A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 30
KRANJ, torek, 16. 4. 1985
mm
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
tfboljši gorenjski Športniki V Preddvoru — Krajevna skupnost Preddvor in Časopisno podjetje »pripravljata v četrtek ob pol osmih zvečer v domu družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru Športno-ipno prireditev, na kateri bodo najboljši gorenjski športniki minulega leta Alenka Cuderman, Bojan Kri-
Nn padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled (Branko Mirt, Dušan Intihar, Darko Svetina, Roman Bo-
;in Benjamin Šmid) prejeli pokale in priznanja. Več o prireditvi na 16. strani.
Eeta mladosti in miru fhaja na Gorenjsko
Ni
a tloŠnja štafeta mladosti danes Qf aJa v Slovenijo. Že jutri zvečer ,j osmih jo bodo ljubljanski ^s ^}nci na Jeprci, v gozdičku pred ,1 fcami, predali škofjeloškim, ki jo )V £ prek Godešiča in Trate odnesli J ediŠ<5e tisočletnega mesta, kjer jo itt f ^ovešen sprejem. V Škofji Loki $ t^fetna palica prenočila, v četr-n i ^anu pa krenila na enodnevno K fio Gorenjski.
JA j? Selški dolini proti Dražgošam U l faniku, kjer jo bodo predali ra-yiŠkim mladincem. Ob osmih jo ijl * pozdravili v kroparskem Pla-% nato v Radovljici pa v leski jj( vi in nekaj po deveti uri na Ble-, |Potem pa nosilci štafetne palice t^jo proti Jesenicam. Nekaj pred deseto jo jeseniški mladinci ^dmejo na Poljanah, sprejmejo
Nosilci sedanjosti, ne pripravniki prihodnosti
jo v osnovni šoli Prežihovega Voran-ca, kjer bo osrednja občinska prireditev, nato jo ponesejo skozi Železarno,potem na Koroško Belo in v Žirovnico. Skozi Begunje do Slatne jo znova nesejo radovljiški mladinci, po 11. uri pa jo prevzamejo mladi Tržičani. Pri osnovni šoli na Bistrici, kamor bo prispela prek Hudega in Kovorja, ji mladi prirejajo sprejem, nato pa pojdejo s štafetno palico skozi mesto in vse večje tržiske tovarne, prek Pristave in Križev do Seničnega, kjer na štafeto že čakajo mladi iz Kranja. Prek Golnika, Goric, Trstenika in Kokrice, kjer bo proslava, bodo štafeto ob pol dveh prinesli v kranjsko vojašnico, nato na Titov trg, kjer bo velika prireditev, skozi Planino (tu ji obe šoli prirejata proslavi), proti Šenčurju, na
POKROVITELJ
YUGOSLAV SKt POOL
mi vsak kmet, kdor ima
temljo
A
V Sloveniji so v obdobju med 1973. in 1982. letom priznali status ^••eta več kot 20 tisoč prosilcem, med njimi tudi 744 obrtnikom ter J !°30 občanom s srednjo, višjo in visoko šolo. Večina med njimi je za-5j Sr°sila za status kmeta zato, da bi ohranila lastninsko pravico, ne pa °t J* bi zemljišča obdelovala in si prizadevala za večjo kmetijsko proiz-5 • n3°- Status kmeta jim je namreč prinesel tudi več drugih ugodno pravico do večjega obsega kmetijskih zemljišč (nekmet ne srn«
v ravnini več kot enega hektarja zemlje, v predelih nad 600 me-J*} nadmorske višine pa ne več kot treh hektarov skupnih površin), Vrednostno pravico do nakupa ali zakupa kmetijskih zemljišč, v pri-l.f ,eru razlastitve možnost uveljavljanja odškodnine in nadomestila za Jabše pogoje gospodarjenja na preostalem zemljišču, lastninsko pra-na kmetijskih zemljiščih s prvega kakovostnega območja in po-%no.
&     V večini občin so bili pri podeljevanju statusa kmeta zelo radodar-^ Dovolj je bilo, da je prosilec (če malo pretiravamo) v pisarni pokadi veselje do kmetovanja in obdelovanja zemlje. V mnogih primerih at" Jploh niso ugotavljali, ali prosilci izpolnjujejo pogoje za pridobitev sta-k* J*sa. Le 20 prosilcev od skupno 20 tisoč so s testom preskusili, ali se kaj svita o kmetovanju. Le pri nekaj več kot pet tisoč novopečenih dletih so preverili, koliko hrane so pridelali.
K takšnemu neredu je precej pripomogel tudi zakon o kmetijskih >?*nljiščih, ki je postavil premalo zahtevna merila. To velja zlasti za vi-dohodka, ki ga mora kmet ustvariti z obdelovanjem kmetijskih ^»lljišč (eno tretjino povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini).
m     Delegati slovenske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju L$ ^ravnavali predloge za spremembo in dopolnitev kmetijske zakono-(zakona o kmetijskih zemljiščih, o dedovanju kmetijskih zemljišč ^ ln zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), o preživninskem var-stvu in o združevanju kmetov , med drugim tudi določila o pogojih za ^idobitev statusa kmeta. Predlagatelj je pripravil dve rešitvi, s katerimi     bi zaostrili merila. Po prvi naj bi bil kmet tisti občan, ki ustrezno vK S>osobljen z osebnim delom obdeluje kmetijska zemljišča in mu to
»čiste« kmetije; pdinjstva stalno le da spreminja nim delom na ni povprečnega C. Zaplotnik
^dstavlja glavno dejavnost. Na ta način w* J1 mešanih pa vse tiste, kjer vsaj eden.o * IJJ Jsla na kmetiji. Druga rešitev ohranja s lH J^dnost proizvodnje, ki jo mora obča »J ^netiji — po eni inačici polovico in po i Nebnega dohodka na zaposlenega v občin'
letališče, skozi Brnike v Lahovče in naprej do Most, kjer jo bodo pričakali mladi iz Domžal.
Letos štafeti ne bodo prirejali dragih in bučnih proslav, temveč jo bodo sprejeli na srečanjih, ki tako ali drugače odražajo delo mladih. Ponesli jo bodo šolam in tovarnam, da jo bo pozdravilo čim več mladih. Ponekod ji bodo pridružili tudi lokalne štafete.
Sporočilo letošnje štafete mladosti, ki jo mednarodnemu letu mladih na čast poslej imenujemo tudi štafeta miru, ne vsebuje velikih priseg. V pismu, ki ga bodo prebrali na vseh proslavah, in slednjič 25. maja v Beogradu, mladi terjajo hitrejše in doslednejše uresničevanje ciljev revolucije. Terjajo, naj bo delavski razred vladajoči razred. Terjajo, naj družba mladih ne podcenjuje. Hrabri hočejo biti, a tudi modri, demokratični, brezkompromisni, nosilci sedanjosti, ne pripravniki prihodnosti. Sporočajo, da se bodo bojevali. Kakor Tito. D. Z. Žlebir
Do poletja
nov vodovod v Gozdu
Tržič — Delavci Komunalnega podjetja Tržič so lansko jesen napravili drenažo v Gozdu, s čimer so kar za 15 kubičnih metrov povečali zmogljivosti tamkajšnjega vodnega vira. Tudi vodovodne cevi so že kupljene in letos do poletja bodo Gojžani že imeli vodo iz novega vodovoda iz obstoječega vira. Pri izkopu jarkov za cevovod bodo s prostovoljnim delom pomagali tudi krajani. Kot drenažo bo tudi polaganje vodovoda izvedlo Komunalno podjetje Tržič, dd
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Jazz festival na Bledu
Pozornost zbujata dva dogodka. Minuli petek so na Bledu predstavili program prireditev v novi turistični sezoni. Največje pozornosti je bilo deležno vračanje jazz festivala na Bled. Danes v Kranju Gorenjska turistična zveza in Prešernovo gledališče podpisujeta listino o sodelovanju. Oba dogodka imata skupni predznak, prežemanje oziroma vključevanje kulturnih dejavnosti v turistično ponudbo.
Jazz festival se na Bled vrača s svojo tradicionalno, klasično zvrstjo, avantgardna bo ostala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za takšno potezo sta se Društvo slovenskih glasbenikov in Ljubljansko jazzovsko društvo odločila, ker se je zaradi avantgardno s ti vse bolj ožil prostor za nastopanje domačih glasbenikov. Spored blejskega jazz festivala še ni dokončno znan, povemo lahko, da so nastop obljubili veliki jugoslovanski orkestri in ansambli.
Visoko poklicno raven bo imelo letos še več glasbenih koncertov na Bledu. Lani je utrip popestril teden komorne glasbe Idriart, ki ga je tja pripeljal Miha Pogačnik. S prav tako široko mednarodno udeležbo se letos vrača, upajmo, da se bo udomačil tudi na Bledu. Iz Radovljice se letos na Bled seli teden stare baročne glasbe, ki ga pripravlja Klemen Ramovš in ima prav tako mednarodno udeležbo. Seveda se bo zvrstil še niz kulturnih prireditev, našteli smo le najvidnejše.
Bled torej želi postati turistično kulturno središče, ki bo vabljivo za »kvalitetnega« gosta. Množico najrazličnejših prireditev (poleti jih bo na Bledu okoli 250) skuša nadgraditi s kvalitetnimi, predvsem z glasbenimi prireditvami, ki v pisano množico petdeseterih narodov najbolj sodijo. Oklestiti želijo prevelik, letos 85-odstotni delež agencijskih gostov in znova pridobiti več posamičnih, ki vedo, zakaj pridejo prav na Bled, imajo pa praviloma tudi več denarja.
Listinđ*o sodelovanju Gorenjske turistične zveze in Prešernovega gledališča iz Kranja je prvi primer načrtnega sodelovanja turizma in kulture na področju društvene dejavnosti na Gorenjskem. Razraslo naj bi se in dobilo ra-sežnosti v slehernem društvu. Turistična in kulturna društva naj bi se povezovala zaradi obojestranske koristi.
Prežemanje turizma s kulturo, z živo kulturno dejavnostjo, ne zgolj z obiskovanjem muzejev, spomenikov in gradov, bo obogatilo našo turistično ponudbo in ji dalo svojstveno mikavnost. Čim bolj bo naša, pristna, čim bolj bo vrhunska, tem bolj bo gostom ostala v spominu.
M. Volčjak
Zapora prometa v stari Radovljici
Radovljica — Zgledu Škofje Loke in Kranja nameravajo slediti tudi v Radovljici in za promet zapreti staro jedro radovljiškega mesta. Sedanji prometni režim na Linhartovem trgu je nevzdržen, staro mestno jedro je nemalokrat zatrpano s pločevino, kar jemlje »ugled« sicer lepo urejenemu staremu trgu in povzroča sitnosti domačinom.
Linhartov trg naj bi v celoti zaprli za ves tovorni in osebni promet, dovoljen bo le dostavnim in komunalnim vozilom, vozilom prve pomoči in gasilcev. Stanovalci Linhartovega trga ne bodo smeli parkirati na trgu, tisti, ki imajo
garaže, pa bodo morali vozila spravljati vanje. Do pokopališča bo za motorna vozila pot prek Linhartovega trga prepovedana, tja bo moč priti po obvozni cesti Radovljica—Kropa in Cesti svobode. Lastniki vozil, ki stanujejo na Linhartovem trgu, bomo morali imeti vozila označena s posebno nalepko.
Takšen predlog je zdaj v razpravi, tudi na uličnem odboru v starem delu mesta. Prevladuje mnenje, da je prava rešitev za zaporo prometa v starem delu mesta ureditev parkirišč v bližini, kar je predvideno z zazidalnim načrtom.
Višja turistična taksa
Jesenice — Na zadnji seji občinske skupščine so se v jeseniški občini odločili za povišanje turistične takse. Višja turistična taksa bb začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Na območju krajevne skupnosti Kranjska gora bo znašala taksa za tuje goste 100 dinarjev, za otroke od 7. do 15. leta pa 50 dinarjev. V ostalih krajih v občini ter v planinskih postojankah na območju krajevne skupnosti Kranjska gora bo taksa 80 dinarjev za odrasle in 40 dinarjev za otroke. Za domače goste bo taksa za polovico nižja. ^ g
Kranj: gorenjska razstava goveje živine lisaste pasme — Ži-
vinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske je v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami pripravil v soboto v Savskem logu v Kranju gorenjsko razstavo goveje živine lisaste pasme, na kateri je 44 rejcev predstavilo 90 mlajših in starejših krav, prvesnic in telic. Razstava je prikazala rejske dosežke in smeri nadaljnjega razvoja živinoreje na Gorenjskem. -- Na sliki: Med prvesnicami je strokovna komisija prisodila častni zvonec in prvo nagrado Insi, last kmeta Igorja Jamnika iz Zobnice. (Več o razstavi na 16. strani.)
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 16. APRILA P. 1 i
PO JUGOSLAVIJI
Gvajanski predsednik na obisku
Na povabilo predsedstva SFRJ je v nedeljo dopotoval na obisk predsednik republike Gvajane Forbes Burnham. Na beograjskem letališču je gosta iz Gvajane z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Veselin Duranovič. Med večdnevnim obiskom se predsednik Gvajane p6-govarja z našimi najvišjimi državnimi voditelji o sodelovanju med državama, zlasti o gospodarskem področju. Pogovarjajo se tudi o vlogi obeh držav pri uresničevanju novega mednarodnega gospodarskega reda.
Jubilej ljudske vlade
V Splitu je bila v nedeljo slovesnost ob 40-letnici ustanovitve prve hrvaške ljudske vlade. Jubilejni referat na slavnostnem zasedanju hrvaškega sabora je imel predsednik izvršnega sveta Hrvatske Ante Markovič, ki je govoril predvsem o sedanjih aktualnih problemih. »Vzrok za sedanje težave tiči v avtarktičnem razvoju jugoslovanskega gospodarstva, v proizvodnji, ki je usmerjena le na domačo porabo in v gospodarskem razvoju na up,« je dejal in napovedal, da bodo novo petletno obdobje do leta 1990 spremljale omejitve zlasti v investicijski porabi, ki jo bo treba graditi na izkušnjah preteklega obdobja.
Praznik železničarjev
15. april, letošnji praznik železničarjev, so slovenski in istrski železničarji obeležili z različnimi prireditvami. Osrednja je bila včerajšnja spominska slovesnost ob 65-letnici železničarske stavke pred spomenikom na Zaloški cesti v Ljubljani. Pripravili so jo mladi, ki se šolajo za železničarske poklice. Pred tem pa so dopoldne v Festivalni dvorani v Ljubljani 338 delavcem od enaindvaj-settisočlanskega kolektiva Železniškega gospodarstva Ljubljana podelili zlate spominske značke za 30-letiiO delo na železnici.
V razslivnem prostoru Železniškega gospodarstva Ljubljana so včeraj odprli tudi razstavo najboljših del iz mladinskega likovnega in literarnega natečaja Bogo Flandrov-Klusov Joža. Na letošnji natečaj so prejeli rekordno število prispevkov. Iz domala vseh slovenskih in precej istrskih osnovnih šol je prišlo 9170 literarnih prispevkov in 11.343 likovnih prispevkov ter izdelkov ročnih spretnosti; skupaj torej kar 20.513 izdelkov. Razstava najboljših del bo odprta do 25. maja.
Ob dnevu železničarjev so minuli teden tudi v Beogradu podelili letošnje Petnajstoaprilske nagrade Skupnosti Jugoslovanskih železnic. Iz Železniškega gospodarstva Ljubljana so jih dobili skupina pomožnega vlaka tozda za vleko vlakov Ljubljana, tozd za vzdrževanje voz Dobova, tozd za signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave Celje in železniško kulturno umetniško društvo Tine Rožanc iz Ljubljane.
A. Ž.
Se je zveza komunistov upehala?
Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev in mladina iz Radovljice sta imela v četrtek v gosteh Roberta Černeta, predsednika slovenske mladine — Pogovor o problemih, aktualnih ob 13. seji CK ZKJ: zakaj delavci in mladi nočejo v ZK
NAŠ SOGOVORNIK
Radovljica - Po 13. seji CK ZKJ je bilo veliko razprav o upadanju partijskega članstva. Zlasti delavcem in mladini naj bi bila zveza komunistov vse manj zanimiva. Ko so problem načeli ob obisku Roberta Cerneta, predsednika slovenske mladine in člana CK ZKS, v Radovljici, so mladi ugotavljali, da so jim programi ZK tuji, da v njih ni ničesar takega, kar bi mlade privabljalo. Od ZK jih odteguje tudi »nekomunistično« obnašanje komunistov, za katerega je ta generacija še posebej občutljiva. Res je v mnogih primerih tudi oportunizem vzrok, da mladi v času krize ne vstopajo v ZK, vendar jih od dela v partiji odvrača tudi njena neučinkovitost. Do ZK nimajo več pravega zaupanja. V Jugoslaviji bo kmalu milijon mladih brez dela, pripravnike sprejemajo na delo kot ceneno delovno silo, ki po opravljenem pripravniškem stažu dobi delo ali pa tudi ne. Mlade družine zaradi nizkih plač ne morejo do stanovanja. Štipendije ne zagotavljajo zaposlitve. Zaradi eksistenčnih problemov mladih, ki jih kljub stalnemu opozarjanju še vedno ni nihče rešil, je redkejši tudi njihov glas v delegatskih klopeh. Teže jih je zagreti že za delo v mladinski organizaciji. Tako mlade mnogo uspešneje kot ZK in ZSM novačijo druga idejna gibanja.
Že ob 9. seji CK ZKS, namenjeni izključno mladini, je bilo slišati ena-
ke pripombe. Od tedaj do danes se ni veliko spremenilo, česar je kriva tudi slabost ZK. Za pasivnost mladine je iskati razlog tudi v »delu« ZK. Inflacija sestankov brez obvezujočih sklepov in nadaljnje aktivnosti, preobilja nalog, ki jih ZK ob družbeni krizi sprejema na svoja pleča, ob tem pa pozablja na idejnopolitično delo z mladimi, tu tiči vzrok, da ZK v zvezi z mladino izgublja tla pod nogami. Tudi v pojmovanju, da je mladinska organizacija dobra le za proslave in delovne akcije, je razlog, da se mladi od političnega dela obračajo zlasti k družabni aktivnosti.
Komunisti, delavci v neposredni proizvodnji mladim pritrjujejo, da ZK, preobremenjena z različnimi problemi družbe, zasuta s papirjem, postaja birokratska in taka nima časa za mlade in delavce. Namesto številnih analiz, poročil in anket naj bi se partija raje poglobila v odnose med delavci. Ker delavec ne pričakuje posluha in zaslombe od svoje razredne organizacije, se rado zgodi, da se ukloni oportunizmu, da jih je od mojstra v tovarni ne bi dobil po glavi. Metode dela v ZK se morajo spremeniti, so dejali radovljiški komunisti iz neposredne proizvodnje. V mladinski organizaciji pa naj idejno vlogo prevzamejo mladi komunisti, ki so do zdaj z drugimi vred pre več molčali.
D. Z. Žlebir
Mladi za varnost v prometu — Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.prirejajo šolska tekmovanja Kaj veš o prometu, na katerih osnovnošolci in srednješolci primerjajo svoje znanje s tega področja. Minulo soboto sta bili tekmovanji mladih iz kranjske in radovljiške občine. V Kranju seje pri osnovni šoli Stane Žagar na Planini zbralo 27 ekip z 81 tekmovalci iz osnovnih šol in 5 ekip s 23 tekmovalci iz srednjih šol. V skupini 3. in 4. razredov je zmagala ekipa OŠ F. Prešeren iz Kranja, posamično učenec te šole Tomaž Ažman, med 5. in 6. razredi ekipa OŠ. F. Prešeren in njen učenec Goran Tisak, med 7. in 8. razredi ekipa OŠ. S. in J. Mlakar iz Šenčurja in njen učenec Janez Ajdovec, med srednješolci pa druga ekipa kranjske gimnazije in njena dijakinja Mira Pipan. Na republiškem tekmovanju 20. aprila v Titovem Velenju bosta nastopila osnovnošolec Janez Ajdovec in srednješolec Jago Štembergar. Tekmovanja v Bohinjski Bistrici se je udeležilo 48 tekmovalcev iz šestih osnovnih šol v radovljiški občini. V skupini 5. in 6. razredov je bila najuspešnejša OŠ Bratov Zvan iz Gorij in učenec Iztok Čop iz Lesc, v starejši skupini pa je zmagala OŠ Lesce in njen učenec Franci Petek, ki se bo udeležil republiškega tekmovanja. (S) — Foto: S. Saje
PRAVNIK SVETUJE
PONOVNO O RAZŽALITVI P. S. iz Cerkelj
O razžalitvi smo odgovarjali že v prejšnji rubriki. Vas skrbi predvsem rok, v katerem morate vložiti tožbo, saj pravite, da je preteklo že štirinajst dni, odkar vas je znanec razžalil.
Odgovor: Glede roka ni še nič zamujenega. Tožbo je namreč treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko ste zvedeli za kaznivo dejanje in storilca. Tožbo vložite pri enoti Temeljnega sodišča v Kranju.
GRADBENA DELA L. Ž. z Jesenic
Z mojstrom ste se dogovorili, da vam do konca, maja opravi pri gospodarskem poslopju določena gradbena dela. Dogovorjeni ste bili, da prične delati takoj, ko bodo za to primerni vremenski pogoji. Večkrat ste bili pri njem in ga opozarjali, da lahko prične z delom, sedaj pa je na delo poslal le svojega delavca. Delavec pravi, da bo mojster delo nadaljeval sam, ko bo končal neko delo drugje. Sprašujete, kaj morate storiti. Odgovor: Nepravilno boste ravnali, če delavcu ne boste dovolili, da prične z gradbenimi deli. Mojster, s katerim ste se dogovorili za delo, namreč tega dela ni
dolžan osebno opraviti. Pomembno je, da bo delo do roka in brez napak opravljeno.
ODSTRANITEV GRAMOZA T. G. iz Kranja
Pišete, da ste sosedu jeseni dovolili, da je odložil na vaše zemljišče gramoz s ceste. Premislili ste se in bi to zemljišče raje obdelali. Zanima vas, ali lahko zahtevate, da na svoje stroške takoj odstani z vašega zemljišča gramoz?
Odgovor: Od soseda tega ne morete zahtevati, ker ste mu to prej dovolili. Verjetno ne boste uspeli niti s tožbo, ker stanje ne predstavlja oviranja pri izvrševanju lastninske pravice in ni osnove za vzpostavitev prejšnjega stanja, saj ste v namestitev samo pristali.
VIŠINA DODATKOV L. Z. iz Kranja
Zanima vas, koliko znaša varstveni dodatek in koliko dodatek za nego in pomoč invalidnim osebam?
Odgovor: Varstveni dodatek upokojencev, ki zanj izpolnjujejo pogoje, znaša od 20. 3. 1985 dalje 17.425 din mesečno. Ta znesek predstavlja 85 % najnižje pokojninske osnove, ki znaša 20.500 din. Dodatek za tujo nego in pomoč; znaša od 1. 5.1985 dalje 5.550 din mesečno, v primeru ko invalidna oseba potrebuje tujo nego in pomoč za opravljanje vseh svojih osnovnih življenjskih potreb. Če pa potrebuje tujo pomoč in nego le za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, znaša ta dodatek 2.775 din mesečno.
Konkurenca zasebnih obrtnikov je otopela
Minuli teden je Obrtno združenje Radovljica pripravilo pogovor
(
Sode cirai ■mi e V ;
59 zasebnih gostinskih lokalov. V središču pozornosti, je bil seveda pf iveQ metni davek. Pogovarjali smo se z Janezom Pretnarjem, tajniko11 ^ Obrtnega združenja Radovljica. yye \
»Drugod so pogovore z gostinci pripravili kmalu po sprememb«! j obračunavanja prometnega davka. Zakaj ste pri vas počakali?«      tr 2a
»Takšen zbor pripravimo vsako leto, tokrat smo počakali še   jjjj gj spremembe občinskega odloka o davkih občanov, da ne bi govori ^ zgolj o »nesrečnem« prometnem davku. Pred meseci je bilo na njeg" |j0 račun izrečenih veliko hudih besed, zdaj ga gostinci že veliko bo t^j*. umirjeno sprejemajo kot dejstvo. Niso zahtevali ugodnosti, zahtevaj ^e j le izenačitev z družbenim sektorjem. Opozorili so, da bodo varčeva ltlam pri režijskih stroških, kar pomeni, da v sanitarijah ne bo papirja, d mizi čistih prtov in vaz s cvetjem. Zavedajo se, da jih cene ne bodo r*^.. šile, saj življenjski standard upada, tujci pa nas v dveh mesecih ne W $pet do rešili, pravijo. Konkurenca zasebnih gostincev je otopela, saj raz^ v cenah ni več.« ^
»Nesrečni« prometni davek je seveda najbolj prizadel krčmarj* (pQ lokale, kjer točijo predvsem pivo in umetne žgane pijače? ti v ,
»Takšnih je v naši občini manj kot drugod. K pripravljanju hrafl h ^" spodbuja tudi občinski odlok o davkih občanov. Posebne olajšave da)1 &0 ( gostincem, ki v svojem prometu dosegajo več kot 40 odstotkov hran^ipsjte Zvodenela je kategorizacija, ki smo jo zaradi zamrznitve cen spodil j)P jali pred časom. Zdaj so gostinske cene sproščene, skorajda zagotoV ^ ^ bodo tudi v bodoče, zato podeljevanje zvezdic nima več prave moči-'
»Kakšne so novosti občinskega odloka o davkih občanov?« .
»Novosti so v republiškem zakonu in v občinskem odloku, zlaS* na področju razširjene reprodukcije, za tiste torej, ki investirajo. Z*ov ie kon omogoča 25-odstotno znižanje davčne osnove, v občinski odlok P? je vgrajeno dodatno 15-odstotno znižanje davčne osnove za dobo peti^jf-— let, če obrtniki z vlaganjem v proizvodne in storitvene obrtne deja^ * b« nosti povečujejo dohodek, zaposlenost, nadomeščajo uvoz, povečuje)". ces izvoz in kooperacijo. Novost torej spodbuja investiranje in ni zelo sel? u ktivna.« .f*I
»Kaj ste rekli o pripravah na turistično sezono?« Wv
»Inšpektorji so gostince opozorili na čistočo lokalov in na izobeš* ^i nje cenikov, saj so tujci pri cenah še bolj pozorni kot domači gostji; wvi Obravnavali smo program Turistične poslovne skupnost Bled, poseb^ «— prireditve, ki so drage, vendar nujne. Sprejeli smo sklep, da bodo %c \^ stinci sami nekaj prispevali, saj imajo navsezadnje sami koristi 0 njih. Lažje jim bo dati po dva tisoč dinajev, saj Obrtno združenje $ J**' more plačati za vse.« M> Volčjak )fta"
____- bov«
Objave v Uradnem vestniku Gorenjske
Kranj — Z datumom 29. marec je izšla 5. in hkrati letošnja najobsežnejša
številka Uradnega veotnika Gorenjske.
Na tridesetih straneh objavljajo vrsto predpisov vse gorenjske občinske skupščine. Od samoupravnih organov pa objavljata predpise Skupnost otroškega varstva občine Tržič in krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik.
Od pomembnejših objavljenih predpisov občine Jesenice omenimo odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Objavljene so spremenjene stopnje občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač. Z objavljeno odredbo so bile nadalje 1. aprila uveljavljene nove cene vozovnic v mestnem in primestnem prometu v občini.
Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda na območju občine določa precej višje odškodnine pri premembi namembnosti od dosedanjih. Veljati je začel 6. aprila. Precej novosti je tudi v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. #
Med pomembnejšimi predpisi, ki jih objavlja občina Kranj, omenimo odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. Odškodnina ob spremembi namembnosti je od 6. aprila dalje precej višja v primerjavi z dosedanjo. Tudi občina Kranj objavlja odlok o davkih občanov. Zaradi sprememb in novosti pa objavlja kar prečiščeno besedilo. Tako so iz objave razvidni vsi davki na območju občine.
Tudi občina Radovljica v nadaljevanju objavlja odlok o davkih občanov v prečiščenem besedilu. Opozorimo še na odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov, po katerem se povečujejo predpisane stopnje za prodajo alkoholnih pijač, in na odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini. Z odlokom so določene nove cene za uporabo parkirnih prostorov in nove turistične takse, ki bodo veljale prihodnje leto.
Občina Skofja Loka objavlja odredbo, ki se nanaša na nove cene v mestnem avtobusnem prometu. Nove cene vozovnic so začele veljati 15. marca. V nadaljevnaju pa so objavljene tudi spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov v občini Škof ja Loka. Tudi škofjeloška občina objavlja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katerim povečuje stopnjo prometnega davka od prodanih alkoholnih pijač.
Odlok o davkih občanov v prečiščenem besedilu objavlja 'v^tej številki Uradnega vestnika iudi občina fržič, in prav tako tudi spremembe pfomet-nega davka od prodanih al#oholnjh pijač. Opozorimo še na odlok o, poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zem-
1
'«sc
^go NSin ' od ^en >:
ljišč na območju občine. Popr* ^o< gradbena cena za kvadratni meter1 cins novanjske površine, zmanjšana za Sve prečne stroške komunalnega urej' del« zemljišč, na območju občine Tržič1 % 0 ša 35.692 dinarjev. . >-ori.
Tudi občina Tržič objavlja v tej! ii0 2 vilki odlok o odškodnini zaradi SP <^ membe namembnosti kmetijskega ^a gozdnega zemljišča, s katerim bi* ^ no povečuje odškodnine ob sprem«11 tj namembnosti. Tudi tak odlok je v ^ \ veljati 6. aprila. . j3
Skupnost otroškega varstva ob* ^ Tržič objavlja sklep o povišanju de* ^ nih pomoči otrokom. Povišane den*; ari pomoči veljajo od 1. marca letos d8*
Objavljen je še sklep krajevne s-K1! nosti Stara Loka-Podlubnik o razp|j i , referenduma za uvedbo krajevnega X\ moprispevka za asfaltiranje ceste & v harjevo naselje—Pevno od križiš^ Jf Crngrob do vasi Pevno. Referend^ na katerem se bodo odločali o pla^T c nju  samoprispevka  od  1. maia 31. oktobra letos^ _ _
P. S.: Z zapisom o objavljenih pf* sih v zadnji številki Uradnega vest* U Gorenjske smo tokrat resnično 1* ^ le opozorili na nekatere najporrtf' |v nejše. Celotna številka je namreč \ ^ k. obsežna, da bi v Gorenjskem glas^ Hi] drobneje razlagali vse objavljeno » 'pc divo. Zato pa vam svetujemo, da se' |c prej, če se še niste, naročite na UrJ % vestnik Gorenjske na naslov: ČP y *0l Kranj, Moša Pijadeja 1 ali po tele'J & $ na številko 27-960. a 1$ \
\
Počastitev zmagovit® * \ preboja ^
V soboto je bila v Šidu v ^ velika slovesnost in ljudsko 1 rj| rovanje v počastitev pf^J ^v sremske fronte. V slavnos^ ^ govoru je član predsedstva * Nikola Ljubičič spomnil, dar. E zaključku druge svetovne v® ^ Jugoslaviji in njeni armadi^i^ padal pomemben del strateg1^ D j fronte sil protihitlerjevške k<j,^ cije. Tito je poveljeval delu fl $ j te, ki je povezoval zavezuj ti vojske od Podonavja do Apf^ I skega polotoka. Pred zaključi \ operacijami je bilo na ju9^( ^ vanskem bojišču 44 nemškiK £ vizij, desetine drugih nertK k enot in kvizlingov z okoli 70"u b vojaki. Boji na sremski fron" *l trajali približno pol leta. \
__^ ^
,- ^
Opravičilo
V 28. številki Gorenjskega
sa smo na 2. strani objavili ne
kr'
log ob smrti Mitje Valenčiča-S0. ^ ca. Pomotoma je izpadlo ^ \ avtorja nekrologa Ivana J9^ ^ Srečka. Ivanu Janu-Srečku ^ opravičujemo! ^
LAJ. 16. APRILA 1985
NOTRANJA POLITIKA
.3. STRAN @©IMl&Syj©IEnGLAS
drugi reže gospodarju kruh
drugje namenjajo 30 do 40 odstotkov od cene goriva za fi-ciranje cestnega gospodarstva, pri nas pa le še 5 odstotkov — ?8ati bodo o tem začeli razpravo v slovenski skupščini, nato
la
še * !ji >vor» 1
■e0(j v *a normalno vzdrževanje cest, ) bol i P00- še večjim vprašajem, evaj* i nJa zima Je na slovenskih ce-eva1    »požrla« 33 odstotkov sred-j,l ^arnenjenih za celotno letošnje Jo r« ^nJe- v ceste bi bilo treba ta ie W     ^ ^ milijarde dinarjev, da bi aZjj) jJtet takšne, kot so bile pred zi-jjnalize kažejo, da bi za moder-iarj*r0, preplastitve in rekonstruk-cenah decembra lani) morali irajjl r v slovenske ceste 40 milijard ^gjl * dinarjev, da bi jih uredili pri-ran* h   današnjemu povprečnemu )dbi) >s^emu standardu. Če bi začeli ^ J Pomeni to deset let po štiri mi (či.< L, na leto. Kar 27 odstotkov ma-
snih
^ popolne obnove. Trenutno je
^ v zboru republik in pokrajin ter v zveznih organih
ovoi"
edat ^ ~~ Konec minulega leta občin P*an Skupnosti za ceste Slo a prt 6 Za ietos je ostal pri obljubah, liko* Sdanega pokritja negativnih a|b razlik pri Narodni banki Ju-rnbal ^e še n* m zvezni izvršni svet r^bil. da bo povečal bencinski
za ceste. Letošnji plan, ki je I samo na 80-odstotnem stan-
in regionalnih cest je po-
nem stanju 123 mostov, 28 obje treba takoj sanirati.
k P*
>etiV
Bja^- bo šlo tako naprej, bo vse jjej( j cestnih odsekov v Sloveniji sel*pl ukrep o prepovedi prome ufakšen ukrep bodo morali 'l*vjtj letos na cesti čez Vršič. ,eS*?|*>  dotrajanega  mostu bo stj* Povedan promet za avtobuse, ebel g<r
, od^atke, številke, ocene bi še lah-. naštevali in s tem utemeljevali, *stno gospodarstvo ne more več naprej. Rešitev je v doslednem —> |*°vanju zakona o cestah, ki pra-* so le-te osnovno sredstvo vzdr-Cev cest in da mora amortizaci-fotavljati gospodarjenje z ob-"'m cestnim omrežjem. Sred-°d amortizacije danes ni. O ^em viru, kj je povsod v razvi-, ^ razvitejšem svetu na zahodu ?r  nodu v prispevku za ceste v ceni e« 9llls^ega dinarja, pa odloča izvr-
% i V"- Pred 15 leti je znašal pri \fa m     bencinskega dinarja za ce-[ odstotkov, danes je ta delež le ei' h  stoten- Povsod drugje pa še sff? Znaša 3° do 40 odstotkov.
.,etrtek popoldne so o tem raz-,,sjJau na gorenjskem posvetu v ded j?lu skupaj s predstavniki Skup-z h,.2? ceste Slovenije. Popolnoma j^jemljivo je, so poudarili, da ibP 3 izvršni svet sam odloča o ceni
l6%a -kega dinarJa- To pomeni asf *nje gospodarskega dinarja za jav
% Ureditve ob % Nemu štafete če* ^dosti
k,
, ^ranju ,7° veselo
th?nJ — V Četrtek po drugi u foi n^ pričakuje zvezno štafe-> i )h dosti- Tega dne bo od jutra el »t j2ne no^* na Titovem trgu bo-rji ^ružabni program. Že ob de-Q\ J? dopoldne se bo začel za »fo ( *e in pionirje. Malčki bodo l^sialt risali podobe mladosti, I sti in miru, pridružili se jim ^Ij0 tudi člani klubov OZN. Ves 0^° po prireditvenem prostoru g ^a glasba, ob pol dvanajstih ^ ta Oc,o otroci videli lutkovno
f^.Pol enih se bodo začeli pri-L Jati na sprejem štafete na i^ern trgu. Nastopili bodo kanuji (Dušan Josevskil, glasbe-^upine (Apokalipsa), plesne
* il,ne (jazz balet z Gimnazije) Utfoi 0ve2
q ko se nosilec štafete mlado-
ij'4%1 % jh^0 pret
oristi z Visokega. Program 0b j Povezoval igralec Janez Dolini* ur- ---__i.^;
i^Pravi s Titovega trga proti j^Irii, se bo na prireditvenem a-toru razvilo kolo. Vodili ga v! folkloristi iz doma JLA. 15. ure naprej  bo igrala "jp &a po zvočniku, pod večer pa 1 »Rastopila dramska skupina ^gledališča Čel cesto s Švigo-/ 1^. • Zvečer bo za ples igral do-ansambel Modrina, med od-^ bodo jazz baletniki pokazali iv J plesnih točk, moderator y 'i^ama pa bo Miran Šubic. Na t gu bodo gostinci posta-( lijjj^'ze in stojnice,da bo mogoče C It si     P°Pi*i m prigrizniti. Tudi l ^Q!f °em vremenu prireditev ne lv.ppadla. Preselili jo bodo v De-Izidom. D. j,
splošno porabo. Predstavnica iz Škofje Loke je celo rekla, da bi temu lahko rekli kar kraja. Nevzdržno je, da občinski, nesistemski viri na Gorenjskem zdaj že celo presegajo zakonske vire za gospodarjenje s cestami. Namesto da bi razbremenjevali gospodarstvo, ga zavestno še dodatno obremenjujemo.
Na gorenjskem posvetu so se zavzeli, da je treba o tem takoj začeti razpravo v slovenski skupščini. Zahtevo o doslednem spoštovanju zakona o cestah pa naj slovenski delegati dajo na dnevni red v zboru republik in pokrajin in drugih zveznih organih. Razen tega so na posvetu zahtevali, da je letos treba nadaljevati z vsemi lani začetimi deli na gorenjskih cestah (Bohinjska cesta, tiranska cesta) in na delih, ki so bila iz lanskega programa prenesena v letošnjega. A. Žalar
Zaskrbljeni turistični delavci
Z novo avtocesto bo Kranj še bolj skrit za turiste — Kranj je umazano mesto — Stari del mesta obnavljajo prepočasi — Kaj je bilo doseženo z zaporo mesta — Drobljenje turistične takse siromasi društvo in kraj — Pobratenje med turističnima društvoma Kranj in Žirovnica
Kranj — Turistično društvo Kranj je bilo lani zelo delavno, akcije so potekale po programu — odvoz kosovnega materiala, očiščevalna akcija po Kranju, promenadni koncerti in nastop folklorne skupine v mestu, sodelovanje na igrah brez meja na Bledu in doseženo prvo mesto, sodelovanje na razstavi cvetja v Cerkljah, organizacija folklornih nastopov za občinski praznik, izlet za turistične podmladkarje in predavanja o pticah, o kulturnih znamenitostih Kranja in okolice, ocenjevanje izložb v mestu ob novem letu, organizacija spominskega teka v Vrbo 8. februarja, pustna povorka, postavitev opozorilnega panoja z načrtom ulic in panoramske karte Kranja. Turistično društvo redno opravlja tudi ostalo delo, kot je prodaja spominkov in turističnih edicij, oddajanje turističnih sob in podobno.
Letna konferenca 28. marca je navrgla vrsto problemov, s katerimi se srečuje društvo. Kranjske turistične delavce skrbi prihodnost, ki jo prinaša nova avtocesta. Kranj bo obšla še bolj, kot ga je prva obvoznica. Dobro bo treba označiti odcepe v mesto, ob cesti pa postaviti več panojev s podobo Kranja, predvsem s poudarjenim starim obzidjem in brambnimi stolpi, kar danes privlači turista. Seveda pa bo treba Kranj tudi temeljito očistiti. Avtobusna postaja je leglo umazanije in taka slika se vleče skozi vse mesto do Pun-grata. Prav tam, kjer so razgledne točke za turiste, je zanje najmanj poskrbljeno in največ je umazanije. Umazana je tudi tržnica. Komunalni servis, ki. pobira denar za tržnico, bi jo moral tudi pospravljati in skrbeti za pravočasen odvoz zabojev s smetmi.
Pungrat, pravijo turistični delavci, je največji problem. Iz starega dela mesta so se prvotni meščani v glavnem izselili in danes tu nihče ne skrbi za či-
stočo. Lani, ko je tod turistično društvo organiziralo očiščevalno akcijo, se je je udeležila ena sama meščanka. Komunalni delavci ta del mesta slabo čistijo. Pungrat bi moral biti urejen kot Ljubljanski grad. Prav takšna razgledna točka je, a ostaja povsem pozabljen.
V mestu bi morali turistom nuditi nekaj več. Galerije imamo, za razstave lepo skrbimo, tudi gostinska ponudba je zadovoljiva in nekaj prijetnih buti-čnih prodajaln je že tu, manjka pa, na primer, dobro založena prodajalna spominkov, domačih pletenin, ročnih del in podobnega.
Turistični delavci so se spraševali, kaj je bilo storjeno z zaporo mesta. Naredili bodo anketo med gostinci in trgovci, da bodo povedali, kako zaporo občutijo oni. V Kranju ni več toliko vrveža, kot pred zaporo. Če je mesto tako prazno, kot je danes, tu ne more biti ne življenja ne prometa. Ob zapori smo pozabili tudi na cestno signalizacijo. Danes niti domačin ne ve, še manj pa tujec, kako naj pride s Planine v Kranj in obratno. Kako naj turist pride v stari del Kranja? Samo zaprli smo ga, ničesar drugega nismo naredili.
Turistična taksa je danes tako razdrobljena, da ima od nje turistično društvo bore malo. Pobiramo jo zato, da bi prihodnjo sezono gostu lahko več nudili. Zdaj pa je je prav gost najmanj deležen.
Na konferenci društva je bila. dana tudi pobuda za pobratenje turističnih društev Kranja in Žirovnice. Kraja druži Prešernov spomin. Vsakoletni tek iz Kranja do Vrbe ob Prešernovem dnevu je spletel tesnejše vezi med turističnimi delavci obeh krajev. Na naslednjem občnem zboru Turističnega društva Žirovnica bodo verjetno že podpisali listino o pobratenju.
D. Dolenc
K obrambno zaščitnim nalogam sodi tudi obveščanje
Ljubljana — Pregled aktualnih vprašanj v obveščanju javnosti o uresničevanju in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bil povod za povor z novinarji s tega področja in uredniki notranjih rubrik, ki sta ga 11. aprila sklicala izvršni sekretar za SLO in DS ter izvršni sekretar za informati-vno-propagandno dejavnost pri predsedstvu CK ZKS Bojan Fertin in Slavko Gerič. Srečanja se je med drugimi udeležil tudi član predsedstva SRS Lojze Briški.
Nadaljnji razvoj SLO in DS ter njegovo podružbljanje sta v marsičem povezana z uresničevanjem vloge sredstev javnega obveščanja, so ugotovili med pogovorom in oceniti, da obenem velja tudi obratna povezanost. Namreč, tisk in drugi mediji obveščanja pomembno vplivajo na delovanje oziroma stopnjo podruž-bljenosti SLO in DS. Prav zato ne sme biti vseeno, ali je ta medsebojni odnos dograjen, in kolikšne rezultate daje.
Kljub temu da je obveščanje o bistvenih elementih obrambe in zaščite v zadnjem obdobju boljše, je pri tem še vedno nekaj šibkih točk. Številni nosile' obveščanja nimajo izdelanih kakovostnih programov, zato je informiranje pomanjkljivo. Položaj otežuje praksa, da imajo celovite informacije o vprašanjih SLO in DS v glavnem le v pristojnih strokovnih telesih. Pri virih informiranja se po-
gosto zatakne, pa naj gre za dajanje avtentičnih in hitrih informacij ali za označevanje gradiv z raznimi stopnjami tajnosti. Posamezni nosilci nalog'splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite večkrat tudi ne čutijo potrebe po informiranju. Pri tem bi lahko veliko pripomogli novinarji sami, žal pa jim prav na tem področju manjka strokovna usposobljenost.
Na osnovi pogovora so izluščili nekaj predlogov, z uresničitvijo katerih bi izboljšali sedanje razmere. Vsebinske zasnove javnih glasil je treba, če to narekuje položaj, dopolniti in sprejeti konkretne programe dela za spremljanje obrambno zaščitne problematike. V uredništvih bo treba nameniti več pozornosti tudi kadrovski politiki oziroma ustreznemu strokovnemu usposabljanju novinarjev. Pri Društvu novinarjev Slovenije bo nujno ponovno oživiti delo sekcije novinarjev za SLO in DS. Najbolj nujno pa je, kot so naglasih udeleženci pogovora v CK ZKS, zagotoviti živ stik med novinarji in nosilci obrambno zaščitnih dejavnosti. Le-ti morajo, še posebej to velja za republiška upravna telesa, organizirati redne strokovne posvete ter se na njih z novinarji dogovoriti o nosilnih temah obveščanja in obenem izmenjati mnenja o aktualnih vprašanjih na področju SLO in DS.
S. Saje
Prejeli smo:
Pojasnilo k članku Danice Žlebir z naslovom Nedoraslo otroško varstvo
Danica Žlebir v omenjenem članku povzema razpravo s posveta Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko o možnostih nadaljnjega razvoja otroškega varstva. Ker je v članku navedenih nekaj dezinformacij, ki povzročajo nejasnosti pri tolmačenju pravic in obveznosti staršev po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, v zvezi s tem posredujemo pojasnilo.
V članku so netočno prikazane obveznosti staršev k stroškom v WO Kranj. Doslej so starši prispevali k oskrbnim stroškom na podlagi dohodkovnih cenzusov, ki jih je vsako leto določila skupščina skupnosti otroškega varstva. S politiko subvencioniranja oskrbnin v WO smo tako v večji meri pomagali družinam z nizkimi osebnimi dohodki. Polno ceno (60 % ekonomske cene) je doslej plačevalo 24 % staršev, 13% ima znižano oskrbnino, 3 % pa jih ima popolnoma brezplačno vzgojo in varstvo.
S 1. 5. 1985 se bo znižala udeležba staršev k ekonomski ceni s 60 % na 55 %, razen tega pa bo v skladu s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic na novo odmerjen tudi prispevek staršev glede na dosežen povprečni osebni dohodek na družinskega člana v preteklem letu. Starši, ki so imeli leta 1984 povprečni OD na družinskega člana manjši od 19.500,00 din bodo uveljavljali subvencijo k oskrbnim stroškom, starši, ki presegajo ta znesek, pa bodo prispevali 35 % dohodka na družinskega člana, vendar ne več kot je polna cena oskrbnine za vrtec (55 % ekonomske cene).
Polna cena bo od 1. 5. za otroke od 2—7 let 6.250,00 din.
Strokovna služba SIS občine Kranj
Nedelavnih ni treba v ZK
Majska seja občinskega komiteja ZKS Kranj bb v celoti namenjena oceni aktivnosti in odgovornosti kranjskih komunistov — Da je to potrebno, ni pokazala le nesklepčnost letne programske seje, pač pa nedelavnost nekaterih osnovnih organizacij v daljšem obdobju — V petek je konferenca zaključila delo s sprejemom dokumentov programske seje in z izvolitvijo dveh novih članov občinskega komiteja
Kranj — Prav nič ni prijeten občutek, da je med letnimi sejami občinskih organizacij ZK v Sloveniji (vsaj doslej) le kranjska doživela nesklepčnost. Verjetno pa to ni edini vzrok, da so se kranjski komunisti odločili na majski seji občinskega komiteja kritično oceniti aktivnost komunistov v osnovnih organizacijah ZK.
Diferenciacija med člani ZK naj bi se ne začela le zaradi tega, ker nekateri delegati niso prišli na letno programsko sejo ali pa, ker so nekateri predčasno odšli. Zadnje čase namreč tudi v kranjski občini glasneje poudarjajo, da je treba pokazati mla-čnost, oportunizem in nedelavnost med članstvom, kar še posebej velja za nekatere osnovne organizacije. Slabosti so v lastnih vrstah, ne dogajajo se samo drugim. To seveda zahteva od slehernega člana kaj drugega kot nepartijsko obnašanje in neizpolnjevanje sprejetih sklepov, je ob nadaljevanju letne seje občinske organizacije ZKS Kranj poudaril Stane Pirnat, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj.
Že lani se je v nekaterih osnovnih organizacijah ZK v kranjski občini pokazala izrazita nedelavnost. To velja tako za organiziranje razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ, saj je ponekod niso organizirali. Ponekod — točneje v 60 osnovnih organizacijah — že lani niso zagotovili udeležbe delegata na letni program-
ski seji občinske organizacije ZKS Kranj. Osnovne organizacije naj bi obravnavale tiste delegate, ki se niso udeležili letne seje. To pobudo je upoštevala le ena osnovna organizacija ZK in nediscipliniranemu delegatu izrekla tovariško kritiko, vsem ostalim se tak pojav očitno ni zdel dovolj pomemben. Če k temu dodamo še vrsto ostalih »mlačnosti,« ki se ponekod kar kopičijo, je jasno, da je treba takšnemu stanju narediti piko. Če ne drugače, tudi z izključitvami. Zveza komunistov ni organizacija za ljudi, ki se ne znajo ali nočejo boriti za uveljavljanje sklepov ZK tudi v praksi. Tako kot drugod so tudi kranjski komunisti že nekajkrat govorili o tem, da ZK ni za karieriste, sopotnike, ki so komunisti le na papirju. Zdaj pa so očitno odločeni, da take člane ZK brez škode pogreši.
Ali so na kaj takega v osnovnih organizacijah pripravljeni, se bo pokazalo že ta mesec. Do konca aprila mora namreč 30 osnovnih organizacij, katerih delegat ni prišel na letno programsko sejo, in 59 organizacij, katerih delegat je predčasno odšel s seje, to neodgovornost obravnavati in v skladu za zahtevo predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj tudi izreči vzgojno-politični ukrep. Tak ukrep je za manjkajoče člane občinskega komiteja ZKS Kranj in njegovih organov izrekla v petek že konferenca. j l M.
Celodnevne šole (začasno) ne bo
V jeseni bo Kranj verjetno začasno izgubil eno od treh celodnevnih osnovnih šol — Osnovna šola Bratstvo in enotnost na Planini se bo morala povečati za štiri nove oddelke, to pa omogoča le dvoizmenski pouk — Sprememba naj bi veljala približno dve leti, oziroma do zgraditve tretje osnovne šole na Planini
Kranj — To, kar je bilo v zadnjem letu pravzaprav ves čas v zraku, se bo očitno z novim šolskim letom uresničilo: osnovna šola Bratstvo in enotnost na Planini bo v jeseni začela delati kot dvoizmenska osnovna šola. Stiska s šolskim prostorom se namreč v kranjski občini na mestnem področju kaže že vsaj dve leti. Zaradi tega je morala sedanja celodnevna šola na Planini z drugačno organizacijo pouka, nekakšno inačico dvoizmenskega dela, že doslej reševati problem šolskega prostora. V jeseni bo šola večja še za dva nova oddelka, tako da bo šolarjev več kot 1000. To je za dobro četrtino več, kot je zmogljivost celodnevne šole. Takšna prožnejša organizacija pouka je v tem šolskem letu še lahko podaljšala organizacijo celodnevne šole, v naslednjem pa niti to ne bi
več pomagalo. V Kranju poudarjajo, da se za takšne spremembe odločajo začasno, za približno dve leti. V tem času naj bi na Planini zrasla nova osnovna šola, katere gradnja se je odlagala že nekaj let.
Šolskega prostora pa zmanjkuje tudi v ostalih osnovnih šolah v mestu, medtem ko ga je v podeželskih dovolj. Le-te so že zdaj, tako kot na primer šola na Oreh-ku, pomagale reševati prostorsko stisko šol na Planini, saj sta se dva oddelka šolarjev s Planine vozila na Orehek. Čeprav točnih številk o vpisu novincev v šolo še ni, pa z osnovnih šol že opozarjajo, da bo v razredih več otrok, kot dovoljujejo normativi. To za nižje razrede pomeni tudi po 36 otrok v enem oddelku. Razen tega pa šole opozarjajo, da že nekaj časa ne morejo širiti oddelkov podaljšanega bivanja, kar je tudi ena od oblik priprave šol za prehod na celodnevno šolo. Takšno stanje je tudi v osnovnih šolah v krajevnih skupnostih Zlato polje in Center, kjer se zadnje čase ponovno povečuje število šoloobveznih otrok. Zato se v šolah v mestu že boje, da bodo v nasprotju s podružničnimi šolami, kjer pouk lahko poteka brez gneče v šolskih klopeh, sčasoma ponekod morali znova razmišljati o uvedbi tretje izmene.
L. M.
GLAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 16. APRlUp^
Števec — najpomembnejši izvoz
Iskra Kibernetika bo letos izvozila več kot polovico proizvodnje, od tega največ števcev -— Nezadovoljni z lanskim izvozom ga letos povečujejo za 25 odstotkov — Razen proizvodnje števcev imajo tudi druge, prav tako izvozno zanimive programe, nekatere pa še pripravljajo — Razvojni načrti že zdaj zahtevajo boljšo izobrazbeno strukturo, saj bi morali na leto zaposliti po 30 novih strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo
Kranj — Čeprav je lani Iskra Ki-    dijo visoko integrirani računalniški
bernetika povečala izvoz svojih izdelkov, fizično se je povečal za okoli 5 odstotkov, vrednost izvoza vendarle ni prinesla pričakovanih rezultatov. Odnos med ameriškim dolarjem in evropskimi valutami je zaradi znanega nenormalnega drsenja vplival na, izvozni devizni izkupiček ne le v Iskri Kibernetiki, pač pa še v marsikateri drugi delovni organizaciji pri nas.
Letošnji izvozni plan je za Iskro Kibernetiko izreden v primerjavi z lani. Nobena druga delovna organizacija v sozdu Iskra namreč ne planira tolikšnega, to je 25 odstotnega do večanj a izvoza.
»Na tuje bomo letos prodali za 28 milijonov dolarjev izdelkov,« je razložil izvozne plane Kibernetike direktor dipl. ing. Peter Kobal.« Tri če-trine izvoza je namenjeno konvertibilnemu trgu, od katerega si zato nadejamo 22 milijonov dolarjev za na še izdelke. Le-te prodajamo v 35 državah vseh kontinentov, razen V Severno Ameriko, na vzhodu pa je kupec naših izdelkov le Albanija.«
• Izvozni izdelek številka ena je za Iskro Kibernetiko števec. Najbrž bo tako še nekaj časa?
»Od dobre polovice proizvodnje, ki jo prodamo na tuje, so števci še vedno na prvem mestu. Morda je zanimivo, da se na zahodnonemškem tržišču, kamor smo pred dvema letoma prodali že milijonti števec, držimo že okoli 12 let. Vendar pa nikakor ne na račun nizkih cen. Celo nasprotno: izdelke prodajamo po ugodni ceni, le kakšen odstotek nižji, kot jo imajo nemški proizvajalci. To je le eden od razlogov, da smo si ustvarili ime na zahodnonemškem tržišču, važnejši pa so seveda kvaliteta izdelkov, dobavni roki in drugo. Lani je bilo pravzaprav rekordno leto, saj smo v Zah. Nemčiji prodali kar 120.000 števcev, kar je približno 15 odstotkov.vseh števcev, ki jih pokupi to veliko tržišče. Za primerjavo naj povem, da smo po svetovni statistiki med osmim in devetim mestom v proizvodnji števcev.«
Razen števcev Iskra Kibernetika uspešno prodaja na tujem konvertibilnem trgu še optične aparate, kot so na primer grafoskopi iz ljubljanske Vege: teh naj bi letos prodali za okroglih 5 milijonov dolarjev. Med izvoznimi izdelki so še industrijska stikala in merilni instrumenti. Čeprav v prvih treh mesecih letos še niso dosegli načrtovanega izvoza, si zaradi pičlih dveh odstotkov pod planom ne delajo ravno prevelikih skrbi, saj nameravajo sicer napeti izvozni plan »ujeti« že do polletja.
• Nedavno so v Iskri Kibernetiki modernizirali in razširili proizvodnjo števcev, zdaj pa že razmišljajo o novih programih. Kateri so najzanimivejši?
»Prav zdaj je najaktualnejši projekt širitve merilnih instrumentov v Otočah,« pravi ing. Kobal. »Sem so-
instrumenti, ki so široko uporabni, tudi prenosni. Zdaj že teče poskusna proizvodnja iskraskopa, kot smo ga imenovali, predstavili pa smo ga že na mednarodnih sejmih in zbudili zanimanje. Konec tega leta naj bi bila okoli 800 milijonov novih din vredna investicija že zaključena, na leto pa naj bi izdelali okoli 2000 takšnih instrumentov. Med zanimivimi prihodnjimi projekti je na primer tudi grafoskop, ki bi lahko povezal tudi lastnosti iskraskopa. V razvoj no-ra-ziskovalnem oddelku veliko pozornosti namenjajo tudi projektu za merjenje energetske porabe in distribucije energije.«
• Za uveljavljanje takšnih novih programov so med drugim potrebni
tudi kadri. Tudi Iskri Kibernetiki prav tu ne gre brez težav.
»Res so kadri očitno največji problem. Načrtujemo boljše gospodarjenje z denarjem, saj bomo najkasneje v dveh letih z novim centralnim računalnikom uredili informacijski < sistem za celovito materialno poslovanje, od česar si obetamo precejšnje prihranke. Izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih je težja naloga. Že danes bi potrebovali namesto sedanjih 7 odstotkov kadrov z višjo in visoko izobrazbo okoli 10 do 12 odstotkov. Te zamude v kratkem ne bo mogoče nadoknaditi, vsaj
s štipendiranjem ne, saj štipendije za te stopnje vedno ostajajo nepode-ljene. Spodbujamo tudi izobraževanje ob delu, z novo šolo na Zlatem polju bodo za to tudi boljši pogoji. Novi proizvodni programi so prav gotovo tudi zelo zanimivi za mlade. Morda se bodo bolj kot doslej odločali za študij tehnike na višjih stopnjah.«
L. M.
Cilj je v preusmeritvi
Ob zmanjševanju ekonomsko neutemeljenega izvoza bi pri sedanji vrsti proizvodnje v jeseniški občini beležili v prihodnje le še neugodnejši rezultat pri pokrivanju uvoza z izvozom — Rezerve so tudi v turizmu
Jesenice — Še sredi minulega leta je bila slika gospodarjenja v jeseniški občini zelo slaba. Kar 61 odstotkov doseženega družbenega proizvoda v gospodastvu namreč predstavlja Železarna. Ta pa je polletje sklenila s precejšnjo izgubo. Tako se je celotna občina, kar zadeva gospodarjenje, znašla na repu lestvice med gorenjskimi občinami. Po rasti doseženega dohodka pa so bili celo med zadnjimi v Sloveniji. Seveda se . je to zelo poznalo tudi na drugih področjih kot so zdravstvo, šolstvo itd.
V drugem polletju pa so se rezultati začeli popravljati. Predvsem v zadnjem tromesečju, in spet zaradi Železarne, je bila slika bistveno drugačna. V Železarni so namreč sprejeli sredi leta nekatere ukrepe, ki so precej pripomogli k izboljšanju stanja. Najbolj pa je k temu pripomoglo povečanje prodajnih cen. Ob tem velja poudariti, da so v Železarni lani prodali za 2,7 odstotka več jekla kot leto prej.
Oglejmo si še nekaj številk. Industrijska proizvodnja v občini se je lani povečala za 3,4 odstotka. Razkorak med tako imenovanimi vhodnimi in izhodnimi cenami se je zmanjšal. Rast doseženega dohodka je celo presegla gorenjsko poprečje, vendar pa se je doseženi dohodek v primerjavi z letom 1983 realno zmanjšal kar za 2,97 odstotka. Tudi doseženi družbeni proizvod se je znižal za 2,35 odstotka. Akumulacija se je realno povečala za dobrih 15 odstotkov, ugoden pa je podatek, da so se sredstva minimalne amortizacije povečala za 60 odstotkov. Tako so pri tem nekako ohranili realno vrednost iz leta 1983. V vseh drugih gorenjskih občinah se je namreč precej zmanjšala.
Kar zadeva delež izvoza v celotnem prihodku, so v občini na zad-
njem mestu na Gorenjskem. To je seveda pogojeno s sedanjim sestavom jeseniškega gospodarstva. Širša družbena usmeritev namreč narekuje povečevanje izvoza tako imenovanih izdelkov višjih stopenj predelave. Tovrstnih izdelkov pa danes v jeseniški občini ni veliko. Pomemben pa je tudi podatek, da je bilo lani kar 84 odstotkov celotnega izvoza ustvarjenega v Železarni. Le-ta pa v prihodnje izvoza ne more povečevati v nedogled. Že zdaj je nameč izvažanje nekaterih izdelkov pomenilo zanje čisto izgubo.
Če koga, potem na Gorenjskem jeseniško gospodarstvo najbrž med prvimi čaka čimprejšnja preusmeritev. Zunanjetrgovinska bilanca v občini je namreč že zdaj negativna. V prihodnje pa bo ta razkorak ob sedanjem sestavu proizvodnje še večji; posebno še, če naj bi bistveno omejili ekonomsko neutemeljen izvoz izdelkov. V Železarni se tega tudi zavedajo in med nalogami, ki so si jih zadali, je tudi povečanje asortimana izdelkov in dohodkovno povezovanje.
Osnovna usmeritev, ki je nedvomno tudi rešitev, je predvsem v pospešeni preusmeritvi kovinsko-predelo-valne dejavnosti v občini. O tem se v občini že nekaj časa pogovarjajo, vendar bistvenih premikov še ni. Takšna je bila ocena na nedavni občinski programski konferenci zveze komunistov in enaka je ugotovitev z zadnje seje izvršnega sveta. Vendar pa za besedičenje .zdaj ni več časa. Na tem področju so potrebni nekateri hitri premiki, ki bodo v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju zagotavljali postopno rast.
Druga velika rezerva, ki jo jeseniška občina nedvomno ima, pa je razvoj turizma. a. Žalar
'kor Beg
Združitev je tudi rešitev
Ob izteku enoletnega ukrepa družbenega varstva v Kovin' y* servisu Jesenice se bodo delavci Kovinoservisa in Kovina i petek odločali o združitvi OG
Jesenice — »Ko smo pred letom dni predlagali ukrep družbene varstva v Kovinoservisu Jesenice, sta bili le dve možnosti: rešitev ali jO" kvidacija. Začasni kolektivni poslovodni organ je po letu dni našel tretjo: združitev Kovinoservisa s Kovinom Jesenice« je na zadnji * ^ izvršnega sveta Jesenice ugotovil predsednik Srečko Mlinaric, ko ^ ov le-ta obravnaval poročilo o ukrepu družbenega varstva v Kovi» ^a servisu. isemn Za ukrep družbenega varstva v Kovinoservisu Jesenice se je ib [jU(jj , združenega dela občinske skupščine odločil iz več razlogov. Gospod' ski rezultati so od 1980. do 1983. leta v tej delovni organizaciji zelo J k glasi hali. Zaradi zmanjšanega obsega del so se znižali osebni dohodki, vsako je povzročilo v delovni organizaciji precejšnjo fluktuacijo. PoslabŠ* m so ] se je disciplina, odnosi med delavci niso bili dobri in šepalo je d« rni šk< družbenopolitičnih organizacij. Ce je
Po imenovanju začasnega kolektivnega poslovodnega organa, & toli, n terega predsednik je Franjo Kragolnik, so se razmere v delovni ofl Ida n nizaciji začele počasi normalizirati. Sodelovanje z Železarno se 'Sol n okrepilo in izkazalo se je, da bi le-to moralo biti tudi v prihodnje ustf **o bn . ritev. Okrepilo se je tudi sodelovanje s Tehničnim birojem Jesen'1 : bolr Tako se je v tem času v Kovinoservisu izboljšala organizacija dela,1 'da lovna disciplina, povečalo se je število zaposlenih v delavnici, zmanj ^lz& la se je režija in s povečanjem osebnih dohodkov so zaustavili tu °r-fluktuacijo. j£™ Izvršni svet je ugotovil, da doseženi rezultati v obdobju družbei ^ -e ga varstva kažejo, da so se v delovni organizaciji uspešno prilagod orano spremenjenim razmeram gospodarjenja. Seveda pa to še ne zago ivir> j( vlja ustrezne rasti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Osebni & i. v'sa hodki namreč še vedno zaostajajo in nevarnost fluktuacije še ni odp1 &tvje j vijena. Razen tega Kovinoservis v prihodnjem obdobju ni sam spo' ftaša ben zagotoviti lastnih in bančnih sredstev za izgradnjo novih posli 4i 0(jp nih prostorov. Ima namreč velike potrebe po obnavljanju opreme, ki jve in že 84-odstotno odpisana. Ni kadrovskih in finančnih možnosti za oN '6 Zla kovanje novega proizvodnega programa. h Vse te ugotovitve iz elaborata so začasni kolektivni poslovodni" P gp gan tudi navedle k razmišljanju o združitvi Kovinoservisa z deloV uv^1 organizacijo Kovin Jesenice. S tem bi združili razpoložljivo delo (k ^ re dre) in sredstva za uspešnejše obvladovanje tako tekoče proizvodu °YjJ kot za dolgoročni razvoj. Sedanje zmogljivosti v obeh delovnih orgal ^ j*1 zacijah bi lahko bolje izkoristili, s tem pa povečali ekonomičnost |a^.^ rentabilnost. Kovinoservis pa bi se s pomočjo poslovnih prostorov p b vina rešil tudi svoje prostorske stiske. Osnovni proizvodni progra| eritur po združitvi bi bili hlevska oprema, opaži in kovinska galanterij' led, k Slednja še posebej daje možnosti za zaposlovanje ženske delovne sil* hjski Izvršni svet, ki je ugodno ocenil delo začasnega kolektivnega P tisnil slovodnega organa v Kovinoservisu, zato tudi podpira predlog o zd^ Unišn žitvi Kovinoservisa v delovno organizacijo Kovin. Dosedanje razpraj 'Ostor so pokazale, da se za takšen predlog zavzemajo tudi delavci v obeh o v I lovnih organizacijah. Dokončno pa se bodo o tem odločali na refer«1 |°vai dumu, ki bo v petek, 19. aprila. Po tem pa naj bi izvršni svet tudi pr*: obli. lagal zboru združenega dela ukinitev ukrepa družbenega varstva ^b s
Kovinoservisu.
A. Žalar
Od 739 letos 318 stanovanj
V tem srednjeročnem obdobju bo v kranjski občini zgrajeni 14 odstotkov manj stanovanj, kot so načrtovali
goi
Kranj — Z lani začeto blokovno stanovanjsko gradnjo na Planini III bodo letos vsaj deloma omilili primanjkljaj v tem srednjeročnem obdobju načrtovane izgradnje stanovanj. Po programu bi namreč morali do konca tega leta zgraditi 1907 stanovanj, zgradili pa jih bodo 1643. Zaostanek pripisujejo zamudam zaradi usklajevanja načrtov z novimi zakonskimi predpisi o zaščiti kmetijskih zemljišč.
Na Planini III bo po programu zgrajenih 739 stanovanj. Za zdaj gradnja dobro napreduje in kot kaže, bo letos res zgrajenih 318 stanovanj. Poleg omenjenih bodo v soseski Planina III letos gradili še 353 stanovanj, ki bodo zgrajena v prihodnjih dveh letih. Gradnje se nameravajo lotiti tudi na območju toplarne na Planini, kjer je predvidenih 54 stanovanj. Razen tega je na območju Gradbinčevih blokov predvi-
denih 36 stanovanj in na Zlatem 19
Letos pa bodo v Kranju nadi tudi s prenovo starih hiš, v katei do uredili stanovanja in lokale, se je že začela gradnja treh stafl1 na Maistrovem 13. V hiši Pot nd,fc~ dvor 2 bodo prav tako zgradili    ^ 1
carjevi 22 pa tri podstrešna sta^n
novanja in poslovna prostora,
nja. Pripravljajo pa tudi že dok^'g* tacijo nekaterih drugih hiš in oW POi v starem delu mesta. i* 1
V prihodnjem srednjeročnem oj :|ski ju bo gradnja stanovanj v kranjs* ^c« čini precej večja izven mestneg? (, te< močja kot doslej. Še vedno naj t>! .*es največ družbenih stanovanj zgraJ j.vš< na mestnem območju. Po profjj J1^ naj bi do 1990. leta zgradili 1590 f J uj vanj v večdružinskih objektih o&\ , iD( blokih. A. Ž*Cca
Ivri
Ponekod gre prepočasi
Naloge iz načrta dolgoročnega programa uresničevanja stabilizacije v škofjeloško občini na mnogih področjih slabo uresničujejo — Veliko je bilo narejenega na področju kmetijstva, pri izgradnji telefonije, gradijo plinovod, oskrba prebivalstva je zadovoljiva, izdelan je program razvoja trgovine ■— Tudi v industriji ponekod zelo dobro delajo, v celoti pa ocenjujejo, da gospodarstvo še ni popolnoma izkoristilo rezerv in zmogljivosti
Škofja Loka — Naloge » z načrta uresničevanja dolgoročnega stabilizacijskega programa v celoti slabo uresničujejo. Družbeni proizvod pada že tretje leto zapored, izvoz se povečuje, vendar manj kot je bilo planirano, pri prestrukturiranju gospodarstva je bilo narejena malo, kadrovska struktura zaposlenih se ne popravlja, povečujejo se izgube itd. Vrsta konkretnih nalog, ki so jih opredelili v načrtu, sprejet je bil konec leta 1983, še ni uresničenih.
V načrt so leta 1983 zapisali, da bo proizvodnja hrane in krme za živino povečana z intenzivnejšo izrabo zemlje ter večjo tržnostjo proizvodnje. Zato naj bi že do konca leta 1983 pripravili program večanja proizvodnje krme za živino, skupaj s tehnologijo pridelovanja, zagotavljanjem gnojil in zaščitnih sredstev. V ta program je treba vključiti 4464 ha pašnikov in travnikov. Hkrati pa je treba razmejiti interese kmetijstva in gozdarstva na zaraščajočih površinah (317 ha) in izdelati program za ustrezno izkoriščenost. Zagotoviti je treba tudi čim intenzivnejšo obdelavo vseh kmetijskih zemljišč.
Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so ocenili, da kmetijska pospeševalna služba pomaga pri uvajanju nove tehnologije, da se kmetijska zemljišča izboljšujejo in da se proizvodnja hrane povečuje, čeprav manj, kot je bilo planirano. Glavni vzrok za manjšo intenzivnost so predraga gnojila. Glede zaraščajočih se površin pa Kmetijsko-zemljiška skupnost in gozdno go-
spodarstvo še nista razmejila interesov na vseh zaraščajočih se zemljiščih. Na Soriški planini, Spodnji dajnarski planini in na Kališniku so ponovno uredili pašnike, za kar so iz republike dobili 30 milijonov dinarjev.
Glavni poudarek načrtu uresničevanja dolgoročne stabilizacije na področju industrije je bil dan programu izboljšanja izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti in izboljšanja gospodarjenja z družbenimi sredstvi, ki bi ga morale izdelati vse organizacije združenega dela. Lanski gospodarski dosežki kažejo, da so ponekod vzeli nalogo resno oziroma je racionalno in dobro gospodarjenje del njihove poslovne politike (EGP, Etiketa, Gorenjska predilnica, Kladivar, T^rmopol, Šešir itd.), vendar precejšen del gospodarstva še ni izkoristil vseh rezerv.
Predlog dolgoročnega programa energetske oskrbe mesta Škofja Loka, ki naj bi bil narejen do konca leta 1983, bo predvidoma narejen do konca maja letos. Rudnik urana Žirovski vrh pa bo skladno z načrtom letos proizvedel 70 ton rumene pogače in se bo konstituiral novembra. Po vključitvi v redno proizvodnjo naj bi prispeval 8 odstotkov občinskega družbenega proizvoda. Iz programa izgradnje infrastrukture, povezane z RUZV, naj bi bila letos zgrajena cesta od Gorenje vasi do Todraža in dokončana cesta od Poljan do Gorenje vasi. Izboljšano bo telefonsko omrežje na območju Gorenje vasi, ko bodo predvidoma maja postavili kontejnersko centralo za
800 priključkov ter montirali potrebne visokofrekvenčne naprave. Zgrajen je vodovod, sofinancirana je bila izgradnja igrišč v Gorenji vasi, gradijo četrti stanovanjski blok na Blatih za potrebe rudnika. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje vkopa komunalnih naprav za bloke v Blatih ter izgradnje čistilne naprave. V ta namen je neporabljenih 23 milijonov dinarjev.
Ker se veliko delavcev vozi na delo v Škof jo Loko iz obeh dolin in je prevoz vse prej kot primeren, je bilo dogovorjeno, da bo Alpetour izdelal program avtobusnega prometa in ga tudi uresničeval. Tudi ta program bi moral biti narejen do konca leta 1983, vendar ga do danes še ni.
Predvidena je bila izgradnja potrebnih PTT zmogljivosti in plinovoda za občino škofja Loka. Nalogo uspešno uresničujejo. Decembra so začeli pripravljati gradnjo vozliščne telefonske centrale na Trati, ki naj bi jo v začetku leta 1987 vključili v promet. Uspešno je bilo zaključeno polaganje zemeljskega telefonskega kabla med Skofjo Loko in Železniki, dograjujejo pa omrežje v Železnikih, Dražgošah, Selcih, Bukovici, Bukovščici, Luši, v spodnjem delu Davče, Žireh in na Sovodnju. V več krajevnih skupnostih so pripravljeni načrti za izgradnjo telefonije. Izdelan je tudi srednjeročni program izgradnje telefonije za obdobje 1986—1990, kjer je dan največji poudarek izgradnji kabelske povezave do Gorenje vasi, izgradnji telefonskega omrežja na območju mesta Škofja Loka ter krajevnih skupnosti Sv. Duh, Godešič in Reteče ter povezavi in izgradnji centrale za Sorico in Davčo. Uspešno združujejo tudi denar za izgradnjo telefonije prek prispevne stopnje v okviru občinske komunalne skupnosti.
Začeli so graditi plinovod za Škofjo Loko, ki mora biti do konca leta zgrajen do razdelilne postaje na Trati. Tudi denar za gradnjo se zbira po programu.
Stanovanjska gradnja naj bi bila živahnejša, vendar pa predvidevajo prihodnje leto zastoj,
S«
»l 'gr
zlasti v Škofji Loki. Sele tedaj bodo namr^ *: čili, kje naj bi nova stanovanja zgradili. 2* bodo pospešili gradnjo v Žireh in v Železi*1
Predvideno je bilo, da bo noveliran pf* razvoja drobnega gospodarstva. Naloga uresničena, predvideno je, da bo opravi]1, maja letos. Nekaj pa je bilo na tem področij' darle narejeno. Izvedena je bila anketa o & stih prenosa maloserijske proizvodnje v o# lega gospodarstva ali obrtnikom. Ni pa bil* ničena naloga o ustanovitvi sklada za pos; nje izgradnje obrtnih delavnic in spremi davčni politiki. Dovoljenje za izgradnjo d< ce je dobilo 8 obrtnikov. Obrtnemu združb ponudili površine v Hrastnici, vendar pa ški komunalne opreme tako visoki, da se ki niso odločili za nakup. Predlagali pa so, bodo dali na voljo zemljišče med Soro in cesto, kar pa je iz urbanističnih in ekolo zlogov sporno.
Program razvoja trgovine v občini je delan, vendar pa nizka akumulativnost ne omogoča nobenih investicij. Tako še jen prizidek k trgovini v Frankovem 1» Prav tako ni izdelan program razvoja turi ga gospodarstva. Vendar sedaj predvidel bi izdelali načrt razvoja turizma za celo renjsko, pri čemer bo upoštevana povej Gorenjske z Ljubljano in Primorsko. Izde' bilanca preskrbe, ki je bila lani zadovoljh ločene motnje so bile le pri oskrbi s trdimi zaradi izjemno mrzle zime in nespoštova^r veznosti rudnikov. l\j
V družbenih dejavnostih oziroma pri ^ ^ porabi je bilo predvideno, da se nien delef^ ^ hodku ne bo več zmanjševal. Vendar je la^j ^ del s 6,7 na 6,5 odstotka, kar že povzroča ^ »! težave pri zagotavljanju socialne varnosti ?, ^ cev v družbenih dejavnostih. Pri reorgai1^ ' občinski uprave še ni bil dosežen pomernj', « napredek pri izboljšanju organizacije in ^ . Vl dela. L. Bog^
^P, 16. APRILA 1985
KULTURA
.5. STRAN ©Q)MSSSoH©IEIIGLAS
►vi rini
1 koncerta glasbenih šol Gorenjske v petek Begunjah
fdi glasbeniki: e delaš z veseljem, kspevaš v vsem
jene vali ašel lji A
j^o ^tkov koncert je bil poseben do-ovi» kk za Psihiatrično bolnišnico v lunjah, v veliki dvorani, kjer Stoji zb< ".^m nov klavir, se je nabralo veli-jj .'Judi, tudi bolniki in osebje, ki so P° j *ii prisluhnit mladim iz gorenj-V°,] ^ glasbenih šol. Koncert organizi-ysako leto ena od glasbenih šol.
fa ^ so bile na vrst* Jesenice. Pred e dejftii škofja Loka, letos pa Radovljice je koncert organiziran v doma-Joli, ni toliko skrbi in dela, toda orj toda nobena od gorenjskih glasbe-se ! Šol nima tako velike dvorane, da u.sifl *lo brez težav. Ponudba Psihiatri-eiitf * bolnišnice radovljiški glasbeni lHi dda bi koncert priredili pri njih, je in'jj ianizatorje razbremenila skrbi za • tvii "štor. V osnovni šoli v Radovljici njo veliko avlo, toda tam ni klavir-Aadovljiški glasbeniki so v Begu-jjrjh že nastopali, dokaj akustično j °ran0 poznajo in zdaj, ko je tu nov •A \^T' J° D0<^° lahko pogosteje upora-U rt L ^sak takšen dogodek poživi ži-dp Bnje za debelimi grajskimi zidovi, t *a^a sPrememDe- V bolnišnici se islo tti odpirajo navzven, prirejajo raz-ki jjve in koncerte. Pred nedavnim je d& h Zlata Gašperšič, tokrat so jim na ^ie inštrumente zaigrali mladi iz •:i d l*1 gorenjskih glasbenih šol. |0vt Jakšne prireditve se ne da pripra-, (k * brez stroškov. Glasbena šola iz >dn ^0vljice je poprosila nekaj gospoda) *skih delovnih organizacij za po-^ i j*. Prva sta se odzvala radovljiška $ adina in sindikat, sledili pa so j ^» Bled, Uko Kropa, Iskra Otoče, r .jI ^rkur Kranj, Veriga Lesce, Lip *d, Kemična tovarna Podnart, Go» sl' tojski tisk Kranj jim je brezplačno *F'tisnil koncertni list, Psihiatrična Nnišnica Begunje pa je prispevala M m Stor- ^"ot Pravi ravnatelj Glasbene i d1 Me v Radovljici Egi Gašperšič, je so-re< Jlovanje delovnih organizacij ena r#' oblik, da se o kulturi in delu glas-vfl ?nih šol sliši tudi v teh delovnih sredah.
ar > stopilo je okrog šestdeset učen-|v gorenjskih glasbenih šol. Niso iz-' "rali le najboljših učencev, organiza-'fji so gledali bolj na raznolikost in-^»mentov. Kot že več let zapored so * Srečanja udeležili tudi učenci slo-j ^skih glasbenih šol prek naših meni' \ Prišli so z Ukev, skupino s Koro-? Pa je na meji zadržal sneg. Žal, liti pripravili so bogat repertoar za rn f ^nasto flavto, kitaro in klavir.
petkovo srečanje mladih iz glasbe-alj1 2. ^ol z vse Gorenjske je bilo lepo ;j| jjživetje. Vsakoletni koncert, ki ga >.' f^eja društvo glasbenih pedagogov ^Jrenjske, je le ena od možnosti, da ) ^oci pokažejo, kaj znajo. Veliko ča-tfi * in truda je vloženo v njihovo zna-v jj-- Veliko odpovedovanja, ki gre na aH *Cun otrokovega prostega časa. A ciiH »i igrajo z veseljem, z navdušenjem, b*" ^poglejmo, kaj povedo o tem sami: Majda Avguštin, članica mla-oU 'Iskega orkestra Glasbene šole Je-^ice: »Štiri leta se že učim klarinet, ? tedne pa igram pri mladinskem b| :*estru. Kar dobro sem se vključila J J, všeč mi je. Sicer pa hodim v go-g*1 jrj^ko šolo na Bled. Na dan igram S* ?' ure do eno uro. Veselje imam za $ ^sbo in vem, da bom še naprej igra-U J Cas, porabljen za glasbo, zagotovo >f vržen proč.«
* Jernej Rihteršič, član mladin-
dve leti pa že tudi pri železarskem pihalnem orkestru. Hodim v 3. letnik železarskega centra usmerjenega izobraževanja — elektro smer. Na dan vadim pol ure do 1 uro. Pri toliko glasbenih aktivnostih mi resnično ne ostaja časa za šport. A pri orkestru bom še ostal. Mika me, da bi se nekoč priključil kakšnemu zabavnemu ansamblu.«
# Darja Ažman iz Kranja: »Obiskujem 5. razred klavirja v Glasbeni šoli v Škofji Loki pri prof. Jasni Kalan, sicer pa hodim v 8. razred OŠ Simon Jenko v Kranju. Po dve uri igram na dan, pred takimi nastopi pa
tudi po tri ure. Še vedno pa najdem čas za učenje in atletiko. Če je to prevelika žrtev? Ne. Igram z veseljem. Če ne bi hotela, bi ne igrala. Res pa je, da so doma vsi vneti za glasbo in to navdušenje sem dobila od brata in staršev.«
cer pa hodim v osmi razred. Kljunasto flavto se učim pri prof. Klemenu Ramovšu. Odličen pedagog je in zna nas navdušiti za igro. Sicer pa hodim tudi na tenis. Na naravoslovno gimnazijo nameravam iti, vendar upam, da bom še vedno našla dovolj časa za glasbo. Rada bi še igrala.«
• Klavdija Pire- iz Radovljice: »Obiskujem peti razred glasbene šole, pri prof. Ramovšu se učim kljunaste flavte. Sicer pa hodim v 1. letnik družboslovne gimnazije, na Jesenicah. Precej časa mi vzame vožnja v šolo na Jesenice in šola sama, ker delam še v raznih krožkih, v recitacij-skem, glasbenem, hodim k pevskemu zboru in podobno. Vendar flavte ne bom pustila. Igram z veseljem. Najprej sem se navduševala za kitaro, vendar je v kljunasti flavti poseben čar. Prej sem igrala v skupini, zdaj pa sama in vidim, da sem dosegla kar precejšen napredek.«
• Tanja Cvelbar iz Kranja: »Osmo leto se že učim klavir, hodim pa v 7. razred OŠ F. Prešerna. Rada imam klavir, a žal ga bom morala pustiti. Premajhno roko imam za koncertira-je, zato bom verjetno prešla na flavto. Tudi flavta me zelo veseli. Preživela sem krizo: v četrtem letniku sem že hotela pustiti klavir, pa sem potem spet poprijela. Danes sem vesela, da sem takrat vzdržala. Zdaj tudi sestrica že hodi h klavirju in včasih že šti-
Vsako leto na srečanju glasbenih šol Gorenjske sodeluje tudi večja skupina mladih glasbenikov. Tokrat je v Begunjah nastopil mladinski pihalni orkester z Jesenic pod vodstvom dirigenta Jožeta Knifica. Zaigrali so Arendovo Baročno suito. — Foto: D. Dolenc
*ga orkestra Glasbene šole Jeseni-
ma i • ***et *et se ^e u&m klarinet, tri le-Jj 'gram že pri mladinskem orkestru,
• Sabina Bertoncelj iz Škofje Loke: »Peto leto se učim "flavto pri prof. Dragi Ažman, sicer pa hodim v 7. razred. Veselje imam za glasbo. Nižjo glasbeno šolo bom zagotovo naredila. Za naprej pa ne vem, kajti ne vem še, na katero šolo bom šla. Ce bo težka in mi bo vzelo preveč časa, se bom morala glasbeni šoli odpovedati. Bilo bi mi pa žal, ker dosegam kar lepe uspehe. Prejšnji teden sem na republiškem tekmovanju v Trbovljah dosegla 1. mesto v moji kategoriji, v četrtek pa grem v Skopje na državno tekmovanje. Sicer pa igram še tamburico pri Bisernici v Retečah. Pa košarko imam rada. Najraje bi videla, da bi se ničemur ne bilo treba odpovedati.«
• Rok Kranjc iz Škofje Loke:
»Tretje leto se učim harmonike, hodim pa v 6. razred osnovne šole. Harmonika me je veselila od malega. Vse tri moje tete so jo igrale. Na dan igram po eno do dve uri. Če mi bo uspelo narediti srednjo glasbeno šolo, bom šel k harmonikarskemu orkestru.«
• Mateja Bajt iz Radovljice: »Sedmo leto že hodim v glasbeno šolo, si-
riročno zaigrava. Pri nas doma imamo vsi veliko veselja z glasbo.«
• Jure Prešeren iz Trbiža: »Pet let že igram harmoniko, hodim pa v šesti razred. Bratranec je igral harmoniko, pa sem začel še jaz. Rad imam slovanske skladbe. Danes sem zaigral rusko skladbo, Vedonijevega Sašo. Morda bom kdaj kasneje šel h kakšnemu ansamblu.«
• Niko Prešeren iz Trbiža: »Štiri leta se že učim klavir, hodim pa v peti razred osnovne šole. Slišal sem, kako igrajo drugi, pa me je potegnilo. Tudi jaz sem se hotel učiti harmoniko, kot brat, pa je bila pretežka. Zdaj sem kar zadovoljen s klavirjem. Zagotovo bova še dolga let igrala, pa tudi k vam v Slovenijo bova še prišla nastopit.«
Lep koncert so nam pripravili otroci iz gorenjskih glasbenih šol, vsakega malo. Zadovoljni smo bili poslušalci, zadovoljni so bili otroci. Na takih nastopih lahko pokažejo, kaj vse znajo, kakšno raven so dosegli, spoznavajo se med seboj, se primerjajo, predvsem pa dobe nov polet za delo, novo voljo. Dobe pa tudi majhno priznanje za vsa odrekanja. Ta resnično niso majhna. Saj so konec koncev vendarle še vsi otroci,   d Dolenc
%»d7 umetniki z avstrijske Štajerske — V galeriji Mestne hiše v Kruti nlu so minuli četrtek odprli razstavo del mladih likovnih umetnikov z j ^atrijske Štajerske. Razstavo, ki bo odprta do 23. aprila, so prenesli iz '\ ^uriborskega Roiovža, kasneje pa bo na ogled še v galeriji Krka v ' Ljubljani in v Likovnem salonu v Celju. Predstavlja se devet mladih ^thetnikov: Alfred Klinkan, Hubert Schrnalix, Alois Mosbacher,' Wol-
!, un0 Wied7ier,' Enoin Wurm, Erivin Bohatsch, t ^fuhold in Hannes Priesch. Foto: F. Pcrdan
Herbert Brandl, Alois
Predstavitev druge Knjige hiš
Škofja Loka — Drevi ob 19. uri bosta v prostorih knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki občinska kulturna skupnost Škofja Loka in Zgodovinski arhiv Ljubljana pripravila predstavitev publikacije Knjiga hiš v Škofji Loki II. Avtor publikacije je mag. France Štukl, založnik pa Zgodovinski arhiv Ljubljana. Knjiga, ki jo je avtor pripravljal vrsto let, je zaključni del prikaza zgodovine hiš in prebivalcev na območju današnje Škofje Loke v zadnjih dvetsto letih ter obsega staro mesto. Prvi del Knjige hiš v Škofji Loki je izšel leta 1981.
Razstava v Darilu
Kranj — V galeriji Darilo Matjaža Chvatala, Cankarjeva 12, Kranj, so v ponedeljek, 15. aprila, odprli razstavo del akademskega kiparja-slikarja Jožeta Eržena. Razstavlja gvaše (tempere) z dalmatinskimi motivi.
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
Amadeus v Prešernovem gledališču
Uspešno sodelovanje kranjskega gledališča s poklicnimi gledališkimi hišami — Številni letošnji Oskarji za film po isti literarni predlogi — Predzadnja abonmajska predstava — Obnovljeni oder kranjskega gledališča prestal prva dva meseca, investitor ugotavlja napake
Kranjsko Prešernovo gledališče že vrsto let gosti številne ansamble v okviru svojega abonmaja predstav za odraslo publiko. V zadnjih letih je kranjskim gledališčnikom uspel tudi prodor na odre tistih ansamblov, ki so v Kranju redni gostje. Tako že vrsto let (tudi po številu ponovitev) kranjsko gledališče enakopravno sodeluje s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice (to bo maja zaključilo niz abonmajskih predstav), občasno pa tudi s celjskim, mariborskim, tržaškim ... V začetku meseca je Prešernovo gledališče uspešno gostovalo v Narodnem ka--zalištu August Cesarec v Varaždinu z enodejanko Na norem belem kamnu. Obeta se gostovanje v Beogradu. Tako je kljub prenovi odra kranjska gledališka sezona, ki se odvija v okviru Prešernovega gledališča, delovna in uspešna. Stremijo k postopni profesionalizaciji gledališkega kadra. Predzadnjo predstavo bodo v abonmajskem ciklusu kranjskega gledališča prispevali gledališčniki Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z več kot uspelo uprizoritvijo AMADEUSA Petra Shafferja. Naj kot zanimivost omenimo dejstvo, da je Miloš Forman po isti dramski predlogi posnel celovečerni film, ki je ob podelitvi letošnjih Oskarjev pobral skoraj vsa možna priznanja, ki jih dodeljujejo za filmske uspehe. Goli slučaj je, da bomo z izvrstno dramsko predlogo dovolj hitro seznanjeni tudi v Kranju. Resnici na ljubo je treba povedati, da je celjska uprizoritev »stara« že nekaj let, saj so jo premiersko uprizorili že (septembra) 1982 ter je tako kar tri gledališke sezone »vzdržala« na slovenskih odrskih deskah. Redek gledališki dogodek, ki bi se lahko meril s celjskim Amadeusom. O izvenserij-ski uspešnosti govore tudi nagrade, ki so jih dobili ustvarjalci predstave: Janez Bermež je leta 1983 za vlogo Salierija dobil nagrado Prešernovega sklada, Zvone Agrež za vlogo Mozarta leta 1982 nagrado Staneta Se-verja ter leta 1983 nagrado Borštnikovega srečanja, Anica Kumer pa je leta 1984 za vlogo Constanze prejela nagrado Kulturne skupnosti Celje. Peter Shaffer, znan angleški dramatik, je za osnovo Amadeusa (Slovenci smo hitro uprizorili njegovo delo, kot zanimivost pa naj opozorimo, da je na Poljskem v vlogi Mozarta igral znameniti režiser Roman Polanski) »uporabil« konflikt med genijem Mozartom in »povprečnežem« in »spo-sobnežem« Salierijem ter kljub zgodovinskemu ozadju in dekoraciji napisal dramo. Ta se lahko porodi le dramatiku, ki čuti konfliktnost in tragikomičnost sodobnosti. Igra seveda ne more in ne izzveni kot dokumentarna pripoved o preteklih zna-menitežih našega planeta, ampak predvsem kot očitno večni problem boja sposobnih in nesposobnih, ki je posebno v kulturnih (gledaliških še posebno) krogih prisoten iz dneva v dan.
Celjsko uprizoritev je režiral Dušan Mlakar, prevajalec je Branko Gradišnik, dramaturg Goran Schmidt, scenograf inja Meta Hočevar, kostumografinja Alenka Bartl, lektorica Nada Šumi ter glasbeni opremljevalec Ilija Šurev. Nastopa domala celoten ansambel celjskega gledališča. Za abonmaje je to pred-
*Prizdr iz izjemno uspešne uprizoritve celjskega Amadeusa.
zadnja predstava v letošnji sezoni Prešernovega gledališča. Kranjski gledališki oder je bil prenovljen februarja letos in je »prestal« že vrsto različnih predstav, tehnično bolj ali manj zahtevnih. Zato lahko zapišemo, da je pokazal svoje kvalitete. Tu mislimo na vse tisto, česar do danes kranjski oder ni imel (in teh novosti ni malo). Ob koncu prenove se je izkazalo, da je odrska višina, glede na gledalce absolutno prevelika. To je velika napaka. Kdo jo je zakrivil? O tem bodo v gledališču verjetno še morali razmisliti in prisiliti krivca v odpravo te nemogoče in komaj umij ive napake. Vsemu navkljub pa je treba priznati veliko prednost novega odra pred tistim, ki smo ga preklinjali še prejšnjo sezono. Celo kopico predstav, ki pred leti niso mogle v Kranj (tudi celjska), lahko sedaj odigrajo brez bistvenih okrnitev, v zadovoljstvo publike pa tudi gledaliških delavcev.
Celjski Amadeus bo gostoval od 17. do vključno 24. aprila 1984 (razen nedelje) vsak večer ob pol osmih. Nekaj vstopnic je tudi v redni prodaji.
M. L.
Prostorska stiska radovljiške
knjižnice
Radovljica — Radovljiška knjižnica je osrednja knjižnica radovljiške občine in ima po normativih le 60 odstotkov potrebnega prostora. Razen tega bi kot matična knjižnica morala imeti tudi čitalnico, kar je zakonska obveznost. Pri iskenju rešitve se je izoblikoval tudi predlog, naj bi kot čitalnico souporabljala sejno sobo krajevne skupnosti Radovljica. Svet krajevne skupnosti sodi, da takšen predlog ni sprejemljiv, saj sejno sobo uporabljajo različne organizacije, društva, delegacije, tudi hišni sveti. Lani je bilo v tem prostoru 168 različnih sestankov. Tako si ne morejo predstavljati normalnega delovanja vseh. Predlagali so razširitev knjižnice s prizidavo ali nadzidavo objekta, kar naj bi občinska kulturna skupnost uvrstila v bodoči srednjeročni načrt.
Koncert Dunajskih instrumentalnih solistov
škofja Loka — V sredo, 17. aprila, ob 19. uri bo v kapeli Puštalskega gradu v Škofji Loki Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka s sodelovanjem Avstrijskega kulturnega inštituta iz Zagreba priredila koncert Dunajskih instrumentalnih solistov. Nastopili bodo Raphael Leone (flavta), Helmut Ascherl (pozavna) in Eugen Jakab (klavir). Izvajali bodo dela Johanna Seba-stiana Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuber-ta, Kurta Rapfa, Albana Berga in Jena Takacsa.
Trio Dunajski instrumentalni solisti deluje od leta 1978. Zaradi neobičajne instrumentalne zasedbe zbuja v svetu, kjer koncer-tira, izredno pozornost. Razen renesančnih, baročnih in klasičnih glasbenih del uvršča v, svoj spored tudi sodobna dela. Trio je odlična umetniška skupina. Raphael Leone in Helmut Ascherl sta člana Orkestra dunajskih simfonikov, Eugen Jakab pa je profesor na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost. Kon-certiral je v avstrijskih koncertnih dvoranah, gostoval pa je še v Zvezni republiki Nemčiji, Belgiji, Italiji, Holandiji, Švici, Španiji, Sovjetski zvezi in v deželah bližnjega in daljnega vzhoda.
V kapeli Puštalskega gradu se torej obeta izjemen koncertni večer.
"§®IMi3M©S2IGLAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 16. APRILA>EK
PISMA BRALCEV
PONOVNO O MODERNI TEHTNICI!
Mnenje k odgovoru tozda Maloprodaja Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 2. aprila
Odgovor glede tehtnic, ki sta .ga podpisala Stane Udir in Jože Kore-lec, je tako zamotan, da ga verjetno razumeta samo onadva. Nekatere obrazližitve so »normalnim« ljudem nerazumljive, zato želim natančnejše informacije!
Trditev, da ima tehtnica takojšen avtomatični izračun maloprodajne cene, ni razumljiva. Kakšna je avtomatika, ko je treba ceno za kilogram večkratno nastavljati in ceno za pare odčitavati iz tabele in nato seštevati (verjetno ročno)?
Sestavljalca odgovoru sprašujem, kaj je prava cena in kaj natančna cena. Ce je razlika, katera se dejansko uporablja? Prav tako citiram iz odgovora: tabela na pare omogoča kupcu
izračun natančne cene. Sprašujem: •kdo izračunava znesek, kupec ali prodajalec? Tabelo za izračun cene na pare vidi samo prodajalec, ne pa tudi kupec. Prav tako tudi trditev, da imajo v prodajalni Globus (delikatesni oddelek) samno dve takšni tehtnici, ni točna. Imajo najmanj tri!
Menim, da so tehtnice lahko neoporečne, oporečen pa je lahko znesek za kupljeno blago.
Navajam primer, ki se je zgodil 25. februarja v delikatesnem oddelku Globusa. Tržna inšpekcija je ugotovila, da sem plačal za 35-odstotni sir gaude 540 dinarjev namesto nekaj par čez 450 dinarjev, za šunko Hme-zad v ovitku 920 dinarjev namesto nekaj čez 750 dinarjev in za mortadelo 640 dinarjev namesto nekaj čez 570 dinarjev. Oškodovan sem bil za nekaj več kot 15 odstotkov. Natančni podatki so v zapisniku tržne inšpekcije. Denar so mi na posredovanje inšpekcije vrnili, sprašujem pa se, koliko kupcev je bilo na ta način že opeharjenih.
Staneta Udirja in Jožeta Korelca sprašujem še za sodbo o tem primeru. Pričakujem, da bosta bolj razumljivo kot zadnjič primer pojasnila v Gorenjskem glasu.
Jurij Jereb, Zg. Besnica 77
Najraje bi šel nekam na
kmetijo
Branko Kumer
z nečakom Markom
»Ko boste prišli v Poljansko dolino, pridite še k nam v Debeni, vasico pod Blegošem. Videli boste, kako je pri nas spomladi lepo. Prijazno vas bomo sprejeli in vam povedali, kako živimo. Videli boste, kako je tu pri nas sedaj, ko je največ dela.« Tako je vabilo pismo, ki ga je poslal Branko Kumer iz Debeni. Vabilo je bilo prijazno in ni bilo vzroka, da se ne bi odzvali.
Čeprav je prejšnjo soboto drobno pršilo in se je sonce le tu in tam prikazalo izza oblakov, pot do tja gor ni bila preslaba. Za Marmorjem cesta zavije v Volaško grapo in nekaj sto metrov za Lovričkom se od leskovške ceste odcepi pot za Debeni. Čeprav se strmo vzpenja v breg, je lepo vzdrževana, kar že dokazuje, da so ljudje tod resnično pridni. Sicer pa do Kumrovih ni daleč. Nekaj ostrih zavojev in strmih klancev skozi gozd in že se svet na vrhu odpre v breg, ki se strmo spušča proti Volaščici na dnu grape.
Tri hiše so kot pripete v breg: dve novi, še neometani, v katerih se še ne kaže življenje. Zato pa se iz stare, skromne bajtice veselo kadi.
»Tu je bil včasih kozolec »pove Branko Kumer. »Se vedno so med ometom vidni križi. Pa je stari oče, ki je bil gospodar spodaj pri Van-rovcu, pozidal med stebri in uredil skromno hišo. Majhna je, vendar smo v njej prijetno živeli. Le letos pozimi, ko je bilo najbolj mrzlo, smo ves čas kurili v peči in štedilniku, pa je sploh nismo mogli ogreti.«
Hišo je dobila njegova mama za doto. Zraven pa še dober hektar zemlje za kravico in krompir ter zelenjavo. Oče pa je delal v gozdu. Pet otrok se jima je rodilo. Branko je bil najstarejši, potem Vinko, pa Izidor, Cvetka in Martina. Vinko in Izidor sta si že ustvarila družine in sta pozidala hiše doma. Tudi najmlajša Martinka ima že svoj dom v Škofji Loki, Cvetka in Branko pa sta še sama.
»Vedno sem mislil, da bom prevzel doma. Zato sem kupil traktor, priključke, kosilnico in orodje. Pa se je potem, ko je umrla mama, dobro leto je minilo od tedaj, zasukalo drugače. Dogovorili smo se, da bo doma prevzel Vinko, ki je že postavil hišo zraven stare in ima tudi družino. Ker pa me kmetija veseli in ker že imam nekaj strojev, bi prav rad šel kam na kmetijo, kjer nimajo naslednikov in bi pomagal pri delu. Ali pa bi rad spoznal dekle, ki ima kmetijo. Za strica doma ne bom mogel biti. Sicer se z brati in svakinjo ter sestro zelo dobro razumemo, vendar si bova s sestro le morala pomagati na svoje.«
Branko je zaposlen v Marmorju. Tam dela že petnajst let in pravi, da je zadovoljen, sicer ne bi bil toliko časa doli. Vrsto let je delal v montaži, na terenu, vendar to delo zanj ni bilo najbolj primerno, kot sam pravi. Preveč je priložnosti za slabo družbo in kozarček. Zato je sedaj bolj zadovoljen, ko dela doma v tovarni. Tudi zasluži kar dobro. Če nima nadur, je plače 28 tisočakov, če dela več, pa je že dobil 36.000 in celo 42.000 dinarjev.
Sestra Cvetka je naredila tekstilno šolo in je sedaj zaposlena v ži-rovski Etiketi. Z delom je zelo zadovoljna, zato si bo skušala najti stanovanje v Žireh. Tudi ona ne bi imela nič proti, če bi si ustvarila dom na kmetiji. Prijeti zna za vsako delo, saj so otroci morali mami, ki je zgodaj ostala sama z otroki, vedno pomagati, da so obdelali zemljo.
Sicer pa tako pri Kumrovih kot tudi drugod kar lepo živijo. Od vseli hiš hodijo na delo v dolino. Večinoma so zaposleni v Marmorju, kjer je najbližje, pa v Alpini ter Jelovici v Gorenji vasi in v Žireh. Nekaj mlajših pa tudi s tega konca že dela v Rudniku urana Žirovski vrh. Zaslužek je tam dosti boljši, čeprav je delo težje. Do vseh hiš se lahko pripeljejo z avtom, povsod že precej obdelajo s stroji in v vasi je tudi telefon. Problem imajo z vodo in pravkar se pripravljajo na gradnjo novega vodovoda. Toda o tem drugič.
L. Bogataj
ŠE ENKRAT: IZZIV NESREČI ALI CELO TRAGEDIJI
Odgovor sveta krajevne skupnosti Čirče na pismo Dušana Vukoviča, ki je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu 2. aprila pod enakim . naslovom
Leta 1982 je svet krajevne skupnosti Čirče v glasilu, ki ga v 350 izvodih izdaja krajevna konferenca SZDL Čirče, na 10. stani objavil obvestilo naslednje vsebine: Lastnike psov ponovno opozarjamo, da morajo biti psi ob hiši privezani na verigi, izven doma pa na vrvici in opremeljeni z nagobčniki.
Ker se stanje ni spremenilo, smo napravili spisek vseh lastnikov psov. Bilo jih je 46. 13. marca leta 1984 smo vse lastnike pismeno opozorili, da morajo biti vsi psi.privezani. Povedali smo, da je to zadnje opozorilo, ki ga je treba začeti spoštovati najkasneje 1. aprila. Lastniki psov so dobili opozorila 14. in 15. marca. Kurir je obvestila razdelil tudi tistim krajanom, ki imajo pse privezane, saj jih je bilo treba seznaniti tudi z obveznim cepljenjem proti steklini. Seznam so dobili tudi veterinarji, ki' so cepili pse. Po njihovi evidenci vsi psi niso bili cepljeni, zato smo seznam necepljenih psov posredovali 8. maja lani tovarišu Malovrhu na veterinarsko inšpekcijo na komiteju za gospodarstvo SO Kranj, prav tako pa tudi seznam krajanov, ki imajo pse še vedno spuščene oziroma občasno privezane. Kolikor vemo, so bili potem proti steklini cepljeni vsi psi, akcija privezovanja psov pa se ni uresničila.
Ker svet krajevne skupnosti ni pristojen za te zadeve, smo se ponovno obrnili na tovariša Malovrha, ki je povedal, da je zadevo odstopil Romanu Grandiču na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Svet krajevne skupnosti je 7. februarja letos o tej problematiki pismeno poročal Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, da je položaj glede potepu-ških psov nespremenjen. Terjal je naj inšpekcija ukrepa: ali naj se kaznujejo lastniki psov ali pa naj se ti psi pokončajo. Veterinar Roman Grandip se je 13. februarja letos oglasil v naši krajevni skupnosti (pri tehničnem sekretarju Francu Oblaku, Staretova 18). Napravil je zapisnik in pojasnil, da spuščene pse lahko prijavljamo samo na osnovi točnih podatkov. Podatke naj sporočimo njemu, on pa so lastnike živali prijavil sodniku za prekrške. Sam je tisti dan naredil dve prijavi, saj je videl, kako se psi sprehajajo po Stare-tovi ulici.
Svet krajevne skupnosti vztraja, da se začeta akcija konča. Pse, ki ne bodo privezani, je treba pokončati. Pritožb je veliko. Smo v predmestju Kranj in ni take vasi, ki bi imela s tem toliko preglavic, kot mi. To problematiko obravnavamo na različnih sestankih in celo na občnem zboru Zveze borcev. Krajevna skupnost je ukrenila vse, kar je v njeni pristojnosti. Ostalo pa naj uresničijo tisti, ki so za to poklicani.
Predsednik sveta krajevne skupnosti: Ignac Drempetič
NAS VSAKDANJI KRUH
Februarja sem pisal o tem, kako so pekarije po novem letu prikrito in neupravičeno podražile nekatere vrste kruha. Opisal sem primer podražitve belih štruc: namesto 80-dekagramskih so začeli pečiu kilogramske, podražitev pa je dosegla kar četrtino! Na enak način se ■je še bol) podražil rženi kruh. Namesto kilogramskih hlebčkov so dali v promet 70-dekagramske, pri tem pa se razen cene kvaliteta ni spremenila.
Ko je bila 19. marca objavljena splošna podražitev moke in močna-tih izdelkov, so pekarije takoj podražile svoje izdelke za enak odstotek in to tudi tiste, ki so jih pred kratkim že podražile. Po tej podražitvi stane kilogramska štruca 80,50 dinarja. Če je 80-dekagramska štruca stala prej 43 dinarjev, lahko vsakdo izračuna, da je beli kruh dražji za 49,7 odstotka. Edino polčr-ni kruh je bilo nekaj časa še mogoče kupiti po stari ceni in teži, zadnje čase pa še tega ni več.
Mislim, da je takšen način in odnos pekarij do potrošnikov vse prej kot soliden. Prav tako je tudi kruh v primerjavi s ceno moke predrag. Če bo šlo tako naprej, bodo ljudje kruh vse bolj pekli sami doma, kar se že sedaj splača.
Najbolj neverjetno pa se mi zdi, da pekarije kljub stalnim podražitvam ne morejo zbrati dovolj denarja za modernizacijo pekarn. Slišati je, da nameravajo v Kranju zgraditi novo pekarijo z denarjem, ki bi ga dobili v združenem delu. Ob tem se sprašuijem, kam gre denar, ki ga že sedaj dobivajo pekarije na račun stalnih podražitev? Menda je
bilo tudi že doslej tako, pa se položaj pekarjev ni nič zboljšal, prav tako pa tudi ne njihovo ravnanje. Ali ne bi bil boljši kak drug način pospeševanja pekarske obrti, na primer tak, ki bi prinesel več konkurence in večjo izbiro?
Stane Rakovec, Tržič
DOPLAČILO ZA TELEFONSKE PRIKLJUČKE NA PRIMSKOVEM, V BRITOFU IN PREDOSLJAH?
Naročniki novih telefonskih priključkov na Primskovem, v Britofu in Predosljah smo bili v zadnjih dneh seznanjeni z dodatnimi zahtevami Podjetja za ptt promet iz Kranja, ki gradi krajevno telefonsko omrežje. Po sestanku 2. februarja 1985, ki so se ga udeležili predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti, Izvršnega sveta občinske skupščine, Javnega pravobranilstva Gorenjske in Podjetja za ptt promet, smo namreč naročniki postavljeni pred naslednjo izbiro: ali doplačamo po 25.000 din in dobimo telefonski priključek ali pa tega ne storimo in se tako odpovemo telefonu ter dobimo vrnjen že vplačani denar s pripadajočimi obrestmi. Ta predlog se — kot izgleda — zdi Podjetju za ptt promet (in še komu) poštena izbira. V resnici pa je.zahteva po doplačilu, ki ni z ničemer utemeljena, le monopolistični pritisk na naročnika, katerega pravica je zavarovana le s pravnimi določili sklenjene pogodbe.
Prav zaradi nje je zahteva po doplačilu še toliko bolj presenetljiva, saj smo naročniki v okviru krajevnih skupnosti v celoti in pravočasno poravnali vse obveznosti, ki smo jih podpisali 10. aprila 1980. Tega pa ne more trditi Podjetje za ptt promet, ki je obljubilo, da bo zgradilo telefonsko omrežje do konca leta 1982. Pri tem je v pogodbo sicer vključilo pogoj, da bo to obljubo lahko izpolnilo le, če bo Ljubljanska banka odobrila investicijski kredit. Dejstvo pa je, da Podjetje za ptt promet v letu 1980 zanj sploh ni zaprosilo, čeprav je v red nih obrokih že prejemalo sredstva krajanov, niti ne, ko so bila ta sredstva — 30. marca 1981 — v celoti zbrana, ampak šele 3. junija 1981. A sedaj proračunska sredstva niso več znašala 18.000.000 din, ampak skoraj še enkrat več. S tem, da Ljubljanska banka ni odobrila investicijskega kredita, je res razpadla prvotna finančna konstrukcija, ven-
ČRTOMIR ZOREČ
Z 1
PO PREŠERNOVIH STOPINJA
V KRANJI
(16. zapis)
Povedati moram še drobno zanimivost o Šumijevi hiši: prav tu se je 1. 1811 ustavil velik požar, ki je tedaj upepelil skoraj vse jedro starega mesta. Do tega leta je bil Kranj namreč še na pol lesen, vsaj v zgornjih nadstropjih. Šele odtlej so hišam dajali take zidane fasade, kot so ohranjene po večini še do danes. Spomin na ta usodni požar se je v Šumijevi hiši ohranil še do nedavna. V veži in kleti so bile ste-rie še ožgane od ognja.
Sočasno s pesnikom Prešernom je živel v Kranju tudi mostninar ob Savskem mostu Marko Prešeren. Nista si bila v sorodu, a sta si bila, po pripovedi Markove hčerke Ane Prešernove (1841 — 1918), dobra znanca. Celo tako prijatelja, da je pesnik pri Marku Prešernu nekajkrat prenočil.
Tedaj je bilo Ani osem let. Dobro se je spominjala, kako ji je doktor večkrat rekel, naj mu reče kar stric in da ji je zato obljubil fige. In še to se je spominjala, da je imel pesnik na mrtvaškem odru okrog glave lovorov venec.
Malo pa je znano o odnosih med Prešernom in pekom Antonom Kummer-jem. Le to vemo, da je imel mož poleg pekarije še majhno gostilnico, kamor je pesnik vodil otroke — svoje goste — na kosilo. Prav to in bližnja soseščina (danes Prešernova ulica 9, po katastru Mesto št. 136) da misliti o tesnejšem poznanstvu med obema možema. Kummer ni bil med pesnikovimi kli-enti. Bržčas ni bil pravdar ali pa kak pomembnejši gospodarstvenik. Njegovega imena tudi sicer ne zasledimo zunaj obrtniških meja, četudi je bilo pekarstvo že stoletja tradicija te meščanske rodbine.
Še z enim zanimivim možakom se je, vsaj v zadnjih mesecih pred boleznijo, družil naš pesnik. To je bil sin straži-škega sitarja, proletarec brez doma in prave zaposlitve. Menda pa se za delom tudi ni preveč gnal. Rekli so mu Pacnjek, njegovo pravo ime pa je bilo Franc Rajgelj (1815—1877). O tem nenavadnem človeku, s katerim se je v zadnjem času Prešeren največ družil, ne vemo kaj več. Le to, »da ni hotel nič poštenega delati, pač pa da je bil poln humorja in drzne šale«. Po pesnikovi smrti se je menda pridružil rokovnja-čem v bližnjih besniških gozdovih. O teh divjih in maščevalnih možeh vedo v Besnici še danes dosti povedati. Vendar tudi to, da se jih revežem ni bilo treba bati.
Podoba je, da Pacnjek tak, kakršen je že bil, Prešerna močno privlačeval. Bil je izgubljenec, ki se je tolažil z obe-
darje bila že 23. decembra 191 stavljena na novo s sodelovi Izvršnega sveta občinske sku\ in   Stavbno-zemljiške sku Kljub temu je Podjetje za ptf met šele novembra 1982 pri investicijo na SDK in izvaja' Tegradu iz Ljubljane nakazalo avans. Sedaj, ko so bile dani možnosti, da bi Podjetje za ptf met  končno  začelo uresniČ sprejete obveznosti po pogoi leta 1980, pa je v letu 1983 pri Jen ponovnega zastoja, ki ga Po *** S za ptt promet opravičuje s prt renj< kanjem kablov na jugoslova.fi prin tržišču. To opravičilo bi bilo ft v jemljivo, če ne bi bila poj sklenjena in večji del sredstev fijsl nih že leta 1980. Zaradi tega si Je tu na  telefonskem  omrežju  s18(j|j kasnila, hkrati pa so tudi s ^ naraščali. Vendar le-teh v let\ ? 01 ni mogoče poravnavati (tudi) ^Cnc datnimi sredstvi naročnikov, pa ^ Ti ugovori so namenjeni Po* gt^v za ptt promet zato, da bi svoji teve po doplačilu za telefonsk Kaj ključke premislilo tudi v s>) ten sklenjene  pogodbe,   namesti kupii * »ponuja«    neplačnikom    vi £ga vplačanega denarja s pripadi fcnfoj mi obrestmi. Kako zviška je w . predlagana ta izbira, je jaS ^ dejstva, da naročnik nima no j druge možnosti, da bi prišel do fona, in je na milost in ne* prepuščen Podjetju za ptt p* ^T ki je edina za to zadolžena de\ ;|SelJ organizacija. Zato vrnitev de ' 121 sploh ne pride v poštev. Če bi1 0 je čniki želeli le'vložiti denar, *00 najbrž raje storili (z vezanimi trošl gami) v banki ali kvečjemu 1 ifikai štni hranilnici. . Dri
Edina sprejemljiva rešitev j ^vo rej čim hitrejša zgraditev kraj1 e^j^ ga telefonskega omrežja, tak 0 ^ stroški in škoda ne bi narašo ^ da hkrati ne bi bilo več kot 40 ročnikov prisiljenih izbirati y ' predlaganima skrajnostma, d< ^ terih v pravno urejeni družo Pe{ tak način sploh ne bi smelo Yes Šele ko bo omrežje zgrajeno, k bilo dogovorjeno s pogodbo, b( ei*ta goče brez izsiljevanja — spora Go no ali pa po pravni poti — pi 'pvp nati vse medsebojne račune, iCer naj bi prispevalo tudi k hitref- 'ar j reševanju našega celotnega '&zvi fonskega sistema, ki še naprej bi ja na evropskem repu. >i Se
Timotej Kni urjr. Kranj, Britof
»lih »a toh ran
ten enji N* erj
0(
tv
Anton Kummer, pek in gostil1 »Pri Puščavniku«. . °*
šenjaškim humorjem, a je morflj nadarjen in bistrogled, sicer ne bi ,aP gel tako duhovito in ostro koment W dogodkov in zbadati nadutežev. T' *ot ni prizanašal s svojo pekočo zba< s^. ko, ni se jim klanjal, ni se jih bal-žak takega kova je bil pesniku gd všeč!
Iz novele Avgusta Šenoe Nag* I pesnikovega groba zvemo še za e( moža, ki je utegnil biti prav tako d I znanec našega demokratičnega šerna.
Šenoa pripoveduje, da je v go* pri »Stari pošti« v Kranju naleti, Prešernovega znanca, čudnega * ga imenuje, črnikastega in bodica*' čevljarja. Ko sta ga zagrebška g$ zijca, Senoa in Može, vprašala, & res poznal Prešerna, je pričel kar' ob mizo: i
»Če sem Prešerna poznal? Pa $e bro! Takole sva skupaj sedela in JI Prav zares — učen gospod je bil.' L j sal jih je kar iz rokava. Bil pa je t& | čen, vedno je imel sklonjeno glavOj da dober je bil, dob*-r. Jaz sem rfl\ val škornje. Pa ni bil ošaben, kot < gospoda. Pametnejši pa je bil od puhloglavcev. Ni se sramoval, go^ z delovnim človekom ali pa s km* Ni se sramoval govoriti slovensko* srni je pisal, tako da jih naše dusf razumejo. In kako se šele dajo peti' ko sladko, kot pri večernicah.«
A !LK, 16. APRILA 1985
19
{Izkoristiti prednosti, ki jih Ittudita avtocesta in predor
jalc ralo lani
^     Urbanistični inštitut Slovenije je izdelal študijo Prvine > < Medobčinskega sodelovanja gorenjskih občin. Pobudo za pTi nJeno izdelavo je dala delovna skupina za pripravo izhodišč Po*a skupno dolgoročno in srednjeročno planiranje za Go-po'fenjsko pri skupščini gorenjskih občin. Osnovni razvoj za '^"pripravo sestavin medobčinskega sodelovanja je razvojna ,0< Problematika na Gorenjskem, ki terja republiško, medre-^fcijsko in medočinsko sodelovanje ter dogovarjanje. Veliko a s« je tudi želja in volje, da bi s skupnim planiranjem premo-. 18tili dosedanje slabo sodelovanje in usklajevanje med občili Jami. Prvine medobčinskega sodelovanja naj bi bile vklju-di) cene v družbene plane gorenjskih občin, njihovo pripravo Pa naj bi usklajevala delovna skupina, sestavljena iz pred-•y-o°j( Ravnikov vseh petih občin.
ZANIMIVOSTI
,7. STRAN @(SSSSBSSSSSSOMM
nsk Kaj lahko razberemo iz študije? st' tem pripoveduje vodja delovne s (Upine za pripravo izhodišč skup-. tya planiranja pri skupščini go-^njskih občin Tone Jenko. Naj-ia5i ^ Je na kratko opisal značilnosti
n, ^sedanjega razvoja. ; de *2a razvoj Gorenjske v zadnjih rK,fi*tnajstih letih je značilna nad-pn °vprečna rast prebivalstva zaradi del °seljevanja. Letno se je priselilo de * 1200 do 1400 delavcev, medtem In i * je hkrati prišlo vsako leto iz šol ir, 100 mladih. Posledica so veliki i mi troški infrastrukture in slaba kva-fikacijska sestava zaposlenih. Druga  značilnost dosedanjega 'v\ ^zvoja je združevanje industrije v ra{ ^čjih centrih, kar ima za posledic/i ? številne prevoze delavcev na de-.-trije nismo gradili tam, l 'l6r smo imeli delavce. Tudi inve-di ^rali nismo vedno uspešno. Manj uspešna ali neuspešna pa je vsaka lo "vesticija, ki po mednarodnih raz-3) k °jnih merilih ne more biti nikdar bi stabilna.
?ra Gorenjska industrija ima nadpovprečno iztrošeno opremo. Ima ne, icer nekoliko daljšo tradicijo, ven-reji^v pa se je tehnološko počasneje ra ^zvijala. V sedemdesetih letih, ko 'el 10 bile večje možnosti investiranja, .)l se morali smeleje lotiti prestruk-tof ^.r'ranJa-Hkrati Pa se kaže stagna-' 'ia na nekaterih, za razvoj klju-ih področij gospodarstva oziro-& tehnološko najbolj zahtevni roizvodnji. Pri tem mislim na 'anjsko Telematiko, ki je po-embna ne samo za razvoj Go-njske, temveč tudi Slovenije. Naslednja značilnost je nesoraz-^rje gospodarskih sektorjev. Čez odstotkov družbenega proizvoda tvarja industrija, kjer je tudi odstotkov zaposlenih. Premalo o naredili za razvoj kmetijstva, fizma in drobnega gospodarstva. Gorenjska je obmejna regija, fcndar nima te značilnosti, niti ni-o organizirani, da bi prednosti, jih daje obmejna lega, izkoristi-Nimamo nobene zunanjetrgo-ske firme, trgovina je slabo raz-ta in ne zna ponuditi blaga, ki bilo zanimivo za tujce, servisne javnosti za tujce nimamo in po-<>bno.
Vse gorenjske občine imajo tudi *ave pri gospodarjenju s prostori in pojavljajo se tudi ekološki ^oblemi kot posledica dosedanje-& razvoja.«
Kaj je treba narediti?
»Industrija se mora usmeriti v t^alitetno gospodarjenje. Vse za Nustrijo nerentabilne programe Jj treba prenesti v drobno gospodstvo, kjer naj bi se število zapodil 'enih letno povečevalo za 5 od-
stotkov.    ustaviti je treba odliv vi-°kostrokovnih   kadrov drugam, aj zvijati visoko šolstvo in doseči L^Poslitev vseh strokovnjakov, ki končali te* šole. Bistveno bolj ^doslej   je  treba selektivno
obravnavati vse investicije, kjer bo treba upoštevati prostorske omejitve in varstvo okolja, dolgoročno tehnološko naravnanost, predvsem pa bolj kot dosedaj mednarodna razvojna merila.«
Katere so skupne gorenjske prvine, ki jih bo treba upoštevati pri dolgoročnem in srednjeročnem planiranju?
»Izkoristili naj bi prednosti, ki jih prinašata nova avtocesta in karavanški predor predvsem na področju transporta in turizma. Zato bo treba zgraditi blagovne terminale, prosto carinsko cono, trgovine in servise. Moramo se dogovoriti o »opremi« avtoceste. Ob njej moramo ponuditi vse, kar imamo dobrega. Ker se denar od turizma (devize) združuje v zveznem merilu, naj
Razvojne potenciale in tudi denar je treba povezati za razvoj programov, ki bodo prinašali dohodek in dolgoročno zagotavljati napredek.«
Kaj naj bi skupno reševali?
»Problem nevarnih odpadkov je ena od takšnih skupnih zadev. Pravzaprav ga ne moremo rešiti niti sami na Gorenjskem. Pripravljamo študijo o shranjevanju in odstranjevanju takšnih odpadkov. V njej je predlagano, da bi določene odpadke sežigali v Stražišču, nekatere neškodljive bi zapekli v opeko v kranjskih opekarnah, deponijo za nevarne pa bomo zgradili skupno za vso Slovenijo.
Veliko bolj kot doslej bomo morali usklajevati poselitveno in zaposlitveno politiko. Skupaj bomo morali načrtovati energetiko, komunalo, promet, družbene dejavnosti in jih bistveno bolje izkoristiti. Zavedati se moramo, da elektrarna pri Radovljici ni samo radovljiška zadeva, temveč Gorenjska. Z njo bomo vsi vsi izgubili. Rudnik urana Žirovski vrh prav tako ni le loška zadeva. Čistilna naprava v Kranju kaj malo pomeni, če je v Radovljici niti ne načrtujejo, pa tudi na Jesenicah je nimajo. Skupen je problem podtalnice na Sorskem polju in sploh vsa vprašanja ekologije. To je le nekaj primerov, kjer je treba nastopati skupno in skupno načrtovati razvoj, ker posamezne rešitve le malo pomenijo.«
Gorenjska industrija ima najbolj iztrošeno opremo. Foto: F. Perdan
bi
nt Jodo" 'k.
bi k investiranju ponudbe ob cesti privabili investitorje iz vse Jugoslavije. Naj povem, da sta sedaj ob novi avtocesti predvideni le dve bencinski črpalki, pa še te naj bi (po neuradnih podatkih) preselili z Labor.
Večjo pozornost kot doslej bo fba dati razvoju kmetijstva, zla-s i hribovskega. Vsi kmetje morajo imeti enake možnosti pridelave nrane. Ni prav, da so regresi odvisni od »bogastva« kmetijskega sklada posamezne občine in zato lahko kmet na Sorskem polju lahko dobi celo večji regres kot na primer kmet v Davči. Skupen mora biti tudi razvoj turizma, kjer je treba razvijati in prodajati celotno regijo. Razmišljati velja tudi o boljši povezavi industrije, saj imamo v vseh občinah tekstilno, kovinsko, elektro, obutveno in druge industrije.
Predvsem pa se ne moremo več zadovoljevati z zategovanjem pasu, temveč moramo izkoristiti prednosti, ki jih imamo. Te pa so predvsem v geografski legi in kadrih.
Zato bi morali tudi planirati skupaj. Na Gorenjskem pripravljate celo skupno strokovno organizacijo za planiranje.
»Zakon zahteva, da imajo vse občine organizacije za strokovna opravila s področja družbenega planiranja s posebnim poudarkom na urejanju prostora. Na Gorenjskem preverjamo možnost, da bi imeli dve takšni organizaciji: eno za Radovljico in Jesenice in drugo za Kranj, Tržič in Škof jo Loko. Tu bi se ljudje specializirali za določena dela in bi bile lahko storitve kvalitetnejše.
Istočasno pa preverjamo možnost ustanovitve strokovne organizacije, delovni naslov je Razvojni center Gorenjske, kjer naj bi imeli združene strokovne funkcije za urejanje prostora. Razen tega pa bi k sodelovanju povabili strokovnjake, ki bi izdelali osnove za uspešnejše usmerjanje razvojnih procesov tako v združenem delu kot širših asociacijah. Podobno kot ima celjska regija Celjski razvojni center ali mariborska Razvojni center Maribor.« L. Bogataj
Garjavost kroji lovske načrte
Zveze lovskih družin Gorenjske, ki združuje 28 lovskih družir s 1700 pripadniki zelene bratovščine, je na skupščini (v okvi" u dneva lovcev na kranjskem kmetijsko-gozdarskem sejmu) sp jela smernice za gojitev divjadi na Gorenjskem v letu 1985. R< :.-prava je postala živahna zlasti ob vprašanjih gospodarjenja z gamsjimi lovišči, v katerih zaradi garjavosti še vedno velja post-ben lovni režim.
Kranj — V loviščih lovskih družin Kranjska gora, Dovje in Jesenice, kjer je gamsja garjavost že prešla, bo letos dovoljen približno 8-odstotni odstrel staleža. Predstavniki lovskih organizacij s slovenske in z avstrijske strani so se na meddržavnem posvetu dogovorili, da bodo lahko v omenjenih loviščih letos uplenili 14 gamsov, polovico kozlov in enako število koz, od tega tri desetine mladih, prav toliko zrelih in dve petini starin gamsov. Na področju lovskih družin Stol, Begunjščica, Kovor, Tržič in Udenboršt bo zaradi okuženosti z garjavostjo dovoljen le odstrel garjavih gamsov, v loviščih lovskih družin Storžič, Jezersko, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica in Nomenj, ki še vedno sodijo med ogrožena, 17-od-stotni odstrel staleža in v loviščih lovskih družin Sorica, Železniki, Selca, Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Škofja Loka, Križna gora, Jošt, Kropa, Jelovica in Bled 12 do 15-odstotni odstrel. Predstavniki lovskih družin Udenboršt, Tržič in Storžič se bodo sami dogovorili, kakšen lovni režim naj bi veljal v njihovih loviščih, zlasti na Tolstem vrhu. Delegat Lovske družine Tržič je namreč seznanil skupščino, da na Tolstem vrhu niso opazili znakov gamsje bolezni in da tega lovišča kljub bližini okuženih območij ni mogoče obravnavati enako kot področje Kriške gore.
Gospodarjenje z jelenjadjo v karavanškem lovišču ureja meddržavni dogovor, ki določa, da se po 1. decembru sprosti lov na jelenjad v družinah Storžič, Tržič in Udenboršt. V loviščih lovskih družin Jesenice, Stol, Šenčur, Sorsko polje, Križna gora, Škofja Loka, Poljane, Gorenja vas, Žiri, Begunjščica, Kovor in v delih lovišč družin Selca, Železniki in Sorica, kjej gojitev jelen j udi ni možna, je dovoljen odstrel ne glede na spol, starost in kakovost, v ostalih jelenjih loviščih na Gorenjskem pa najmanj 50-odstotni odstrel spomladanskega staleža.
Smernice za gojitev srnjadi predvidevajo, da bi letos na vsakih sto hektarov lovišča, primernega za gojitev tovrstne divjadi, uplenili dve do tri živali, od tega polovico mladičev in enoletne srnjadi ter nekaj več srn kot srnjakov.
Ker se kmetijci in gozdarji pogosto pritožujejo, da lovske družine namenjajo premalo skrbi gojitvi (in odstrelu) divjih prašičev, je Zveza lov-
skih družin Gorenjske razdelila Gorenjsko v lovišča, kjer se divje svinje zadržujejo vse leto, in v področje, kjer se pojavljajo le občasno; tenu primerno je regulirala tudi odstrel. V prvo skupino sodijo lovišča lovskih družin Begunjščica, Jošt, Kovor, Križna gora, Kropa, Poljane, Selca, Sorica, Storžič, Škofja L;>l;a, Udenboršt in Železniki. V teh lovd-ščih načrtujejo odstrel, ki naj bi bil za petino večji od spomladanskega staleža divjih prašičev; odvisen pa naj bi bil predvsem od njihove številčnosti v lovišču in od škode, ki jo povzročajo na kmetijskih zemljiščih. Vodeča svinja naj bi bila zaščitena preko vsega leta; v področjih, kjer povzročajo prašiči veliko škode, pa vsaj do 1. novembra. V drugo skupino sodijo lovišča lovskih družin Bled, Bohinjska Bistrica, Gorenja vas, Jezersko, Kranjska gora, Nomenj, Sorsko polje, Sovodenj, Stara Fužina, Stol, Šenčur, Tržič, Jelovica, Dovje in Jesenice. V teh loviščih posebej ne načrtujejo odstrela, vendar dovoljujejo odstrel vseh kategorij prašičev v enakem starostnem in spolnem razmerju, kot velja za prvo skupino — 85 odstotkov mladičev in lanščakov ter 15 odstotkov zrelih merjascev in nevodečih svinj.
Pri mali divjadi tudi letos velja prepoved odstrela divjih petelinov, dovoljen je zmeren odstrel poljskega zajca (do polovice spomladanskega staleža), zaradi zmanjšanega staleža le malenkosten odstrel fazanov, 30-odstotni odstrel spomladanskega staleža muflonov ter v dobrih lovi Ščih največ 10-odstotni odstrel polj ske jerebice.
C. Zaplotnik
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
Redar naj bo v nas samih
e*e// nasmeh pomladi in soncu. — Foto: D. Ž.
J
Nova prodajalna kmetijske zadruge Bled
Bled — Prodajalna kmetijske zadruge Bled je bila v poslopju ob Prešernovi cesti v zelo tesnih prostorih. Letos so jo preselili v večje prostore iste stavbe, ki jih je poprej imela v najemu blejska trgovska organizacija Špecerija. V novi prodajalni je na voljo predvsem blago, ki ga potrebujejo poljedelci in vrtičkarji, poleg ra zličnih predmetov in orodja seveda tudi krmila in umetna gnojila. Občasno je moč dobiti tudi otrobe, po katerih je veliko povpraševanje. V prodajalni je zaposlen Rado Potočnik z Bleda.
Kmetijska zadruga Bled je imela včasih podobno prodajalno tudi v Ribnem pri Bledu. Obstaja pa še v Gorjah, kjer ima zadruga tudi večje skladišče za odkup črnega ribeza. Ker nasade krčijo, je črnega ribeza v Gorjah vedno manj.
Jože Ambrožič
Tržič — Tržičani že dolga leta opozarjajo, da je njihovo mesto umazano in nasmeteno, v krajevnih skupnostih namenjajo premalo pozornosti urejanju okolja, nimajo urejenih parkirišč, tovornjaki na Deteljici orjejo po zelenicah in so uničili že vso okolico, zaboji s smetmi so prepolni in zasmrajujejo okolico, na Ljubelju ne morejo sproti čistiti odpadkov za turisti, v poletni vročini sn^rdi iz kant, da ti vzame tek do vsega ponujenega na terasi gostišča, pred vrati trgovin kupi smeti žvečilnih gumijev, odpadki ob bregovih rek pričajo, da jih svinjamo že od izvira naprej ...
Na vse to so opozarjali občani Tržiča na javni tribuni. Sklicali so jo, da bi se pogovorili o varovanju njihovega okolja, da bi popravili, kar se popraviti še da. Nekateri so se zavzemali za redarja. Opozarjati in kaznovati bi moral vsakogđr, ki bi ga zalotil pri »grdem« dejanju. Bi redar res reši! vse?
V Kranju imamo dva ali tri redarje, toda eden zapisuje le številke napačno parkiranih avtomobilov. Smeti v mestu ostajajo ob smetnjakih, šoferji še vedno vozijo in parkirajo po zelenicah, čeznje so ubrane peš poti . . . Mesto ni nič manj umazano, krajevne skupnosti niso nič bolj urejene.
Ne redarji, manjka človekova osveščenost. Res je, da ne boš spustil na tla smeti ali ogorka, kjer ga tudi do zdaj ni bilo. To ugotavljamo lahko takoj za mejo, kjer ljudje nekaj dajo na zunanjost hiš, na čistočo obcestnih pasov, izogibališč, počivališč, na splošno čistočo. Tam okolica izloči neurejene ljudi. Zakaj v Moskvi po tleh ni ogorkov in papirjev?Ker te bo vsak mimoidoči, vsak otrok, takoj opozoril, da se ne sme svinjati in ti bo dal tako glasno lekcijo, da bi se od sramu najraje vdrl v zemljo. Vsi
so bui zadolženi za čistočo, danes je ukoreninjena. Ponosni so na to, kar so dosegli in znajo to tudi čuvati.
Jezimo se, da na Ljubelju svinjajo tujci, da so okrog počivališč same tuje konzerve, steklenice in papir. Ko tujec prestopi avstrijsko mejo, ga tam pričakajo z letaki. Na njih piše, da jim želijo srečno vožnjo, pa tudi, naj ne onesnažujejo njihovega okolja. Njihova dežela je čista in hočejo tako tudi ohraniti. Ko pa pridejo do nas, pa kot bi čakali le na to, da odvržejo vse odpadke. Pa ni tako. Le zgleda ne damo pravega. Če bi jih Ljubelj pričakal čist, kot bi moral bi ti če bi bili smetnjaki sproti izpraznjeni, bi čist tudi ostal.
In spet smo pri tistem, kar ponavljamo vsa leta: dokler ne bomo os voščeni mi sami, starejši, ne le otroci, bo pri nas tako. Otroci imajo v nas slab vzgled, to raste z njimi. Čeprav se učitelji v šolah trudijo z njimi in jim vcepljajo v glavo, da ne smejo odmetavati odpadkov kjerkoli — za to so koši in smetnjaki — vendar ne bo nič pomagalo, če bodo videli nas, da bomo odmetavali svinjarijo kjerkoli se nam bo zdelo.
Najprej moramo torej .osvestiti sebe. Noben redar ne bo pomagal, če sami ne bomo tako hoteli. V Tržiču bi bil bolj potreben mestni vrtnar, so menili nekateri občani. Z urejanjem javnih zelenic, cvetličnih korit in vsega drugega bi dajal zgled krajanom, kako naj bo mesto urejeno. Naj bo ^ zelenju in cvetju, ne pa vse tako, brez duše. Če bomo nemo hodili mimo napak, tega ne bo nikoli konec. Lahko se le še zadušimo v lastni svinjariji. Graditi moramo na osveščenosti. Ko bo redar globoko zasidran v vsakem od nas, tedaj bo naše okolje čisto in takšnega nam bode pustili tudi tujci, pa če jih bo šlo ko Ione in kolone skozi naša mesta.
D. Dolenc
GLAS 8. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA - ZANIMIVOSTI
TOREK. 16. APRILA
191OR
V Kokrškem logu postaja živahno
Kranj — Na pokritem dvosteznem balinišču v Kokrškem logu na Prim-skovem se je v soboto začelo po kakovosti najmočnejše in po obsegu največje gorenjsko balinarsko tekmovanje. Sodeluje 26 ekip iz vseh gorenjskih občin, med njimi tudi vsa moštva, ki za-
stopajo Gorenjsko v slovenski ligi: Radovljica, Lesce, Trata - Škofja Loka in Borec iz Kranja. Tekmovanje bo trajalo do 9. maja, ko bo popoldne ob petih finale ter razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Prve štiri ekipe bodo prejele pokale, najboljša med njimi
26 gorenjskih balinarskih ekip se na novem pokritem balinišču v Kokrškem logu na Primskovem poteguje na memorialu Karla Perdiha-Žara za lične pokale. — Foto: F. Perdan
Robi Kerštajn — smučarski-tekač:
Letošnja sezona je bila uspešna
Kranjska gora — Zima se je končala in z njo tudi sezona smučarskih tekmovanj. Med športniki, ki so zadovoljni dočakali kratek in zaslužen odmor, je tudi 18-letni Robi Kerštajn iz Kranjske gore, sin pred leti znanega smučarskega tekča, olimpijca in večkratnega državnega in slovenskega prvaka Alojza Ker-štajna. Robi se je že lani izkazal: bil je drugi na mladinskem republiškem prvenstvu, tretji na državnem prvenstvu v teku na 15 kilometrov in drugi v preskušnji na 10 kilometrov. Letošnja sezona je bila še uspešnejša.
»Osvojil sem naslov mladinskega državnega prvaka. Na tem tekmovanju smo še tekli na klasičen način. Kasneje, ko se je uveljavil sito-nen korak, so me moji najnevarnejši tekmeci prehiteli. Novosti se nisem hotel učiti in to se mi je na državnem članskem prvenstvu, ki je bilo tudi izbirno za nastop na svetovnem prvenstvu, maščevalo. Uvrstil sem se na peto mesto, le prvi štirje pa so se uvrstili v reprezentanco. Zdaj novi sitonen korak že dobro obvladam, kar sem dokazal tudi na tekmovanju za pokal Kurik-kala v Švici. Tam sem bil s 13. mestom najbolje uvrščeni Jugoslovan,« pravi mladi kranjskogorski tekmovalec.
Robija je za tek na smučeh navdušil njegov oče. Kot član Smučarskega društva kranjska gora je sprva treniral pri Janezu Mlakarju, kasneje, ko je prestopil k rateške-mu društvu, je njegove naloge prevzel Branko Kajžar. Robi je še mlad in poln načrtov. Njegov cilj je, da bi nastopil na olimpijskih igrah. Pri-
hodnje leto bo zastavil vse moči, da bi odpotoval na svetovno mladinsko prvenstvo v Ameriko. Krepko se bo moral potruditi, kajti na pot prek luže bodo odšli res samo najboljši.
Robi obiskuje tretji letnik smučarskega oddelka na družboslovno-jezikovni šoli v Škofji Loki. Januarja, februarja in marca ga ni bilo pri pouku, ker je treniral in tekmoval, aprila, maja in junija se bo ukvarjal predvsem s šolo. Maja se bodo ponovno začeli kondicijski treningi, ki bodo trajali do septembra; oktobra in novembra bo skupaj s tekmeci vadil na ledeniku Dachstein v Avstriji, potem se bo spet selil z enega tekmovanja na drugo.
Robi mora skrbno razporediti čas za tekmovanja, treninge, šolo in za konjičke — za dopisovanje s prijatelji z vseh, celin, poslušanje glasbe in branje knjig. Zaveda se, da njegov čas šele prihaja in da bo uspehe nizal samo s trdim delom.
A. Kerštan
Kolesarstvo
Vrhunec sezone v Novem mestu
LJUBLJANA — Novomeški in belokranjski kolesarski delavci bodo v prvih julijskih dneh pripravili vrhunec letošnje sezone, saj bodo organizatorji letošnjih balkanskih iger v kolesarstvu za člane in mladince. Kratica te med-
Uspeh Lampiča v Zahodni Nemčiji
Kranj — Kolesarji kranjske Save Janez Lampič, Marko Cuderman in Vlado Marn so se pod vodstvom zveznega kapetana naše kolesarske reprezentance Francija Hvastija udeležili treh enodnevnih dirk po Zahodni Nemčiji. Nastopilo je nad tristo kolesarjev iz evropskih držav.
Največji uspeh v teh uvodnih mednarodnih tekmah v letošnji sezoni je imel Janez Lampič, ki je bil vedno med prvo dvajseterico. Na prvi enodnevni dirki v Schvvarcu je bil najhitrejši Nizozemec Nastin, Lampič pa je zasedel solidno petnajsto mesto, medtem ko sta Marn in Cuderman na cilj privozila v veliki skupini. Na tekmi v Essnu je zmagal Danec Pedersen, Lampič je dobil enfga od letečih ciljev in na koncu zasedel trinajsto mesto. Odlično je vozil tudi Cuderman, ki je bil šestnajsti, Marn pa je v cilj privozil spet v skupini. Zaostanek Lampiča, Cudermana in Marna je bil na vseh dirkah minimalen.
-dh
narodne koiesarttke dirke je BAKOP. 4. in 6. julija je start za mladince v ekipni in posamični vožnji. Moštvena vožnja članov za balkanskega prvaka in posamična vožnja bosta 5. in 7. julija. Te dva starta bosta v Novem mestu. Organizatorji so na te balkanske igre že povabili Bolgarijo, Romunijo, Grčijo, Turčijo in tudi Albanijo, ki se sicer ne udeležuje takih in podobnih balkanskih prireditev.
Na kolesarsko prvenstvo se v Novem mestu pripravljajo z vso zavzetostjo, saj pričakujejo, da bo velika kolesarska reklama za ta del Slovenije. Prepričani so, da se bodo naši kolesarji dobro odrezali, še posebno novomeški, ki bodo nastopali v državnih majicah. Sprejeli so že dokončno traso za krožno člansko vožnjo, ki bo med Novim mestom in Otočcem. Krog bo dolg 18,9 kilometra. Na tej krožni progi bo še veliko dela, saj bodo morali cestišče povečini na novo prevleči z asfaltom, medtem ko bodo morali devetsto metrov makadama še dokončno urediti in položiti asfalt.
Za balkansko kolesarsko prvenstvo je na Dolenjskem že veliko-zanimanja. Kolesarski delavci Novega mesta in Črnomlja bodo pripravili še druge kolesarske prireditve v času BAKOPA. V Novem mestu bodo tedaj nastopili tudi čehoslovaški kolesarji v cikloballu. To je igra z žogo in igralci so na kolesih. V tem, pri nas neznanem .športu, so čehoslovaški igralci med najboljšimi na svetu, med njimi pa so tudi artistke na kolesih. Tako se v prvih dneh julija in na praznik dneva borca v Novem mestu pričakuje prava mednarodna poslastica kolesarskeg športa. -dh
pa še prehodni pokal. (Mimogrede povedano, v trajno last ga bo dobila ekipa, ki bo na tem tekmovanju zmagala trikrat zapored ali skupno petkrat.) Turnir so pripravili člani balinarske sekcije Športnega društva Primskovo v počastitev 40-letnice osvoboditve in v spomin na Karla Perdiha-Zara, predvojnega športnika, gasilca, naprednjaka in neustrašnega borca NOB. Njemu v spomin je domačin Marjan Černivec pripravil ob balinišču zanimivo in poučno razstavo.
Pomembnemu jubileju — proslavljanju 40-letnice zmage nad fašizmom — se pridružujejo tudi nogometaši, ki bodo v začetku maja pripravili na nogometnem igrišču turnir, na katerem bo poleg domačih ekip nastopila še enaj-sterica iz Sel na avstrijskem Koroškem.
Balinarji s Primskovega so lani s pomočjo športnih navdušencev iz krajevne skupnosti v pičlih treh mesecih zgradili v Kokrškem logu pokrito dvo-stezno balinišče, ki velja po ocenah ba-linarjev kot tudi zveznega trenerja in selektorja Franca Somraka za enega najlepših tovrstnih športnih objektov v Jugoslaviji. Člani športnega društva in tudi drugi krajani so pri gradnji balinišča opravili več kot 5500 ur udarniškega dela. Naloga jih ni utrudila; nasprotno — dala jim je še več volje in delovnega zagona.
Jože Šoba, predsednik Športnega društva Primskovo.
»Še letos nameravamo v Kokrškem logu urediti teniški igrišči, dograditi društvene prostore, urediti še dve balinarski stezi in pomožno nogometno igrišče,« pravi predsednik društva Jože Soba. »V društvu je visoka delovna zavest. Dobro sodelujemo z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti ter z delovnimi organizacijami s Primskovega. Ni nas strah dela; vsi, od mladih do starejših, od športnikov do borcev so pripravljeni poprijeti za kramp in lopato.«
Na Primskovem imajo še veliko načrtov. Razmišljajo, da bi čez leta uredili obrežje Kokre v vabljivo naravno kopališče in da bi zgradili večnamensko igrišče. Ne skrivajo želja, da bi Kokr-ški log postal pomembno športno-re-kreacijsko središče ne le za krajane Primskovega, temveč tudi za druge občane Kranja.
Člani športnega društva * znova in znova dokazujejo, da niso le sposobni organizatorji in zavzeti športni delavci, temveč tudi uspešni športniki. Nogometaši igrajo v občinski in balinarji v drugi gorenjski ligi. Omenimo le zadnje njihove dosežke. Ekipa v postavi Brane Mežnarič, Jože Zupan, Andrej Jerman, Joži Šoba, Pavel Fende, Marjan Pucelj in Marjan Prek je na občinskem balinarskem prvenstvu osvojila prvo mesto, na velikem tekmovanju za pokal Ona-on v Ljubljani pa je med 72 ekipami iz vse Slovenije zavzela četrto mesto. Marjan Pucelj, ki je tudi predsednik balinarske sekcije, je bil na tem turnirju razglašen za najboljšega igralca, c. Zaplotnik
Vodstvo Šobca, Predoselj in blejskih veteranov
Radovljica — Končal se je prvi del tekmovanja v občinski odbojkarski ligi, v kateri razen ekip iz radovljiške občine sodelujejo še moštva kranjske-
fa Triglava, Adergasa, Lubnika iz kofje Loke, Predoselj in Jesenic. V moški A skupini tekmuje sedem ekip. Brez izgubljene tekme so v vodstvu z 12 točkami veterani Bleda pred Jesenicami 10, Plamenom II 8, Kamno gorico 6, Adergasom 4, Triglavom z 2 točkama in begunjskim Elanom, ki v šestih tekmah ni dosegel zmage. V B skupini, kjer sodeluje šest ekip, je po prvem delu tekmovanja na prvem mestu z 10 točkami ekipa Predoselj. Drugi je z 8 točkami Bohinj II, sledijo Lubnik in Begunje s po 4 točkami, Šobec z 2 ter Bled PI brez točke. V ženski ligi je med sedmimi ekipami največ znanja pokazala ekipa Šobca, ki je v vseh šestih tekmah zmagala, zbrala 12 točk in od-' dale le tri nize. Druge so odbojkašice Bohinja z 10 točkami, tretje igralke Bleda II z 8, četrte članice druge ekipe Triglava s 6, pete so Begunje s 4 in še'-sti Plamen z 2 točkama, na zadnjem mestu pa so brez osvojene točke igralke tretje blejske ekipe.
Tekmovanje je pripravila komisija za odbojko pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica.
Gregorčičeve plakete
Sonja Rozman-Petač
Letošnja Gregorčičeva nagrajenka z Jesenic je Sonja Rozman-PetaČ-Športno pot v gimnastiki je začela takoj po osvoboditvi. Že kot 15-letna te-lovadka je nadarjenost in prizadevnost združila v kakovost, s katero je iz* stopala med vrstnicami na republiškem in državnem prvenstvu, prav tako pa tudi na tekmovanjih gimnastičnih vrst Jug6slavije.
S 16 leti je postala slovenska prvakinja in najboljša članica jeseniške ženske vrste, ki je osvojila državno prvenstvo v Beogradu. Leto 1950 pomeni začetek njene izredno uspešne tekmovalne poti. V obdobju do leta 1956 je bila večkrat republiška in državna prvakinja. Zmagovala je na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Viška njene kariere sta nastopa v državni reprezentanci na olimpijskih igrah leta 1952 v Helsinkih in na svetovnem prvenstu prvenstvu leta 1954 v Rimu.
Na obeh tekmovanjih je bila med našimi najboljša. Sonja je ena redkih vrhunskih športnic, ki je po prenehanju tekmovalne aktivnosti še naprej ostala zvesta športu. Ponesla je sloves železarskih Jesenic po vsej domovini in prek njenih meja. Bila je aktivna trenerka, še danes pa je vodnica v društvu Partizan Jesenice. V zadnjih letih uspešno vodi rekreacijsko vadbo članic.
Sonja Rozman-Petač je zanesljivo najuspešnejša športnica v 80-letni zgodovini telovadnega društva na Jesenicah. Še vedno je vzor mladim dekletom, ki jim njeni uspehi pomenijo poseben motiv za trdo vadbo te lepe športne panoge.
t" D. S.
EK.
*"nova Jfski li, " po \
^ 2aigi »ve Co
'k zar.
JU tre-
Sike
^ žei
Jrleso:
*J»ah
frtove
*Qiove
Hošcal
JPopr
»bih le
•U sict
-vanju
Sklepno tekmovanje smučarskih skakalcev za pokal Kokte
Iskri Delti Triglav iz Kranja prehodni pokal
LJUBLJANA — Delovna organizacija Slovin iz Ljubljane ne dela le za svojo dejavnost, temveč velikokrat pomaga tudi slovenskemu športu. V petek so v Slovinovi kleti v Ljubljani podelili pokale za letošnje najboljše moštvo v tekmovanju smučarskih skakalcev za pokal Kokte. To je bilo hkrati zadnje dejanje v letošnji uspešni skakalni sezoni. V tem tekmovanju, v katerem tekmujejo za pokal Kokte že od leta 1980, je prek skakalnic v vseh starostnih skupinah in v vseh konkurencah skočilo že veliko slovenskih smučarskih skakalcev in delovna organizacija Slovin je vedno z gmotnim deležem prispevala k odlični organizaciji tekmovanj.
V moštvenem delu tekmovanja in v točkovanju v vseh starostnih skupinah so ta pokal letos že drugič zapored osvojili skakalci Iskre Delte Triglav iz Kranja. Skupno so zbrali kar 1197,5 točke pred Elektrotehno Ilirija iz Ljubljane (777,5) in tretjimi Žirovci, ki imajo 703,5 točke. Letošnjo sezono je tekmovalo kar enaindvajset smučarskih klubov in to je lep napredek slovenskega smučarskega skakalnega športa.
Tudi med posamezniki so bile ostre borbe za točke. Med člani je bil tokrat najboljši Tomaž Dolar s 70 točkami pred klubskim skakalcem Janezom Štirnom (oba Iskra Delta) 69, na tretje mesto pa se je uvrstil Vasja Baje iz Elektrotehne Ilirija z 69 točkami. V moštveni konkurenci so zmagali Kranjčani pred Ljubljančani in TVD Partizanom Žirovnica. Borut Mur (Žiri) 100, Iztok Golob (Titovo Velenje) 75 in Janez Debelak (Elektrotehna Ilirija) 64 so bili najboljši trije v konkurenci starejših mladincev. Skakalci Žirov ored Iskro Delto in Elektrotehno Ilirija so bili boljši v moštvenem delu tekmovanja. V pokalu pri mlajših mladincih je največ točk, kar 85, dobil Zoran Kešar iz Iskre Delte Triglav. Bil je boljši od Borisa Pušnika (Titovo Velenje)  69   in  Tomaža Eggerja
(Elektrotehna Ilirija) 60. V moštvd konkurenci  so  bili  prvi  mladi*1' Sori Elektrotehne Ilirije pred ID Trigl' [JPetc Kranj in Titovim Velenjem. KraH :*lade čan Zoran Kešar ni bil zmagoval* ?[?nu samo pri mlajših mladincih, temV* je zmagal tudi v kategoriji starejši v nr pionirjev z 90 točkami. Drugo mes' ^ s je osvojil Boris Pušnik (85), tretji P ^^}T je bil Roman Tamše (oba Titovo V< ^.j. lenje) 65. V konkurenci klubov so t> lrej ^ li v tej kategoriji najboljši Kranjca1 \ pred Titovim Velenjem in Žirovni^ Re2 Zirovec Andraž Kopač je s 75 točki lrej } mi zmagal med mlajšimi pionirji' !or < Drugi je bil Tomaž Knafelj (ID V &led glav Kranj) 65, tretji pa Gorazd P"*) 48 gorelčnik (Titovo Velenje) 50. V ekil ^rej ni konkurenci so pri mlajših pioni' {-led jih A zmagali skakalci Iskre Del' .a§a Triglava pred Žirovci in Titovim V< ^ -20, lenjem. V starostni skupini mlajšj' ' pionirjev B si je zmago prislužj Boštjan Rednjejak (Titovo Velenje drugi je Robi Oblak Braslovče-Aj s|j_ draž, tretji pa Zoran Zupančič (ZiH A™ Največ točk pri pionirjih so nabr* ^ skakalci selekcije Braslovče-Andr^ ^2 ki so bili boljši od Velenjčanov in lj1 rijanov. Med pionirji kategorije CL.Trž zmagal Marko Gorta iz Moravč, dr11 ^° p gi je Anže Zupan Jesenice-Žirovni* ^i] in tretji Matej Šlibar iz Moravč. T1 ^ s di v moštvenem delu tekmovanja■ &ju'* tej kategoriji so bili najuspešnej-skakalci iz Moravč, ki so prehiti Žirovce in Iskro Delto Triglav je D. Humer »
izpeta
Hjal ^aza *ega
Mi
lr
Kranjski planinci na Dolenjsko
Kranj — Planinsko društvo Kra* R;j prireja v soboto, 20. aprila 1985, iz^ je jr na trasi Šmihel—Frata—Mirna p* £ri£( Prevoz do Šmihela bo s posebnim av*j lf busom, ki bo odpeljal iz Kranja "TJ^J 7. uri izpred kranjskega hotela Creifl^" Hoje na izletu, ki ga bosta vodila l& Kloar in Edo Erzetič ur. Prijave sprejemaj Kranj do zasedbe mest v avtobusu.
bo za približno: j *' lajo v pisarni P tflJr pst. v avtnhusu. i.
V skupni konkurenci moštev so bili za pokal Kokte že drugič najboljši sm^, carski skakalci Iskre Delte Triglava iz Kranja. V Slovinovi kleti je prehod*1 pokal prejel predsednik ID Triglav Jože Zaletel iz rok člana kolektivne^ poslovodnega organa Slovin Dorisa Slaviča.
H' \
EK, 16. APRILA 1985
ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI
9. STRAN @®JMlKy]©IEHGLAS
"košarkarice Save Commerce tretje v II. zvezni
Drugi del slabši od prvega
^■*nj — Konec marca se je končalo Rovanje v II. zvezni ženski košar-^ki ligi _ zahod, v kateri so že prvo
* Po vrnitvi iz slovenske lige uspe-
* zaigrale tudi košarkarice kranjske 7* Commerce. Med desetimi ekipa-
zahodnega dela Jugoslavije so za-?Jj tretje mesto, za Revijo Elemes iz *®nika in drugim najboljšim sloven-f*1 ženskim moštvom, mariborskim *desom. Kranjske igralke so v'18 **ah zbrale šest točk manj, kot so Rovale pred začetkom ligaškega Rovanja, vendar je tudi zbir 18 točk ^oščal za pričakovano tretje mesto. z. '\0 prvem delu prvenstva, ko smo iz-0       le z najboljšimi ekipami in smo ^ sicer dobro igrali, smo se v nada-e ^anju nadejali še boljših rezultatov.
Zdaj smo tudi s .tretjim mestom in s tem seštevkom točk zelo zadovoljni,« poudarja trener ekipe Brane Lojk. »Prvenstvo smo začeli z dvanajstimi igralkami, sklenili smo ga le z devetimi. Po končanem prvem delu tekmovanja jez igranjem za leto dni prekinila Dora Verlak, tri kola pred koncem se je poškodovala Olga Baligačeva, zaradi nesoglasij je ekipo zapustila še Vladka Mladenovič. Že tako oslabljena ekipa je bila v drugem delu večkrat nepopolna zaradi šolskih in študijskih obvez-
iaPetan ekipe Ksenija Ponikvar iz ltaTija, sicer študentka živilske teh-^°gije, je v letošnji sezoni večkrat ^niala mesto v ekipi, sicer bi lahko kazala še več svojega, že dokaj bo-ttte9a košarkarskega znanja.
.srni
er Miranov memorial
i"1;. Soriška planina — Smučarski klub fl^Petour iz Škofje Loke je v spomin na ifll^ladega, v prometni nesreči tragično ilt ^minulega smučarja iz Škofje Loke \jt opravil na Soriški planini osmi Mira-^il^v memorial v veleslalomu, na kate-.stP&i so sodelovali starejši pionirji in l°nirke gorenjske tekmovalne skup-?sti. Pri pionirkahj je zmagala Erika Obilica z Bleda in pri pionirjih An-ej Miklavc. iz škofjeloškega Alpetou-
K
ic<|
* Rezultati — starejši pionirji: 1. An-B |reJ Miklavc (Alpetour) 46,40, 2. Gre-
AU* Cop 47,70, 3. Klemen Kobilica gorenjskimi tekmovalci je bil naj-■a > \ ^ 4M5, 4. Jernej Koblar (Jeseni- uspešnejši Kranjčan Mitja Dujovič, ki 48,58, 5. Igor Marolt (Triglav) 48,66;  je v lahki kategoriji osvojil tretje me
rt {*rejše pionirke: 1. Erika Kobilica UlUJled) 48,66, 2. Petra Plajbes 48,73, 3. sB ?*ša Lesjak 48,80, 4. Nevenka Peternel V< ;°'20, 5. Polona Hafner (vse Alpetour)
Šturm
h ^ndikalno prvenstvo v veleslalomu
Najuspešnejši tekmovalci Peka
Andreja Rakovec iz Kranja, dijakinja šole za oblikovanje v Ljubljani, se je letos uveljavila tudi v članski ekipi.
nosti igralk, nekaj treningov pa je odpadlo zaradi zabavnih prireditev (in zakajene telovadnice) v športni dvorani na Planini.«
Igralke Save Commerce so se v sredo po štirinajstdnevnem počitku zbrale na sestanku, na katerem so se s klubskim vodstvom dogovorile o pripravah za naslednjo sezono.
»Vse košarkarice, ki so zdrave dočakale konec letošnjega tekmovanja v drugi zvezni ligi, bodo igrale tudi prihodnjo sezono; njim pa naj bi se pridružili še dve, več kot 1,85 metra visoki igralki. O ciljih za zdaj še ne moremo govoriti. Veliko je odvisno od okrepitev in od tega, kdaj bo okrevala Baligače-
Dujovič tretji v Mariboru
Maribor — V novi mariborski dvorani Tabor se je več kot sto karateistov merilo na slovenskem prvenstvu. Med
sto. 19-letni tekmovalec Karate kluba Kranj je doslej že osvojil nekaj medalj med mladinci, svoj prvi nastop v članski konkurenci pa je kronal z novo medaljo.
I. Prašnikar
— Komisija za šport in rekrea-jJ° pri občinskem sindikalnem svetu W ,i Pripravila na Zelenici letošnje občin-D1^0 sindikalno prvenstvo v veleslalomi ki je skupaj s tekmovanji v sanka-!j!    in teku na smučeh štelo za zimske #1 ju!^ne igre delavcev in delavk tržiške H>. !ne. Med 150 smučarji in smučarka-Ugle bilo najuspešnejše zastopstvo Pe-tozd Obutev pred ekipo upravnih
JUtri v Krizah *bor krajanov
t l^RIŽE — Krajevna skupnost Kri-0i j> jn Krajevna konferenca SZDL j/i j^že   sklicujeta   jutri,   v sredo, ol ^aprila 1985, ob 19. uri v prostorih ,A*>H>vne šole Kokrški odred v Kri-1 zbor krajanov in sejo krajevne j^ftference SZDL Križe. Obravnava-" Id k^do samoupravni sporazum o ^zevanju sredstev za razširjeno J^odukcijo vodovodnih objektov v ^ini Tržič, ki vključuje tudi izgrad-novega stokubičnega vodovodne-fezervarja nad Krizami. Podana informacija o poteku priprav na
^nvjo razširitve pokopališča v Kri-
(dosedaj je že pridobljeno loka-—io dovoljenje, v izdelavi je načrt, M/adi novega pokopališča bo presta-
"■^h   obstoječi visokonapetostni w {Jnovod, ki poteka preko bodočega ■kopališča v kabelsko izvedbo ob ti), izgradnjo javne cestne razbij ave od »Jaka« do transforma-L*ske postaje v Križah, avtobusnih ^ajališč in rekonstrukcije ceste ^Že—Gozd.    Obravnavali bodo J*dlog plana investicij za letošnje evedentirali možne kandidate ■^delegatske dolžnosti za volitve /•6 ter sprejeli pravila krajevne >nference SZDL Križe. Ker so na Lavnem redu zelo pomembna vpra-jJWa razvoja krajevne skupnosti, (aktera pa bodo odprta v sami j; tavnavi, vabijo krajane k čim več-udeležbi!
D. Papler
Brane Lojk, trener Save Commerce: »Tretje mesto, doseženo z oslabljeno ekipo, je vsekakor lep uspeh kranjske ženske košarke.«
va, ki si je že drugič poškodovala koleno. Če se nam to ne bo posrečilo, se bomo borili za obstanek v ligi, sicer lahko ponovimo letošnji uspeh,« ocenjuje možnosti kranjskega zveznega ligaša v naslednji sezoni Brane Lojk.
Kranjski ženski košarkarski vrsti se letos že maščuje, ker je pred leti zaradi pomanjkanja denarja v klubu zanemarila delo z mladimi. Nastala je praznina, ki je ni lahko zaobiti. V Kranju sicer raste nov in zelo nadarjen rod igralk — vodi jih Iztok Klavora — vendar bo treba počakati še nekaj let, da bo lahko dostojno nadomestil prekaljene igralke prve članske ekipe. Do takrat bodo morali v Savi Commerce iskati igralke tudi zunaj kluba; pa ne le to — tudi zunaj Gorenjske.
C. Zaplotnik Foto: F. Perdan
Udarništvo teniških delavcev
Kranj — Člani Teniškega kluba Triglav so prve toplejše spomladanske dni izkoristili za urejanje devetih peščenih teniških igrišč. Huda zmrzal je namreč dvignila grobo plast ugaskov in potrgala linije, nekaj pa so k bednemu stanju igrišč prispevali tudi neodgovorni posamezniki, ki so koracali po plundri. Njihovi globoki odtisi na igriščih bodo povzročali nejevoljo med tenisači še vso sezono, saj teniški delavci tudi z udarniškim delom niso mogli povsem zabrisati vseh sledi. Igrišča so kljub temu toliko uredili, da so se na njih že zgodaj začeli treningi in rekreacija.
Tekmovalci Triglava so letos prvič imeli možnosti za zimsko vadbo. Vodstvo Gorenjskega sejma jim je namreč omogočilo, da so v stari sejemski dvorani uredili igrišče in nemoteno trenirali. Hud mraz (v dvorani se je temperatura spustila tudi pod ničlo) je oviral predvsem najmlajše tekmovalce, vendar so koristi zimskega treninga odtehtale tudi to nevšečnost.
M.Jezeršek
organov Skupščine občine Tržič, Gozdarstvom Tržič' in Mercatorjem — tozd Preskrba Tržič.
^ezultati — ženske — nad 45 let:
1. Ivanka Kokalj (Gozdarstvo Tržič),
2. Greba Pehare (Mercator); od 40 do 45 let: 1. Marija Vodnik (BPT-Tkalni-ca), 2. Dora Roblek (Peko-Komercia-la), 3. Breda Neme (BPT-Tkalnica); od 35 do 40 let: 1. Olga Bencina (Peko-Obutev), od 30 do 35 let: 1. Sonja Sajo-vic, 2. Marija Eigner (obe BPT-Kon-fekcija), 3. Metka Kosem (Zlit-DSSS); od 25 do 30 let: 1. Milena Dolčič (Peko-Komerciala), 2. Branka Tratnik (To-kos), 3. Ljuba Nadižar (Peko-Komer-ciala); do 25 let: 1. Mirjam Tepina (Dom Petra Uzarja), 2. Danica Špilak,
3. Anka Markič (obe Upravni organi SO Tržič);,moški — nad 55 let: 1. Janez Perko (Trio), 2. Tone Martinčič (ZD Tržič); od 50 do 55 let: 1. Marjan Šara-bon (BPT-DSSS), 2. Ivan King (KTL), 3. Jože Kavar (Integral); od 45 do 50 let: 1. Anton Košir (Mercator), 2. Pavel Kralj (Upravni organi SO Tržič); 3. Slavko Cadež (BPT-Tkalnica); od 40 do 45 let: 1. Andrej Soklič (SGP), 2. Ja-ie/ Dovžan (Zlit-DSSS), 3. Mišo Bur-gar (Trio); od 35 do 40 let: 1. Janez Kralj (SGP), 2. Marjan Eigner (Trio), 3. Štefan Ahačič (BPT-DSSS); od 30 do 35 let: 1. Anton Meglic (Peko-Obutev),
2. Stane     Sova (Peko-Orodjarna),
3. Zdene Jerman (Peko-DSSS); od 25 do 30 let: 1. Milan Rozman (Gozdarstvo Tržič), 2. Jože Rozman (SGP), 3. Smiljan Josef (Pekc-DSSS); do 25 let: 1. Marko Kravcar (Peko-DSSS),
2. Marko Primožič (Peko-Orodjarna),
3. Franc Meglic (Peko-Obutev).
J. Kikel
Z avtobusom v Radence
Kranj — Športno društvo Kokrica organizira avtobusni prevoz na maraton Treh src v Radence. Prijave sprejema ZTKO Kranj (Cesta Staneta Žagarja 27, telefon 21-176). Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v soboto, 20. aprila, ob 9. uri.
Danilo Hafner
— dobitnik bronaste
Bloudkove značke
Rad dela z mladimi
Tržič — Danilo Hafner je na srečanju najuspešnejših tržiških športnikov in dolgoletnih telesno-kulturnih delavcev prejel bronasto Bloudkovo značko kot priznanje za vloženi trud na področju orodne telovadbe, sicer manj znane športne panoge v tržiški občini. Za šport se je začel zanimati v osnovni šoli; najrajši je imel gimnastiko, v kateri je dosegel svoje največje tekmovalne uspehe. Pred 17 leti je opravil izpit za vodnika oro,dne telovdbe. Od takrat vodi telovadce v TVD Partizan Tržič, zadnjih 12 let pa tudi gim-nastično sekcijo Šolskega športnega društva Polet v Osnovni šoli heroja Bračiča. Pred nekaj leti je prevzel tudi mesto kondicijskega trenerja v Smučarskem klubu Tržič. Srečujemo ga na številnih rekreativnih prireditvah v občini, še zlasti rad sodeluje na atletskem in plavalnem prvenstvu tržiške občine in na tekmovarju v skokih v vodo. Je član kopališkega odbora in vodstva TVD Partizan Tržič. J. Kikel
SPOROČILI STE NAM
Podkoren: prvenstvo Kranjske gore v superveleslalomu — Člani smučarskega kluba Kranjska gora so ha smučišču v Podkorenu priredili odprto prvenstvo v superveleslalomu. Nastopilo je več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci so postali: Barbara Trček pri mlajših cicibankah, Primož Reškovac pri mlajših cicibanih, Petra Pajntar pri cicibankah, Aleš Pančur pri cicibanih, Sandra Kotnik pri mlajših pionirkah, Janez Slivnik pri mlajših pionirjih, Veronika Pristov pri starejših pionirkah, Tomaž Koblar pri starejših pionirjih, Patricia Figus pri mladinkah, Aleš Vidic pri mladincih, Heda Bevc pri članicah II, Janja Pe-trač pri članicah I, Edo Slivnik pri članih III, Tomaž Pogačnik pri članih II, Aleš Podrekar pri članih I, Pavla Be-net pri veterankah in Niko Štravs pri veteranih. — J. Rabič
Zgornja Radovna: tekmovanje patrulj — Strelska družina Janez Mrak Dovje-Moj stran a je v spomin na tragični dogodek septembra 1944, ko je okupator požgal partizansko vas Radovno, pripravila v Zgornji Radovni tekmovanje patrulj v streljanju z malokalibr-sko puško in smučarskih tekih. V idealnih snežnih razmerah je nastopilo 19 ekip strelskih družin, enot teritorialne obrambe, carine, krajevnih skupnosti in drugih organizacij. Rezultati — ženske ekipe: 1. KK SZDL Dovje-Moj strane (Tilka Cerkovnik, Nada Cufar, Luba Vucela), 2. Carinarnica Jesenice (Jožica Dečman, Irena Jakopič, Marija Brojan); moške ekipe — nad 35 let: 1. Občinski štab TO Jesenice (Jože Dolžan, Jože Uršej, Janko Kobentar), 2. GRS Mojstrana (Janko Ažman, Martin Ču-far, Franc Lakota), 3. PD Dovje-Moj-strana (Janez Brojan, Janez Dovžan, Zdravko Hlebanja); do 35 let: 1. KS Gorje (Florijan Frčej, Gorazd Avsenik, Janez Kosmač), 2. KS Hrušica (Boris Kobentar, Marko Sušnik, Rado Pristov), 3. SD Gozd Martuljk (Marjan Trstenjak, Janez Mertelj, Branko Trstenjak). — J. Rabič
Lom pod Storžičem: Kramarjev smuk — Športno društvo Lom pod Storžičem je na planini Javornik pripravilo tradicionalni Kramarjev smuk — tekmovanje alpinistov in planincev v veleslalomu, ki je štelo tudi kot slo-
vensko prvenstvo alpinistov. Zmagali so člani alpinističnega odseka Jezersko v postavi Luka Karničar, Rado Markič in Franc Zadnikar. V posameznih kategorijah so bili najboljši: pri pionirkah Andreja Javornik pred Beti Božnar in Martino Perno (vse Tržič), pri pionirjih Andrej Karničar (Jezersko) pred Dragom Primožičem in Juretom Rozmanom (oba Tržič), pri alpi-nistkah Renata Bregar (AO Kranj) pred Karmen Karničar (AO Jezersko), pri alpinistih Jože Rozman (AO Tržič) pred Lukom Karničarjem in Radom Markičem (oba AO Jezersko) in pri planincih Janez Krč (Jezersko) pred Milanom Rozmanom in Markom Primožičem (oba Tržič). — J. Kikel
Križe: osnovnošolsko namiznoteni-ško prvenstvo — Šolsko športno društvo Kokrški odred in namiznoteniška sekcija TVD Partizan Križe sta v telovadnici osnovne šole v Križah pripravila občinsko osnovnošolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je 35 posameznikov, 18 dvojic ter 16 ekip. Rezultati — učenci posamezno: 1. Matej Ker-šič (ŠŠD Polet), 2. Grega Mali, 3.-4. Mare Slapar in Andrej Slapar (vsi ŠŠD Kokrški odred); dvojice: 1. Keršič—Hu-dobivnik, 2. Manjulov—Mali, 3.-4. Slapar—Slapar (vsi Kokrški odred) in Seidel—Košir (Polet); ekipno: 1. Polet, 2. KokrŠKi odred; učenke — posamezno: 1. Melita Albreht, 2. Maja Nunar (obe Kokrški odred), 3.-4. Mojca Žon-ta in Nataša Stritih (obe Polet); dvojice: 1. Nunar—Albreht (Kokrški odred), 2. Žonta-Stritih (Polet), 3.-4. Lang-Meglič in Pavlin—Škrjanc (vse Kokrški odred); ekipno: 1. Kokrški odred, 2. Polet. — J. Kikel
škofja Loka: zmaga nogometašev Gradisa — Ekipe mladinskih organizacij iz delovnih kolektivov s Trate so se pomerile v malem nogometu. Zmagali so mladinci Gradisa pred nogometaši Jelovice, igralci Termike in LTH. Razen teh ekip so na turnirju sodelovali še nogometaši EGP, Tehnika in Postaje milice.
Koblarjev memorial
Rožca — Člani smučarskega kluba, postaje gorske reševalne službe in planinskega društva z Jesenic so na Rožci pripravili drugo veleslalomsko tekmovanje za memorial Staneta Koblarja. Čeprav je bila na zahtevnem smučišču megla, se je tekme udeležilo veliko smučarjev.
Rezultati — pionirji: 1. Goraz Bre-gant, 2. Danilo Klinar (oba SK Jesenice), 3. Damjan Gril (SK Golica);.mladinke: 1. Mojca Robič, 2. Sandra Klinar, 3. Nevenka Klinar (vse SK Golica); mladinci: 1. Tomaž Koblar, 2. Jani Pire (oba SK Jesenice), 3. Milan Klinar (SK Golica); člani I: 1. Miro Črv, 2. Miha Klinar (oba SK Golica), 3. Miha Žumer (GRS Jesenice); člani II: 1. Stanko Klinar (SK Jesenice), 2. Metod Čop (Planina pod Golico), 3. Ivo Borštnik (SK Jesenice); veterani: 1. Jože Klinar (SK Jesenice), 2. Franc Pesjak (ZZB NOV Jesenice), 3. Peter Prevc (GRS Jesenice); ekipno: 1. SK Jesenice, 2. SK Golica, 3. Postaja GRS Jesenice. j. Rabič
Šahovski novici
Kranj: Jokovičevo vodstvo — Na
aprilskem hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Kranj je med 25 šahisti prepričljivo zmagal Evald Ule pred Bulatovičem, Jokovičem in Zorkom. Po štirih turnirjih vodi Dušan Jokovič s 35 točkami pred Lazarjem s 30,5, Uletom 25, Simon-čičem s 17,5 in Zorkom s 15,5 točke. Naslednji turnir bo v torek, 23. aprila, v počastitev 1. maja in dneva OF. - D. J.
Tržič: aprila najuspešnejši Stane Valjavec — Člani Šahovskega društva Tržič so v domu Petra Uzarja pripravili redni mesečni hitropote-zni šahovski turnir. Med 18 šahisti je zmagal Stane Valjavec s 15,5 točke pred Francem Škrjancem s 14 in Mirom Novakom z 12 točkami. Naslednji turnir bo prvega petka v maju. - J. Kikel
00MA PRI VAS,
DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS
J
Drugačen odnos do knjige, tovariši knjižničarji! —
Že skoraj leto dni razni delavci, od električarjev do zidarjev in pleskarjev, urejajo kranjski Kiselstein. Sedanji uporabniki prostorov so svoje predmete tako ali drugače zaščitili pred prahom, ometom, malto, apnom. Žalostno podobo dajejo zgornji prostori gradu, kjer ima nekakšno skladišče knjig verjetno kranjska knjižnica. Knjige so pustili kar v knjižnih policah, nekaj pa neurejeno pometali po škatlah. Sicer kaže, da so v začetku police pokrili s papirjem, toda papir pri toliko delavcih ni učinkovit. Večina knjig je danes povsem izpostavljenih prahu in malti. Zakaj tako? Zakaj pred takimi deli knjig niso spravili drugam, na varno mesto? To niso odpisane knjige, temveč knjige, ki naj bi bile redno v izposojanju. Če jih je knjižnica že namenila za odpis, bi jih lahko pred takimi deli v Kiselsteinu oddali kakšni podeželski šoli, ki bi jih bila zelo vesela in bi z njimi tudi drugače ravnala. Pravijo, da so knjige naočniki, skozi katere opazujemo svet, tale slika iz Kiselstei-na je pa zgovorna podoba, kako ravnamo z družbeno lastnino. Spet se ponavlja tista stara pesem: saj ni moje, saj je naše ... Foto: D. Dolenc
NJJlSMil
GLAS 10. STRAN
KRONIKA
TOREK, 16. APRILA J!
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
MAMI IN ATI SE TEPETA
K dežurnemu gasilcu v jeseniški Železarni se je jokajoč zatekel otrok in mu potožil, da se ati in mami doma tepeta. Gasilec ne-bogljencu ni mogel pomagati, zato je poklical na milico, naj nekako zgladijo družinski prepir.
OBLEŽAL JE PRED VRATI
Pred radovljiškim domom upokojencev so našli ležati močno okajenega A. M.. Miličniška patrulja je majavega pospremila domov, nato pa se je vrnila v dom in trdo prijela natakarico, ki je radodarno stregla pijanemu gostu.
GRAD SO BRANILI PRED OBLEGANJEM
Zadnjič je skupina mladih ljudi srčno branila obzidje loškega gradu. Če se je gradu kdo približal, so ga nemudoma zasuli s kamenjem in črepinjami. Menda so pozabili, da so minili časi obleganja gradov. Pozabili pa so tudi na viteško vedenje.
NAPAČEN SPOL IN ZUNANJOST
V Podlubniku je ondan stopal starejši moški, ki se je vračal z obiska v domu ostarelih. Do večera m€ ni nihče ustavil, kajti voznikom za družbo bolj ustrezajo mlada in brhka dekleta. Ko se je možakar tega zavedel, je stopil kar na sredo ceste. In res so mu ustavili — miličniki.
ZADIŠALA JI JE KAVA
Ko je kupoiiala živila na Plavžu, je ženski nenadoma zadišala kava. Denarja ni imela dovolj, pa jo je ročno skrila pod jopo. Toda ni ji bilo sojeno, da bi ukradeno blago varno prinesla mimo blagajne.
KDO JE GOSPODAR
Potnik, ki se je minuli teden vozil na. avtobusu iz Kranja na Jesenice, ne ve, kdo je vrhovna oblast v avtobusu. Sprevodnik vendar. Ker se mu je drznil ugovarjati, mu je sprevodnik eno pri-solil. Nad grobostjo potnik ni bil raimo navdušen, zato je dogodek prijavil jeseniški milici.
BREZ NALOGA NI NlC
Zadnjič so klicali miličnike na kranjsko železniško postajo, ker se je neki delavec uprl, da ne bo delal. Menda mu nadrejeni niso izstavili delovnega naloga, pa ni vedel, kaj naj dela. Ker se je bal, da bo od miličnikov dobil neki drug nalog, je jadrno poprijel za delo.
MI GA SPET ŽINGAMO . .
Pri Klemenčku v Zapužah je bilo zadnjič veselo. Sedmerica veseljakov je ves večer popivala, norela, razgrajala in se naprej terjala pijačo. Ko so prišli možje v modrem, so kaznovali tudi osmega, točaja, ki je pridno dolival.
KAJENJE NI PRIPOROČI J IVO
V tlomanovi slaščičarni v Škofji Loki se ne kadi. To je zadnjič občutila tudi skupinica mladih, ki je s kajenjem prav izzivala. Natakarica je poklicala na milico, češ da mularija. krši odlok. Ko so imeli negodneži opravka z milico, so si omenjeni odlok presneto dobro zapomnili.
Največ nesreč je v Železarni
Na Gorenjskem se je lani pri delu zgodilo 56 nesreč, mnogo več kot leto poprej. 57 ljudi je bilo v njih ranjenih, 20 laže, 34 huje, trije so umrli. Škofja Loka prednjači po številu nesreč. Lani so jih v tej občini obravnavali kar 20. Največ hudih delovnih nesreč so imeli lani v Železarni na Jeseni cah, osem, dva delavca sta pri tem izgubila življenji. V bodovelj-ski Termiki so bile tri nezgode, prav toliko v Savi in RUŽV, štiri na železnici. Največ nesreč je v tovarnah, kjer so delovni pogoji najtežji, pa čeprav so delovna mesta ravno tam najbolj skrbno zavarovana.
Vlamljal v avtomobile
Ker je Branko K. ostal brez sredstev za preživljanje, je lani nekajkrat vlomil v avtomobile in si prisvojil različne predmete — Obsojen na enotno kazen eno leto in dva meseca zapora
Kranj — Na eno lgto in dva meseca zapora je bil prOT temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 22-letni Branko K. iz Kranja zaradi vlomov v osebne avtomobile. Branko K. se je pred dvema letoma vrnil s služenja vojaškega roka in se tudi zaposlil. Lani je zaposlitev premenjal in pozimi delal kot natakar na Krvavcu. Ko je bilo sezone konec, je ostal brez dela. Iskal ga je, a brez uspeha. Živel je pri sestri, ki je zanj že prej skrbela kot rejnica, saj njegova mati zaradi velikega števila izvenzakonskih otrok tega ni zmogla. Ker je čutil, da je v breme sestrini družini, se je odločil za vlome, je na obravnavi pred temeljnim sodiščem letos februarja razlagal svoja ravnanja.
Lani marca je prvič vlomil v parkiran avtomobil in iz njega pobral ribiško palico, zvočnik za avtoradio in delovne rokavice, vse skupaj je bilo vredno okoli 7500 din. Za tem vlomom se jih je do konca avgusta zvrstilo še sedemnajst. Iz avtomobilov je Branko K. pobiral vredne predmete; vzel je štiri avtoradijske aparate, razno orodje, bencinske bone in drugo. Predmete je potem prodal ali podaril. Nekajkrat je vlomil le zato, da je v avtomobilu prespal. Pred sodiščem je povedal, da je bil vedno tudi nekoliko vinjen. Vendar je vsa dejanja opisal tako podrobno, da se je sodišče prepričalo, da je dobro razu-
0 8
Za večjo prometno varnost
Najbolj prometno ogroženi v Evropi
Konec marca letos je bil v Kranju posvet svetov za preventivo in vzg0' jo v cestnem prometu za vse gorenjske občine, udeležili pa so se ga tudi lfl' špektorji milice. Na posvetu so ugotavljali, da je bilo lani na slovenskih ce stah sicer nekoliko manj prometnih žrtev, na gorenjskih cestah pa neka) več kot leto prej. Vendar pa se na te številke ne kaže opirati in zaključev*' ti, da se je prometna varnost izboljšala. Glede prometne varnosti so naš* ceste v primerjavi z ostalimi evropskimi še vedno med najslabšimi.
Promet osebnih vozil se na cestah sicer zmanjšuje, povečuje pa se prO* met s tovornimi vozili in avtobusi. Zaradi spremenjenega razmerja na cC stah postaja promet še nevarnejši. Razen tega pa vozi v prometu v po^ prečju 61 odstotkov vozil, starejših od šest let. Skoraj vsako drugo vozilo * prometu ni tehnično brezhibno. Razen tega se stanje cest skoraj ne spr*" minja. Izobraževanje voznikov se ni izboljšalo, zdravstvena in notranj* kontrola voznikov in vozil v delovnih organizacijah pa tudi ne. Medtem k" v osnovnih šolah dobro skrbe za prometno vzgojo šolarjev, pa jo na sred' njih šolah zanemarjajo. Nekatere občinske skupščine namenjajo za pr^ metno preventivo premalo denarja, druge pa imajo kadrovske težave in of ganizacijsko prešibke svete za preventivo, da bi bili lahko učinkoviti.
Vse to so pomanjkljivosti, ki so jih na posvetu ugotavljali in tudi pred' lagali izboljšanje: to velja za izobraževanje vseh prometnih udeležence^ tudi poklicnih voznikov. Uvesti bi bilo treba prometno vzgojo v srednje Šole. Na cestah naj se poveča kontrola voznikov in vozil. Več denarja bo treb* namenjati za gradnjo in vzdrževanje cest, izdelovati je treba varnejša vo^ la. Več denarja je treba nameniti tudi za preventivo v prometu, saj bodo M di sveti za preventivo morali postati bolj zahtevni, več predlogov morajo dajati za izboljševanje prometne varnosti ter na to opozarjati tudi javnost
Mrak
mel, kaj počenja. Vsa dejanja je sodišče obravnavalo kot eno kaznivo dejanje velike tatvine v nadaljevanju in ga obsodilo na eno leto zapora. Razen tega pa mu je obtožnica očitala še eno tatvino v nadaljevanju, med drugim je ponoči vzel tudi nezaklenjeno novo žensko kolo in ga potem poskusil prodati. Za to dejanje ga je sodišče obsodilo na tri mesece zapora, enotna kazen pa je eno leto in 2 meseca zapora.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je v razmeroma kratkem času petih mesecev velikokrat posegel po tuji lastnini; med olajševalnimi okoliščinami je upoštevalo njegovo priznanje, to, da je sam pomagal razjasniti vsa dejanja in ne nazadnje težko otroštvo, ki je v veliki meri prispevalo, da je Branko K. zašel na kriva pota. Naložilo mu je tudi, da mora oškodovancem povrniti škodo ter mu odvzelo ukradene predmete, ki so jih našli pri njem, lastniki pa niso znani. Razen tega mora plačati še 10.000 din. Sodba je že pravnomočna.
Savčani cenijo gasilstvo
Industrijsko gasilsko društvo Sava praznuje letos 55. obletnico delovanja — Skupno okrog 250 članov, med njimi tudi 18 poklicnih gasilcev — Vzorni skrbi za gasilsko opremo bo kolektiv moral dodati boljšo samozaščitno osveščenost
Kranj — V kranjski tovarni Sava so 1930. leta ustanovili gasilsko društvo. Sestavljalo ga je 9 ustanovnih članov, ki so varovali imetje pred ognjem le z nekaj ročnimi brizgalna-mi in drobnim peskom na požarno nevarnih mestih. Znaten napredek tako pri opremljanju kot v dejavnosti je društvo doseglo po osvoboditvi. Leta 1964 so v Savi zaposlili prvega poklicnega gasilca in enajst let pozneje so organizirali enoto poklicnih gasilcev. V IGD Sava je letos, ko društvo praznuje 55-letnico delovanja, že približno 250 članov, med njimi 28 žensk in 16 pionirjev. <
»V društvu imamo,« pripoveduje njegov poveljnik Ciril Tomše, »okrog 80 članov, ki so usposobljeni za operativne naloge. Od tega jih 18 pokli-
Tujki v kruhu
Lani in predlani so kupci kruha iz kranjske Pekarne našli v štrucah različne predmete — cigaretni ogorek, vijak, koščke lesa, v skorji kruha pa zapredke ličink
Kranj — Na denarno kazen 400.000 novih din je bila zaradi več gospodarskih prestopkov pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojena Pekarna Kranj Živilskega kombinata Žito Ljubljana.
Tržni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske je decembra lani vložil obtožni predlog zoper Pekarno Kranj, ker se v temeljni organizaciji niso držali predpisov o normah kakovosti. Potrošnik je namreč junija lani kupil polbeli 800 gramski kruh, ki je imel v skorji zapredke ličink. Druge kršitve so še iz leta poprej. Pekarni je obtožnica očitala, da je marca leta 1983 dala v prodajo ajdov kruh, v katerem je kupec našel . cigaretni ogorek. Sredi avgusta istega leta je kupec na spodnji strani polbelega kruha našel dva kosa lesa. Maja lani se je v sredici polbelega kmečkega kruha znašel vijak.
Ne Pekarna kot pravna oseba ne odgovorne osebe, vodja, proizvodnje in dva sejalca moke, se niso čutili krive za takšen kruh. Čeprav vso moko za kruh presejejo, sita pa vsaki dve uri čistijo, je vendar iz slabe moke nekaj zapredka ličink ušlo v
pripravljeno moko. Sodišče je zato ugotovilo, da nadzor nad sejanjem moke ni mogel biti tako dober, da bi kaj takega lahko preprečil. Tudi tujki so se lahko znašli v kruhu zaradi opustitve dolžnega nadzora nad kvaliteto kruha. Za kvaliteto kruha je namreč Pekarna dolžna poskrbeti, kako pa nadzor nad kvaliteto izvede, je stvar njene organizacije. Če se je v kruhu znašel tujek, je to dokaz, da pri organizaciji nadzora nad kvaliteto peke ni bilo vse narejeno.
Kazen za gospodarski prestopek zakona o standardizaciji je za pravno osebo od 50.000 din do 1 milijon novih din, sodišče pa se je za dva gospodarska prestopka v nadaljevnaju odločilo kazen 400.000 novih din. Pri tem je kot olajševalno okoliščino upoštevalo le slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v proizvodnji kruha, na višino denarne kazni pa je med drugim vplivalo tudi to, da je bila Pekarna že kaznovana zaradi kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Denarno kazen je sodišče prisodilo tudi odgovorni osebi — vodji proizvodnje 20.000 din, sejalcema moke pa vsakemu po 8000 din.
Kranj — Za promet zaprti stari mestni del Kranja nekaterim voznikom še vedno povzroča težave, seveda predvsem s parkiranjem. Avtomobil je najlažje pustiti tik pred zaporo na otočku vrh Jelenovega klanca. Da takšnemu parkiranju sledi kratek razgovor z miličnikom in tudi mandatna kazen, je razumljivo. — Foto: F. Perdan
Poveljnik IGD Sava Ciril Tomše
eno dela v skupini za varstvo pred požarom. Gasilska trojka, v kateri so poleg vodje gasilec-šofer, gasilec in telefonist, je stalno v tovarni in je pripravljena za ukrepanje ob požaru. Na leto zagori poprečno okrog dvajsetkrat; povečini so to mali požari, ki jih uspemo zatreti ob začet-''ku. Največkrat jih povzročijo kratki stiki na električni napeljavi in statična elektrika na napravah, nekaj pa jih nastane zaradi malomarnosti, predvsem zaradi neupoštevanja ukrepov za varno delo in čistočo.«
Ob izpolnjevanju operativnih nalog poklicni gasilci v Savi skrbijo tudi za preprečevanje požarov. Veliko pozornosti namenjajo rednim pregledom ročnih gasilnih aparatov, stabilnih naprav za gašenje in vodovodnega omrežja. Ob sprejemu novih delavcev jih seznanjajo s požarnimi nevarnostmi v tovarni, varno-stimi ukrepi in uporabo ročnih gasilnih naprav, vsako' leto pa zaposle nim praktično prikažejo ravnanje z njimi. Pomemben je njihov nadzor pri varilnih delih. Zadnji čas se vključujejo tudi v načrtovanje prenov starin stavb in izgradnjo novih objektov, da bi zagotovili najboljše rešitve za požarno zaščito.
»V gumarski industriji je visoka stopnja požarnih obremenitev,« pojasnjuje direktor sektorja Zavarovanje Milan Ambrož in dodaja: »Tega se v Savi dobro zavedamo. Zato smo izdelali oceno požarne ogroženosti in načrt ukrepanja ob požaru. Za vsako možno žarišče posebej je pripravljen taktični plan gasilskega napada, za uresničevanje katerega se je treba izuriti. Ker usposabljanje terja veliko časa in truda, smo za slehernega operativnega člana IGD Sava predvideli vključitev gasilskih nalog tudi v opis rednih del. Radi bi namreč imeli poleg poklicnih gasilcev enako število prostovoljnih članov društva na vseh treh izmenah.«
Z urjenjem do uspehov
Člani tudi sami čutijo potrebo po izobraževanju. Letošnjega tečaja za gasilce v tovarni se udeležuje 15 delavcev, 2 člana se pri občinski gasilski zvezi usposabljata za nižjega častnika, dve članici pa za častniški naziv. Urjenje poteka na raznih vajah; vsaj eno na mesec pripravijo v tovarni, nekajkrat na leto se udeležijo meddruštvenih vaj, izkušnje pa si izmenjujejo tudi na srečanjih s kranjskimi poklicnimi gasilci.
»K usposobljenosti veliko prispeva,« ocenjuje "podpredsednik IGD Sava Janez Krč, »gasilska tekmovalna dejavnost. Redno se udeležujemo občinskega tekmovanja, pokalnega tekmovanja za Snedičev memorial
)dpi
na Kokrici, tekmovanja gasi-veteranov v Smokuču in raznih t* movanj ob društvenih jubilejih. N' večji uspeh smo dosegli predlanir mednarodnem tekmovanju v Avs* V IV ji, kjer so naši člani med 520 ek'P
mi zbrali dovolj točk za bron*** ^__
medaljo. Našo dobro pripravljen'' <___
pa dokazujejo tudi skoraj sama p1* O mesta z občinskih tekmovanj.« ^»7
O uspešnosti društva pričajo ^ Xifjo vilni pokali in priznanja. Priboril1' — jih niso le na športno tekmovali področju, ampak tudi za dosežkjl obrambnozaščitni dejavnosti. bolj ponosni so na kipec gumarj* katerim je delovni kolektiv Save' gradil društvo na njegovem le* njem občnem zboru.
Še bolj so veseli razumevanja delavcev za potrebe gasilstva, ki! kaže v zagotavljanju denarja, zW za opremo. K temu pripomorejo vodstveni delavci, ki so člani druS in se zanimajo za problematiko silstva.
»Savčani cenijo gasilstvo,« nag ša poveljnik Tomše, »in mu pripi* jejo pravi pomen. Eden dokazov to je nedavna odločitev za nakup1 vega gasilskega vozila s cisterno I 6000 1 vode in 600 1 penila. Avto j«3 naročen v mariborskem Tamu, M ga bodo izdelali predvidoma do W ca leta. Tako bomo v Savi, kjer i* mo poleg štirih vozil 1500 ročnih i silnih aparatov, prek 300 javljal" požarov, 15 avtomatskih naprav gašenje in veliko drugih gasilnihr prav, primerno opremljeni glede1 požarno ogroženost.«
• v/
A
i|< ps^rTS**
IjIm-""....... *I
Poklicni gasilci v skupini za var&, pred požarom skrbijo tudi za reo preglede ročnih gasilnih aparat0 Foto: F. Perdan
Pri opremljanju bodo dali v PL hodnosti prednost nameščanju aV*\ matskih javljalcev požarov, da bi^ gotovih čimbolj učinkovito ukrel^ nje ob morebitnem nastanku og^.-Prizadevali si bodo tudi za širje*7 članstva in njegovo usposablja^ posebno v enotah, kjer še nimajo ^ silcev. Poglobili bodo sodelovanje: okoliškim prebivalstvom pri pož^
preventivi, na tem področju pa prav tako skušali več storiti v toV^ ni. Nekateri delavci se "
namreć
vedno ne zavedajo dovolj potrebe Y skupni skrbi za preprečevanje p°*j, rov. Take bo treba ob kršenju pr^ pisov, meni direktor Ambrož, kaZjV, vati v skladu z določili novega na o varstvu pred požarom, saj ^\ nutno neodgovorno početje en?Ly samega človeka lahko izniči letne rezultate prizadevanj druŠ™. in celotnega kolektiva. s.
?EK. 16. APRILA 1985
OGLASI, OBJAVE
11. STRAN (g@milSM©3MGLAS
0 let vi z nami — 30 let mi z vami — 30 let vi z nami — 30 let mi z va
II) MESTA
n
NA KLANCU:
ženske bluze po
1.290
din
BALA:
kopalne brisače od
750
din naprej
VOLNA:
moške in ženske majice 100% bombaž od
446
din naprej
MAJA: ŽENSKE
BLUZE FOXY - svilene
2.610
din
NOGAVIČAR m LASTOVKA:
ženske hola-hop z napako od 94 do 157 din
JOŠT: »d 480 dm daije   KLUB:
majice — kratke srajce (indijski bombaž)
PEPELKA:
kratke hlače
po 250 din igralne hlače od 1 «080 din
naprej
MODA
ženske kopalke od
906
din dalje
BABY:
otr. majice
140
HIŠA VAŠEGA NAKUPA... &u
OPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPIRAMO
ŽIVILA
Trgovinska in gostinska DO ŽIVILA
Cenjene potrošnike obveščamo, da 19. aprila 1985 ob 10. uri odpiramo novo samopostrežno prodajalno STORŽIČ na Kokrici.
Na več kot 400 m' prodajne površine vam nudimo velik asortiman prehrambenega, galanterijskega in tehničnega blaga ter orodja za vrtičkarje. V delikatesnem oddelku vam bomo postregli z mesimi izdelki in siri vseh jugoslovanskih proizvajalcev.
Kolektiv prodajalne vam zagotavlja, da lahko na enem mestu ustreže vsem vašim željam.
Od otvoritve dalje bo prodajalna odprta vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 18. ure.
Zagotovljen je velik parkirni prostor ter nakup z nakupovalnimi vozički.
Na dan otvoritve smo pripravili tudi presenečenje.
Hiramo novo prodajalno odpiramo novo prodajalno odpiramo
Naš predlog:
Kako:
Kdaj: Važno:
fotoposterji samo 64,45 din
Naredite dom še lepši. Tapete in fotoposterji VETA vam bodo v pomoč
Lahko naredite sami. Oglejte si prikaz polaganja tapet s specialnim priborom.
Povprašajte v Astri Blagovnici Kranj Popusti,  izjemno nizke cene. široka ponudba
Blagovnica Kranj
NAMA ŠKOFJA LOKA in novoustanovljeni Kolesarski RJI T"| \Y\ ŠT[ Klub Janez Peternel iz Škofje Loke organizirata *     *       ■*■«■■■■» \M*
v petek, 19. aprila, popoldan in v soboto, 20. aprila, 1985
Sejem starih in novih koles
fia vrtu stare »Odeje« poleg veleblagovnice
pripeljite stara kolesa, strokovnjak vam jih bo ocenil, da jih boste dobro prodali in bo nakup novega kolesa cenejši.
nogovi strokovnjaki bodo opravili tudi manjša popravila.
pri nakupu kolesarskih čevljev vam bo v soboto, 20. aprila 1985,od 10. do 12. ure svetoval STANKO
S KOLESOM PO KOLO V NAMO!
bogata izbira koles in kolesarske opreme tudi v blagovnici Cerkno.
• bogata ponudba v
— koles Rog,
— rezervnih delov,
— kolesarskih oblačil
• ugoden nakup
— športnih majic, hlač, nogavic
• gostinska ponudba
V PETEK, 19. aprila, ob 17. uri LICITACIJA NAJDENIH KOLES y^a istem mestu.
metalka
prodajalna kamnih
Ugodna prodaja keramičnih ploščic
KERUB - VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm
• ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras
• odporne so proti temperaturi
• cena za 1 kv. meter 972,40din _
Prodajalna ie odprla vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7 do 13 ure
I ZA IMS MM,
MURKA
TOZD Maloprodaja Lesce, n. sol. o.
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
1. 2 PRODAJALK TEKSTILNE STROKE
2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA V PRODAJALNI Zeleznina
Pogoji:
pod 1. — šola za prodajalce tekstilne stroke,
— zaželene vsaj enoletne delovne izkušnje; pod 2. — osnovna šola in izpit za voznika viličarja.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DO Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62.
(mmmmmictLAS 12. stran
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 16. APRILA,
SIVK* NE MUllM, btfiDVA JMEIA-
TjKomMo Kernikm&roNoVM, mč/njov/i ku-PtiA sodomo m/Mm? toniim, fw*> tega ?a bo-
y/l 1Z6*MA CIN50U UGODEN NAKUP!
PomiZAJAMltNi CBIFMMUHU&CUA, 0O2^1N\ fKKVOZ DO SV#MCD*a%/A NA**PA, KlCAJV DOBAVNI MCI, $T*DKOW0 SVETOVANJE t*XO-IZMJMC£Y, IZME*A HA DoMUtMCŽNo$T HA KUPA NA POTXOŠf/lM K&D/T-*M Lt¥£ OCtODNOStl 00 Mn>PU,toARUEj Z
IZBRALI SO ZK VAS
\KVfV, BOVA PKimNHA &
za Dorosr...
r '06 vsem
tehmUMSMA
Čna Montaža kw/m Goxeme do so km odkmja mučita hi vk&host/
NAME* NAD 40.000,00M!
© metalka
V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo opazili peči za ogrevanje sanitarne vode. Kurimo Jih s trdimi gorivi, lahko pa vgradimo tudi električni grelec. Cena za peč Je 36 675 din, grelec pa stane 2267.— din.
kovinotehna
blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalna Kamnik od 8. 4. do 20. 4. 1985
SODOBNA KUHINJA - SODOBEN DOM
v sodelovanju 8 proizvajalci Brest Cerknica, Gorenje Titovo Velenje, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor in Svea Zagorje.
Osnovna šola
prof. dr. JOSIPA PLEMLJA H LED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
HIŠNIKA
Pogoji za sprejem:
— poklicna šola stroj nokovinar-ske smeri (strojni ključavničar) ali elektro smeri (elek-
tromehanik),
— tri leta delovnih izkušenj,
— opravljen izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov,
— poskusno delo dva meseca.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj. Stanovanj ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Bled, Seliška ulica 3, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o sprejemu obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
POLIKS ŽIRI
Na osnovi sklepa komisije ielovna razmerja TOZD Kovinarstvo objavljamo prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri,
2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 'j i mesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje \ loge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DO Poliks, \in, TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri. Kandidate bomo obvestili o izbi-v 30 dneh po izteku roka ; i prijavo.
MERKUR kranj
IZBRALI SO ZK VAS
V MERKURJEV! prodajalni v GLOBUSU v KRANJU na oddelku orodja v prvem nadstropju smo razen dobre Izbire vseh vrst orodja opazili KOMPRESORJE prva petoletka, artikel 191-22000.
Kompresorski agregati so naprave, ki električno energijo spreminjajo v energijo komprimiranoga zraka (pnevmatsko energijo). Pretok v minuti 2251, dva rezervoarja po 601. Kompresorske agregate lahko uporabljamo v najrazličnejše namene. Posebno primerni so za.uporabo v servisnih In manjših delavnicah. Cena 90.204,60 din.
kovinotehna
Vsem, ki kupujete material za elektro Instalacijo, priporočamo, da obiščete trgovino OPREMA v Mengšu. Na zalogi Imajo PPR kabel 2x 1,5, 2x 2,5, 3x 1,5 ter 3,5x 2,5. 1 meter kabla stane od 81,05 do 172,50 din.
Pri slu
miMTAEC
KAKOVOST Z GARANCIJ
jSK Indi
Pro! Voi J0|
KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS TOZD HOTEL BLED
JUGOSLAVIJA
Objavljamo prodajo rabljenega vozila, ki bo 19. aprila 1985 ob 10. uri pred hotelom Kompas Bled, Cankarjeva 2.
- vozilo Kombi IMV1600 BR, letnik 1978, 60.000 km, izklicna cena 200.000 din, nevozen
Ogled vozila je možen vsak dan od 8. do 12. ure v hotelu Kompas Bled.
V ceno ni vračunan prometni davek.
Nakup vozila je po sistemu videno-kupljeno., kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupljeno .vozilo takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji.
N
tozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija
Trgovina n. tubo. Ljubljana
mercator - kmetijsko živilski kombinat gorenjske kranj, jla 2
oglaša prosta dela in naloge
ZA TOZD MLEKARNA KRANJ
- EKONOMISTA ali EKONOMSKEGA TEHNIKA za vodenje računovodstva TOZD
Posebni pogoji: — 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu.
ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ
- EKONOMSKEGA TEHNIKA za kontiranje finančnih dokumentov
Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj v računovodstvu
KMETIJSKEGA TEHNIKA, KMETIJCA ali ŽIVINOREJCA za molžo krav na. obratu Sorsko polje
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrov ski sektor Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi
Ma
Ka sed Isk ozr
Up
Ha iN
K 16. APRILA 1985
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN (g©IMg3»IEnGLAS
SOJKL
Urara
h\A KRANJ
^dustrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o.
Kadrovski sektor objavlja naslednje proste delovne naloge: vTOZD TOVARNA AVTOPNEVMATIKE SAVA - SEMPERIT
I *) v službi vzdrževanja avtopnevmatike
1 PROGRAMIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA
Pogoji: — diplomirani inženir strojništva,
— dvomesečno poskusno delo.
*• VZDRŽEVANJE PNEVMATSKO TRANSPORTNEGA SISTEMA
Pogoji: — strojni vzdrževalec, avtomehanik, zaželene so ustrezne delovne izkušnje,
— dvomesečno poskusno delo. ") v službi kontrole kakovosti
|. VIZUELNI PREGLED AVTOPLAŠČEV
I Pogoji: — poklicna šola tehnične smeri,
— dvomesečno poskusno delo. V TOZD VZDRŽEVANJE
*• VODENJE DE ELEKTROVZDRŽEVANJE
i Pogoj: — diplomirani inženir ali inženir elektrotehniške smeri — jaki tok in štiriletne delovne izkušnje,
— strokovni izpit,
— trimesečno poskusno delo.
I IZDELOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV I V VZDRŽEVANJU
I Pogoji: — diplomirani inženir ali inženir strojništva, lahko pripravnik.
I TOZD GUMARSKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
I. PROGRAMIRANJE IN ORGANIZIRANJE USPOSABLJANJA
! ZA DELOVNE NALOGE
I (5., 6. in 7. stopnja strokovne usposobljenosti)
■ Pogoji: — diplomirani andragog, diplomirani organizator dela,
— strokovni izpit,
— trimesečno poskusno delo.
1> ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNA OPRAVILA (za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: — upravno-administrativni tehnik,
— uspešno opravljen predhodni preizkus iz znanja strojepisja in stenografije.
Ostali pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj. Za dodatne informacije nas pokličite na tel. 25-461, int. 377.
ČGP DELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA, Titova 35 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. REGULACIJA NAKLAD IN OBRAČUN JUGOSLOVANSKIH ČASOPISOV za nedoločen čas na podružnici Dela v Kranju
Pogoji: — končana srednja ekonomska šola,
— 1-letne delovne izkušnje na komercialnem področju,
— poznavanje osnov AOP,
— dvomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba ČGP Delo Ljubljana, Titova 35, v roku 8 dni po objavi.
M Iskra
JSKRA TELEMATIKA KRANJ
bidustrija za telekomunikacije in računalništvo, Kranj, n. sol. o.
delavski svet TOZD Zasebni telekomunikacijski sistemi Kranj razpisuje Prosta dela in naloge
Vodje planske priprave proizvodnje tozd zts
Pc
Kogoji: — VS izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom J ^danjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Ljubljanska 24 a, Kranj, z °2nako »za razpis TOZD ZTS«.
sprava inšpekcijskih služb za gorenjsko Kranj
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
Inšpektorja dela
Nleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in družbenimi dogovori, morajo
^ndidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
R visoka izobrazba pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj,
** pozitiven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in spoštovanja zakonitosti,
r trimesečno poskusno delo.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog, naj Pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po ?bjavi na naslov: Občina Kranj, Splošne službe — kadrovska služba, •^anj, Trg revolucije 1, z oznako »za razpis«.
^izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbirajo, prijav.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka, Stara Loka 31,
razpisuje prosta dela in naloge:
1. učitelja strojepisja
2. učitelja tehnologije delovnih procesov in praktične telefonije
3. učitelja slovenskega jezika
4. učitelja zdravstvene vzgoje
5. učitelja telesne vzgoje
6. učitelja fizike in naravoslovja
7. zdravnika oftalmologa
8. učitelja biologije
9. učitelja matematike.
Kandidati morajo za oj^ vijanje navedenih del in nalog poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — predmetni učitelj strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike
pod 2. — inženir elektronike, dopolnilna pedagoško-andragoška izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike
pod 3. — profesor ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit in dopolnilna znanja iz tiflopedagogike
pod 4. — zdravnik, 3 leta delovnih izkušenj, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike — 2 pedagoški uri tedensko
pod 5. — profesor telesne vzgoje, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit — 4 pedagoške ure tedensko
pod 6. — profesor fizike, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike — 6 pedagoških ur tedensko
pod 7. — visoka izobrazba ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj — 2 uri tedensko
pod 8. — visoka izobrazba ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit in dopolnilna znanja iz tiflopedagogike — 5 pedagoških ur tedensko
pod 9. — visoka izobrazba ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit in dopolnilna znanja iz tiflopedagogike — 6 pedagoških ur tedensko.
Delovna razmerja pod 1. do 3. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 7. 5-1985 dalje, delovna razmerja pod 4. do 9. se sklene za nedoločen čas s krajšim delovnim časom od 1. 9-1985 dalje.
Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno poskusno delo, ki traja tri mesece.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
»NIKO« kovinarsko podjetje Železniki
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti mora višješolsko izobrazbo pravne, kadrovsko-socialne ali druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta prakse na vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah ali
— srednješolsko izobrazbo ekonomske, politične ali upravno-administrati-vne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalogah v kadrovski službi.
Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo traja 4 leta. "
Kandidati morajo k prijavi priložiti življenjepis, dokazilo o izobrazbi in dokazilo o praksi.
Prijave je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov NIKO kovinarsko podjetje Železniki, komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ
vabi k sodelovanju
- VEC DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE, INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE IN ELEKTROTEHNIKOV za razvijanje in kontrolo merilno-regujacijskih naprav;
- DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA za zahtevnejša konstrukcijska opravila;
- DVA STRUGARJA IN REZKALCA
za raznolika (maloserijska) strugarska ali rezkalska opravila;
- GRAVERJA
za samostojna graverska opravila ter graviranje po šablonah.
Od bodočih novih sodelavcev pričakujemo, da imajo ustrezno strokovno izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje, kandidatom — začetnikom pa nudimo možnost pridobitve delovnih izkušenj v pripravniški dobi. Za dela graverja smo pripravljeni skleniti delovno razmerje tudi s kandidatom, ki ima končano IV. stopnjo izobrazbe druge kovinarske smeri in se želi usposobiti za opravljanje graverskih opravil.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo do 24. aprila 1985 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
v	r— r
>	G 1__J
Elektro Ljubljana
DO za distribucijo električne
energije
TOZD ELEKTRO Ljubljana okolica, Titova 40
Komisija za delovna razmerja TOZD ELEKTRO Ljubljana okolica objavlja prosta dela in naloge
1. 2 KV ELEKTROMONTERJA za nadzorniStvo Ziri
2. NK delavca
za nadzornišrvo Ziri
Pogoji: pod 1. —
poklicna elektro šola — jaki tok (IV stopnja strokovne izobrazbe) 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj prijave prinesejo osebno ali oddajo po pošti v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Elektro Ljubljana okolica, Titova 40, Kadrovska služba.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3
Stalna komisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. silos za žagovino, komplet z ventilatorjem in cevmi, brez elektromotorja m1 13, izklicna cena 116.400,00 din in pripadajoči prometni davek
2. visokoturni kombinirani rezkalni in vrtalni stroj, izklicna cena 46.500,00 din in pripadajoči prometni davek
3. krožna žaga za grobi razrez lesa, izklicna cena 19.400,00 din in pripadajoči prometni davek
Licitacija bo za družbeni sektor v petek, 19. aprila 1985, od 8. do 10. ure, za ostale interesente isti dan od 10. do 12. ure.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte Škofja Loka
— 3 delavci
Pogoji:
— dokončana osemletka,
— vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo tri mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka.
Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ
Obveščamo vse Kranjčane, da bo vsakoletna akcija
ODVOZ ODPADNEGA KOSOVNEGA MATERIALA
v petek, 19. aprila, in v soboto, 20. aprila 1985. V petek bodo pobirali kovinske predmete, v soboto pa vse ostalo. Ce po končani akciji zasledite še nepobran odpadni material, lahko točen kraj sporočite po tel.: za kovinske predmete Dinos: št: 27-679, in Surovina št.: 23-477; za ves ostali material pa KOGP tel.: 26-061.
GLAS 14. STRAN.
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
TOREK, 16. APRILA 1]
INTEGRAL TOZD Park hotel Bled
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. 2 RECEPTORJEV
za delo v recepciji Park hotela, za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca
2. SAMOSTOJNEGA KUHARJA
za delo v kuhinji Park hotela, za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca
3. VRTNARJA
za vrtnarska dela v Park hotelu, za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca
4. SAMOSTOJNEGA NATAKARJA
za delo v nočni restavraciji Taverna Park hotela (delovni čas od 20. do 2. ure), za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca
Pogoji:
pod 1. — 4-letna šola gostinske, hotelske ali splošne smeri,
— 2 leti strokovne prakse, aktivno znanje dveh tujih jezikov; pod 2. — srednja poklicna šola, smer kuhar,
— 2 leti strokovne prakse;
pod 3. — srednja poklicna šola, smer vrtnar,
— 1 leto strokovne prakse;
pod 4. — srednja poklicna šola, smer strežba,
— 2 leti strokovne prakse, znanje dveh tujih jezikov.
Prošnje z dokazili o stokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Park hotel, Bled, Cankarjeva 6, v roku 8 dni po objavi.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge v:
9
TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj
- 3 ORGANIZATORJEV POSLOVNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA AOP
Pogoji: — visoka oziroma višja izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju AOP ali v prometni dejavnosti,
— poskusno delo je 3 mesece.
TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET, Škofja Loka
- ORGANIZATORJA POSLOVNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA AOP
Pogoji: — visoka oziroma višja izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 1 leto oziroma 9 mesecev delovnih izkušenj, od tega 9 mesecev na področju AOP ali v prometni dejavnosti,
— poskusno delo je 3 mesece. •
TOZD ŽIČNICE VOGEL, Bohinj
- SPREVODNIKA NA NIHALNI ŽIČNICI
Pogoji: — KV delavec s poklicno šolo ali NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo je 2 meseca.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA JESENICE
Uprava za družbene prihodke
Razpisna komisija pri delovni skupnosti objavlja prosta dela in naloge
VODENJA ODSEKA ZA ODMERO DAVKOV IN PRISPEVKOV v Upravi za družbene prihodke za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti: visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri ter štiri leta delovnih izkušenj.
Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
ATT ROSTALNA
ZENICA
TOZD JESENICE" JESENICE
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev objavlja na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih naslednja dela in naloge:
L REFERENTA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
2. ORGANIZACIJA KNJIGOVODSTVA IN A Vi O M ATS KA OBDELAVA KNJIGOVODSKIH PODATKOV
Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomsko-računalniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
3. ZBIRANJE IN OBDELAVA INFORMACIJ EVIDENCE DELA V DELOVNI ENOTI JESENICE
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali administrativne smeri.
4. TESARJA
Pogoji: — poklicna gradbena šola — smer tesar in 3 leta delovnih izkušenj.
5. MEHANIKA
Pogoji: — poklicna šola za mehanike in 5 let prakse pri izvajanju del pri vzdrževanju gradbene mehanizacije.
GIP GRADIŠ LJUBLJANA
TOZD Lesno industrijski obrat ŠKOFJA LOKA
Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje proste delovne naloge
DIREKTORJA TOZD
Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v gospodarstvu,
— znanje enega svetovnega jezika,
— da ima ustrezno moralnopolitično kvalifikacijo, da ima pravilen odnos do samoupravnega socialističnega razvoja in delavskega
»      samoupravljanja ter sposobnost vodenja ob uporabi sodobne tehnologije.
Kandidati naj pošljejo vloge s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56, z oznako »razpisna komisija«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
= zavarovalna skupnost triglav
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
CENITEV AVTOMOBILSKIH ŠKOD
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri,
— da imajo 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 90 dni.
Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo oziroma diplomo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve.
Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
Triglavski nerodni park
TRIGLAVSKI NARODNI PARK BLED, Kidričeva 2
objavlja po sklepu zbora delavcev javno dražbo za prodajo:
1. terenskega vozila Zastava — Niva 2121, reg. št. KR 104-211, leto izdelave 1982, prevoženih 40.000 km, v voznem stanju, za izklicno ceno din 450.000.00
2. osebnega avtomobila Ford — granada, reg. št. KR 708-83, leto izdelave 1978, 2300 ccm, prevoženih 147.000 km, v voznem stanju, za izklicno ceno 400.000.00 din
Javna dražba bo v četrtek, 18. aprila 1985, ob 11. uri v prostorih delovne organizacije Triglavski narodni park, Bled, Kidričeva 2. Pred začetkom dražbe je treba plačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene vozila, kupnino pa ob prevzemu avtomobila. Prometni davek plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupu.
Nakup bo po pravilu videno — kupljeno.
Ogled vozila je možen na dan javne dražbe od 8. ure dalje v prostorih Triglavskega narodnega parka. Informacije po tel. 77-407.
MERKUR
KRANJ
GRADITI 1	NI	1 LAHKO
LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO		
izolacijski materiali, cement in apno, opečni izdelki, samokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki,
odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ
'nov pic: SHARP
"> rjave
Odbor za delovna razmerji 'Krai TOZD WC objavlja prosti n dela in naloge
1. VOZNIKA MOTORNIH VOZIL — 2 delavca
Pogoji:
F" nuvu
*lefon "\ |ft> 1(5 k\ ^ Kupe
«led vsi »n Slavi i Planin
»»i  tež t
končana šola za voznik« 'maja t
■ maja
motornih vozil, dve ^^kamj delovnih izkušenj, starej tye^nikf ši od 18 let, poskusno de topo i« lo tri mesece. ;sTrei
Wam
Delo združujemo za nedolo *2 po i! čen čas s polnim delovnhl J") 4
' m en(
časom. ton44_6 Kandidati naj pošljejo prija J&dva' ve z dokazili o izpolnjevanj* i^1^8 pogojev v 8 dneh po objaV^§ter na naslov ZCP Cestno podj? tje Kranj, Jezerska cesta 20. te Izbira bo opravljena v zaktf ledu nitem roku. Kandidati bod« p11' o izbiri obveščeni v roki ^M/T 8 dni po sprejemu sklepa.   itenja v
J*n dve I Cerk
novo
Stving
COLA
peli ko
■Car?
»n h te '2445 ERS, 84
*n K(
i Noše •1 pri ►ojjla: '4rr, no h »Kn ^sen
ABC POMURKA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE ZADEVE
_ 12!',, t pro pliko«
HTDO GORENJKA, n. sol.«J& po
Jesenice lam d
Prešernova 16 Janez
*fon
Odbor za medsebojna rai ^ d< mer j a ponovno objavlja Pr0>ren^v sta dela in naloge Um g
PLANERJA-ANALITIKA Ton^ Pogoji: jjm k
— višja strokovna izobrazb' 1*^ , ekonomske smeri (d0f26-a končana I. stopnja),
— dve leti delovnih izkušeni na podobnih delih in n» logah,
— delovno razmerje bo skle1 JJlJen njeno za nedoločen čas sKico polnim delovnim časom. jKra
$-oo<
Prijave z dokazili o izpolnjeni vanju pogojev sprejema ka drovska služba HTDO Go renjka Jesenice, Prešernova^ ( 16, v 8 dneh po objavi.
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ n. sol. o.
Hla
«kra Mar
VO in
te:
Po Uro
Odbor za delovna razmerji vabi k sodelovanju delavcem^' ki žele opravljati naslednji dela in naloge:
VZDRŽEVALNA KLJUČAV NIČARSKA DELA
Poleg splošnih pogojev mori kandidat izpolnjevati še n3'j slednje posebne pogoje KV ključavničar (IV stop; nja), opravljen tečaj za ku jača  srednjetlačnih kotlo' oziroma pripravljenost ka didata, da se vključi v iz< braževanje   za pridobite' usposobljenosti za- kurja" srednjetlačnih kotlov, del vne izkušenj e, lahko je zaČ tnik.
Za kandidate se zahteva dv mesečno poskusno delo.
Kandidati  naj  ponudbe •] kratkim  življenjepisom ifl dokazili o izpolnjevanju p gojev pošljejo v 8 dneh p objavi na naslov: Združe lesna industrija Tržič, Stffo Marie aux Mineš 9. Interesenti bodo o izbiri ob/ veščeni v 15 dneh po obraV navi v komisiji.
\
U 6. APRILA 1985
ti OGLASI [27-960 }DAM_
Hov prenosni video recorder SHARP 3300. Telefon 80-020
J11 'jave jarčke, Golniška 1 rjj'Ca, Kranj. 4450
SW [m novo CAMP PRIKOLICO re'efon 79-606 4440
te
ike leti -ej
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN (^ffilMHGLAS
- 16 kv. m novega rjavega £• Kupcu podarim gramofon !8led vsak dan med 18. in 19. 1*1 Slavković, Tuga Vidmarja Planina 4447
to težko KRAVO, ki bo maia tretjič teletila. Vizjak,
*8, Škofja Loka 4433 'KAMIN URO, bronasto, z j .^ečnikoma, prodam. Telefon de «2 po 19. uri 4434 ^TREL,   original barnett, Nam  za  8  SM. Telefon >10t«»2 po 19. uri 4435 »   4    ROLETE Jelovica -in eno 80x220, po stari ce-44-674 popoldan 4436 dva TELIČKI, stari 14 dm. 1, Naklo 4437 dva manjša FOTELJA z "ešter, Kidričeva 30, Kranj 4438
^ 8 tednov stare JARKICE, ^'ux. Jože Urh, Zasip, Reber W *edu 4439 $ plinsko PEČ in FILO-fUM. Telefon 25-210 4440 žensko KOLO rog, 24-col-^nja vas — Reteče 13, Škof-J [ 4441 Pm dve ZAJKLI za pleme. Zg. I Cerklje 4442
jpelikocvetne MAČEHE, pro-o 30 din v Šenčurju v ARNI 3880 stereo AVTO-RADIO gel-2445 T, LW, MW, UKW, AV-RS, 2 x 8 W. Informacije po 4055
»n KOSILNICO BCS. Jakob fioše 2, 64243 BREZJE 4309 prodam  TEPIH  2x3 m. 'Oglasnem oddelku 4329 novo KMEČKO PEČ zele-'e »Kmečka ohcet«. Jože Špa-"tsenice, Svetinova 19, tel.
4374
Po prodam 1000 kosov PO-1» 5 cm. Valentin Švegelj, '128, tel. 70-016 4375 *>i prodam rabljena OBLAČI-Wikost6do 10 letin PLETIL-[JpJ super standard, potreben lwk popravila. Bučan, Planina Nskem domu 4376 ^•n deset družin iz AŽ PA-hnez. Krmelj, Smoldno 2, Po-4377
im žensko in fantovsko KO-jlefon 60-023 4378 af *m dobro ohranjeno ŠPORTNO, znamke senior, 10 pre-^hovlje 8, Kranj 4379 N SPALNICO. Albin Drolc, tOnčka Dežmana 6, Kranj
4380
um krmilno PESO. Velesovo
Wi^e 4381 D"*m GRADBENO BARAKO. IC *>26-831 4382 ,   /   Ugodno prodam otroško l^sko KOLO za starost od 5 do *dina, Šiškovo naselje 21 JKranj 4383
Hladilnik gorenje, so-utr-
leP'ie" otroški voziček PEG, ita-, ti in   rabljeno TRGOVSKO '  ^ICO, 20 kg, prodam. J. Ma-Jtranj, Ul. Mladinskih brigad ^-004 4384 \ef^n rabljen barvni TELEVI-'kran nov. Telefon 47-691 -Martinec, c. 26. julija 23, Na-4385
*m OBRAČALNIK za seno -V04«, TROSILEC za umetna m ŠROTAR za mletje žita. -> Ce 6, Golnik 4386
2k
a
ra,
13'
Prodam rabljeno POHIŠTVO. Telefon 064 78-247 4387
Prodam dobro ohranjeno moško ŠPORTNO KOLO. Marija Trišič, Va-ljavčeva 5 4388
Prodam dobro ohranjen 6 V AKUMULATOR za fergusona 35. Avto-mehanik, Smledniška 64, Kranj 4389
HLADILNO SKRINJO LTH, 380-litrsko, rabljeno 1 leto, ugodno prodam. Telefon 064/75-838 4390
Po stari ceni prodam kombiniran HLADILNIK gorenje, še v garanciji. Drago Palevič, Begunjska 9, Kranj
4391
Oddam PSICO NEMŠKO OVČAR-KO, z rodovnikom, staro tri leta. Švab, Leše 21, Tržič 4392
Prodam 10 ČEBELJIH DRUŽIN na satju. Repnik, Luže 56, Šenčur
4393
Prodam 150 let staro SKRINJO. Telefon 80-081 4394 Rabljen tesan LES, prodam. Jen-šterle, Na Kresu 17, Železniki, tel. 66-963 4395 Prodam OKENSKE POLICE. Miran Pipan, Planinska 11, Bled 4396 Prodam    rabljeno POHIŠTVO. Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 91, tel. 61-487 4397 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Igor Jamnik, Žabnica 8, tel. 44-600 4398 Prodam   4    betonske MREŽE 8x6 mm. Martin Zgalin, Britof 172, Kranj, tel. 23-236 od 20. do 22. ure
4399
Prodam 1000 kosov betonske OPEKE, velikosti 40 x 30 x 20 cm, po 100 din za kos, 45 VOGALNIKOV, po 180 din za kos in belo POROČNO OBLEKO št. 42, za 5.000 din. Olga Koračin, Gorenja vas 84 4400 Prodam rabljen italijanski ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 70-571 popoldan     ' 4401 Prodam GRAMOFON sanyo. Telefon 28-159 - Kranj 4402 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Podreča 4, Mavčiče 4403 Poceni prodam barvni TELEVIZOR, star 6 let. Jože Turk, Gradniko-va 105, Radovljica. Ogled vsak dan
4404
Prodam belo dolgo OBLEKO za obhajilo št. 10. Cvetka Stenovec, Planina 12, Kranj 4405 PRIKOIJCO, močnejše izvedbe, novo, primerno tudi za manjši traktor, z naleteno zavoro, prodam. Frlic, Bazoviška 3, Radovljica, tel. 75-950 popoldan 4406 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) Telefon 76-186 popoldan .
4407
Prodam 200 kg drobnega KROMPIRJA. Marija Vreček, Šenčur, Delavska 2 4408 Prodam 4 leta staro PRIKOLICO brako šotor. Telefon 83-873 4409 Prodam    fantovsko birmansko OBLEKO za 16 let. Lavtar, Retnje 9, Tržič, tel. 26-349 4410 Prodam kvalitetno SENO. Marija JAN, Sp. Gorje 58 4411 Prodam OBRAČALNIK za seno, »Gorenje Muta«. Škulj, Sp. Senica 25, Medvode 4412 Prodam KOMANDE za radijsko vodenje modelov. Telefon 79-589
4413
KUPIM_
Kupim STREŠNO OPEKO kikin-da 272, 2000 kosov. Gorenja Dobrava 2, Gorenja vas 4443
Kupim dobro ohranjen PLANINO.
Telefon 43-135
3653
^ščamo vas, da bo polaganja
PET
fTRl Blagovnici KRANJ ter 18. in 19. aprila do-med 10. in 12. uro Popoldne med 16. in
iir0.
"Jeni!
Na slabih cestah slabo naložen tovor — Bilo je v torek, 9. aprila, dopoldne od Plevne do Škofje Loke. Na tem odseku je voznik tovornjaka zgubil že precej tovora. Na srečo se je do občinske stavbe v Škofji Loki vse srečno končalo. Kako pa je bilo naprej ...?! — A. Z. — Foto: F. Perdan
^d leti je prišlo do udora na mostu na Cesti na Brdo
^krici pri Kranju. Takrat je trajalo precej časa, da so [ ^k na mostu popravili. Tole pa se je zgodilo pred pri-' ?° štirinajstimi dnevi. Krajani upajo, da bodo delavci
*ga podjetja Kranj »oviro« kmalu odstranili, ^o: F. Perdan
TURISTIČNA AGENCIJA
vabi na izlet s POSEBNIM VLAKOM po progi Beograd—Bar v ČRNO GORO, od 15. do 19. maja.
Namestitev v hotelskem naselju Slovenska plaža v Budvi.
Cena izleta 14.500 din.
Prijave in informacije:
TTG — turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40, tel.:325-646, 325-650.
Kupim raztegljiv KAVČ. Telefon 74-663 4416
VOZILA
ZASTAVO 101 konfort, 1982, prodam ali zamenjam za fička, tudi starega. Mihajlovič, Golnik 55 4418
Prodam LADO 1200, letnik 1973. Ogled v torek popoldan. Pivka 18, Naklo - 4419
126-P,. letnik 1980, 26.000 km, prodam. Telefon 064/47-327 od 16. do 18. ure 4420
Prodam VW 1303, nemški, letnik ;972. Škofjeloška 19, Kranj 4421
Prodam NSU 1200, star 13 let, 42.000 km ali menjam za motor AL>N-4 ah 6. Telefon 80-366 4422
Poceni prodam R-16. Zg. Bitnje 157 Zabnica 4423
ZASTAVO 128, februar 1984, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Ro-blek, Deteljica 6, Tržič, tel. 064/50-750 4445
Ugodno prodam odlično ohranjeno, garažirano ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Ogled popoldan. Hribar, Vidmarjeva 2/A (Švabska vas), Kranj 4447
NSU 1200, ohranjen in registriran, prodam. Telefon 80-737 4448
STANOVANJA
Iščem GARSONJERO ali enosob-no STANOVANJE. Plačam po dogovoru. Kličite vsak dan od 16.30 do 18.30 po tel. 21-648 — Anka Guckuk
4424
Kupim par KOLES za športni voziček. PEG. Štefančič, Ul. Tuga Vidmarja 12, Kranj 4414
Bukove PLOHE, suhe, debeline 5 cm, kupim. Miha Toman, Log, C. na Breg 18, Brezovica, tel. 061 653-708 4415
OPEL KADETT L 1000, letnik 1968, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 064-77-125 4161
Prodam ŠKODO 110 R coupe, letnik 1977. Tekavec, Predoslje 108 v Orehovljah, Kranj 4133
Zelo ugodno prodam CITROEN GS, prva registracija 77, registriran do marca 1986, brezhiben. Gašperin, Titova 39, Jesenice 412841^8
Prodam MOTOR tomos 15 SLC. Draksler, Drulovka 25/A, Kranj, popoldan 4417
NESREČE
PREHITER VOZNIK ZBIL KOLESARKI
Gosteče — Voznikova neprimerna hitrost in vožnja kolesark po sredi ceste sta krivi prometne nesreče, ki se je v soboto, 13. aprila, zgodila na lokalni cesti med Medvodami in Soro. 21-letni voznik osebnega avtomobila Mitja Rezar iz Vaš je v Gostečah srečal kolesarki, 10-letno Lidijo in 4 leta mlajšo Katarino G. iz Drage pri Škofji Loki. Ker sta se izogibali luži, sta kolesarki zapeljali na sredo ceste, tedaj pa ju je voznik zadel in zbil po cesti. Lidija je bila v nesreči huje, Katarina pa laže ranjena.
AVTO S CESTE IN V DREVO
Hrib — 19-letni Rafael Zor-man se je v soboto, 13. aprila, z avtom peljal od Bele proti Preddvoru. V vasi Hrib ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, kjer je trčil v drevo. V nesreči je bil huje ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center.
AVTO SE JE PREVRNIL
Kranj — V Kranju se je v nedeljo, 14. aprila, zgodila prometna nesreča, ki jo je zakrivil 25-letni voznik osebnega avtomobila Darko Pečečhik iz Kranja. Z neprimerno hitrostjo je vozil od Labor proti Zlatem polju, pred križiščem ceste v Savsko loko pa je avto v ovinku zaneslo s ceste na pločnik, kjer se je prevrnil. Voznik je v nezgodi ostal nepoškodovan, pač pa je bil sopotnik, 24-letni Branko Hrovatin, prav tako iz Kranja, huje ranjen. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center.
TOVORNJAK ZAPELJAL V HOTELSKO RECEPCIJO
Bled — V nezgodi, ki se je pripetila v četrtek, 11. aprila, na Bledu, sicer ni bil nihče ranjen, zato pa gmotna škoda presega dva milijona. Voznik tovornjaka Stane Mencinger iz Ribnega" je za poslopjem avtobusne postaje parkiral tovornjak. Nekaj metrov za njim je tovornjak parkiral tudi Vaclav Plecitv, vendar je motor pustil teči in avto zavrl z ročno zavoro. Nenadoma se je Plecitvjev tovornjak spustil po klančku, kjer je bil parkiran, zadel je Mencingerjev tovornjak in ga potisnil do hotela Jelovica. Vozilo je razbilo vrata in zapeljalo v hotelsko avlo, kjer je uničil še dve telefonski govorilnici.
D. Ž.
POSESTI
V najem oddamo TRAVNIKE in nekaj NJIV. Kolman, Zapuže 5 4449
Polovico manjše stanovanjske HIŠE (centralna), s kletnimi prostori in nekaj vrta v Škofji Loki, zamenjam za dvosobno ali vsaj večje cnosobno s centralnim ogrevanjem, najraje v Škofji Loki. Možen odkup ostale polovice hiše. Ponudbe pod šifro: Dogovor 4425
Iščem primeren PROSTOR (50 do 80 kv. m) v okolici Kranja za ključavničarsko obrt. Velimir Mišanovič, Kranj, Rudija Papeža 1 4426
Prodam GOSPODARSKO POSLOPJE, možna adaptacija za stanovanjsko hišo ali vikend, oddaljeno 2 km od Bleda; puhalnik aolo in 2000 kv. m GOZDA na Kočni pri Jesenicah. Pogačnik, Zarip, Dolina 20, Bled
4427
Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Kranj. Škofja Loka — Medvode. Telefon 60-039 popoldan 4444
OBVESTILA
Tudi v Stražišču PIZZE, v GOSTILNI BENEDIK, vsak ponedeljek, torek in petek, od 17. ure dalje. VABLJENI! 4264
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni ali optični, indikator pozi va, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd .. .), vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
Obveščamo cenjene stranke da je GOSTIŠČE v DRAGI odprto vsak dan razen ponedeljka od 11. do 23. ure. VABLJENI! 4267
TV ANTENE! Montaža, meritve, popravila za zasebni in družbeni sektor. Mihelič, Gorenjska 30, Radovljica, tel. 75-271 4428
OSTALO
Instruiram NEMŠČINO za osnovne in srednje šole. Telefon 26-149
4429
ZAPOSLITVE
DELAVCA za priučitev zaposlim. MIZARSTVO Podjed, Britof 116, Kranj 4430
Zaposlim KV ali priučeno ŠIVILJO. Šifra: Jesenice — Radovljica
4431
Sprejmem kakršnokoli DELO v popoldanskem času ali pridem delati na dom. Šifra: Vesten 4432
Začasno zaposlim DVE DEIAVKI. Marjan Zupane, Gregorčičeva 1 Kranj 4451
Takoj zaposlim DELAVCA za priučitev mizarskih del. Jože Podjed, Britof 116, Kranj 4373
Zgrabili vlomilca
Kranj — V četrtek, 11. aprila, okoli 22. ure so v Živilini delikatesi na Maistrovem trgu v Kranju prijeli vlomilca. 26-letni Bojan B. iz Tržiča je vse popoldne popival v bifeju delikatese. Preden so začeli zapirati, se je skril v stranišče in počakal, da so prodajalci odšli. Nato je z železnim drogom, »svinjsko nogo«, vlomil v delikateso. Patrulja kranjske postaje milice ga je zalotila, ko se je za pultom masti 1 z mesom in kruhom. Še preden mu je uspelo ukrasti še kaj drugega in odnesti pete, so ga prijeli, priprli in ga ovadili javnemu tožilstvu.
Vlak ga je povozil
Soteska — V petek, 12. aprila, je tovorni vlak na progi med Žirovnico in Jesenicami, v Soteski, povozil neznanca. V času nesreče je močno deževalo, moški pa je stopil na progo tik pred vlakom. Ponesrečenca, ki je na kraju nesreče umrl, so prepoznali. To je 4Q-letni Marjan Soklič z Jesenic.
Up blGCi  LIP Bled, TO lesna predelava Podnart
delovna razmerja objavlja prosta dela in
Odbor za naloge:
1. TEHNOLOG III
— 2 delavca
z naslednjimi delovnimi pogoji:
— V. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa.
2. GASILEC
z naslednjimi delovnimi pogoji:
— IV. stopnja zahtevnosti dela in 2 leti delovnih izkušenj,
— šola za poklicne gasilce.
3. POMOČNIK PRI USLUŽNOSTNEM RAZREZU
z naslednjimi delovnimi pogoji:
— II. stopnja zahtevnosti dela in 3 mesece delovnih izkušenj.
Kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podnart.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od zaključka objave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre
MARIJE KOŠIR
roj. ŠMID
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrazili sožalje, darovali, cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala govorniku organizacije ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu in kaplanu za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Češnjica, Škofja Loka, Zali Log, Podnart, 10. aprila 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD tovarna avtopnevmatike — služba vzdrževanja
IVAN KALAN
roj. 1928
Od njega smo se poslovili v soboto, dne 13. aprila 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.
Ob smrti našega dragega, skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata
PAVLA
*.\   II LAMBERGARJA
Frizerjevega ata s Posavca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, tolažilne besede in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh, DPO Ljubno, kolektivom Iskra Otoče, SGP Gorenje Radovljica, Teksti-lindus Kranj ter OŠ Bratstvo in enotnost Kranj. Iskreno smo hvaležni vsem za organizacijo pogrebnih slovesnosti, govornikom za ganljive besede slovesa, praporašem in pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi ter gospodu župniku za lep pogrebni obred.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
Posavec, Kranj, Ruše, Litija, Sava, 6. aprila 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA SODNIKAR
roj. PERNE
Pogreb pokojnice bo v torek, 16. aprila 1985 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah.
ŽALUJOČI: sin Mirko z ženo, vnuki z družinami in pravnuki
Na;
Med starejšimi kravami si je častni zvonec prislužila Šiba, nagrado pa njen rejec Janez Zabret iz Bobovka. Cestni zvonec je obesil kravi okrog vratu Ivan Cvar, predsednik Skupščine občine Kranj. — Foto: F. Perdan
Najboljše gorenjske krave tisaste pasme dajo v obdobju med telitvama tudi 5500 litrov mleka in več. — Foto: F. Perdan
Gorenjska razstava goveje živine v Savskem logu
Siba, Majolka, Insa in Reka — najlepše in najboljše gorenjske krave
Častni zvonec so prejele živali, last Janeza Zabreta iz Bobovka, Franca Drinovca iz Podbrezij, Igorja Jamnika iz Žabnice in Janka Zontarja od Sv. Duha.
Kranj — Nekdaj tako cenjena gorenjska cika, ki je bila ponos kmetov in brez prave konkurence v hlevu, je v četrt stoletja izgubila bitko z govedom lisaste in črno-bele pasme. Se pred šestnajstimi leti je prevladovala v gorenjskih hlevih (več kot 70 odstotkov je je bilo); danes jo je mogoče videti le še v Bohinju in v nekaterih hlevih v zgor-njesavski dolini, kjer so se za zamenjavo pasme in za križanje odločili desetletje kasneje kot drugod na Gorenjskem. Predlani je bil pasemski sestav gorenjske živine že bistveno drugačen: kar 60,5 odstotka je bilo lisaste pasme, 16,1 odstotka črno-bele, 22,1 odstotka »križank« in le malenkost čiste cike in rjavega goveda.
Podatki kot tudi razstava živine lisaste pasme, ki joje v soboto pripravil v Savskem logu Zivinorejsko-veterinar-ski zavod Gorenjske v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, so pokazali, da so se strokovnjaki v začetku šestde-
setih let odločili pravilno. Pred sedemnajstimi leti je vsaka krava na Gorenjskem dala povprečno 1141 litrov mleka, lani že več kot dva tisoč; letna mlečnost boljših krav, ki so bile vključene v A kontrolo, pa se je v tem obdobju povečala z 2000 na 3500 litrov. V zadnjih devetnajstih letih se je stalež krav v gorenjskih hlevih povečal s 6600 na 14.000 glav, medtem ko se je prireja mleka v tem obdobju povečala petkratno, od 4,7 na 27 milijonov litrov.
Komisija Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda in gorenjskih kmetijskih zadrug je za razstavo izbrala najboljša goveda lisaste pasme: 24 starejših in 27 mlajših krav, 20 prvesnic in 19 telic. »Mlečnost razstavljenih starejših krav — 6000 litrov in mlajših krav po drugi telitvi — 5500 litrov ter pri prvesnicah 20 litrov na dan kaže, da je mogoče doseči visoko mlečnost tudi z lisasto pasmo,« je ob razstavi dejal mag. Peter _ Kunstelj, vodja selekcijske službe pri [}{") cfil \f\ Živinorejsko-veterinarskem     zavodu £3l/C*_vF
Podbrezij. Drugo nagrado je komisija prisodila Vidri Jožeta Skodlarja iz Podbrezij, tretjo Runi, last Petra Aliča z Godešiča in četrto Soči Slavka Ingliča iz Srednje vasi. Med prvesnicami je bila najboljša Insa, last Igorja Jamnika iz Žabnice, nagradi pa sta prejeli še Reka Petra Aliča z Godešiča in Malina, last istega rejca. Med telicami si je častni zvonec prislužila Reka, nagrado pa njen rejec Janko Žontar od Sv. Duha. Drugo nagrado je komisija prisodila Gaudi Slavka Urbanca iz Zadrage in tretjo Šili Janka Porenta od Sv. Duha.
Na razstavi — odprl jo je Ivan Cvar, predsednik Skupščine občine Kranj — so podelili priznanja osemenjevalcem, ki to delo opravljajo že 25 let in več: Antonu Puglju, Francu Strniši, Martinu Krumpačniku in Viku Pristovu ter trem kontrolorjem mleka: Janezu in Pavli Dolenc ter Francu Bajtu.
C. Zaplotnik
Drago jih
Odvoz odpadnega kosovnega materiala
Kranj — Leto je naokrog in po stanovanjih in hišah bomo spet počistili in odstranili odvečne predmete in navlako. Turistično društvo Kranj bo skupaj z Di-tiosom, Surovino in kranjsko ko-.munalo organiziral odvoz odpad-r nega kosovnega materiala v pe-, tek, 19. in v soboto, 20. aprila. Občane prosijo, naj vse, kar bi radi oddali, zlože na določena mesta oziroma na vidna mesta pred hiše. V petek, 19. aprila, bodo delavci Dinosa in Surovine odvažali samo kovinske predmete, v soboto pa delavci komunale vse ostalo. Odpadni material naj krajani pripravijo že v četrtek, 18. aprila zvečer, kajti z odvozom bodo začeli v zgodnjih jutranjih urah. Ker se pogosto dogaja, da razni ljudje stikajo po kupih odpadnega materiala, ga raznašajo, potem pa puščajo na vseh koncih, je treba popaziti tudi na to, da ne bo obležal in delal nepotrebne navlake kje drugje.
dd
Gorenjske. »Zdaj si moramo prizadevati, da bi.takšne rezultate pri prireji mleka dosegli tudi drugi gorenjski rejci. Razstava je potrdila, da cilji niso postavljeni previsoko; kdaj jih bomo dosegli, pa je odvisno predvsem od zavzetosti rejcev, od pospeševalne službe, selekcijskega dela in od gospodarskih razmer.«
Ocenjevalna komisija je med starejšimi kravami prisodila prvo nagrado Šibi, last kmeta in jugoslovanskega kmetijskega rekorderja v prireji mleka Janeza Zabreta iz Bobovka (Mimogrede: Šiba je imela v eni mlečnostni dobi (laktaciji) 6019 litrov mleka.). Druga je bila Nori, last Alojza Logarja iz Goric, tretja Šmarnica Cirila Zaplotni-ka iz Letenc in četrta Cika Marjana Praprotnika iz Ljubnega. Med mlajšimi kravami je častni zvonec dobila Majolka (s povprečno letno mlečnostjo 5969 litrov), last Franca Drinovca iz
Zaprt promet skozi mesto
KRANJ - V četrtek, ko v Kranj prispe zvezna štafeta mladosti, bo od 12. ure mesto zaprto za ves promet. Na Titovem trgu bo namreč ves dan prireditev, zato bo promet zaprt tudi za vozila, ki sicer smejo skozi mesto. Dovoljene bodo le nujne vožnje. Organizatorji naprošajo voznike, naj se preusmerjajo na obvoznice.
Premalo denarja za opremo zemljišč
Tudi v jeseniški občini ne bodo mogli uresničiti za to srednjeročno obdobje načrtovanega programa stanovanjske gradnje
Jesenice — V jeseniški občini so načrtovali, da bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili 849 družbenih stanovanj in 410 v zasebni gradnji. Pred iztekom tega obdobja ugotavljajo, da bo v zasebni gradnji program uresničen, v družbeni pa bo zgrajenih okrog 20Q stanovanj manj. Glavni vzrok je pomanjkanje denarja za komunalno opremljanje zemljišč, pomembno pa je tudi, da se graditelji stanovan; niso držali rokov. Malo je k zaostanku pripomoglo tudi financiranje. Prej je namreč združeno delo stanovanja plačevalo, ko so bila le-ta vseljiva, zdaj pa se mora vključevati v gradnjo že pri pripravi tehnične dokumentacije kot soinvestitor.
Lani bi morali v občini zgraditi nekaj nad 100 stanovanj, zgradili pa so jih 80. Za letos načrt predvideva izgradnjo 184 stanovanj, vendar pa imajo prav tako težave. V Kranjski gori, kjer je bila predvidena nadzidava vila blokov, se etažni lastniki s tem niso strinjali. To bodo zdaj skušali nadoknaditi z etapno družbeno gradnjo na območju Črtenje-Log.
Že izdelani osnutki dokumentov o
stanovanjski gradnji v občini do leta 2000 kažejo, da bi do takrat morali zgraditi 2750 stanovanj, od tega 1650 družbenih. Le tako bi odpravili sedanji stanovanjski primanjkljaj in zagotovili, da bi imelo vsako gospodinjstvo v občini svoje stanovanje. S tem v zvezi se bodo morali še bolj spopasti s težavami zaradi pomanjkanja prostora za gradnjo stanovanj. Graditi bodo morali na slabših zemljiščih in na robovih naseli;. Ob tem razmišljajo, da bi stanovanjsko gradnjo zastavili na območju krajevne skupnosti Žirovnica. Večjo sta novanjsko sosesko bi na tem območju lahko začeli graditi skupaj z radovljiško občino. a Ž.
GLASOVA ANKETA
Prostega časa ne ostane veliko
Kranj — Občinska zveza prijateljev mladine iz Kranja in osnovna šola Bratstvo in enotnost sta minuli konec tedna gostili republiško problemsko konferenco pionirjev na temo Mladi in prosti čas. V Kranj je prišlo lepo število šolajev iz vse Slovenije in ob odhodu jim srečanja ni bilo žal. V dveh dneh namreč niso le govorili o prostem času, temveč so ga tudi doživljali in aktivno preživljali. V odkritem otroškem klepetu so nanizali vrsto problemov, ki tarejo današnjega šolarja zaradi prostega časa. Tega nikakor ni na pre-ostajanje, vsaj za tistega ne, ki si že v šoli zna poiskati primerno interesno dejavnost. Kaj so nam povedali pionirji?
Čeprav je grdo videti mastne madeže na vodi, kajti vsako olje se na vodi razprši v tisoče drobnih kapljic, je še sreča, da jih vidimo, da lahko hitro ukrepamo.
Pred mesecem so mastni madeži plavali po Tržiški Bistrici. Opazil jih je nek osveščen krajan, hitro poklical sanitarno inšpekcijo in ob dveh popoldne je bil inšpektor pri krivcih v Tokosu. Zadnje kaplje so sredi ko-vačnice še tekle v vodo.
Naslednje jutro so med delavci iskali krivce. Vsi, od prvega do zadnjega, so vztrajno molčali. Nihče ni hotel izdati, čeprav je vsaj eden od njih moral vedeti, da je nekdo vlil olje v kanal. 15 litrov kalilnega olja je sredi kovačnice steklo v talni odtok. Tudi odbor za družbeno samozaščito in splošni ljudski odpor v tej tržiški delovni organizaciji še nista ukrepala. Takole trdno drže skupaj le ljudje, ki ekološko niso osveščeni. Pa si delajo slabo uslugo. Delovna organizacija bo kaznovana in tam, kjer je teklo olje v odtok, bodo morali zgraditi lovilec olja. Ce bi bila zavest delavcev v tovarni dovolj visoka, denarja za ta namen sploh ne bi bilo treba dati.
Jih bo izučilo? Če bo delovna organizacija mirno plačala kazen in zgradila lovilec olja, če se pri tem posamezniku ne bo poznalo v žepu, jih zagotovo ne bo. Taki pač smo!
D. Dolenc
Mednarodni dan invalidov
Kranj — Vsako prvo pomladno soboto slavijo invalidi. Člani Društva invalidov iz Kranja bodo mednarodni dan invalidov proslavili s piknikom 25. maja v Majdičevem logu. Na prireditev se lahko prijavijo od 18. aprila do 21. maja, ob prijavi pa vplačajo 300 dinarjev prispevka.
Hkrati bodo v pisarni društva sprejemali tudi prijave za srečanje z mariborskimi invalidi, ki bo 22. junija. Prispevek za srečanje, ki bo tokrat v Mariboru, znaša 1.500 dinarjev.
V nedeljo na Okroglo
Okroglo — V nedeljo, 21. aprila, ob 14. uri bo na Okroglem pri Kranju svečanost v spomin na tragični dogodek leta 1942 v okrogelski jami. Kulturni program pripravljajo učenci osnovne šole France Prešern in kranjski pihalni orkester.
tev, kdor se pridruži več krO* kom, tudi doma nima težav z H koriščanjem prostega časa. Kd<| pa se že v šoli nikamor ne vkljij čuje, tudi sicer ne ve, kam bi dal. V šoli vidim, da se v kroži vpisujejo v glavnem boljši učenC zlasti v dejavnosti kot so mat matična, kemijska, jezikovna, teh krožkih sem tudi jaz. Porn^ gam tudi v knjižnici. Slabši učefl ci se ukvarjajo s športom in teh niko. Mene krožki ne bremenij<! čeprav sem v tolikih. Zraven ■ dim tudi v glasbeno šolo, kjer učim klavir.«
Petra Bašar iz Stražišča: »Na problemski konferenci, kjer sem vodila eno od delovnih skupin, smo veliko govorili o problemih, ki se pojavljajo pri preživaljanju prostega časa. Vozači v šoli nimajo enakih možnosti, da bi se vpisali v krožke. Tudi mentorji niso vselej dovolj usposobljeni za delo z nami. Najbolj nas moti, da našo odsotnost od krožka kaznujejo z neopravičeno uro, saj tako dejavnost v krožku ni več prostovoljna. Tudi s starši je včasih težava, ker nam ne pustijo veliko prostega časa.
Vpisana sem v matematični in instrumentalni krožek, ukvarjam se z lutkami. .Doma najraje berem, poslušam glasbo, malo gledam televizijo, se družim s sestro. Če bi imela možnosti, bi doma tkala, ukvarjala bi se z računalništvom. Včlanila bi se v računalniški krožek, a je na naši šoli le za tretješolce in četrtošolce, za višje razrede pa le na Planini.«
Dušan Bavdek iz Kranja: »Kdor ima že v šoli veliko zadolži-
PHs bo p dru; 1a j
los t
Katja Doberšek z Golnik* navi »Starši, prostor, pomanjkanj* ba ^ mentorjev, slaba organiziranost odpor starejših, včasih pa tudi ne zanimanje mladih so problemi, O katerih smo govorili na konfererr ci. Mladih včasih ne znamo izko1 ristiti prostega časa. Zase morafl> reči, da mi ga ne ostane veliko čeprav v šoli nisem v nobenert krožku. V šolo se namreč vozirfli *» zato se raje vključujem v interesne dejavnosti v domačem kraju; Pri tabornikih sem in v dramski skupini. Če bi imela možnosti, bj prepevala v šolskem zboru, več bi se ukvarjala s športom, privablja me tudi računalništvo.«
* D. Z. Žlebir
T"
P, G
I
Podelitev priznanj najboljšim gorenjskim športnikom
Alenka, Bojan in padalci v Preddvoru
Priznanja najboljšim v Glasovi anketi Izbiramo najboljše gorenjske športnike bomo podelili na športno-zabavni pri' reditvi, ki bo v četrtek ob pol osmih zvečer v domu družbe* nopolitičnih organizacij v Preddvoru.
Preddvor — Krajevna skupnost Preddvor in Časopisno podjetje Glas vabita ljubitelje športa in zabave v dom družbenopolitičnih organizacij v Preddvor, kjer bomo najboljšim gorenjskim športnikom minulega leta podelili pokale in priznanja. Člani uredništva Gorenjskega glasa, Glasovi športni dopisniki, predstavniki gorenjskih telesnokulturnih skupnosti ter športni poročevalci iz drugih gorenjskih in večjih slovenskih novinarskih hiš so za najboljšega športnika leta 1984 izbrali alpskega smučarja Bojana Križaja, za najboljšo športnico rokometašico Alenko Cuderman, ki je lani kot prva slovenska športnica osvojila zlato olimpijsko kolajno, ter za najboljšo gorenjsko ekipo padalce Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, dobitnike srebrne kolajne na svetovnem padalskem prvenstvu v francoskem Vichvju. Izide Glasove ankete Izbiramo najboljše gorenjske športnike smo objavili že v zadnji lanski številki časopisa, podelitev priznanj pa smo morali odložiti, ker so bili alpski smučarji na tekmovanjih daleč od doma.
Na športno-zabavni prireditvi, ki bo pojutrišnjem, v četrtek, ob 19.30 v prenovljenem domu družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru, bomo v pogovoru predstavili najboljše gorenjske športnike. Predsednik TVD Partizan Preddvor-Bela Lojze Grašič bo na kratko orisal delovanje društva, ki letos praznuje 25-letnico. Jože Zorman, predsednik krajevne skupnosti Preddvor, bo podelil priznanja domačinu Rajku Kopaču, dobitniku bronaste kolajne na olimpijskih igrah invalidov v New Yorku, ter še petim zaslužnim telesnokulturnim delavcem in dolgoletnim članom TVD Partizan Preddvor-Bela.
V zabavnem delu prireditve se bosta prepletala ples in glasba. Slišali bomo številne uspešnice vse bolj popularnega ansambla RŽ, ki se je v čast najuspešnejšim gorenjskim športnikom odrekel honorarju. Zaplesala bo folklorna skupina iz osnovne šole Matija Valjavec, članica šolskega športnega društva in obetavna rokometna vratarka Daša Ropret pa bo izžrebala deset obiskovalcev prireditve, ki bodo leto dni brezplačno prejemali Gorenjski glas. Program bo povezovala Alenka Krišljeva.    q Zaplotnik
Pre
dal rep
r no Po
tui bo tel Ms mi na §1« vs Ki
tu še tr je te ni
*l d(
J
(^©SISc^MJ^ISHGLAS    Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Novink Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojim Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplo""j Andrej Žalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hal" j Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednikjj januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. "j ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-3*' — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propagand«, rač^J vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750*^
________—-A