Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno lustrirano prilogo ^Družinski Prijatelj1'. Uredništvo „Zarje“ je v Trstu Via deli’ Acq ue-dotto št 91. (pritličje). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi „Družinski Prijatelj“. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.:
'	d*;
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu, ulica tlelle Poste Št. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje“ s prilogo je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po G v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno-hranilničnega računa štev. (14139
Slavje slovenske krščansko - soc. zveze v Škojjeloki.
Minulo nedeljo je bil v Škofjeloki slovesen praznik krščanske misli in krščanskega dela v Slovencih. Naša krščansko-socialna Zveza, ki druži v sebi vsa nepolitična krščansko-socialna društva po slovenskih deželah, je imela svoj sjajen občni zbor in kazala na najlepši sad svojega dela, na mladinsko organizacijo. Kdor je videl v nedeljo te stotine brhkih slovenskih mladeničev, organiziranih po mnogobrojnih izobraževalnih društvih, ta gleda sedaj gotovo z lepšo nado v bodočnost Slovenije.
Udeležba na Škofjeloški slavnosti je bila ogromna. Zastopanih je bilo mnogo društev kranjskih, koroških, štajerskih, goriških in tržaških. — Škofja Loka je bila okrašena z zastavami in z mlaji. Nad telova iiščem je bil napravljen lep slavolok z napisom: Bratom srčen pozdrav! — Pred vhodom v mesto je pričakovala izprevoda ogromna množica, na čelu ji okoliški župani. Prvi je došlece pozdravil mestni župnik škofjeloški duh. svetnik č. g. Avg. Šinkovec.
Dež. poslanec in župan g. Zabret pozdravlja došle goste kot dež. posl. okraja in v imenu navzočih županov in okoliških občin želeč zborovanju najlepšega uspeha.
Pod zgodovinskim mestnim grbom na glavnem trgu, ki je bil skoro premajhen za tolike množice, je sprejel goste mestni svet z županom Lenčekom. Na to je bila sv. maša, ki jo je pod milim nebom daroval kanonik Šiška. Po sv. maši pa se je vršilo v društvenem domu zborovanje. Govorili so na zborovanju predsednik S. K. S. Z. dr. Krek in drugi poročevalci iz raznih slovenskih pokrajin. 0 kršč.-soc. gibanju v Trstu in Istri je poročal urednik Cencič. O posameznostih impozantnega shoda spregovorimo še prihodnjič. Kako je vplivala škofjeloška slavnost posebno na udeležence iz naših krajev, priča posebno lepo dopis, ki smo ga prejeli od vrlih škedenjskih mladeničev. Pišejo nam:
„Ne gre nam iz spomina škofjeloško zborovanje slov. kršč. soc. zveze. Sedem mladeničev nas je bilo iz Škednja, ki smo se divili impozantnemu nastopu velike množice in se naslajali ob krasno vspeli telovadbi 250 mladeničev. V naših mladih srcih se je vnel ogenj najčistejših idealov
in želj za vse lepo in dobro. Dal Bog, da bi se tudi mi škedenjski mladeniči mogli kmalu postaviti v lepih telovadnih uniformah.
Nekateri pri nas prav pridno nagovarjajo delavce v želozolivarni, da bi izstopili iz društva, a ne morejo ničesar doseči. Oni hi radi, da bi delavci rajši popivali in nosili svoj krvavo zasluženi denar oštirjem, namesto da bi se razvedrili s poštenim berilom in predavanjem. Pustite lepo pri miru delavce, ki imajo svojo pamet in ne marajo misliti tako, kakor bi nekateri hoteli vkazati“.
politične vesti.
TURČIJA JE DOBILA USTAVO.
Upori mladoturških vojnih čet v Macedoniji so trajali komaj tri tedne, pa so že dosegli zaže-Ijeni uspeh. Mladoturki se niso borili proti sultanu, ampak proti absolutizmu za ustavo. Ko je videl sultan, da se vojaški upori vedno bolj širijo, se je po dolgem premišljevanju vendar udal, da dobi Turčija ustavo, kakoršna je bila določena že leta 1876- —
Velika sprememba se torej izvrši v turškem cesarstvu. Sultan ne bo več sam absoluten vladar, ampak vladal bo skupaj z zastopniki ljudstva. — Zastopstvo bo obstojalo iz senata, ki ga imenuje vlada, in iz poslancev, ki jih izvoli ljudstvo. Na sto tisoč prebivalcev pride en poslanec. Sultan je že prisegel na ustavo. Po turškem vlada veliko veselje, vse pozdravlja sultana in svobodo. Evropske velesile so sedaj v nemali zadregi, ker so se stvari zasukale drugače, kakor so pričakovali diplomati.
grozen umor v Rojanu.
Zadnji čas smo se sicer žal navadili slišati o pobojih, umorih in roparskih napadih, vendar nas je vse zelo pretresla vest o groznem umoru, ki se je moral izvršiti v Rojanu najbrž v soboto predpoldne.
V pondeljek ob 6. zjutraj je težak Viktor Lakovič, ko je ribaril sepije v bližini pomola sv. Karla, nasproti Lloydove palače, zapaz 1 zavitek, ki je o njem mislil, da je padel kaki Koprčanki v vodo, kajti tam se ustavljajo koprski parniki. Potegnil ga je iz vode. Groza! Iz zavitka, obdanega
s papirjem in obrisačo, priteče strjena kri. Lakovič pokliče redarja. V tem pride redarski pristav Kreiner, ki da zveženj razvezati. V rumenem papirju je bila zavita glava kake 30 let stare ženske s kratkimi lasmi. Okrog papirja je bila ovita kopališka obrisača, vse pa zvezano z železno žico i pritrjeno na težak kamen. Policijski uradnik je žalostno najdenino prepeljati v mrtvašnico pri sv: Justu ter poklicati sodnika in sodnega zdravnika ki je dognal, da je bila glava odrezana od mrtvega trupla in da je ležala kakih 36 ur v morju. — Glavo so takoj fotografirali v več položajih. To je bilo potrebno, ker se je ista začela vsled zraka in vročine kmalu spreminjati in upadati. Glas o zločinu se je raznesel kakor blisk po mestu, in je prišlo mnogo ljudi gledat žrtev, ne da bi je prepoznali.
Morilec je hotel svoje grdo dejanje skriti tako, da mu ne bi mogel priti nihče na sled. Zato je truplo svoje žrtve razkosal in nameraval po kosili spraviti v morje. Bog pa tega ni prepustil. Le prav mala neprevidnost od strani morilca je omogočila policiji, da ga je hitro primila v roke. Papir, v katerem je bila zavita glava, je bil debel papir za omote. Policijski uslužbenci, ki so preiskali omot, so našli na papirju dva naslova, raztrgana in premočena ter poštni pečat. Najprej je bilo zgoraj čitati črke „BOSW“, a spodaj pa kot naslov naročnika črke „Herrn FÖDR‘. Poštni pečat se je glasil na ime Dunaj z datumom.
Policijski uslužbenci so takoj sodili, da je morala neka dunajska tvrdka poslati v omenjenem papirju, v katerem je bila zavita glava, kako stvar, so pregledali dunajski imenik trgovskih tvrdk in takoj so doznali, da se nahaja v I. dunajskem okraju Wollzeile 1, protokolirana trgovina z muzika-lijami: Bos w o r t & Co. V. K r at oc h w i 11’ Nachf.
Na to so takoj telefonirali na Dunaj policijski oblastniji, naj poizve pri omenjeni tvrdki, komu da je dne označenega na pečatu, poslala blago. Ime naročnika, da začenja pa z : Födr. Tako je policija doznala polni naslov: Julij Födran pl. Födransperg bivajoč v Rojanu h. štev. 272 (nad župniščem). Na podlagi tega proizvedovanja je policija v pondeljek okoli 6. ure zvečer obdala omenjeno hišo in aretirala Födrana, ki se je kmalu zatem vrnil domov. Ko so ga vklenili, je prebledel, a ostal navidezno miren. Preiskali so hišo in našli razsekano truplo; noge, potem trebuh in pa oprsje v treh kosih in roke. Vsak kos je bil zavit
___________________LISTEK_______________________
Številka 79.
(Iz hrvatskega prevel Starogorski.)
V šolah se uči človek vsakovrstnih reči, katere potem lahko rabi v življenju, ali ženiti se človek ne uči v šoli. In tudi v tem se mora imeti malo vaje, da ne pride pozneje do kakšnih ne-prilik.
Gospodu Franu Naraniču bi gotovo ne bila škodovala taka mala vaja. Pa on je čakal, dokler ni dobil pleše na glavi in radi tega mu je to delalo sitnosti.
Krojač in čevljar, klobučar in rokovičar pomagajo složno debelemu snubaču, da bi bil kolikor mogoče lep in lasar je napravil lase, ki so morali očarati srce in dušo.
Ko je teh šest umetnikov gospoda Naraniea tako krasno okinčalo in priredilo za poroko, se odstranijo, da ga ne motijo v tem svečanem trenutku.
Bilo je ob štirih. Za jedno uro bi se moral začeti najsrečnejši in najlepši del njegovega življenja. — Zadovoljno se je ogledoval v velikem salonskem zrcalu.
Cilinder, bele rokavice, bela kravata in potem ta prekrasni šopek cvetlic. Naranič, Naranič, zakaj
se nisi za to že prej odločil, kako si mogel toliko let živeti tako samotno.
Ko se nagleda samega sebe, pogleda po sobi na svoje pohištvo.
„Ostanite z Bogom, mili prostori“, je ganljivo vzkliknil, „med vami sem stanoval toliko let, a sedaj z Bogom ! Moramo se ločiti, ker grem s svojo novo soprogo v lepšo hišo“.
V	tem zadovoljnem premišljevanju ga obišče pismonoša, oddavši mu brzojavno čestitko od nekega prijatelja. Srečni zaročnik odpre svojo darežljivo roko, da obdari pismonošo. A ta trdovrat-než zahteva še osem vinarjev in podpis gospoda Naraniča.
In tako se mora desnica v beli rokavici lotiti peresa.
V	tem slučaju je bilo vsekako hudo, da se je gospod Naranič moral lotiti peresa, ker prav v istem hipu, ko le hotel pod svoj lepi podpis še postaviti nekoliko črtic, se dogodi, da je stal črnilnik na potu in se prevrnil.
Ker pa je črnilo od starih časov sem zelo hudobno, poškropi kot sneg bele zaročnikove rokavice.
„Tristo gromov“, vikne besno Naranič nad pismonošo, „kaj naj napravim sedaj ? Za eno uro bo poroka, a jaz nimam rokavic!“
„E“, odgovori premeteni pismonoša, „pa jih
namočite sedaj cele v črnilo, da bodo i rne. Pisane niso v modi“.
Prava sreča, da je potrdilo bilo podpisano, ker gospod Naranič je kazal dovolj dobre volje, da pismonošo vrže skozi vrata.
Pismonoša se zmuzne iz sobe, a gospod Naranič je kričal nad svojim pohištvom in štirimi zidovi, na koje je imel malo poprej tako ganljiv govor.
Počasi postane mirnejši in se naposled odloči, da sname pikasto rokavico. To ga je tako zmu-čilo, da sa je ves potil. Da se nekoliko ohladi, vzame cilinder raz glavo.
Njegove nežne roke so bile zdaj pripravljene, da nataknejo druge rokavice, ako bi bile le pri roki.
V tej bedi se pojavi na srečo pred vrati dvo-vprežna kočija, katero je gospod Naranič naročil, da ga popelje v naročaj sreči.
Ko zagleda kočijo, pograbi šopek rož in plane v kočijo. To je bilo kot blisk gotovo.
Hvalevredni običaj gospoda sina je bil, da je rad delal po vzgledu svojega očeta in spoštoval njegove prijatelje. In tako je nekoč pokojni oče gospoda Naraniča se najrajši vozil s kočijažem št. 79; ta številka mu je tudi pomagala do bogastva. A kočijaža so tlačila že leta starosti in tudi. oglušil je že zelo.
„Lovska ulica“, vikne gospod Naranič koči-
ZARJA
v debel rjav papir in povezan z močno vrvico. — Vsi kosi so bili potem prepeljani v 'mrtvašnico pri sv. Justu, kjer je bila že glava.
Naslednjega dne sta dva sodna zdravnika razparala oprsje in dognala, da je bila nesrečna žrtev zabodena v srce in tako umorjena. Ime nesrečnice je Lucija Fabry. Bila je francoska gledališka pevka, ki je nastopala po raznih odrih v zadnjem času tudi v Trstu in Barkovljah. Njene nekdanje tovarišice in pa gledališki agent Medea so jo prepoznali, ker so videli glavo umorjenke. Bila je lahkoživka, pravijo, da ima več otrok. Pri Födranspergu je bila samo zadnje štiri dni.
Umor se je moral izvršiti v soboto okoli 9. ure zjutraj, ko so sosedje nesrečne hiše slišali obupne klice na pomoč. Vendar si ni nihče do-mišljeval, da se godi kaj tako strašnega. Nesrečnica se je gotovo branila, ker je morilec na več mestih opraskan.
Kljub vsem dokazom taji Födran vse z neko posebno hladnokrvnostjo. Niti ko so ga pripeljali v mrtvašnico, se ni vznemiril, ampak mirno dejal: „ne to ni ona, samo oči so ji podobne“. — Število dokazov, da je res on morilec, raste od dne do dne. — Vsa njegova preteklost je nekam skrivnostna. Porodil se je v Kamniku 1860. leta. Klatil se je mnogo po svetu, nikjer ni bil v stalni službi. Pred 6 leti se je dal na Dunaju v zaboju ponesti v neko stanovanje, da bi izvršil zločin, pa se mu ni posrečilo in je ponoči zbežal. Pred 24 leti je bil celo v odvetniški pisarni dr. Ostertaga v Sežani kot pisar. Vidi se, da je to pristen zločinec. Najbrže se se je s to novo ljubimko sprl ali pa jo je hotel oropati njenih dragocenosti, zato jo je umoril. — Pravijo, da je tudi že prej vabil razne ljude v svoje stanovanje, najbrž z namenom, da jih umori in oropa. Isti morejo zahvaliti Boga, da mu niso šli v past.
Lastnica hiše, kjer se je zgodil umor, 50 let stara vdova Celic, je bila aretirana, ker se je mislilo, da je v kaki zvezi z umorom. Bes je bila bližnja znanka Födranova, vendar so jo zopet izpustili, ker je dokazala, da je ni bilo v Rojanu od sobote do nedelje.
Pogreb nesrečne Lucije Fabry je vodil ro-janski kaplan č. g. Josip Križman, v sredo ob 11. uri. Sprevod se je pomikal iz mrtvašnice pri sv. Justu proti sv. Jakobu in dalje k sv. Ani. Belo oblečene deklice so nosile vence. — Pogreba so se vdeležili tovariši in tovarišice umorjenke. Gledalcev je bilo do 10 tisoč.
PVK£
n Šolski svetnik umirovljen profesor Janez Jesenko je hudo bolan. Predsinoči 30. 7. se je spovedal, obhajal, prejel sv. poslednje olje in apostolski blagoslov.
Priporočamo ga v molitev.
n Jutri V Devin! — Kaj pa bo tam? Zveza katoliških narodnih dijakov otvori jutri dne 2. avgusta v Devinu ljudsko knjjžnico. To je prvi sad truda in požrtvovalnosti te mlade čete krščanskih rodoljubov. Širjenje prave krščanske omike med ljudstvo je apostolsko delo in to nalogo so si nadeli naši katoliško misleči dijaki. Da jih
jažu in številka 79 jame drdrati po mnogih mestnih ulicah.
Lovska ulica! Gospod Naranič zna, da je tam jeden rokavičar. A čudno ! Ta ulica ni jako oddaljena od njegovega stanovanja, a kočija vozi zelo dolgo.
To se mu zdi sumljivo in se ogleda nekoliko po ulici, ker dosedaj je gledal samo šopek cvetja, Pogleda na levo in desno, opazi v svojo žalost, da je s svojo kočijo Bog ve kje. Zraven tega pa opazi, da ga vsi sprehajalci na ulici nekako čudno gledajo in se mu posmehujejo. — Smešno! Kakor da je zaročnik s šopkom v roki kaka čudna prikazen!
„Tako, gospod, evo nas v „kovaški ulici“ reče številka 79 gospodu ženinu.
„Kaj, v kovaški ulici!“ vzklikne ta in vstane, „jaz sem hotel v lovsko ulico“, a hipoma zopet vsede, ker se mu je kočijaž nasmejal in dejal:
„Ali gospod, vi ste gologlavi!“
Naglo se gospod Naranič potiplje po glavi in se tako prepriča, da je rekel kočijaž resnico. Sedaj je vedel, zakaj so ga vsi tako gledali in se mu posmehovali. Začel se je jeziti nad svojo glavo, zakaj ni ničesar občutila, ima li cilinder ali ne.
V naglici je pozabil klobuk doma. Pogleda na uro in uvidi, da nima več časa vrniti se k hiši.
v tem nastojanju potrdimo, bo dobro, da se te slavnosti vdeležimo vsaj nekateri člani trž; krščan-sko-socialne zveze. Za nas tržaške izletnike je primeren odhod iz Trsta ob 2-45 pop.
n Dijaška veselica v Devinu. V nedejo dne 2. avgusta prirede kat. nar. dijaki iz Gorice veselico v Devinu v prostorih gospe E. Ur dih (Pri Zvezdi) ob 4 pop. Vspored: 1. „Venec narodnih napevov“ (I.), kvartet na lok; 2. „Izgubljeni cvet“, zbor; 3. Govor, govori abit. Mozetič; 4. „Venec slov. napevov“ (II.), kvartet na lok; 5. „Utopljenka“, zbor; 6. „Hajdukova oporoka“, deklamacija; 7. „Pravica se je izkazala“, igra; 8. „Črni plašč“, samospev, poje abit. Filipič ; 9. „Šnofarji“, kuplet; 10. „Morje adrijansko“, zbor; Srečkanje. Vstopnina : Sedež I. 1 K, II. 80. vin., stojišče 30 vin., za otroke 10. vin. — O priliki veselice otvori „Slov. dijaška zveza“ ljudsko knjižnico v Devinu. Prireditev ima izobraževalen namen, zato pričakuje izdal ne podpore od strani slavnega občinstva odbor. kat. nar. dijaštva.
n Rojanska Marijina družba priredi v četrtek dne 6. avgusta romanje v Log pri Vipavi s sledečim vsporedom:
474—474 Sv. maša v rojanski cerkvi.
43/4—674 Iz Rojana peš na Opčine na postajo.
672—774 Iz Opčin v Prvačino s„poštnim vlakom.
774,—9 Prosti čas; razgled okolice.
9—10 Iz Prvačine v Ajdovščino z vipavsko železnico.
10—10 3/4 Iz Ajdovščine peš v Log 103/4—11*4 V cerkvi kratek nagovor potem sv. maša s petjem.
11*4—12 Iz Loga peš v Vipavo.
12 — 1 Skupen obed.
1 — 3 Prosti čas; razgledovanje vipavske okolice.
3—33/4 Blagoslov in pete litanije v vipavski župni cerkvi.
4—7 Iz Vipave v Štanjel na vozovih
7*/4—73/4 Iz Štanjela z brzovlakom na Opčine
73/4—8*/2 Iz Opčin peš v Rojan.
Stroški za železnico, za vozove in skupen obed znašajo 4 K 80 vinarjev za vsako posamezno osebo. — Tega romanja se lahko vdeleži vsakdo, ki se oglasi vsaj do prihodnjega torka zvečer pri sledečih čč. gg. : J. Križman, kaplan, Rojan; Tul, kaplan, Novi sv. Anton; A. Čok, kaplan Sv. Ivan; J. Ukmar, kaplan, Stari sv. Anton; A. Martelanc, kaplan, Sv. Jakob; G. Piščanc, kaplan, Skedenj.
n Duhovne vaje za učiteljice. Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos želji učiteljic, ki bi se rade udeležile duhovnih vaj. Te se bodo obhajale letos od 1. do 5. septembra. Učiteljice, ki se jih žele udeležiti, se prosijo, da naj se oglasijo ustno ali pismeno do 30. avgusta. Drugi ali celo tretji dan vstopiti ni dovoljeno.
n Za duhovnike, ki bolehajo ali sploh potrebujejo počitka, je v Gradežu posebno pripravno, ker ima goriško duhovsko podporno društvo tukaj
Predno kupi rokavice, mora dobiti nekje cilinder. Odloči se, da naprosi enega v bližini stanujočega prijatelja, naj mu posodi klobuk.
„Počakajte malo“, reče kočijažu, „potem se peljemo v kolodvorsko ulico“, in hipoma oddirja v bližnjo hišo.
Gluhi kočijaž je prečul prvo besedo „počakajte“, in se ni ne ogledal, ampak odlrdral s svatbenim vozom brez ženina v kolodvorsko ulico. —-Ravno, ko se je kočija skrila na oglu v drugo ulico, pride gospod Naranič, ki ni našel prijatelja doma.
Radi tega je bil silno jezen, a ko zagleda, kako nori njegov kočijaž brez njega, razljutil se je še huje. Tam kočija brez ženina, a tu ženin brez kočije, a k temu še gologlav in brez rokavic. O nesrečni dan, kako boš končal! Kaj bo rekla njegova nevesta, ko ji kočjja ne pripelje zaželje-nega ženina.
Med tem si je domislil, da še lahko dohiti kočijo, predno pride v kolodvorske ulice. A za to je bilo treba junaško bežati.
Bila je v resnici sijajna slika, ko je debeli ženin Naranič jel bežati s svojima kratkima nogama po živahnih ulicah, preskakujoč z junaškimi skoki vsako mladico, a vse to gologlav, v desnici držeč prekrasni šopek cvetja.
No, na gospico Terezijo, srečno nevesto v kolodvorski ulici, je nezgoda gosp. Naraniča delo-
svoj sanatorij, kjer prebiva lahko 20—22 duhovnikov, ter ima hrano in postrežbo za zmerno nizko ceno. Pridejo semkaj duhovniki celo iz Ruskopolj-skega, Češkega, Bukovine. Med slovenskimi duhovniki je menda premalo znan. Priporoča se, da bi se te ugodnosti bolje posluževali in rabili blagodejne morske kopeli. — Kdor želi biti sprejet, se mora oglasiti pri tajniku društva g. Leonardu Sion stolnem vikarju v Gorici.
n Iz pazinske gimnazije ne more bratski nam narod hrvatski pričakovati žal nič dobrega. — V „Pučkem Prijatelju“ beremo, kako so ljudje po Istri in otokih razočarani, ko vidijo, kako se njih mladina na tem učnem zavodu vzgaja. Upali so dobiti iz te srednje šole vzorne katoliške narodne mladeniče, a dočakali so, posebno v letošnjih osmošolcih, vzorne — mednarodne socialiste, brezverce in verske mlačneže. S kolikim navdušenjem so nekdaj ustanovili dijaško podporno društvo, s koliko požrtvovalnostjo je posebno duhovščina prispevala, da pomore revnim dijakom. S temi milodari vzgojeni mladeniči osmošolci so najhujši nasprotniki svete vere in duhovskega stanu. Za mednarodne socialiste vzgaja dijake posebno marljivo en suplent, ki postane menda prihodnje leto definitiven profesor na tem zavodu. Drugi profesorji se vsaj za sedaj držijo bolj nazaj in ne kažejo še svoje prave barve. Že lani je padla marsi-kaka bridka, pa odkrita beseda radi pazinske gimnazije in precej škodila dijaškemu podpornemu društvu. Pa to nič ne de; bolje imeti nič, nego vzgajati strupenega gada na prsih naroda. Nek poznavatelj pazinskih razmer piše, da če ide tako dalje, ne le da ne dobimo iz pazinske gimnazije nobenega duhovnika, ampak mladina se bo tako pokvarila, da bo narod preklinjal dan, ko se je otvorila pazinska gimnazija.
n Hrvatsko katoliško narodno dijaštvo imelo je svoj sestanek v sredo in Četrtek na Tersatu. Po vda r jala se je vera kot pogoj narodnega miru in sloge. Govorilo se je o izobrazbi ljudstva po društvih in dobrem tisku.
n Francoska svetna šola „dela“ zdaj tako, da se že zgražajo svobodomiselci, ki bi se ne ganili, ko bi učitelji napadali katoličanstvo. A otroci se uče po šolah, da je lastnina tatvina in da človek ne potrebuje oblasti. Najbolj se je pa izkazal učitelj Morizot. Učil je šolarje, da so le taki vojaki kaj vredni, ki postrele svoje častnike. Domovina je kapitalističen pojem. Norec je, ki verjame, da je Bog. Med človekom in kravo ni razločka. Seveda se je za Morizota potegnilo ostalo franc, učiteljstvo, ko so mu pričeli stopati na prste. Naučni minister pripravlja postavo, naj se napadi po šolah proti domovinskemu čutu naznanijo sodišču, a zaradi napadov po učiteljih na vero sodišča ne bodo smela več posredovati. •
n Pomenljiva tridesetletnica. Ta teden je minulo trideset let, kar so korakali naši slovenski fantje pod poveljstvom Filipoviča in Jovanoviča v Bosno in Hercegovino, da zasedejo te dežele v imenu našega cesarja. Hudi boji so jih čakali med Turki. Vseh slovenskih in hrvaških junakov je bilo 250.000, a na bojnem polju jih je obležalo skoro 7000 mrtvih.
n Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Melodija v Trstu vabi na veselico, ki jo priredi jutri v nedeljo na vrtu konsumnega društva pri sv. Ja-
vala čisto drugače, kakor na ulične šetalee.
Obdana s sorodniki je čakala prihoda svojega ljubega Frana, ali zdelo se je, da se ji zgublja vsa nada in radost. Ura je tekla za uro, in oni, ki se je kedaj nahajal v sličnem položaju, kakor gospica Terezija, še morebiti pomni, da tako čakanje traja celo večnost.
Naposled se začuje kočija.
„Evo ga“, vzkliknejo vsi in pohite doli nasproti Terezini sreči.
Ali ko pridejo doli se začudijo. Kočija stoji pred vrati, ali v njej ni nikogar.
„Ali kje je gospod Naranič“, začno vsi jadikovati.
V tem pogleda številka 7p v kočijo in se prestraši.
„Za Boga milega, saj menda ni gospod ženin paddel iz kočije“, reče ves preplašen kočijaž.
„No, to je lepo“, začno govoriti dekleta“, zaročnik pa se zgubiti!“
Gospica Terezija stoji zgoraj pri odprtem oknu in posluša vsako besedo, ki ji javlja čudno neprisotnost Frana.
„O mamica, mamica“, začne zdihovati, „to je strašno, Fran se je zgubil, to pomeni nesreča v zakonu, sedaj se moram onesvestiti“. A ta nezavest ni dolgo trajala, ker jo je zbudil krik in vik, ki se je slišal iz ulice,
(Konec prihodnjič.)
koba. Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina 40 stot., sedeži 80 stotink. Vspored obsega petje, tambura-ranje, igro „pot do srca“ in šaljivo tombolo. V slučaju slabega vremena se odnese veselica do dne 16. avgusta.
n Protiverska agitacija med dijaštvom. Tudi na Hrvaškem se širi med dijaštvom agitacija za očitno brezverstvo. Časopis „Hrvatski djak“, ki ga pišejo srednješolci, je poln nesramnosti in najpod-lejš li napadov na vero. Posledica te agitacije je bogoskrunstvo, ki se je primerilo v Požegi. Peto-šolec je pri sv. obhajilu izpljunil in zasramoval sv. hostijo. To so dela „Svobodne misli“ !
, n Volitev župana v Sežani. — V Sežani je bil zopet izvoljen za župana gospod Fr. Štolfa, trgovec.
n Kmečki shod v Štanjelu se je vršil dne 19. t. m. pod firmo nestrankarstva. — Zborovalcev je bilo okoli 1500. Iz početka je šlo precej lepo in res nestrankarsko. Slišali so se pristno kmečki klici : kruha, sena nam dajte! Govorili so o davku in nakladah. Pozneje pa je shod nekam zdivjal, nastala je prava anarhija. En govornik je hudo napal navzočega glavarja iz Sežane. Neki Cigoj iz Rihemberga je mahal po duhovnikih in vpil, da mora kmet duhovščini največ plačevati. Rekel je, da naj postanejo duhovniki državni uradniki. Temu Cigoju so ljudje zamerili. Sicer se pa ne bi duhovniki prav nič branili biti od države plačani uradniki, da bi jih le hotela država plačati njih stanu, omiki in odgovornosti primerno in se bi potem prav radi odpovedali vsem taksam pri pogrebih, porokah itd. Cigoj je tudi popolnoma pozabil na to, da stanejo ubogega kmeta šole z učitelji skoro desetkrat toliko, kakor duhovniki. Iz ust razburjenih kmečkih govornikov je morala brezdvomno pasti tudi marsikatera grenka na račun liberalnih voditeljev v Trstu, sicer si ne vemo razlagati, zakaj bi bila „Edinost“ nekatere točke tega shoda kar tako pomašila.
n Nemško banko nameravajo ustanoviti v Trstu s filialkami na Dunaju v Monakovem, Cu-rihu, Frankobrodu in Kolinu. Sodelovali bodo zlasti tudi nemški alpski zavodi. Dozdaj je nabranega kapitala za 3 milijone kron. Upajo, da bo banka prospavala rapidno, kakor hitro bo dograjena železnica skozi Ture. Na tem podjetju bi bila inte-resirana tudi avstrijski in severonemški Lloyd. — Nemška banka v Trstu bi seveda bila v prvi vrsti naperjena proti Slovanom in Italijanom in podpirala politične težnje nemštva na jugu.
n Pomanjkanje krme. Na poziv c. kr. namestništva, da se kmetijska družba za Trst in okolico izrazi glede pomoči radi pomanjkanje krme vsled letošnje spomladanske suše, se je sestavilo obširno poročilo, v katerem se navaja število glav goveje živine v trž. okolici; koliko se prideluje sena v normalnih navadnih letinah; koliko se ga ga je pridelalo letos in koliko ga primanjkuje, da se živina preživi. — Iz tega poročila posnemamo glavne podatke.
Tržaška okolica ima okoli 2500 glav goveje živine; za prekrmljenje te živine treba v 6 zimskih mesecih do 45 tisoč kvintalov sena računaje navadno 10 kg. sena na dan na vsako glavo. Ker se letos ni pridelala v obče niti četrtina sena, je pomanjkanje veliko. Predlaga se, naj vlada podeli za prvo nujno pomoč najmanj 10 tisoč kron, ki naj se razdele v denarju najubožnejšim živinorejcem. Ostalo potrebno množino sena (približno 30 tisoč kvintalov) pa naj vlada razdeli posamičnim živinorejcem tekom prih. zime in spomladi, ko je pomanjkanje krme najhujše.
Neizogibno potrebno je, da vlada zagotovi in preskrbi potrebno množino sena o pravem času in sicer sedaj takoj, dokler so cene razmerno niže in dokler ga prekupovalci in špekulanti ne pokupijo. Razdelitev sena bodo najbolje opravile domače zavarovalnice goveje živine, ker poznajo potrebe vsakega kmeta.
n Dva dečka rešena iz morja. V pondeljek malo predpoldne se je šel kopat blizu Grijana 13-letni deček Gaston Daveglia. Komaj je bil v morju je slišal klice na pomoč. Ozrl se je in zagledal llletnega potapljajočega se dečka iz Gradca. Revež je prišel v globoko morje, pa ni znal plavati. Gaston je šel kot dober plavač precej pomagat. A mlajši deček se je v strahu oklenil svojega rešitelja tako tesno, da sta izginila oba pod vodo. —-To nevarnost je videla iz obrežja Gastonova teta in kar oblečena skočila v morje, da pomaga obema dečkoma iz smrtne nevarnosti. Z velikim tru-dom J? odtrgala mlajšega dečka od starejšega. Ta starejši je precej splaval na kopno. Sedaj je bila pa gospa v nevarnosti. Mlajši deček se je je kr cevito oklenil, da si ni mogla pomagati iz vode.
\ tem hipu je skočil v morje nek star gospod, vodja ene ljudske šole v Trstu, Egidij B., in rešil ečka in gospo iz morskih valov. Dva zdravnika
sta se na obali potrudila dečka in gospo spraviti zopet k zavesti, kar se jima je tudi posrečilo.
n Če ne z lepa pa z grda. Tako si je mislil veliki nemški lažiučenjak Haeckel, znani apostol nauka, da je človek prav za prav opica. Da „dokaže“ to svojo trditev, si je zmislil pred kratkim priobčiti slike negodnih opic in negodnih otrok pred porodom. Pa glej jo nesrečo ! Drugi učenjaki so kmalu opazili, da je dal ta goljuf opičiiemu mladiču človeško glavo, človeškemu pa opičjo in ker je opici tudi rep odsekal, je nastala res precejšnja podobnost. Haeckel se izgovarja, da je to krivda — risarja.
n Volitve v Cresu. Pri občinskih volitvah na otoku Cresu so te dni zmagali menda zadnjikrat takozvani Italijani. — Hrvatje so se žal prepozno vzdramili.
n Dva vojaka utonila. Blizu Tržiča (Monfal-cone) sta pri kopanju utonila četovodja Štefan Kubica in vojak prostak Ivan Nemec. Nemec je bil hotel Kubico rešiti, pa sta oba utonila.
n Vojaki na dopustu. Letos namerava prvikrat vojna oblast pustiti vojake nekaj tednov domov, da ob času žetve domi pomagajo. Vse oblasti imajo strog ukaz, da nadzorujejo vedenje teh mladeničev. Če bodo popivali in se potepali mesto da bi delali, ne pojdejo več na dopust. Pozor torej!
Plavajoče zdravilišče v Opatiji. Neka angleška tvrdka gradi ladjo, ki bo veljala okoli tri milijone in bo urejena kakor popolno najmodernejše zdravilišče. Ladja bo zasidrana pred samo Opatijo in bo ob lepem vremenu vozila do Sredozemskega morja.
n Živinski semenj na Opčinah. O 2. septembra t. 1. naprej se uvedejo na Opčinah tedenski živinski semnji, ki bodo vsako sredo. Ako bi bil v sredo praznik, bodo semnji dan po prazniku. — Semnji bodo trajali od 9. ure predp. pa do 2 pop. Začetek in zvršetek semnja se bo naznanjal z bitjem zvona na plat. Pred 7. in pol uro zjutraj ne bo smel nihče pripeljati živine na semenj, istota-ko se ne bode pripuščala na semenj živina, ki bi bila prignana po 9. uri. Plačevati bode od živine to-1 e sejmarino in sicer: od vsakega konja 40 v, od žrebeta do enega leta 20 v, od vola 24 v, od junic 16 v, od telet 10 v, od kozlov in ovc 8 v, od prašičev in sicer odraslih 12 v, od mladih prašičev 4 v.
Družinska Pratika za navadno leto 190). bo dotiskana v prvi polovici prihodnjega mes ca, na kar že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje. Kakor je razvidno iz tozadevnega oglasa na zadnji strani, bo letošnja pratika kot jubilejna posebno krasno opremljena ter bo že po zunanji obliki prekosila vse dosedanje Jetnike. Cenj. somišljenike, posebno naša društva ter gg. poverjenike za naše časopisje vljudno prosimo, da že sedaj opozore svoje prijatelje na to edino našo „Pratiko“ ter po svojih močeh pripomorejo, da se ta pratika vseli v prav vsako našo družino. Cena jej ostane vkljub krasnim slikam neizpremenjena.
n Slovensko delo v Egiptu. V Aleksandriji je končalo dne 15. t. m. prvo šolsko leto na tamošnji slovenski šoli. Mnogi stariši otrok, šolski prijatelji in dobrotniki so se udeležili sklepne slavnosti. Tam je navada, da konča šolsko leto z veselico, na kateri pokažejo otroci, česa so zmožni. V ozalšani dvorani so učenci najprej zapeli slov. cesarsko pesem, nakar je sledil primeren nagovor. Potem so priredile učenke kratko francosko igro s petjem in bile zelo pohvaljene. Učenci so bili obdarovani. Ob sklepu je bila tudi poučna in zanimiva kinematografična predstava. Tako je prvo Šolsko leto slovenske šole v Aleksandriji srečno končalo. Nekateri so se bili bali, da ne pojde, pa je vendarle šlo. Prihodnje leto se je nadejati še lepših uspehov, ker pridejo v Aleksandrijo slovenske šolske s stre in začnejo tam poučevati dne 15. septembra.
n Domobranci so odšli iz Gorice v Pulj. kjer tudi ostanejo Namesto domobrancev polka št. 5 pride v septembru v Gorico drugi bataljon domobranskega polka št. 4 (planinci), ki se nahaja sedaj v Celovcu.
n Državna policija se uvede v Pulju meseca septembra Sedanja mestna policija izvršuje te dni ljudsko štetje po mestu. Če zna kdo le kaj malega odgovoriti po laško, pa ga zapišejo za Laha. Tako se maščujejo ti gospodje, predno izginejo iz pozorišča.
n Automobil pod brzovlakom. V nedeljo je brzovlak proge Pensilvanija-Čikago v Severni Ameriki zadel v neki avtomobil. Prehod ni bil zaprt in avtomobil se je ustavil na enem tiru, da počaka tovorni vlak, ki je imel priti po drugem tiru. V tem hipu je z vso naglostjo pridrdral od nasprotne strani brzovlak, ki je avtomobil popolnoma zdrobil. Nekega agenta, njegovo soprogo, dve
hčeri, neko drugo deklico in šoferja so našli mrtve sto metrov proč.
n Nesreča. Minoli teden je šel v torek ob 3. pop. 49-letni Miha Jelen blizu Dornberga po železniškem tiru, da si skrajša pot domov. Revež ni slišal vlaka, ki je pridrdral za njim in ga potisnil v stran ter vrgel čez železniški nasip, kjer je obležal nezavesten. Hudo se je pobil na glavi in drugod. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
n Dva otroka zgorela. — Iz Selc nam poročajo, da sta v tamošnjem požarju izgorela tudi dva otroka. Na poslopjih je škode 10 tisoč kron. Zažgali so otroci.
n Hud vihar, takozvani taifun je divjal te dni na Kitajskem. V mestu Honkong je porušil več hiš, sedem deloma tudi velikih parnikov se je ponesrečilo. S parnikom „Inking“ je utonilo 300 ljudi.
n Previdnost pri uporabi svinčnikov! — Pred kratkim je umrl mlad mož, ki si je ranil prst, ko je obrezaval svinčnik. Majhna zareza mu ni bila mar ; šele drugi dan je postal pozoren, ko ga je začelo skeleti na prstu. Naslednji dan se je opazilo nevarno vnetje, ki se je razširilo po vsej roki in po levi strani oprsja. Poklicani zdravnik je konstatira!, da se je bolnik zastrupil s grafitovim prahom, ko je koničil svinčnik. Bilo je že prepozno. — Na to nevarnost je treba opozoriti zlasti šolsko mladež, ki ima tudi to navado, da svinčnik vtika v usta, ko ga rabi pri pisavi. Dognalo seje namreč, da je ta razvada provzrečila semintje črevesno vnetje in druge nevarne notranje bele zni.
n Strela je udarila pri Novemgradu blizu Karlovca v hrast, ki so pod njim vedrili kosci, ter na mestu ubila 34 lei starega M. Čavloviča. Iv. Čav-loviču je strela strgala obleko s telesa in mu vso kožo počrnila. Dva mladeniča in dve deklici so nevarno opečeni. Vseh pet so prepeljali v bolnišnico v Karlovcu.
Redka priložnost!
Prodajalna katoliškega tiskovnega društva v Trstu, ulica delle Poste št. 9 (pri veliki pošti) ima sedaj na prodaj krasne jubilejne podobe sv. očeta Pija X. Podobe so velike, izdelane po najnovejši fotografiji sv. očeta v tem jubilejnem letu. Delo izvršeno na platno in v lepem pozlačenem okvirju je gotovo prava krasota v vsaki sobi ali dvorani. Nikar ne zamudite te res lepe priložnosti, naročite in kupite te krasne podobe, dobite jih tako po ceni, kakor v nobeni tovarni ali prodajalni.
'it okolice.
o Iz Opčin nam pišejo: — Neznan tat se je priklatil v soboto v hišo št. 80 in odnesel dekletu Ivanki H. razne dragocenosti. Škode je kakih 60 kron. Tatu niso prejeli. — Dne 26. t. m. je prišel neznanec v gostilno kraj vasi proti Sežani. Ko se je bil najel in napil, je zahteval krčmar da plača. Ptujec pa ni hotel o tem nič slišati, temveč je začel nevarno groziti. Ko so drugi to opazili, so stirali nadležnega gosta iz gostilne ven na cesto. Komaj je bil hudobnež na prostem, je ustrelil dvakrat z revolverjem v gostilno. Ker je mislil, da je zadel krčmarja, je v obupu ustrelil še proti sebi, pa se je samo obstrelil. Peljali so ga v trž. bolnišnico. Ko so ga vprašali po imenu, ni hotel odgovoriti, sicer je pa govoril nemško.
h 3stre.
i Darovi za knjižnico delavskega izobraževalnega in podpornega društva v Bol juncu. Rogač Anton, dekan v Hrušici 2 K; Šonc Henrik, semeni ški vodja v Trstu 3 K; Omers Jožef, župnik v Sežani 3 K; pri veseli zabavi društvenih pevcev 18. junija nabrano 4 62 in Jožef Sancin v Boljun-cu daroval 60 v.

❖❖❖
❖❖❖
❖❖❖
❖❖❖
❖❖❖
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
j^fovo narodno podjetje
prvega odlikovanega elektrofoto-grafskega atelje-ja
j. Jerkič Via Delle poste 10.
Slikanje izključno pri čarobni električni razsvetjavi ob vsakem vremenu tudi zvečer.
Svetovna novosti
❖❖❖
v v v v v v v v v v v v v v »I« v V v V V v **• v %• V ‘i* *** v v
V V V V V ••• V *1* V ♦J* *1* *1* *1* V V V V v v •J* V ♦♦♦ *1* V V V v v *** v •J*

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffio ^laniöaf <šfcerf
{Sv. Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
Kdor hoče imeti 11' j > « ) in o ©no voassin© Itnjig;© naj se potrudi v Itnjigoveasnioo
A. n to na Biecher,
(naslednik L Paganl-ja)
Trst, ulica Madonna del Mare 6.
Izvršujejo «e prepros e kakor tudi naj finejše vezave knjig. ‘r,poroease preč. duhovščini
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
ipri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domaće, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Otto ii tmm flrntt s?. Han
i
•0<><> v>
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖<><>
<>❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
><><>❖
(pri cerkvi)
-egistrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolagi veliko dvorano v pritličju n ijmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za oblini obisk se priporoča : Načelnlštvo.
❖❖❖❖O <X>
oo

❖<><><><>

Ti
I

Josip Hože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene Jako nizke.
iji
I
-T-
I —!
tT~ j z j -I-! -T-1 TlfTiTirlT-^TTi7?'
likerjev v sodčkih in butiijkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delte Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ ♦
^Vovo j>og;:r*edb:nLO ijocljotjo
▼	ulica "Vlnaexizo Balini st. 13, (nasproti cerkve sv. Ant. Nov.)
Na razpolago so novi bogato okrašeni mrtvaški vozovi. Bogata zaloga najrazličnejših mrtvaških potrebščin. V zalogi so voščene sveče in krasni venci.
Sprejema se sprevode za mesto, okolico in tudi za prepeljavo v druge kraje
in druge dežele.
Cene zelo zmerne.	Telefon l^t-03.
tttt : ♦♦♦ ♦♦♦♦
m
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
ntt
n
-M-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

*4'
&
*4'
&
+4*
*4*
&
*4*
+4'
Učni zavoč za äcjdice, šolske sestre v Trstu, via p. ijesenghi 6.
Izvrstna lega, krasen razgled na morje in okolico, č st zrak, vrt, novo moderno oprav-jeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V. š. 1. 1908-9 se otvori poleg ljudske šole in trgovskega tečaja I. in III. raz. dekliškega liceja z nemškim učnim jezikom in slovenskim in italijanskim tečajem in gospodinjska šola. Hrana in stanovanje mesečno K 60; za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu K 24. Šolnina: za ljudsko šolo in trgovski tečaj po K 10, licej K 10, gospodinjska šola K 20.
Vpisovanje se začne 1. julija.
Prodajalna
katot. Hsk> društva
vilica, clelle IPoste 0_
ima v zalogi
voščene sveče
iz tovarne
Jerneja Kopača V Gorici.
V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
jubilejna Družinska pratika za leto 1909.
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja „Pratika“ bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne“ ......... ■—	v Ljubljani. ---- ----------—----------
Katol. slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika“ je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih ,,Družinsko Pratiko“ in ne dajte si usiliti nobene druge!
---- -—=^-—--1 -	Kupujte in priporoeaite le našo pratiko! -- ■	—
Slavno zalogo imajo: „3htoI. j^kvarna“, proDajalna „Katol. tiskovnega örus va“ in nekateri večji irgovci v fjubljani ter proDajaba tiskovnega Društva v Trstu, ----	ulica Det e Poste 9.	■'----------- ~
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17. vinarjev izvod, nad 100 kom. -------------- ------------- pa p0 iß vinarjev.	■ •	■	- ■	-
(D
o
0
o
o
(D
0
0
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	js.tro'vrt*ti ^dtia-xt*nnnnnnnnn
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4 V
Davke plača hranilnica sama. 0 Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri miljone kron-
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
0
o
o
o
o
o
0
o
{. Izdaja: katol. tiskovno društvo v Trstu.
Tiska
Herrmanstorfer.
Odgovorni urednik: Viktor Cencič.