Peitnlna platana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cona posamezni It. Din —tis. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Uredniltvo In npravniitvo je v Ljubljani, Gradišče St. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — i . , trnj i-znica’ 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45*—, za četrt leta D 2250, mesečno ^^i^ana * p,aCa ,n toii *® v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 14. novembra 1922. ŠTEV. 133. List stane o«l 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno Din. 120.— polletno Din. 60,— četrtletno Din. 30.— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. L— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— Kriza v Orientu. Sultan, oni veliki sultan, pred katerim je pred časi trepetal v strahu celi svet, ki je še danes poglavar stotine miljonov broječe množice pravovernih muslimanov, je bežal iz sijaja svojih palač, ter iskal pribežališče na ladji pod angleško zastavo. Dogodki na vzhodu so se zadnje dnij razvijali z neverjetno hitrostjo. Pred dobrim tednom se je v Angori izdal razglas, ki je proklamira! pre-osnovo države. Vlada v Carigradu je odstopila in vojaški guverner Trakije, Refat Paša, je prevzel upravo v imenu narodne skupščine. Sultan se je, kakor pravijo, na angleško prigovarjanje, zoperstavil in indijski mohamedanci nikakor nočejo priznati, da bi imel turški parlament pravico, da odstavi kalifa, ki je cerkveni poglavar vesoljnega islama. Med tem časom je pridobil radikalni nacionalizem v Angori vedno bolj močna tla in zahteve, ki so še potom nujnih in pogostih diplomatskih not stavile na antantne sile, nam pokazuje v najlepši luči stremljenje, ki gre za tem, da se ugodni moment čim boljše izkoristi, in da se nacijonalni uspehi še povečajo. V teh diplomatskih notah se zahteva, da antantne trupe zapuste Carigrad, ter da se potrdi pravica Turkov, da smejo samo oni dovoliti prehod skozi Dardanele, kar bi pomenjalo toliko, kolikor predajo dardanelskih ožin novi Turčiji. Poleg tega se stavijo še mate-rielne zahteve, ki tangirajo vitalne interese evropskih držav. Za zastopnika kemalistov, ki mora predati vse te note antantnim komisarjem, ni to preveč hvaležna naloga; na eni strani vidi pred seboj široka žrela kanonov ki zijajo Iz zavezniških bojnih ladij, na drugi strani pa sliši veselo pozdravljanje vzradoščene množice, ki praznuje z obhodi po mestu vstajenje turškega naroda. Za Anglijo, Francijo in Italijo, ki so danes v Orientu v prvi vrsti prizadete, pomenjajo ti r.ovi dogodki, nove velike skrbi, in povečana moč turškega nacionalizma preti z novimi spori; toda krivda leži na zaveznikih samih, kajti zgodovina ne bo zabila, kako so skozi leta ravnali s tem narodom, ki jim je služil kot žoga v veliki politiki, zgodovina ne bo zabila frivolne metode zaveznikov, da so s turško in grško krvjo plačevali posledice svojih intrig in rivalitet. Žongliralo se je z največjo lahkoto s frazami o samoodločitvi narodov, a delalo seje povsod nasprotno. Turčijo se je razkosalo, in se je arabske dele odstranilo od nje z pretvezo, da se osvobodi arabski narod izpod turškega jarma. Prvi namen tega truda pa je bil samo ta, da se je vse oddeljene pokrajine hotelo porazdeliti pod »protektorat« zaveznikov in samo zbog rivalitete med Londonom in Parizom, se ti načrti niso mogli celotno uresmčiti. Neprestana poniževanja potom kršenja najbolj primitivnih človeških pravic, so našla med ljudstvom nepremagljiv odpor in bistroumni državnik in hrabri vojskovodja Kerna 1 Paša, ki je z naj-večiim trudom zbiral svoje vojake v gorah Male Azije, je izvojeval veliko zmago. S tem je postavil celo Evropo pred veliko vprašanje. Moč Turčije in vlada v Angori je tvorila nepostrani spor med interesi tujih sil. Kemal Paša ima najboljše zaveznike v Rusiji, ki hoče na ta nažin prizadeti udarec Angliji, ter v malih mohamedanskih državah, toda še važnejše je bilo prijateljstvo s Francijo, ki odgovarja francoskim interesom, dokler ne pretijo kemalistični vcjaki tudi Siriii in dokler se nacionalistična propaganda ne razširi tudi na francosko interesno sfero. Toda že danes pa vidimo, da imajo zahteve narodne skupščine ta učinek, da vzpostavijo edinost med Parizom in Londonom in da povdarja Lloyd George da niso njegovi nasprotniki, ki so ga strmoglavili, ampak da je edino on odobraval pravo politiko v Orientu. • Za Anglijo je največie važnosti vprašanje, v katere roke pr de kalifat. Kakor svoječasno, mogla bi se tudi sedaj poroditi želja, ki je zahtevala, da se krona z največjo cerkveno častjo sultana Hedže ali kralja Egipta. Ne sme se namreč regirati, da bi mogel kalifa, v območju zmagovitega turškega naci-jonalizma, ki je zaveznik Moskve in polovice Male Azije, povzročiti angleški svetovni moči najtežjih nevarnosti. Prevrat v Turčiji in boj za sultana-kal fa odkriva vprašanja, ki so največjega pomena in zelo dalekosežna iri kriza v Orientu stoji danes pred novimi in važnimi dogodki. Konvencije z Italijo. Poročali smo že v našem listu o glavnem dogovoru, ki je bil sestavljen med nami in Italijo v Rapallu, ter o takozvanih Krsteljevih dogovorih, ki so bili sklenjeni v Rimu na podlagi tega glavnega dogovora. Danes hočemo prinesti tudi še konvencijo o pobijanju tihotapstva in o postopkih finančnega zakona, ki je v zvezi z glavnim dogovorom. S to konvencijo se obvezujete obe državi, da bosta skupno pobijale prestopke proti carinskim zakonom in državnim monopolom. Uradniki ene države so dolžni, da storijo, kar jim je mogoče, da preprečijo prestopke proti carinskim in monopolskim zakonom druge države. Finančna oblastva so dolžna, da se medsebojno obvestijo o talcih prestopkih, kateri so jim javljeni. Carinske oblasti ene. države bodo lahko zahtevale od carinskih oblasti druge države, da jo obvestijo o svojem delu, o dokumentih in o popisu zabranjenega blaga. Da se preprečijo in odkrijejo nameni tihotapstva, bodo finančna, carinska in monopolska oblastva vzdrževala medsebojne stalne zveze. Preprečiti se mora vsako kupičenje in zbiranje na meji takega blaga, s katerimi bi se moglo tihotapiti. Vzdrževanje v bližini mej skladišč tujega, nenacijona-liziranega blaga na mestih, kjer ni carinskih uradov je prepovedano. Zaloge tujega nacijonaliziranega blaga se morajo podvreči posebni kontroli, ako prekašajo potrebe lokalnega kon-suma. Na zahtevo finančnega ali sodnega oblastva ene države, bodo morala pristojna oblastva druge države ugotoviti dejanski stan in zbrati dokaze o izvršenem tihotapstvu, ki se je izvršilo na škodo njenih carinskih in monopolskih zakonov. Nobena država ne sme dovoliti, da se na svojem ozemlju ustanavljajo društva, ki imajo za cilj tihotapstvo. Obe državi se zavezujete, da ne bosta dovolile uvoza ali tranzita zabranjenega blaga brez posebnega pooblastila. Tihotapce se bo zasledovalo na zahtevo oblastev druge države, ako so podaniki one države, ali pa# da bivajo v njej vsaj začasno. V vseh lukah Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer ni konzularnih agentov, bodo carinska in pristaniška oblastva vidirala manifeste ladij, katere so namenjene v luko druge države. Ta konvencija ostane v veljavi 5 let. Če se ne prekliče eno leto pred zapadlostjo, velja za eno nadaljno leto, računano od dneva, ko jo ena izmed strank odpove. Glede izvrševanja poklica, rokodelstva in trgovine so se sklenile sledeče odredbe: Pripadniki ozemlja, katero je do 3. novembra 1918 pripadalo bivši Avstro-Ogrski, imajo pravico izvrševati na teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov fn Slovencev vse poklice, katere so izvrševali do rapallske pogodbe. Izvzeti so poklici notarjev, geometrov, civilnih pooblaščenih in-ženerjev in odvetnikov. Za koncesije izdane po zasedbi s strani Italije, se pridržuje jugoslovenska vlada pravico, da jih odtegne, ako ima zato zakonit razlog. Italijanski podaniki ne bodo izključeni od izvrševanja svojih poklicev niti v tem primeru', če bo sedaj ali pozneje treba pripadati kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev za izvrševanje teh poklicev. Glede nacijonalizacije trgovinskih družb in tvrdk se je določilo, da bodo imele trgovske in delniške družbe nacijonaliteto one države, v kateri so se zakonito ustanovile in kjer je glavni objekt in sedež njihovega podjetja. Individualne in društvene trgovske tvrdke lahko prenesejo svoj sedež na ozemlje, kjer se nahaja glavni objekt njihovega podjetja. Koncesijoniranje ka-pelniškega obrta. Kot poročajo »Mitteilungen der Zentrale der tschechosiow. Handels- und Gevcerbekammern«, je podala navedena centrala o vladnem predlogu, nai se podvrže kapelniški obrt koncesiji svojemu trgovinskemu ministrstvu na podlagi referata praške trgovske zbornice obširno mnenje, ki ga priobčujemo predvsem zato, ker so v njem obravnavani pojmi pri nas še zelo zabrisani in obrtnopravno zanemarjeni, Pripominjamo, da je to mnenje, tudi za nas v toliko aktualno, ker velja v Češkoslovaški iri v Sloveniji v bistvu isto obrtno pravo. Mnenje se glasi tako-le: Po sedanji obrtnopravni praksi je razlikovati med godbeništvom, ki je podvrženo predpisom obrtnega reda in onim, ki stoji izven določil obrtnega reda. V splošnem moremo reči, da je vsako godbeništvo, naj bo umetniško prednašanje ali naj služi samo zabavi občinstva, po lit. c) ali lit. o) člena V. razglasilnega patenta izvzeto iz določil obrtnega reda, izvzemši kapelniško de- lovanje, ki ga je smatrati za obrtno opravilo. Glavni vzrok, zakaj je bilo od vseh godbeniških delovanj priznano samo kapelniško udejstvovanje kot obrt, je iskati v bistveni razliki med pojmom godbenik (muzik) in kapelnik. Kapelnik v obrtnopravnem zmislu je vsakdo, ki prcdnaša godbo potom svojega lastnega godbenega zbora, čigar člane sam sprejema, odpušča in plačuje. Potemtakem je kapelnik samostojen podjetnik-trgo-vec, in njepov godbeni zbor je obrtno pomožno osobje. Zato so dozdaj tudi smatrali kapelniško udejstvovanje za prost trgovinski obrt, ter so bili kapelniki, v kolikor ni bila pristojna strokovna zadruga kapelnikov v Pragi, vedno člani pristojnih trgovskih gre-mijev. \ lz navedenega izvira, da ni niti potrebno, da je kapelnik sam godbenik, in da ni treba, da imajo člani njegovega godbenega zbora v njihovi lastnosti obrtnega pomožnega osobja predpisano policijsko licenco, ki bi si jo sicer kot godbeniki morali preskrbeti. Iz razlike med godbenikom in kapelnikom v obrtnopravnem zmislu je razvidno, da § 1 vladnega osnutka, po katerem je smatrati za kapelniško delovanje deloma izvrševanje klavirske muzike, deloma godbeniSko delovanje v ansamblu inštrumentov, smatra za koncesijoniran obrt pravzaprav ne samo proti kapelniški obrti, ampak tudi delovanje pianista, ki glasom lit. c) in lit. o) člena V. razglasilnega patenta dozdaj sploh ni bilo obrt. Ako se hoče kak obrt proglasiti koncesijoniranega, je potrebno glasom § 24, 1 odst. o. r., da to nujno zahtevajo javni oziri. Če upoštevamo § 15 0. r., ki našteva koncesijonirane obrte, vidimo, da so smatrali za tak javen ozir dozdaj edino-le policijski, varnostni ali pa zdravstveni interes. Iz policijskih ozirov so n. pr. podvrgli tiskarniški in gostilničarski obrt. Iz ozirov varnosti življenja in lastnine so koncesijonirali n. pr. vse stavbene obrte, izdelovanje orožja in municije, strupov, lekarniških preparatov, dimnikarski obrt, zastavljalnice, elektrotehniški, inštalacijski, Informacijski obrt, potovalne obrti itd. Javen interes je končno tudi zdravstveni, ki je bil merodajen pri konce-sijoniranju starinarskega obrta, pogrebnih podjetij, izdelovanja sodavice itd. Drugih javnih interesov, kot so navedeni, zakon ne pozna, in kjer tak interes v resnici ne obstoji, ga tudi ni mogoče na umeten način konstruirati. Po mnenju centrale češkoslovaških trgovskih zbornic ni videti ogroženja kakega javnega interesa, ako se nadleguje občinstvo s slabo godbo, vsled česar bi bilo odklanjati predloženi na-redbeni osnutek predvsem iz razloga, ker vezanje kapelniškega obrta na koncesijo ni utemeljeno z ncbenim javnim interesom, vsled česar manjka potemtakem tudi neobhodni predpogoj § 24, 1. odst. o. r., ki se nanj naslanja ves osnutek. Po mnenju centrale zato ni nobenega razloga, da se še podrobneje analizirajo posamezne določbe osnutka, ki je, posebno kar se tiče. omejitve pojma kapelniškega delovanja, zelo nestrokov-njaško izdelan. Centrala pripominja še, da po njenem mnenju ni dopustno, da se delovanje pianista, ki dozdaj sploh ni obrt, in ki ga § 1 osnutka pomotoma smatra za panogo kapelniškega obrta, nared-benim potom proglasi za koncesijonira' obrt, kajti v § 24, 1. odst. o. r. je govor izključno samo o obrtih, ki se lahko podvržejo koncesiji. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Za sedaj imamo v tuzemstvu dve tovarni, ki izdelujejo katran iz črnega premoga, to je, da ga destilirajo in sicer v Zagrebu in v Novem Sarajevu. Prva tovarna je last hrvaške industrije katrana dd. v Zagrebu, ki predeluje letno okrog 300 vagonov katrana iz črnega' premoga. Druga je last prve bosanske asfaltne industrije Antona Sir-meja v Sarajevem. Ona izdela letno okrog 200 vagonov katrana iz črnega premoga. Ker znaša potreba okrog 500 vagonov, produkcija pa le okrog 200 vagonov, se mora uvažati. Kakor slišimo" se tudi v Zemunu gradi ena taka tovarna. Obe tovarni destilirata katran iz črnega premoga, da bi dobile katransko smolo od črnega premoga in destilate, ki se potrebujejo za izdelavo strešne lepenke (kartona), ki jo izdelujejo. Pri destilaciji pridobivajo surov bencol, srednje in težko katranovo olje, ter smblo. lJri pridobivanju srednjega olja se dobiva tudi naftalin, ki se prodaja krznarjem za naftaliranje surovih kož proti molom. / Znana'stvar je, da se iz katrana črnega premoga producira bencol, fenol, toiuol, naftalin, krezol, ksiiol antracen, benzidin, piridinske baze, olje za im-pregniranje pragov itd., ki služijo kot osnovnice za izdelavo umetnih organskih barv >n umetnih lekarninskih proizvodov. Za detajlno destilacijo za iz-delavanje vseh teh produktov v svrho nadaljne predelave v umetno-organske barve in lekarniške produkte, je potreba letno najmanj okrog 2.000 vagonov katrana črnega premoga, čegar pa mi nimamo in bomo imeli le, ako se pri nas zgradijo koksarne. Zgradba oziroma osnovanje koksaren je za nas velikega interesa za narodno obrambo, radi potrebe koksa za metalurgične industrije in za lekarne za umetne me-dicinalne preparate, za potrebe za im-pregniranje bukovih pragov ter katra-niranje lepenke, Skrbimo torej, da jih čim preje osnujemo. LIH. Naša asfaltna industrija. Asfalt se v naši državi eksploatira samo v Dalmaciji, kjer se ga pridobiva na več krajih Eksploatirala so se samo ležišča v Paklmi pri Vrgorcu v Dalmaciji in sicer od kakih 20 let sem. Lastniki teh rudnikov, »Adria« asfaltna družba, so gg. Emil Kramer v Zagrebu, Nikola Ratkovič v Splitu, rudniški inženir Ka- Podlistek. Od začetnika do popolnega triom (51. nadaljevanje) Pri kupovanju in trgovanju s surovo volno igra zlasti ena okoliščina veliko vlogo, namreč vlažnost blaga. Na vlažnem mestu ležeča volna požre lahko veliko vode, ne da bi se zdela vlažna. Za presojanje volne so potrebne na vsak način velike izkušnje in izvežban čut, kajti nikakor ni vseeno, ako se ceni pri surovi volni vsebina potu in sploh vlažnosti in nesnage na 65 odstotkov in se_ izkaže pozneje pri pranju, da znaša 75 ali 80 odstotkov. Tudi pri predujmih na konsigna-cije volne moramo biti izredno previdni in jih le tedaj dovoliti, ako natančno vemo, s kom imamo opraviti. Včasih se namreč poslužujejo prav posebnih sredstev, samo da čimbolj zvišajo težo volni. Tako so na pr. nekateri izvozničarji volne zaprli ovce neposredno pred striženjem v kak ozek, dobro zakurjeni prostor in jih tamkaj pustili par dni potiti se, samo, da se je runo navzelo čim več potu. Če pride potem zraven še primerna množina prahu in blata, si lahko predstavljate, kakšen je bil izid pri pranja volne. Pred leti je bila zimir pl. Glohovalski v Drnišu in Anton Sirmaj v Sarajevu. Vrgodski asfalt je zelo dober za asfaltiranje ulic, kakor tudi za produkcijo vseh vrst asfaltnih izdelkov. Vrgodski asfald ima 31 °/o bitumena, medtem ko ima asfald iz traverske doline 11 do 12 °/0 iz francoskega Sosela, 6—8°;0< iz Limera na Hanoveranskem 14°/«, iz Raguze na Siciliji 9°/o, ter je torej v tem oziru naš asfald mnogo boljši. Od rudnika v Paklini je bila zgrajena 5 km dolga pot do državne ceste Vrgovac-Metkovič. Prevoz asfalda iz Pakline v Metkovič se je vršil na vozeh ter se je vsled tega produkcija omejila na 3.000 ton letno. Produkcija bi se lahko znatno povečala, ako bi se zgradila od Pakline do morskega pristanišča Gradac industrijska železnica, ki bi bila 25 km dolga. To ležišče bi se dalo izkoristiti s pomočjo projektirane proge Split-Mostar, ako se zgradi zgoraj omenjena industrijska proga. Asfald je šel v glavnem preko Reke v Nemčijo, kjer se ga je plačalo po ceni 300—400 predvojnih kron. Po poročilu g. Sirmaja bo obrat rudnika asfalta v Vrgovcu kmalu obnovljen, ker je rudnik že od začetka vojne zaprt Društvo »Adrija« ima svoja salaltna ležišča z 7—8 °/0 v Doinem Dolcu pri Sinju, kakor tudi ležišča v Mirilovcu pri Drniši z 10—12°'o asfaltom. Oboja ležišča imajo veliko izdatnost. • Asfalt iz obeh ležišč je zelo prikladen za tlakovanje. Rudnik Mirilovac ie oddaljen 7 km od pota Drniž Sinj ter 25 km od železniške proge. Dalje ima družba Adrija rudna polja ob potu Vr-govac-MetkoviČ v daljavi okrog 20 km od Metkoviča in zelo bogata ležišča S—12°/'o asfalta, z globokostjo ležišč 3—4 m in veliko obsežnostjo, da se računa njih vsebina na nekoliko milijonov ton. V Škripu na otoku Braču se nahajajo asfaltna ležišča, ki izgledajo zelo izdatna in glede vsebine čista ter tudi zelo prostrana, akoravno polja še niso natančno preiskana. Zdi se, da bi se dalo dobiti tam okrog 500.000 ton asfalta, toda morala bi se napraviti 2 km dolga proga do morske obale. Rudna polja v Škripu so last grofa Rudolfa Krasinskega iz Varšave. Podobna kvaliteta asfalta iz Vr-govca se nahaja tudi v cbčini Zabrče na polotoku Pelješcu na griču, ki se imenuje »Gnilirat«, kjer polni 3—4 m široko razpoklino, ki se nahaja prav ob morju. Velika množina zelo dobro uporabljivega asfaltnega kamenja s 6 do 10 o/o vsebine se nahaja v področju Dinarskih planin, severovzhodno od Knina in se vleče 1000 m nad morsko gladino ob bosanski meji na planinah Šiljak in Badanj. Obe ležišči sta zelo bogati, vendar se sedaj, dokler se ne zgradi železnica Gospič-Knin, ne dajo neka francoska tvrdka tako oškodovana, da je izgubila potom takih pre-va rin vsled visoko dovoljenih predujmov čez 200.000 frankov pri eni sami konsignaciji. Ne sodite torej nikdar po teži surove volne ali po kakovosti morebitnega vzorca, ampak v prvi vrsti po tem, kakšen značaj ima dotični, ki zahteva predujem, in koliko se mu more verjeti.c »Ali se smatra izid 33 odstotkov, na kolikor je bila cenjena volna Krapp*a, Pinto & Comp., kot povprečen premer La Plata volne?« »Ne popolnoma, Kurt! Prej bi smatral 28 ali največ 30 odstotkov kot povprečni znesek.< »Pri avstralskih volnah se potemtakem več pridobi, gospod Krej? »Avstralske volne so po večini čistejše in boljše obdelane ter se pri njih več pridobi, ker so nitke debelejše in težje kot pri drugih finih volnah. — Tako, zdaj ste to vrsto blaga nekoliko pobližje spoznali in zdaj počakajmo, kaj napravijo Krapp, Pinto & Comp. Najbrž sprejmejo našo ponudbo in tako bo naš skupni promet zopet znatno narastek In naš dobiček tudi, pripomni Adolf, kajti razun dveh odstotkov provizije, bomo zaslužili sigurno kaj pri obrestih. — Tretjega dne po tem razgovoru je tudi že prispela depeša iz Buenos-Aires. Glede predujma so se strinjali in javili istočasno, da se izvrši nakla- eksploatirati. Ravnotako se nahaja ležišče asfalta v bližini vasi Sušči na progi Split-Sinj. Razen teh se nahaja še več nepreiskanih ležišč asfalta v Dalmaciji. Neprilika je ta, da so ta ležišča asfalta oddaljena daleč od železnic in pristanišč. (Dalje prih.) „Cif“ in „fob“ v trgovskih pogodbah. (Konec.) Iz gorinavedenih izvajanj je razvidno, da so si običaji na različnih tržnih mestih glede determinacije prehoda rizika od prodajalca na ku povalca pri klavzuli cif v glavnem edini. Samo točni moment tega prehoda ni določen na popolnoma enoten način, kar je odvisno bodisi od trgovskih običajev, bodisi od različnih trgovskih zakonov, ki ne regulirajo vsi enako prehod rizika pri prekomorskih trgovskih poslih. Navedli smo tudi, da se je v svetovni trgovini udomačila, ria podlagi običajev in trgovinskih zakonov, različna interpretacija klavzul cif in .fob . Dasi se dotikajo te razlike samo nekaterih nebistvenih strani, vsekakor se mora povdarjati, da se gre za stvari, ki morejo postati tu pa tam, pri tolmačenju mednarodnih trgovinskih pogodb velike važnosti. Zato se je smatralo potrebno, da se določijo enotni principi glede tolmačenja klavzul. — Določitev gotovih enotnih predpisov je danes prepotrebna v mednarodni ■ trgovini in bo brez dvoma odstranila mnogo sporov, ki nastanejo samo zbog tega, ker se klavzuli cif: in fob na različnih trgovskih bazah, razlegajo zelo različno. Tržaška trgovska in obrtniška zbornica smatra, da bi se moralo pri interpretaciji predmetnih klavzul uporabiti sledeče principe: a) za klavzulo >cif . 1. Določitev momenta, sedaj prehaja riziko od prodajalca na\ kupo-valca: Prehod rizika bi se moral izvršiti z momentom vkrcanja blaga na parnik s predajo tovorne in zavarovalne police. Za to ni zadostno, da se preda blago , for shipment agenciji paroplovne družbe, kajti do fa-ktivnega ukrcanja more potem trajati še nekaj tednov, in kupcu bi potem manjkala vsaka legitimacija, da bi za eventuelne škode, ki bi nastale med tem časom, uveljavljal svoje pravice napram paroplovni ali zavarovalni družbi. Kar se tiče tovornih polic, ki jih izstavi prodajalec na lastno ime kot prejemnika, ne pride riziko na kupo-valca prej, nego se mu vroči tovorno in zavarovalno polico. danje dotičnih 300 zavojev za Ant-werpen na parnik Garrick dne 23. decembra. Bankam so se torej nemudoma dala potrebna navodila. Istočasno prejme gospod Feld-bach tudi od Mr. Bro\vna pismo, v katerem mu poroča o svojih novih zvezah v Bataviji in o kupčijah, ki jih je delal tam s čajem. Obenem mu sporoči tudi naslov svojih betavijskih korespondentov, ki izvažajo poleg čaja tudi riž in arak, ter bi morebiti ta zveza donašala dobiček gospodu Feldbachu. To je izvrstno, mu zakliče gospod Feldbach, dobre zveze v Bataviji bodo za nas zelo koristne. Zlasti ponudbe riža za tu in za naše prijatelje v Trapezuntu in Samsunu bi nam bile dobrodošle. Naši agenti tamkaj so nam nedavno svetovali, naj začnemo trgovati s tem predmetom.-t Ali bi ne naročili takoj tudi nekoliko araka? vpraša gospod Krej. Doslej smo kupovali arak vedno v Amsterdamu, ampak brez dvoma bi bilo direktno odjertianje za nas ce-nejše.c Dobro, naročimo za poskušnjo malo množino najboljše vrste, ki smo jo kupili zadnjič v Amsterdamu. Najboljše je, da pošljete vzorec tega blaga v Batavijo in zahtevate vsaj enako kakovost po čim najnižji ceni. Naredite ljudem kot referenco Charte-red Bank of India, Australia and 2. Izpolnitev pogodbe: Pogodbo o ukrcanju je smatrati za popolnoma izvirno z odpravo tovornih in za\aro-valnih dokumentov, ki prenosijo na kupca lastninsko pravico nad bia-goin. 3. Zavarovanje blaga: Prodajalec bi moral v svrho izpolnitve zavarovalne pogodbe, zavarovati blago pri priznano-solidni zavarovalni družbi; čemer mora, kjer je to mogoče, zavarovati blago tudi za primer posebne havarije. Zavarovati bi se moralo ceno blaga, poleg tega se stroške in običajni odstotek dobička. b) za klavzulo fob<. 1. Stroški pri klavzuli »foot-Klavzula fobc pomeni, da se mora postaviti blago franko, brez vseh stroškov pod žrjav. 2. Veljava klavzule : fob namembna postaja . Ker se ta klavzula uporablja v prekomorskem prometu zelo redko in ker daje pri interpretu iji povod za spore, kar se tiče prehoda rizika, se iz praktičnih razlogov predlaga, da se jo popolnoma eliminira. Pri tem ne bo, mislimo odveč, ako omenimo v tej zvezi francosko kavzulo caf , ki se v mednarodni trgovini tudi zelo rada uporabna. Beseda caf sestoji iz začetnih črk francoskih besed: cout, assuran-ce, fret, kar pomeni stroške, zavarovalnino in voznino. Po tej klavzuli je prodajalec zavezan vročiti blago, ki prihaja iz prekomorskih pokrajin na riziko in na stroške kupca, pri čemer je obvezan, da izvrši prevoz in zavarovanje blaga na lastne stroške, izpolnitev pogodbe se izvrši glede vročitve v prsitanišču prodajalca na ku-povalca v momentu, ko se proda blago za vkrcanje. Po sodni praksi francoskih sodišč je moment prehoda rizika odvisen od vkrcanja. Dasi preide riziko na kupovalca že v momentu vkrcanja, določajo tudi francoski, istotako kakor nemški in angleški trgovski zakoni, da je pogodbo smatrati komaj tedaj za popolnoma izvršeno, ko je preda prodajalec kupcu tovorne in zavarovalne dokumente. Prehod rizika se izvrši vedno's vkrcanjem: pri tem m omocTire^Zi pomena datum aviza vkrcanja. Tudi po francoskih zakonih se odpošlje avizo vkrcanja na riziko kupca. 1 Možina: 'v, Opasnost naše izvozne in valutne politike. V svrho pobijanja draginje je naša vlada onemogočila izvoz živil, da bi se cene znižale in z njimi državni izdatki; v namen zboljšanja naše valute je odobrenje za nakup deviz ukinjeno in tako uvoz zabranjen. China v Bataviji in obvestite o tem takoj Chartered Bank v Londonu, ter jo naprosite, naj naroči svoji podružnici v Bataviji, da poravna fakturo proti predaji konnossementa in obremeni z zneskom našo tvrdko v Londonu. Za posredovanje jo odškodujemo s provizijo enčetrt odstotka. — Zdaj smo dobili zopet tri nove predmete v našo prekomorsko trgovino, omeni gospod Krej Kurtu, ko ga je prej obvestil o ukrepih gospoda Feldbacha. S čajem z Jave in z arakom smo že trgovali svoječasno v Amsterdamu in Londonu, toda z rižem pa nismo delali do sedaj še ni-kakih kupčij.. Promet s tem predmetom inora biti precej znaten, pripomni Kurt. Že pred nekaj meseci me je opozoril Fric na velike dovoze riža, ki so prihajali semkaj. Toda to še ni gotovo tržno blago? . Ne, ampak blago, ki ga pošljejo v Evropo se nahaja še v stročnicah, in se ga šele po prihodu olušči in pripravi za uporabo. S tem, da se ga olušči, pridobi riž znatno na trdnosti, dobrini in uporabnosti v hranilne in obrtne svrhe. Veliki mlini za luščenje riža so neka posebnost Hamburga in cele množine se ga luščijo tamkaj. Odpadki, rižna moka, je važno krmilno blago, po katerem se v trgovini mnogo povprašuje. Domovina riža je pač Vzhodna Indija? Padanje cen in zabranjen izvoz provzroči veliko zgubo i zastoj v produkciji vsem posestnikom blaga. — Upajo sicer, da se oškodujejo z večvrednim denarjem, kar se bodr pa le pri posamezniku in ie pri prometu v lastni državi potrdilo. V inozemskem prometu pa se bode pokazala šele velikanska škoda, katere še danes ne vidimo. Naš uvoz je večji kakor izvoz. Za uvoženo blago smejo inozem-■ci.sprejeti .naš dinar in z njim plačati naše izvozne proizvode. Dokler je vrednost našega denarja stalna, ne nastane nobena škoda; v trenutku pa, ko se vrednost dinarja dviga, dobijo inozemcl veliko več našega blaga, kakor smo ga mi od njih prejeli. 1 Dobroimetje inOzemcev pri nas nastane šele tedaj, kadar je njihovo' blago že v naši državi; ako se vrednost tega dobroimetja dvigne, potem dobi tujec za eno in isto vsoto pozneje veliko več našega blaga kakor ob času svojega uvoza, ker se cena pri nas vsled zboljšanja naše valute znižajo. Kot primer naj služita dva predmeta, katera sta bila pred vojno v vrednosti enaka in sta vsled enakih predpogojev tudi danes enaka, namreč železna pločevina (sedaj uvozni predmet), katere prejšnja vrednost je bila 3000 kron na vagon, pšenična bela moka (sedaj izvozni predmet), katere prejšnja vrednost je tudi bila 3000 kron na vagon. Sedanja . vrednost: pločevine je 72,000.000 avstr, kron, to je 240.000 naših kron, sedanja vrednost bele moke je 240.000 naših kron, to je 72 milijonov avstr, krofi. Ako je tujec sedaj dobavil nam 1 vagon pločevine, je dobil 240.000 naših kron, katere sme obdržati za poznejši izvoz. Če se potem vrednost naše krone zviša, kakor nam je to obljubljeno že za prvo spomlad, in vsled tega zniža cena naše bele moke n. pr. od današnjih 24 kron na 18 kron (za kilogram), potem dobi tujec od nas za njegovo dobroimetje ne samo 1 vagon, ampak 130 meterskih stotov moke! Na ta način zgubi naše narodno gospodarstvo eno tretino premoženja, ker kar velja za pločevino in moko, velja tudi za vse druge predmete. Naša sedanja izvozna in valutna politika je toraj prav zelo opasna, in treba je, da se takoj: 1. dovoli prost izvoz naših domačih proizvodov, kolikor jih preostaja za izvoz, 2. da se ukine pravica inozemcev, obdržati naš dinar in z njim špekulirati na dvig. »Vsaj domneva se tako, da se je iz Vzhodne Indije dalje razširjal. Danes je najvažnejš krušni sad Azijcev, in način pridelovanja je res nekaj posebnega. — Velike možine se ga izvozi v Evropo in sicer največ iz Vzhodne Indije. Skupna uporaba riža v Evropi znaša čez dva milijona ton in je največja v Angliji in Italiji; v slednji znaša približno 24 kg na osebo. Italija prideluje riž tudi sama, in sicer znaša tamkaj žetev okroglo deset milijonov hektolitrov. Iz izvenevropskih dežel, ki pridelujejo in izvažajo riž, ga prihajajo, kot sem že omenil, največje množine i* britanske Indije. Kalkuta je izmed vzhodno-indijskih pristanišč najvažnejše izvozno mesto. Japonska, ki sama prideluje riž in ga poleg tega naroča še s Kitajske in iz britanske Indije, ga istotako izvaža v Evropo. Dalje ga dobivamo velike množine tudi z Jave in iz se-vero-ameriških Združenih držav. Najboljši riž je karolinški riž iz Združenih držav; poleg te vrste ima najvišjo ceno riž z Jave. Rangoon in sploh vzhodno-indijsko blago je srednje kakovosti, toda kupčuje se največ z njim. Najznametejši evropski rižni trgi so Amsterdam,'London, Bremen, Hamburg, Marsfeille in Trst.c Arak je proizvod iz riža, kaj ne, gospod Krej?; (Dalje prih.) Izvoz in uvoz. Izvoz jajc iz naše države v London. V dobi osmih mesecev, to je od januarja do avgusta t. 1., se je izvozilo iz naše države v London 675.168 zabojev jajc po 1140 komadov, ali skupno 972,673.920 komadov. Svoboden izvoz moke iz uvoženega žita. V finančnem ministrstvu je rešeno vprašanje meljave tujega uvoženega žita na ta način, da se bo dovolil prost izvoz moke, ki se dobi iz 50 odstotkov od v našo državo uvoženega žita in ki sse melje v domačih mlinih. Izvoz jajc iz Romunije. Romunska vlada je zopet dovolila izvoz jajr.. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Beograjska tvornica sladkorja ima izdelanega, že mnogo sladkorja ter je začela s prodajo po nastopnih cenah: sladkor v kockah prvovrstni in v prahu po 17 Din, drobni kristalni sladkor beli po 15 Din za kilogram. Gospodarska kriza v Češkoslovaški. Od pričetka leta do sedaj je prišlo 1389 podjetij v konkurz ali so morala uvesti izravnalno postopanje. V 329 slučajih so prizadete stare predvojne tvrdke, v' 1.010 slučajih pa vojne in povojne tvdke. Trgpvske zveze s Čehosiovaško. Tvrdke, ki se zanimajo za izvoz robe na Češko in za uvoz robe iz Češke se lahko obrnejo glede vzpostavitve trgovskih zvez na upravo lista »Prager Presse v Pragi lil. Nerndova 5. Uprava tega lista je pripravljena objavljati vprašanja tisoča se trgovskih zvez s Čehoslovaško brezplačno. Italijanska zunanja trgovina. Od januarja do ma|a 1922 se je uvozilo v Italijo blaga v vrednosti 6099 milijonov lir (lani v istem času 7056 milijonov), a izvozilo za 3342 milijonov lir (lani 3085 milijonov). Povišanje cen sladkorju v Poljski. Iz Varšave poročajo, da se je cena sladkorju zaradi povišanja sladkornega davka povišala od 440 na 480 poljskih mark za en funt. Industrija. Proti snovanju norih podjetij. Ministrstvo trgovine in industrije namerava za določen čas ukiniti dajanje odobrenj za snovanje novih delniških družb v obliki denarnih zavodov ali industrijskih podjetij. Oenarstoo. Kovanje -zlatih dukatov v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo: Finančni minister dr. Uašin je izjavil v govoru, ki ga je imel o priliki posvetovanja o proračunskem predlogu finančnega ministrstva v proračunskem odboru zbornice, da pripravlja vlada predlog, ki predvideva kovanje zlatili dukatov, ki bi se prodajali po cenah zlata. Dr. Rašin je označil to kot sredstvo, s katerim bi se utešil iz sedanje ljudske psihoze razumljivi glad po zlatu in s čemer bi se ustvaril eden pogojev za uvedbo zlate valute v Češkoslovaški. > Stanje papirnatega denarja v Avstriji. Na podlagi zadnjega izkaza av-stro-ogrske banke je sedaj v Avstriji za 2 biljona 907 mil jard n. a. kron papirnatega denarja v prometu. Od poslednjega izkaza se je stanje papirnatega denarja pomnožilo za 278 miljard n. a. kron. Carina. Znižanje uvozne carine za sadje v Češkoslovaški. Češkoslovaško trgovsko ministrstvo je znižalo izvozno carino za sadje od 3 na 1 čsl. krono. Kazenski oddelek pri generalni direkciji carin. Finančni minister je uvedel kazenski oddelek pri generalni direkciji carin. Ta oddelek bo v senatih rapravljal in razsojal v drugi instanci na osnovi carinskega zakona o odločbah carinskih oblasti. Te odločbe se bodo izvršile šele tedaj, kadar jih bo potrdil finančni minister. Trošarine.. Državna trošarina. Dohodki državne trošarine za mesec avgust znašajo skupno 45,629.090 Din. V proračunu je predvidenih za 5,097.840 Din manj, kot smo v resnici prejeli. Nasproti avgustu leta 1921 je letos več trošarine za 11.815.590 dinarjev. Promet. Prometne izpremembe. S takojšnjo veljavnostjo je ukinjeno do nadaljnega radi pomanjkanja premoga sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakiadih za vse postaje južne železnice v področju Madžarske. Dovoljeno je sprejemali živila izvzemši špirit in alkoholne pijače; živad, in zaklano živino, sanitetski, desinfekcijski in lekarniški materijah potrebščine za kurivo in razsvetljavo, ambalaže za dovoljeno robo, krmila, semena za setev, žigice, čevljarske potrebščine, kvas, obleko in perilo, olja in masti za mazanje, peči, štedilnike in dele za iste, knjige, tiskovine, časopisni papir, filme, kisik, ogljeno kislino, are-tilen, amoniak, nakladalne potrebščine, pošiljke za rudokope in plavže, mrliče in krste. Medpotne in že sprejete pošiljke naj iztečejo. Znižanje železniškega tarifa za prevoz vina. Na podlagi odločbe prometnega ministrstva stopijo s 1. januarjem na vseli progah državne železnice v veljavo nove tarife za izvoz vina. Za izvoz vina je bil že preje dovoljen 20 odstotni popust od običajnega železniškega tarifa, ker pa to ni zadostovalo, se je ta popust zvišal na 50 odstotkov. Ta popust'pa bo veljal samo za večje trans-sprte, in sicer pri polnih vagonih od 10.000 naprej. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Gospodarske informacije v Ar- gentlniji. Jugoslovanski generalni konzulat v Buenos Aires obvešča tukajšnjo trgvvsko in obrtniško zbornico o naslednjem : Čim je bil otvorjen ta konzulat, so mu začeli dohajati od naših državljanov dopisi s prošnjami za informacije, večji del trgovskega značaja. Ta pojav bi bi! sam na sebi simpatičen, če bi se informacije zaprošale po pravilnem potu in na način, k: ne bi delal težkoč opravljanju konzularnih poslov. A navedeni dopisi in prošnje se ne kolekujejo in se vrhutega pošiljajo konzulatu neposredno, kar ima za posledico, da konzulat pri najboljši volji prosilcem ne more ustreči', ker je vezan na predpise zakona o trošarini, taksah in pristojbinah. Poleg tega bi morale biti taksirane vloge, poslane neposredno konzulatu s taksami v vrednosti zlatega dinarja. Upravičena je domneva, da se bodo v bodoče ponavljale reklamacije take vrste na katere bo težko, morebiti celo nemogoče odgovarjati, četudi bi došle po pravilnem potu. Konzulat je mnenja, da so za izdajanje obvestil občinstvu o trgovsko-ekonomskih prilikah v poedinih državah bolj pozvane zbornice in ministrstvo trgovine in industrije. Zato bo pošiljal ‘konzulat od časa do časa izvestja v ekonomsko-trgovskih razmerah in obvestila, kateri naši proizvodi bi se mogli uvažati v Argentnijo našim trgovskim in industrijskim ustanovam. V kratkem pošlje prav tako izvestje o uvoznih carinah, o pomorskih transportnih stroških in o proizvajanju Ar-gentinije v zadnjih dveh letih. V zmislu tega dopisa našega argentinskega generalnega konzulata naj se torej obračajo v bodoče interesenti za gospodarske informacile, tičoče se Argentinije, na trgovsko in obrtno zbornico, ki se bo po potrebi obrnila naravnost na naš konzulat v Buenos Airosu. Iz naSlh ottanlzaclj. Celje. Ustanovni občni zbor trgovskega gremija za okoliš okrajnega glavarstva celjskega se je vršil dne 26. oktobra t. 1. v celjskem Narodnem domu. Zborovanja so se udeležili cbrtno zadružni komisar g. Založnik, delegati gremija trg. v Celiu g. Stermecki in g. Drofenik ter lepo število gremijal-nih članov iz sodnih okrajev Celje, Vransko, Gomjigrad Šmarje. Zveza trg. gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani se je oprostila, ker je bil odbor isti dan zadržan. G. komisar Založnik otvori v imenu polit, oblasti zborovanje, ter naznani, da so gremijalna pravila odobrena, ter poroča o delovanju zaaruge trgovcev za sodni okraj celjski; zveza trgovskih gremijev in zadrug in obrtno zadružnega nadzornlštva za ustanovitev gremija od leta 1919 naprej, ter posebej povdarja, da se zadruga v Loškem ni mogla odločiti za včlanjenje v gremij, ker ni pričakovati, da bi njen okoliš pripadel skupno z ostalimi okraji pod sto pokr. oblast. Poročilo še izpopolni načelnik zadruge trgovcev za celjski okraj g. Pilih. Nato so se vršile volitve gremijal-nega odbora : Izvolijo se : Načelnikom Viktor Pileh trg. v Žalcu, namestnikom Josip Zidanšek, trg. v Sp. Hudinji, odbornikom : Josip Poljane, Iv. Virovišek, Jul. Kovačič, Vinko Kukovec, Josip Saveli, Fr. Mar-tinak, Anton Naglič, Blaž Šodin, Jernej Šarlah, Rad. Pevec, Fr. Cajner, Josip Prislan, Ferdo Pustek, Rih. \Vagner, Fr. Oset st., Maks Lukala. Računskim revizorjem se izvolita: g. Anton Vodenik in Fr. Oset mi. Po Izvolitvi se je izrazila želja, da pride prej ko slej do spojitve gremija trgovcev v Celju z novo ustanovljenim gremijem okoliškim, ker imata oba iste interese in cilje. Trgov-ski gremij za celjski okoliš pristopi k zvezi trg. gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, ter se izvoli za zvezni zbor 12 delegatov. Za olajšavo gremijalnih poslov se sklene ustanoviti 3 zaupniška mesta s sledečim okoliškim delokrogom, kakor je določeno v § zadruž. pravil, in ' cb enem izvolijo ti le zaupniki: 1) Rudolf Pevec trg. v Mozirju, za sodni okoliš Gornjegregrajski 2) Ferdo Pustek trg. v Šmariu za sodni okraj Šmarski; 3) Maks Cukala trg. v Ojstrški vasi za sodni okraj Vranski. Ustanovi se tudi odsek za lesne trgovce, ter se je izvolil odbor 5 članov. Ustanovitev odseka trgovcev z živino se zaradi slabe udeležbe te stroke na občnem 2boru začasno odloži. Vodstvo gremijalnih poslov se poveri g. Simonišeku, dosedanjemu tajniku zadruge. Člani se naj do ureditve skupne pisarne v Celju obračajo na načelnika gremija v Žalcu, kamor 'se naj še vsi dopisi pošiljajo in na tajnika g. Simonišeka, uradnika pri okr. glavarstvu, pritličje levo. Pred zaključkom zborovanja izreče g. Artman v imenu vsega trgovstva iskreno zahvalo Jos. Polancu, ki je zadrugo trg. za celjski okraj skozi 25 iet vodil z veliko vnemo, kakor tudi njegovemu tajniku g. Simonišeku; tem besedam sledi živahno odobravanje vseh zborovalcev. Končno pa še izreče g. Cukala zahvalo obrtno zadruž. komisarju gospodu Založniku za njegov trud, ki ga je imel za ustanovitev gremija, nakar zaključi načelnik g. Pilih zborovanje. Gremij trgovcev v Ribnici je na predloženo prošnjo trgovcev lz Dobre-polj in Velkih Lašč dne 8. t. m. ponovno .prosil za otvoritev javnih telefonskih govorilnic pri poštnih in brzojavnih uradih Videm pri Dobrepoljah in Velkih Laščah s priklopitvijo na telefonsko omrežje. Grosuplje — Kočevje. Kraja Dobrepoljen in Velike Lašče imata prometa, kar dokazuje dejstvo, da se naklada na istoimenskih železniških postajah letno 4000 vagonov poljskih pridelkov, ter je s tem tudi dopri nesen dokaz, da je telefonska zveza t. navedenimi kraji absolutno potrebna. Pri prvi prošnji z dne 10. nov. 1921, katera je bila zavrnjena z odlokom ravnateljstva z dne 4. jan. 1922 št. 49101/III 1921 so se izjavili 4 občinski odbori, ter obrtniki in trgovci prizadetih krajev, da so pripravljeni, da postavijo na lastne stroške telefonske celice, ter se prosi, da se imenovani spisi v tem pogledu vzamejo v poštev. Z ozirom na to, da sta poštna urada Videm, Dobrepolje ter Velke Lašče, oddaljena od že obstoječe telefonske žice komaj po 1 km, bi bili stroški z ozirom na velike potrebe in korist razmeroma malenkostni. Najnovejše vesti o državnih zalogah reparacijskega telefonskega materijala so dale povod ponoviti prošnjo in je trgovski gremij v Ribnici v dobfi nadi, da bo sedaj poštna uprava lahko izvršila prosečo telefonsko zvezo, česar ji svoj-čas ni bilo mogoče. Gremij trgovcev v Ribnici prosi, da se prošnja po končanem proračunu predloži priporočljivo postnemu ministrstvi! v Beograd v končno odobritev. OSiašajte v .Tftovskem listu*! 4 TRGOV S'KI LIST Dobava, prodaja. Dobava mesa. V intendanturi Savske Divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, se vrši 17. novembra t. !. ob 10. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave mesa za razne garnizije. Premetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom n? vpogled. Prodaja lipovega lesa. Dne 6. decembra 1922 ob 10. uri se proda v državni protezni delavnici v Ljubljani, Aškerčeva ulica št. 3, nasproti tehnične srednje šole 51 m* suhega lipovega lesa (žagani bruni in deske) uporabljivega za rezbarje in mizarje. Varščina za udeležence dražbe znaša 500 dinarjev. Interesenti si lahko ogledajo les v pro-tezni delavnici vsaki delavnik od 9. do 12. ure in dobe potrebna pojasnila pri upraviteljstvu te delavnice. Razno. Raznovrstne kemikalije ima stalno v zalogi v velikih množinah neka tvrdka v Zagrebu. Natančnejši naslov tvrdke, kakor tudi popis glavnih kemikalij je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Povišanje obrestne mere v Madžarski. Budimpeštanski denarni zavodi so od dne 1. novembra zvišali obrestno mero na vloge, k čemur jih je prisilil državni notni institut, ki je zvišal diskont. Podraženje tobačnik izdelkov. Pokrajinska monopolska uprava v Ljubljani objavlja: Upravadržavnemonopolne oblasti je na podlagi sklepa upravnega sveta samostojne monopolske uprave in odobrenja finančnega ministrstva z dne 4. junija t. I. določila nove cene za tobačne izdelke, ki so stopili z 8. novembrom v vezavo. Cene tobaku so sledeče: Rezani tobak: a) najfinejši turški tobak a 100 k, kg prej 250 O, sedaj 400 D, b) najfinejši hercegovski a 100 g, kg (.rej 160 D, sedaj 350 D, c) fini turški v zavojčkih (25 g) kg prej 140 D, sedaj 360 D. d) fini hercegovski (25 g) kg prej 120 D, sede j 2C0 D. e) srednje fini turški (25 g) kg, prej 75 L), sedaj 100 D, f) najfinejši ogrski kg pr .-j 60 D, sedaj 75 D, g) domači duhan kg prej 60 D, sedaj 60 D, donavski kg prej 50 D, sedaj 60 D. — Cigarete: a) makedonske specijalite ekstra (1000 kom.) prej 500 D, sedaj 700 D, b) D.X O. X. fotokemične tovarne SLOVENI JR makedonske špecijalitete (1000 kom.) prej 325 D, sedaj 450 D, c) Narenta (1000 kom.) prej 450 D, sedaj 600 D, d) egiptovske (1000 kom.) prej 325 D, sedaj 450 D, e) Moeris (1000 kom.), 250 D, sedaj 350 D, f) damen, prej 150 D, sedaj 270 D, g) šport prej 120 D, sedaj 150 D, h) ogrske prej 80 D, 100 D, tobak za pipo 76 D. Pred znižanjem cen železu v Avstriji? Z Dunaja nam poročajo: Zaradi večje konkurence češkoslovaških železarn bo Alpinska montanska družba najbrže v kratkem času znižala cene svojim izdelkom. Tržna potočila. Na svinjski sejem v Maribor dne 10. t. m. so prignali 188 prašičev. Cene: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 400 do 650 kron; 7 do 9 tednov stari 1000 do 1100 kron; 3 do 4 mesece stari 1200 do 1800 kron; 5 do 7 mesecev stari 2000 do 2800 kron ; 8 do 10 mesecev stari 3500 do 4800 kron; 1 leto stari 5000 do 5800 kron. Cene se od zadnjega sejma niso znatna spremenile. RAZŠIRJAJTE »TRGOVSKI LIST