so bili vsi Avstrijci veseli ruske zastave. In smo dolžni hvalo tej zastavi sosebno tudi sedaj, ko vidimo na severu, gori med češkimi Nemci splošno upornost, ko vidimo, kako tu na jugu rckognisci-rajo laški častniki, kako nas obiskuje slavni očenjanje poulične celjske sodrge, je obžalovati — tako je nadaljeval govornik - ponašanje onih oblastev, ki so imela skrbeti /a red, ki pa te svoje naloge niso vedela ali niso hotela izvrševati. Dogodki novejših dnij v nekaterih krajih severne Češke lilijo ako se primerjajo s celjskimi izgredi — k premišljevanju. Ondi upor proti državni oblasti in naravnost veleizdaj-sko gibanje; tu napadi na (Vlio in Slovence, ki se smatrajo po vsej pravici in ki — v interesu Avstrijo — tudi vedno bodo protivniki voliko-nemškega gibanja. Tam in tu pa, gospoda moja! ncumljiva ralilost proti upornikom in napadalcem. Ali naj to pomenja, da je nemškim neodrešoneom dovoljeno z lastno močjo iznebiti se protivnikov njihovoga prej označenega gibanja, iznebiti so jih zato, da jim bode potom laglje dosezati postavljeni si cilj? Govornik se je spominjal tistega glasovitoga dopisa v » Vaterlandu«, v katerem je trdil dopisnik, Slovenec, da so Celje za nas tuja tla. Naziva l je tako početje narodno veleizdajstvo. Potem so jo govornik lotil prav — vsaj nam še zdi tako — nehvaležnega dela, da je svaril nemške someščane, naj ne izzivajo. To je vendar proveo zahtevano od Nemca današnjih dnij. Slednjič je prosil govornik, naj ga mostni svet pooblasti, da odpošlje praškemu županu brzojavko, v kateri je rečeno, da so ti dogodki še tesneje spojili z bratovskimi vezmi narod češki in slovenski. Vsprejela se je tudi resolucija, predložena po svetniku Proseneu, v kateri se izraža ogorčenje na celjskih dogodkih in obžalovanje na j vedenju mestne oblasti celjske. »varna Igrat'«. 13-letni Henrik Henelli se je sinoči igral v svojem stanovanju v ulici Chiozza št. 21 z apnom, katero je rabil sobni slikar, ki je ravno delal v stanovanju. O tej priliki je zletela dečku količina apna v oči. Morali so poklicati zd i avnika z rešilne postaje, ki jo podelil dečku potrebno pomoč! Llovdov paril 1 k «Suni ram is» je prispel včeraj jutro iz Aleksandrije z 29 potniki na krovu; med njimi je 11 potnikov o. razreda. Parnik se nahaja v lazaretu pri sv. Jerneju. Promet Z Egiptom. Ker se je zdravstveno stanje v Aleksandriji /boljšalo — zadnjih 20 dni ni bilo namreč več nobenega novega slučaja kuge — so sklenili na shodu zastopnikov tuk. namest-ništva, pomorskega urada in magistrata, da se pošlje ministerstvu prošnja zaradi dvignenja kontu-macije za Indije, prihajajoče iz Egipta. Že prihodnjemu parniku se ne bo trebalo več podati v lazaret pri sv. Jerneju, ampak ga samo pregleda zdravstvena komisija. PlaMlo v novi veljavi. Juliji P. v ulici S. Zalmrija št. 2, dolguje neki najemnik 12 gold. najemnine, katere ji noče ali no more plačati. Včeraj ga je gospodinja zopet opominjala, naj plača ali pa zapusti stanovanje. Najemnik pa ni storil ne prvega no drugega, ampak je Julijo prav izdatno — natepel, da je morala iskati pomoči na zdravniški postaji. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 21. >\Viener Zeitung« objavlja celo vrsto novih členov gosposke zbornice. Med istimi so bivši minister Madejski (Poljak), ravnatelj banke kraljestva češkega, Mattuš, komornik grof Potoeki, bivši finančni minister Steinbaoli, predsednik trgovinske zbornice v Pragi, VVohanka itd. Pariz 21. Drevfns objavlja v «Anrore» izjavo, da svoboda mu ni nič brez časti. Zato da bo nadaljeval prizadevanje, da se popravi grozna zmota. (Svoboda mu ni nič brez časti, ali prošnjo za revizijo je vendar-le hitro umaknil, ko je čul, da so ga pomilostili, in jo bežal v — svobodo. Op. ured.). Capstatlt 21. Brzojavka iz Bloeuihntcinnjavlja, da je tjakaj došlo več členov zbornice na posvetovanje. Sklep je bržkone ta, da svobodna država Oranje spoji svojo usodo z ono Transvaala. N si .,burgerji" so popolnoma oboroženi in pripravljeni na odhod. •loliaiineslturg 21. Mnogo ljudi beži iz mesta. Včeraj je odšlo 1000 osdb. Naznanilo- Podpisani si usoja javiti, da je prevzel od go-p. Ivana Godnig-a povsem na novo urejeno trgovino jestvin v ulici Farneto Štv. 26. (naspn>ti bolnišnici) in dobro založeno z vsem potrebnim blagom. Osobito priporoča ; Kavo (cikorijo) S\-, <'j-rila in Metoda, sirkovo moko za prašiče po »i nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd.. Blago je vse sveže in cene nizke. — Pošilja se tudi na dom. < Mličnim spoštovan jem Ivan Suhan. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah. Pri sodčekih po 200 in 100 kg. so računi hrutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. "V 'VVV zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. dečešera 1892.: Glavnica društva ...... Preinijna reserva »avarovunja na življenje........ Premij 11 a reserva zavarovanja proti ognju......... Preinijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Kenerva na razpolaganje . . . Renerva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Rezerva zavarovanja proti premi-njanju knrzov, bilanca (1$) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . . gld. -i.ooo.ooo-— 1,«?J2.248-22 49.4H507 oOO.OOO — 333.822-42 243.381-83 500.000'— 1,187.1 ti4'8t> Zanimiv oglas kolesarjem kolo iz i tovarne Johann Puch iz Gradca ustanovitelja industrij«1 za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trsi, Primorsko in Dalmacijo. Špiritu« slnapl« c o m p o 111 u ■ ALGOFON. V rad ravnateljstva: Via Valdlrlv" it. 2, (v lastni hlftij. Zaloga in tovarna pohidtva vsake vrste od Alessaoiro Levi Minzi v Trstu. PI a/za Kosari o žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapctarljah, /rcallli in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, Urez tlu bi sc za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg »S. (Jiovanni hiš. stev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo ! Rujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton God n i g trgovec, Via Nuova. Paziti na ponarejenja. Jedino aredatvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST Paziti na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-jeimiirc, žimnlc In peresni?, oirledal ia železnih hlafjajii, po evnuh, da se hI bati konkurence. Namizna jabolka, navadna jabolka in hruške za mošt ima mt prodaj Jilkoh BH. n. naročnika broz-))l(t('no fotogrufovat. Konsumna zaloga olja razposiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Gorica). Olje jedilno fino ,'12 nvč. .,. dalmatinsko .'Ki „ istrsko 40 nami/no I.a 44 „ „ najfinejše 4H ox tra 5(> ,, specijalitetno (it) „ „ Posebno za cerkveno luč 38 H Priznano iiik.jliol.pi ■/. važnimi patentiranimi nnvoKtnii lastno H iznujcllic tehnično riovrffcni g1a s o virj i ilolie »h najlmljt' in nujceuuji! direktno pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalagatolju. Trst — Borzni trg številka i) — Trst ^H Ilustrirani katalogi na zalitevanjc franku. ^B Razglas. S privaljeujem ces. kr. namestništva v Trstu (»tvorijo se v Cerknem štirje novi seinnji za živino in sicer : 1. Sred postni ponedeljek; ako je ra dan praznik, pa dan kasneje. 2. I)ue 23. aprila ; ako je pa ta član praznik, pa dali pozneje. <>. Dne 14. septembra, ako je pa ta dan praznik, pa dan kasneje. 4, Dne 4. novembra ; ako je pa praznik potem pa drugi dan. Prvi semenj otvori se že v tekočem letu dne 4. novembra. Opozarja se živinorejce in kupčevalce z živino na te novo uvedene semnje za živino. Županstvo v Cerknem na Goriškem dne 14. septembra 1899- A. kosmae, župan.