Tedenske novice. t Juftoslovanskl klnb io v torok , dne 14.. t. m. -Mpustil konCiioveljavna ustavotvorno sk.iuščiuo i:i so oo bo vdon>f>va.l ustavuv* dela, kpr so viai dn?, strank«, kako»: deinot^ati, '»-adikalei, samostnjneži ia mnslipiani in»e1' doslej gluha uSesa za vso pametno in stvarno predloge glede sporaruma. Kakor srr>o že svojočasno poroftali, s-1 iiadičova stranka kot najmotnojSfl tn slopnica hrvatskega UinistvA ,sploVi>i marala odz\ ati v Beograd. Nasilstvn'. Vi so jih izvajali demokrati na Hrvu?skcm, so prisilili tudi poslnnce Naro*'noga klubas da. so nedavuo zapnstHi konštitnfinto. Sorlaj jim le sledil .1'igo slovanski klub, ki noCo nositi opvomne odgovorncsti za vsillnn"> (vintraiislif no nstav«. — lz LieogrRdi .vo^-a- jo, da je naelovil Jugo&lov, klub na predseduika. konštituante dr. Ribarja cb-aimo izjavo, v kateri je obraziožil, »ia mu je pod sedanjhiii razmerami ne mogode, sodelovati v ustavotvorni skupščini, Giavni vzrok odiioda naših poslanoev jo oentral siičua uredba naše države. isiaši poslaaci so zahte vali samoupravo adi :ivtouomijo naše' ga naroda. Ker vlad-J na nobon naCm ni hotela ugodiiji zaotevam Jugosiovanskega Jduba, se je pndrti/il Iirva tom ia zapustil ustavotvoruo skupščino, lzjava Jugoslov. kluba je napravila na vse stranke globoic vtis, ker je sedaj jasno, da bodo delali Srbi ustavo brez Hrvatov in Slovoncev. Sa mostojnik izdajic in peš&eo slovensko lirvatških demokratov pao nihoe iie Muatra za predstaviteljo Hrvatov m Slovencev. liorb^ proti centraListični ustavi se bo nadatjevala. Jugoslovanski klub bo izdal na hrvalski in slovvmski narod proglas, v katerem bo obrazložii borbo proti usta\i m vzrok izstopa \z ustavotvorne skups&nG. t jKralj Peter foolan. Naš prestoloaaslednik regent Ateksaador se je preteklo nedjeljo predčasno vrnil iz Franoije in Anglije* kamor Je. pred dnevi odpotoval. Na Uuhljauskeni kolodvoru ga je pozdravil pred&eduik deželne vlade in še več drugih dostojanstv^nikov. Na Zidaneoi raosta ga je čakal dvorni vlak, v kato/ega je vsto pil on, prineesiotja Jfilena ter princa Arzen vn PaveL Regent Aileksander ja na kolodvoru v Zagrebu izstopil ter se razgovarjal z razniaii dostoiansiveniki. V Beograd je doSel ob 6, uri zvečer. Kot vzrok predoasnoga povratka Aleksaaidra v Beograd se navaja bolezeu našega sivoiuf-gga kralja Petra, kojega zdravstveno stan]o se l>o porgčiiki beograaskiii iidtov, obrača na bolje. i Za sjujioujmivo Slovuiiije se i« doseda; im Slov. Stajerju izreklo iiud 100 obfiinskili odborov. V zadnji številkj smo navedli 34 občiu. Do daaes smo dobili sklepe za avtonomiio iz na»iediijih občin:: 35, Pohorje pri Mariboru, 3(J. Zgornji Porčič, 37. Zgoruji •Duplek, 38. Gornia Sv. Kuiigota, 39. Zupetinci 40. Andrenei, 41. Smoliiici, 42. Cogetinoi, 43. Sv, Jeruej, 44, Hajdina, 45- Zabovoi, 40. Borovci, 47. Bukovci, 48. Stojnci, 49. Prvenci, 50. Po koše, 51. Cven pri Ljutomeru, 52, Bifltrica pri Kušah, 5o. Sv. Križ nad Mariborom, ot. Sv. Martin : ri Vur berga. ;>5. Tniovec, 5G. Lancaves, 57. Slovenja ves, 58. Podova, 59. Tinje , 60. Dolena, 61. Sv. Trojica v Halozah 62. Podlelmik, 63. Novacerkev. iJ4. Murščak-Zasad. G5. Kihtarovci, 66. Brezje pri Studenicali, 67. Vurberg p. Ptuju, 68. Sv. Jurij ob Pesnici, 09 . Svečina, 70. Gornje Hoče, 71. Statenberk, 72. Dešno, 73. Sv. Ana pri Makoiali, 74. Jelovec-Makole, 75. Stopno, 7«». Pefike, 77. Jablance, 78. Zikarci, 79. SCavnica, 80. Ibova, 81. Negova. 82. Ivajnoi, 83. Jiršovci, 84. Skoke, 85. Orehova va»s. 86. Pernice, 87. Slamnjak, 88. Skocišnjak. 89. Presika, 90. Breg pri Ptuju, 81. Modraže, 92. Obrež. 93. Radislav.n, 94. Mrastje-Mota 95. Sv. Priraož nad Muto, 9::. Sv. Lovreno, 9". Luče, 98. Buče, 99. Laze , 100. St. IIj pri Velenju, 101. St. Peter w Savirijski dolini, 102. Pušenci, 103. Crešnjeveo pri Slov. Bistrioi, 104. Prptrež, !05. Hardek, 1D3. Zabljek, 107. Laporje, 108. Verhole, 109. Hošnica, ,110. Cigonca. 111. Griže, 112. Sv. Peter er? Mariboru, 113. Ješenca, 114. Ran«e, 115. Morje. 116. Rudeči breg, 117 Kumen, 118. Reoenjak. 119. Rušo, 120. Kapela, 121. Sv. Janž pri Sp. Dravonadu, 122. S>'. Lovrenc - Sl. «., lv:. Sakušak. 124. Hlaj>onoi, 125. DraŁ.ovift, 126. Osek, 127. Trnovi.kivrh, 128. St. Ilj v Slov. gor . A29. PlodPrfinioa, 130. Smiklavž na DravSK.om poliu. t Novi županu. Slovensska Ijudska stranka fe dcbila župaiio Se v sl-ade čih občinah: Grajska va« l*'r. Rezar, Presečno pri Koza«m Martiu VreCko, Rv. Florijan pri Soštanjn Matevž Bafiovnik, Dobrna Janez Golol", PloderSnica .Tosip Pivec, Podvinui Martin Ceh, Brstje J. Rcgina, Dornava .1. Cuš, RagOznica Fr. Rašl, Kicar J. 'foplak, Livajnci Jožel Zcleuik, Vintarovci J. Belec, Moškajnoii Vid Dojiaj, Samušani Fr. Bezjak. Korrnin 'Al. Brodnjak, Sv. Marjeta niže Ptuja Fr. JanžekoviC, Gaiovci V. Ramšl , iKog pri Središču Anton Borko, Ja- strebci Peter Orešnik, Vouranci Jo - •sip Muuda, Rnčica ob Savm]i Marko Bleka6, Zikaroi Tiomaž Kokol, Koreua Franc »Satwder Zimtou Jakob Korošec, .lablance Jos. Kajnih, 'RadisJavci Jožef Ziuazek, Maia, Isedelja Fr. Krajnc, Godemarci ,J. Majceu, Sv. Kribtof nad LaSkim Jožef Sluga, Buče pri Kozjem Fr. Sinkovic, Drensko rebro Anton Bah, Oplotnica An tou Leskovar, Dol pri Hrastuiku Anton Brinar, Loka pri Zid. mostu Fr . Koren, Vel. Pirešioa Martin Trzan, Luče Janez Letaar, Veliki Kamen 1van Serbec. Doleaa v Halozaii Matevž Tomiiic, Gruškovje Jožef Feguš, Nova Cerkev Vaientin Ceh, Sedlašek Jožef Hrn-ac, Sv. Trojica v Halozah Anton Turk, Drstelja pri Ptuju Valen tiii Polanec, Podgorje pri Slov. gradcu Peter Klančnik, Tinje Janez Perk, Raztez pri Rajhi«iiburgu Jožef Omerzu. — Prosimo zaupnike, da naui iz v&ake obdine na^nanite liuaiia župa uov ia obč. svetovaloev ter uavedite tudi kateri stranki pripada^u posaaiez fljki. Im«na županov bonio objaviii v ,nSlov. Gospodarju", — TainiStvo 61. ljudslaj strauke v Mariboru. t Voiitev ljublianskega iu inari borskega župana je bila za vso Slo venijo predmet nestrpnega pričakovaaja.: V Ljubljani se je novoizvoljeni odbor sesfal prvič v torek, dne 7. t. m., ob 5. uii. Seji je predsedoval najstarejjši odbornik, pristaš Slov. Ijudskc^ stranke, g. Jeglič. Pri glasovanju so se združile v svrho skupnega nastopa puti Ijudstvu škodljivim demokratom vse ostale stranke. Ljubljana ]e volila 48 odbornikov. Gd teb so jib imeli demokrati 18 in je bil boj proti njim zeJo :<}žak. En samostojni odbornik, ki ic bil v okolici izvoljen, se ie pridružil dernokraiom! (.(ili.h.a pa<5 vkup štnha. Og. ur.) Pri zadnjem glasovanju je dobil narodni soniialist Anton Pesek 28 giasov, demokra* dr. Triller pa samo 19 glasov. -S tem je bil Pesek izvoljen za JjubJjanskega župana, demokrati pa so pror»adli. Za podžupana je bil iz voljen socijalni demokrat dr*. Perift. Z izvolitvijo novega župana je padla naivečja trdnjava, ki so jo doslej "imeli demokrati v Ksvoji posesti. — Ista usoda jih Je doletela tudi v Mariboru . Mariborski občinski odbor je imel svo jo prvo sejo y pondeljek, dne 13. ]un.. oo 6. uri zvefier. Ivazmerje med strankami je bilo sledeče: socijalnih demoknatov 13, narodnib sot-ijalistov 9, Sl. ljudska stranka 7, demokratov 7 in ko munisti 4. V ožji volitvi jo bil izvoljen za župana sooijalist Viktor Grčar. Za podžupana pa narodni socijalist Ivan Roglič, Naša stranka je dobila mesta dveh mestnih svetovalcev. Izvoljenp. §ta g. dr. Leskovar in tajnik Franjo Zebot Kakor v Ljubljani, tako so tudi v M^riboru dobili demokrati svojo zasluženo brco. Brez dvoma se bosta tz dve največji občini naše Slovenije izrekli za samoupravo Slovenije. t Zavednl iuož]c. Iz Slovenjevasi pri Ptuju smo dobili pismo, v katerem kjavlja vseh 16 novoizvoljenih odbornikov, da so odločni jiristaši Slovon& ke ljudske stranke, oziroma Slovenskr kmelske zveze. To potrjujejo s svojim iastnoročnimi podpisi in nazaanjajo, da ho6ejo složno delovati za blagor občine. V naslednjem priolbčujerao imena teh vrlih mož: Fr. Zupanič^ Fr Lobenwein, Andrej MatjaŠič, Steia? Turnšok, 1. Hasemale, Fr. Terbulec jVf. Slrucl, Fr. Kerčak, Fr.. Sagadin, Bl. bijanec, A. Golob, A. Kacjan, A. Dobnii:, J Rodošek, J. Koren, J. Zit nik. — Izvirni dopis z lastnoročnimpodpisi ima shranjeno tajnišfvo SLS v Mailboru. Slava zavednim možem! t Po tofti prlzadeti in davčni vi jak. Koncem junija leta 1920 je silovito Denrie s točo popolnoma unifiibvso pridelke v !!«katefih občiuab župnij St. Janž na Dravskem ^olju, Slivnioa, Cirkovce in Hajdin. Dasiravno jp, bila Skoda takoj cenjena in se naha jajo prefcivalci teh občin v najrvečji dpdi. vendar dav«5na oblast ne mara odpisati davkov, ampak še nasilnim potom iztirjuje in predpisuje tem revežem veJike nove davke. Ker samostojni polnoslaneo Kirbiš ne raara niftesar storiti za nrizadete, se ie na nroSnjo mnogo obfianov obrnilo tajništvn Kmetske zveze v Maribom do merodajnill oblasti in na Jugoslov. klub. t Davkoplačevalci, ki dobivate zadnji čas plačilne naloge s silno visokimi svotarai od davčne oblasti, ter tisti, ki Vas tako neusmiljeno izžema davčni vijak, ne pozabite, da je demokratski poslanec in mmister ter zaveznik samostojnežev Krizman zaklical med govorum našega poslanca Roškarja v konstituantu: »Davki so še premajhni!< Slovensko Ijudstvo ali še sedaj ne spoznavaš od koga si se dalo 28. novembra 1920 zapeljati? * t V davčnih aadevah je tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru tekom enega meseca napravilo hudo prizadetira prošnje, ozir. prizive v približno 1000 slučajih. Pisarna dela take prošnje za pristaše naše stranke brezplačno. t Naš neumorni voditelj dr. Anton Korošec je slavil dne 13. t. m. svoj imendan in obenem tudi svojo 50 letnico. Želimo iz vsega srca, da nam ga Bog ohrani še dolgaleta zdravega in trdnega. Upajmo, da bo z njemu lastno vztrajnostjo zmagal v naporni borbi proti Slovencem škodljivi centralistični ustavi, katero nam hočejo vsiliti. Na mnoga leta! t Visoki jubilanti. One 13. t. m. so obhajali svoj god (sv. Anton Padovanski) sledeči cerkveni dostojanstveniki, voditelji in dobrotniki siovensko-hrvatskega ljudstva: g. dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški, msgr. Anton Akšamovič, škof djakovski, dr. Anton B. Jeglič, knezoškof ljubljanski in dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba. t Dekliški tabor, ki se je vršil zadnjo nedeljo, 12.junija pri Sv. Križu pri Planini je privabil navdušene mladenke iz "vsega zapadnega dela kozjanske in celo iz smarske dekanije. Zastopane so bile župnije: Št. Vid na Planini, Planina, Dobje, Pilštanj, Slivnica, Kalobje, Zagorje. Po cerkveni sloVesnosti je predsednica M. Tovornik otvorila dekliški tabor, pozdravila navzoče in se spomnila tudi neodrešenib sester in bratov na Gcriškem in Koroškem. Nato so nastopile govornice: Julka Kovač (Dobje): Bodimo pogumne! Ivana Tržan (Dobje): 10 zapuvedi za slovensko mladenko. Amalija Hrastnik (Dobje): Uporabljajmo čas mladosti. Cilka Ocvirk (Št. Vid na na Planini): O modi. Trezika Rbmih (Št. Vid) je imela šaljiv govor: O metli v naravnem in političnem življenju. Katrica Pavlin (St. Vid): Proti alkoholu. Trezika Perc: O vrednosti Marijine družbe. K sklepu je tajnik Kranjc pozival miadenke, naj se z vnemo oklepajo Dekliških zvez in si v njih mesečnih sestankib pogiabljajo izobrazbo, ki je nam v novih gospodarskih in političnih razmerah bolj potrebna ko kedaj prej. Tabor je zaključila navdušena pesem, ki se je s prijaznega hribčeka razlegala daleč po okolid. t Celjsjka skuplna Jugoslovanske strokovne zveze priredi v nedeljo, dne 19. i. m. izlet k Sv. Rozaliji. Zbirali š6e pred hotelom BBeli vol" v Celju. Outod odidemo točno ob 7. uri zjutraj k Pišeku v Cretu, in od tam ob V28. uri iskiipno k Sv. Rozaliii, lcjer bo ob tej priliki tudi sv. maša za izletnike. Vsak naš somišljenik, posebno vsak krščanski delaveo in delavka, se mora udeležiti tega izleta. Za mnogošte.vilno udeležbo se priporoča — odbor. t VellM Orlovsld tabor prirea^ dne 19. junija v Ormožu središko orlovsko okrožje. Predpoldan se vrši tu služba božja in sprejem došlih gosto\ na kolodvoru, popoldan pa telovadni nastopi in prosta zabava. Prijatelii n:. .-^e mladine. udeležite se te piireiditve v prav obilnem številu! Bog živi! t Savinjsko orlovsko ekro^je priredi v nedeljo 26, junija v Št. Pavlu pri Preboldu orlovski tabor z javno telovadbo in veselico. Prijatelji katoliške mladinske organizacije pridite! Preds. t Duhovnifcke spremonibe. V. Staremtrgu je nameščen kot kaplan 6, g. Alojzij Me^iftek. Dosedanji župnik v Trbovljah č. g. Josip Si^l i'e name ?čen kot župnik na župmjo Dramljo. V mariborski bolniSnici ]e uinrl bivfti kaplan pri Sv. Benediktu v Sloven skih goricah, č. g. Jožef Vročko, SveHla mu večna luč! t Blrmovanie. Tretji apostolski ob isk našega nadpastirja v tem letu vcIja dekanatu Gornjigrad, kjer se bodu vršile birmske slovesnosti v nedoljo , dne 19- junija v Mozirju, dne 20. junija pri Sv. Mariji Nazaret, dne 21. junija na Rečioi, dne 22. junija v G. Gradu, dne 23. junija v Lučah in dn" 24. junija ua Ljubnem. t Binna v Raihenburgu. Dne ?>. in 4. junija t. 1. sta bila v naSi žup niji dva sijajna cerkvena praznikn. Dne 3. junija so priftli naS prevzvišeTii g. škoi v naš jugoslovauski Lurd, v Raihenburg. Vea trg je bil v zastavah. Sprejema se ]e udeležila dnkovSčiaa, fiolaka mladež z u&te^stvoui, druStva in nebroj drugega veruega aaroda.. Grmeli so lopiči in priti'kovali zvonovi. Slovesui sprejem je bil pred iuriko cerkvijo. Drugega dne so se vršili iepi obredi blagoslovl]eaja nove prižnice, delo kamnoseške tvrdke Tomai! y Ljubljani. Birmovanih je bilo 1112. otrok. Bila je res lepa cerkvena 3I0vesnost, katero so venčali zares pre kiasni ia ognjeyiti gdvori našega g naidpastirja« t SaiuostoiJdJi vemost. Dne ol. ma ja t« 1. se je pripeiial v Pižece prevzvišen kuezoškof, da bi deiil aašimotrokom zakrament sv, birme. Dobrimc žje in iautje so postavili osem slavolokov, dakleta, zlasti družbenke Marijjue, sq žrtvovale dneve in noči, da sc vse v cerkvi in zunaj cerkve tako lepc okrasile; zastopniki deseterih korporacij so s prisrčnimi besedami pozdra vih prevzv. nadpastirja ob ujegovera prihodu. Občina Globoko, ki spada pod župnijo Pišece ia skozi katero se jo pripeljal knozoškof iz Bizeljskega, se je pokazala kot res ,,samostoino"! Na predvečer 1. maja so postavili po tukajšnjem običaju ob cesti mia| s po dobo Marijino. Ceravno so zaflj daro-vali občani brez razlike strank, je pa vendar zaslovel daleč naokoli kot „& - • mostojni mlaj." Zadnjega maja, ko se je nadpastir peljal ravno tod mimo v Pišece, so ga pa dali podirati, da bi tako pokazali svojo samostojno verskc prepričanje, Ljudje trdijo, da so ga daJi nalaš6 ravno takrat podirati. Nt samo Ijudje katolii3(kega prepričanja . ampak tudi treznomisleči saraostojneži praviao, da je to ppdlo. Urek bi seveda zagovarjal pravovernost »Samostoine in rekel: To je zopet jasen dokaz. da smo saijostojni vsikdar za češčenje Boga in Marije, torfej za yero, da smo samo zoper duhovščino! t Efbarlstična slovesno«t v ,Veržeju. v r/edeljo, d"ne 26. junija t. 1. , toino obhajali v našem MariiamSču slovesmst poklonitve vernikov Murskega j.olt«i in Preknmrja Najsv. Sniu Jezusovemu. Ob MslO. uri predpoicue slovosna pridifea zuaaega apostola or•-9 Jezusovega župnika g. Gomilšeka, Zatem sslede druge oerkvene slovesnosti. Pridite vsi častilci Srca Jezusc* vega iz Murskega polja in Prekmurja se pokionit Kralju nebes in zemlje in obnovit prisego vefine zvestobe Najs%T. Srcu Jezusovemu! t jR-amanje k Mariji i'omai|aj. Polovična cena, za romarsifi vlak se bo dobila samo na glavni progi južne železnice. Do glavtiie proge morajo udeleženci plačati oelo vožJn.io. Za pri gJaševauje in naročaaje legitiinacij je še fias do 20^. juuija. Vozi-i rod m vsa potrebna pojasnila objav.mo pozneje. Pri Mariji Pomagaj bodo tri pridige m druge romarsko pobožno3ti. StoriIo se bo vse. da bodo roniarri res za dovoljai. Aii se bo inogoče nazaj peIjali tudi s kakim drueii.-i vlakora, §e no \eaio, pa veliko upauja nunamo, dp bi nam železuioa to dOvOlila,. t Vpisovanie di]akov na spodnještatjiersikib snediiji-h šoiab. SprejoiHB; izpiti za I. razred dež* raalke v Mariboru za šolsko ieto 1921-22 se vr&e v soboto, dne 2 julija 1921 dop- ob !410. uri. Priglasiti se je troba v pisarni diie 30. iunija in 1. iullja dop. od 9. do 12, ure. Predlo^iti jo trebH ludi izpričevalo o dovršeiiem 4. raz radu ljudske šoie, krstni li.»t, domovnioo itd. — Vpisovanje v 1. razred držnvne r«alne gimnazije v 1'tuju se vr &i dne 29. junija in 11. septembra (vi dne '. jiilija ;. . t Uiivl ie v Loki pni Zidanemmostu spoštovani in priljubljeni posest ¦ nik Simon Volarič. Bil je neomaMjiv pristaš SLS in dolgoletni naročnik „8. Gospodarja." Bodi mu zemljioa lahka!1 t Ker ie ukradel 7000 K, nekai obleke in perila je bil obsojon prorl celjsko. poroto 10 letni iilapec Albert ,Vogel,i iz St. Ilja pri Misl'r.j-2 r.a 7 let težko ječi.. t Lastno mater umoril. Dne 14. )unija se je pred ljubljansko poroto zagovarjal 19letni RajkoHrastnikiz Postojne. Ta nečloveški sin je svojo lastno mater udaril z desko trikrat po glavi in jo pobil na tla. Udarci so ji razbili glavo in m^ičevje za vratom je bilo do hrbte- . nice prerezano, Nečloveški sin je med vojno #a*ei v slabo tovarišijo in lastni materi jc pokradel vse, kar je le mogei. Zaradi umora in tatvine je bil obs»ojen na 14 let težke ječe. Vae premila kazen za ZTčriuo v človeški podobi! t Jugoslovaoi zasedli mesto Sibeiiik. Dae 11. t. m., ob 7. uri zvefier, stit izročiia itaiijauski civilni kon-i-sac Boefanii iz Zadra in general BarliaJioii našim oblastem mesto Siberiir v Ddltro 'ji. Naše vojašfvo je pv>» i.j:o po zneje Łkor-jkaio pod nepopi&Uiviin veseJ.ciu pfeldvaistva. Mesto jo l».lo v. zuslavah in cvetju. Drugi dan se je vrbila velika siovesnost. VoiaJV.mu do siojaustvenijku jo mladiiio izroCila srebrno iovorjevo vejico. V mestu vlada x&jlikiLQ.3ko veselje, ksr. j6 konsc iuo tega gospodstva. t p.«-] jjM.n:uifi lašisti iu železaičarji ao ae zadajo dni med seboj streljali. Fašisti so vrgli tudi t>oml:o, ki je ubiia dve osebi in iib. mnogo raaila ., Radi faSiatovskib. pobojev so progla. sili beneški žel-azoičarji proiestno stav kc. t Nova vojska v Mali ^ziji? . V zadnjih bojla poraženi Grki zbicajo znova svoje sile, da bi udarili po Turtdh. Lifiti poročajo, da se je grški kraij JLonstantia podal že v Smirno, kjer bo vodil bvojo armado. Grško brodovje že baje obstreljuje turško obrežje v Cra. morjn. Zanimivo J«, da bodo v to vojno pooogli tiifii ruski boljševiki, ki bodo pomagali Turkom. Razentega bodo Rosi oskrbovali armado Kemal paše z živili ia drugimi potrebščinami. Ru som in Turkom gre baje za to, da bi onemogočili katerikoli inozemski vpliv na Julrovem. t Kako usmi-čujjejo zloiince v A uieriki? V Združeaib drz>.\ah v Severni Ameriki so bili redki shjčaji, ko je bil kak zločiaec obdojea na srnrt. Vr zadujiem času tšo pa postale (smrtne ob.sodbe preoej e dotakne zico ali gumba, je že usiarfton, ne da bi sa bil tega za\-»sdal. S t Katolisko tiskovno drustvo iraa izreden občni zbor v četitek dne 23. junija Ll. v Cirilovi L^karni v Mariboru. Na dnevnem redu je sprememba pravil in slučajnosti. K udeležbi vabi odbor.