številka 168 TRST. v četrtek 20. junija 1907 Tečaj XXXH. Izhaja 7Mkl ćr.u tur-i ob željah in praznikih ob 5* «b ponedeljkih ot 9. zjutraj Posatn*?ne številke prodajajo po 3 nv6, (6 etotinki v mnogih tobakETCiih v 1'retu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, Žl Petru. Sežani, Ncbrežini. Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Poptojni, Dornbergu, SoihRnu itd. CENE OGLASOV hs račnnajo po vrstah (Sirote 73 mm, viBoke 2'/» aam) ; za trgovinske in obrtne oglnse po 20 stoti nk : za o'nirtnice. zahvaie. poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot, Za oglase v teksiu lista do 5 vret 20 K, v*aJcana-daljna \reta K 2, Mali oglasi po Ji stot. beseda, n tarnanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Ineeratni oddelek oprave Edino?ti". — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti*4. iiiost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročalna znala za vbo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na naročbe brez dopOBlane naročnine, ee oprava ne oriia, SaioCiiia na asisijsKo iidaije .Edinosti' stane: celoletno K 5-20, pol leta 2 60 Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo liala. Nefrank^var.j* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po§iljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Olorrfo ftalattt 18. (Narodni doml-Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorciju lista „Edinost" v Trstu; ulica Giorgio Galatti 5t. 18. c^sssi PoStno-h ranil nični ručan St. £11*653. ■- TELEFOS itfeV. 1167. ■ ....... besedna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK <4 BRZOJAVNE VESTI. Dalmatinska paroplovna služba. DUNAJ 19. Pogajanja o novi ureditvi dalmatinske paroplovne službe, ki so se vodile v ministerstvu za trgovino, so bila danes med zastopniki udeleženih centralnih oblastnij in Lloydom dovršena ter je bila sklenjena tozadevna pogodba. O zboljšanju paroplovne službe, ki jo sedaj preskrbujejo razna društva in o subvenciji istih od strani države se bodo vršila nadaljna pogajanja. Novi rektor tehniške visoke šole na Dunaju. DUNAJ 19. Profesorski kolegij tehniške visoke šole na Dunaju je za šolsko leto 1907-08 izvolil rektorjem rednega profesorja analistične kemije dr. Jurja Wortmanna. 4-O-letnica smrti cesarja Maksimilijana DUNAJ 19. Veče število še živih bivših častnikov, kadetov in legijonarjev avstro-meksikanskega ekspedicijskega zbora je obhajalo danes 40-letnico katastrofe v Quere-taru s slovesno službo božjo in okrašenjem krste in spomenika cesarja Maksimilijana. C. in kr. vojna mornarica. DUNAJ 19. Glasom brzojavnega poročila sta vojni iadiji „Albatros" in „Nauti-lua" dne 18. t. m. dospela na Itako. Dne 20. t. m, odplujeti v Korint. Na krovu vse zdravo. Ogreka poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Na današnji seji poslanske zbornice, na kateri se je nadaljevala generalna debata o železniških predlogah. je prišlo večkrat do burnih prizorov, tako da je bil predsednik primoran odvzeti raznim hrvatskim poslancem besedo, potem, ko jih je večkrat poklical k redu. Najprej je "bila vzeta beseda posl. Potočnjaku, ker je v hrvatskem jeziku kritikoval včerajšnje odredbe predsednika. Ker je pa še nadalje govoril, je predsednik izjavil, da izroči stvar imunitetnemu odseku, ki naj v 24. urah poroča, kar je zbornica ob velikem nemiru sklenila z vsemi proti glasom Hrvatov in narodnosti. — Ker je trajal hrup dalje, je predsednik prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je poslanec Supilo izjavil, da hočejo Hrvatje braniti svoje pravice do skrajnosti. Konečno je bila govorniku odvzeta beseda. Ob neprestanem hrupu so hrvatski poslanci prosili besedo fi poslovnem redu. Ker so vzlic ponovnim opominom predsednika kritikom ali njegove odredbe, jim je bila odvzeta beseda, kar so Hrvatje vsprejeli z ironičnim ploskanjem, ostala zbornica pa z eljen klici. Podpredsednik Rakovsky je nato podal nastopno izjavo : Hrvatski poslanci se dvigajo po vrsti, da govore k hišnemu redu ; v resnici pa radi tega, da na tendencijozni način obdolžujejo ogrsko poslansko zbornico, Češ, da se tukaj ne spoštuje svoboda govora. (Velik hrup). Mi pa poznamo to pravilo in ničesar nas ne sme zadržati od tega, da uporabimo proti temu najstrožja zakonita sredstva. (Velik hrup pri Hrvatih, živahna pohvala na klopeh stranke neodvisnosti in ljudske stranke.) Predsednik je zopet prekinil sejo. Med pavzo je vladalo na hodnikih veliko razburjenje. Izlasti med poslanci stranke neodvisnosti na eni in posamičnimi poslanci narodnosti in Hrvati na drugi strani je prišlo do strastnih prepirov. Pobgoma so se duhovi umirili in po četrt ure je bila seja zopet otvorjena. Predsednik je opomnil hrvatske poslance, naj spoštujejo poslovni red, nakar je o predlogi govoril posl. Lisavec (Hrvat) v hr-! na železniškem tiru med Beziersom in Nissa- železnica našemu narodu mnogo škoduje. Pr " _ i i ' i____ _____i _____ • l_:i ,—. treoL-J lrnlnniiaAiii ca '/cla7nira naimnAriaili PODLISTEK. VOHUN 91 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Povem Vam gospod.u je vzkliknil, ko so se zaprla vrata za teto, „da si moram jaz pod služabnikom Gospodovim predstavljati samo pravega kristijana . . . takega namreč, ki v zavesti lastne nepopolnosti zna prizanašati tudi slabostim drugih. Vi pa ste izvrstno damo žalili po nepotrebnem in reči Vam moram, da me vrlo malo mika združiti svoje molitve z molitvami tako nestrpnega duhovnika kakor ste Vi !" Duhovnik je sedel popolnoma mirno na svojem stolu, njegove oči so gledale z zanič-Ijivim sožaljem v vrata, za katerimi je bila izginila dama, in zmenil se ni najmanje ne za Henrikova očitanja. Izgregovoril pa je tretji glas : ..Ob taki pridigi bi marsikatera ženska dobila krče. Vsekakor je pa tukaj izpolnila svoj namen." „Kdo je tu je osupnjen vzkliknil vatskem jezika ter je konečuo stalil sklepni predlog v madjarskem jeziku, naj se predlogo o službeni pragmatiki postavi z dnevnega reda. Na to je predsedstvo prevzel Navay ter je priobčil zbornici, da je imunitetni odsek dostavil posl. Potočnjaku vabilo, seveda v madjarskem jeziku, na sejo, ki se bo vršila po-poludne. Potočnjak pa ni hotel vabila vspre-ieti, ker je isto sestavljeno v madjarskem jeziku. (Klici ogorčenja na levici.) Imunitetni odsek bo imel soditi tudi o tem slučaju, ker je to neposluh nasproti sklepom zbornice. Poročilo predsednika je zbornica vzela na znanje. Na to je govoril posl. Vinković v nom omot, v katerem je bil dinamit. Iz Perzije. TEHERAN 19. Princ Salar ed Damleh je pribežal v angleški konzulat v Kermanšaku ter je prosil varstva za-se in za svojo rodbino. Japonska križarja na potu v Kiel. LONDON 19. Japonska križarja „Tsu-kuba" in „Čitose" sta danes predpoludne od-plula iz Theernessa v Kiel. Rusija. Sto poljskih dijakov in dijakinj aretovanih. PETROGRAD 19. Aretovanja trajajo hrvatskem jeziku proti predlogi, nakar je bila nadalje. V minoli noči se je v poljskem di-razprava prekinjena. — Prihodnja seja jutri, jaškem konviktu vršila hišna preiskava. Ker Imunitetni odsek proti poslancu je policija našla mnogo kompromitujočih reči, Potočnjaku. je aretovala okolo sto dijakov in dijakinj. BUDIMPEŠTA 19. Imunitetni odsek je Kazenska pravda radi predaje na svoji današnji popoludanski seji razprav- Port Arturja Ijal o stvari posl. Potočnjaka ter po daljši PETROGRAD 19. Danes je bilo do-debati skleni) predlagati na jutrašnji seji po- vršeno sprejemanje dokazov v pravdi radi slanske zbornice, da se poslanca Potočnjaka predaje Port Arturja. Predsednik vojnega izključi za trideset dni. sodišča v pravdi proti generalu Steselju bo Srbija in trgovinske pogodbe. j general pehote Dukinazov. BELIGRAD 19. Vlada je v skupščini predložila zakon, s katerim se pooblašča vlado, da sklene trgovinski provizorij do 31. decembra 1907 z onimi državami, s katerimi ni Srbija do 1. julija sklenila trgovinskih po- Jtaše železnice. (Dopis.) Ni še dolgo temu, odkar sem čital v godb. — Skupščina je priznala predlogi „Edinosti" o postaji Sežana, za katero se nujnost. južna železnica še toliko ne zmeni, da bi jej Trgovinska pogodba med Nemčijo in dala pravilen slovenski napis. V „Slov. Na-črnogoro rodu" in drugih listih se je že mnogo pisalo CETINJE 19. Danes je bila podpisana o načelniku AViesei^u v Gorici, katerega na-trgovinska pogodba med Nemčijo in Črno- dutost, nacijonalna nestrpnost in krivičnost do goro. Slovencev je dovolj znana. Danska kraljeva dvojica. Dan na dan je citati pritožbe po vseh KODANJ 19. Kralj in kraljica sta danes slovenskih listih. A kaj dosezamo z vsem svo-dospela iz inozemstva. jim pritoževanjem ? — Lahko rečemo z mirno Italijanska eskadra v Solunu. vestjo, da bore malo, skoro ničesar. Nem-SOLUN 19. Včeraj je semkaj dospela, ščina na železnicah je ravno tako državna italijanska eskadra, obstoječa iz 11 vojnih domena, kakor v vojski. Kako milo dene Slo-Jadij, med katerimi se nahajajo štirje oklopni! vencu, ako se vozi po južni železnici in vidi, da križarji. ta železnica noče pripoznati našega narodnega Nezgoda podvodne ladije. obstanka!! Tujec, vozeči se po tej železnici, TOULON 19. Podvodni čoln „Gymno- ne opaža, da smo na slov. zemlji. V vozovih te" se je danes zjutraj pogreznil, ko je za- vidiš predpise v vseh modernih evropskih pustil pristanišče. Škoda ie le materijalna, j jezikih, a domačega, slovenskega, najbolj po-Vinogradarska kriza na južnem i trebnega, pa ni! Ali ni to sramota za nas ?' vsaki kolonizaciji so železnice najmočnejši faktor. Poglejmo samo v bratsko Hrvatsko ! Z madjarskimi železniškimi uslužbenci so se ustanovile tudi madjarske šole. Ako pride železnica v hrvatske roke, izginejo tudi madjarske šole. Sicer imamo za to tudi dokaz na Avstrijskem (Šiška, Pragersko itd.) Tudi tukaj nas hoče železnica germanizirati. Poglejmo v Bosno! O ironija ! — Ako se voziš po bosniških železnicah, misliš si lahko, da si v bližini Berolina! Železnice bodo tramovi onemu nemškemu mostu, ki se zida, ako se položaj kmalu ne spremeni. Treba bo dela in prav intenzivnega dela, da poravnamo vse te grehe. Zahtevajmo povsod vse v slovenščini ! In ako se nam v slovenščini ne ugodi, se pa pritožimo. Zahtevajmo uradnike, ki umejo naš jezik! Potem ne bodo v Trst vozili sprevodniki, ki ne umejo niti ene slovenske besedice. To ni nič druzega, nego neodpustna popustljivost nasproti železnici. Naše narodne, novoizvoljene poslance pa poživljamo, da nam dosežejo na tem polju več, nego poprejšnji. Železnica je proti poslancem sladka in ve tudi, zakaj. Ne bodite pa vi tako proti že-! leznici! Kdor je z železnico dober, se dobro ; vozi. Za narodne poslance ta rek ne sme 1 imeti nobenega pomena ! Torej : narod in narodni poslanci na skupno delo, na skupen odpor ! In zmaga bo vsaj deloma naša. Brez boja pa ni zmage. Ali ostane ta naš klic zopet klic onega v puščavi ? Bog zna ! __Perun. Državni zbor. Prestolni govor. Francoskem. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 18. Ob običajnem ceremoni-jelu se je vršilo danes o poludne v ceremonij ski dvorani cesarskega dvora slovesno otvorenje državnega zbora. Členi obeh zbornic so bili navzoči v posebno velikem številu. — Obdan od nadvojvod, ministrov in najviših dvorskih dostojanstvenikov, je cesar pokrite glave prečital prestolni govor. Po prisrčnem pozdravu do obeh zbornic državnega zbora omenja prestolni govor ____w________Postaj! e kličejo samo na Kranjskem v slo- J^P"? vohlne ^forme' P° kate". Je NARRONNE 19. Na mestni hiši bije v venskem jeziku - seveda poleg nemškega. ! ™ ^ ?tW1 ,----—u:-*u— Ali ni sramota, da železnica 400.000 slov. 10 £emeIJ\ na zaupanju da da z razširjenjem po- državni poslanci v teV oziru pri južni želez-1 ^^e^ ^hSh močfV Ali se je brigal od gg. poslancev kdo za ! fave Prestolni govor izraža nado, da bodo razmere na državni železnici? Mislim, da ne. I^1 zastopniki izvoljeni na podlagi splošne Vsaj širša javnost ne ve in ni slišala ničesar pravice prešinjeni zavestjo o svoji o kakem koraku v naš prid. ; dolznosU do države ter da bodo skupno z Ali res ni možno odpraviti samo jednega, j v ado sk+rbekh za zadoščenje državnim zivljen- ▼ -1.--1__t_ - ,1 t imma m m. ivam 4 T ^ a fr. delo v blaginjo domovine. Na to se obrača plat zvona, da se alarmira prebivalstvo. Množica gradi barikade. Župan Ferroul je imel govor, v katerem je rekel : Nočem barikad. Hočem se izročiti sodišču. Nikakor nočem, da se preliva kri! Ferroul je zahteval, da se barikade zopet porušijo, ter je sam niči ? — Ničesar! pričel z delom. Množica je sledila njegovemu izgledu. NARBONNE 19. Odstopivši župan Ferroul je bil danes zjutraj aretovan in z bližnjega kolodvora s posebnim vlakom odveden v Montpellier. Mesto so zasedli vojaki. Sedaj je mir. mnogo vojaških vlakov. BAZIERS 19. Členov čelnika? In samo radi tega ne, ker je Der-iueiu.v. ? PARIZ 19. Iz več mest, kakor iz Bor- j schatta železniški minister? Ali res ni mo- Pf fojor do gospodske zbormce z zeljo, deauxa, Lyona itd. poročajo, da so odšle čete I goče doseči na privatnih železnicah vozni red d* ' l^Tlf/ 'T tradicijam m da na jug. Iz Tulnze poročajo, da pasira mesto' tudi v slovenščini? Kaj je s slovenskimi na- ™ tudl v bodo£e tor^e zdrave prevdar- ! pisi itd. ? Vprašanj imamo še dovolj — a ' odbora v Ar- znane so tako, da jih ni treba pogrevati. . Na to naglasa prestolni govor potrebo, gelliersu Marcelina Alberta in treh drugih ni : Hrvatje so v ogrskem parlamentu zagrmeli za £XXSSTf v .d.ovoIfnia Pr(?raču.Da možno najti. Neki leseni most pri Argelliersu| svoje pravice. Ali zagrmimo tudi mi? Ali zK°Pet ožlvl ter da poslovnik poje bil zažgan. ! bomo še naprej prenašali to s r a m o t o ? ! ^ske zb^ce razmeram primerno preos-PARIZ 19. Iz Narbonne poročajo, da je Ravno po železnicah naj bi se tujcu kazalo, P^trebne predlo*e v prvi vojaški vlak dospel tjakaj okolu 3. ure zjutraj. V krajih med Beziersom in Argellier-som so bili gasilci pripravljeni, da namerijo cevi brizgalk proti vojaštvu. Včeraj so našli Henrik in se oziral po sobi, iščoč govorilca. „Jaz sem, stotnik Hvarton,u je rekel Harvi Breza in snel zelena očala, razkrivši s tem svoje oči, ki so zdaj smehljaje pomeži-kavale izpod ponarejenih obrvij. „Bog v nebesih, Harvi je ostrmel Henrik. „Tiho !u ga je plaho posvaril krošnjar in previdno se ozrši, je nadaljeval: „V tem imenu leže vešala, in imel bi malo upanja, da zopet uidem, ako me zdaj-le primejo. Korak, ki ga tvegam tu, je za-me smrtnonevaren. A ne bi mogel mirno spati in vedeti, da mora umreti nedolžen človek, kadar ga morem rešiti !w „Ne, ne," je vzkliknil Henrik, ginjen od krošnjarjeve velikodušnosti. „Ne morem sprejeti tega... ako je nevarnost, ki Vam preti, tako strašna, potem pojdite, kakor ste prišli, in me prepustite moji usodi. Dunvud je ravno na poti, da posreduje za-me, in če se mu posreči, da dobi tekom te noči Harperja, potem je moja rešitev gotova. „Harper?" je ponavljal krošnjar in zakrilil z rokami po zraku. „Kaj veste o Har-perju ? In zakaj mislite, da bi Vam on mogel pomagati ?u da tukaj stanujejo Slovenci, a sedaj nam svuuoue m reua m v pospeševanje pričajo železnice ravno nasprotno. Žalibog da aeiovanJa zakonodaje, mije pravi prestolni kompetentne slov, osebe železnico vse pre- . . ... , , . malo uvažujejo in ne vidijo, da ravno tuja . Polni razvoj m bogata nadarjenost vseh ____mojih narodov je ovirana po narodnih na- sprotatvih, ki že dolgo napolnjujejo javno živ-„Imam njegovo obljubo; saj se sporni- ljenje. Najmočneji izraz nahajajo ta nasprot-njate, da sva se srečala na Kobiljeku ? Takrat stva v jezikovnem vprašanju, ki mi je, ne da sem ga naprosil, obljubil svojo ga doslej ni bilo možno trajno urediti. — Ali pomoč, če bi jo katerikrat potreboval." avstrijska državna umetnost ne sme obne- „Da, da ... ali povejte : ga-li poznate ? I radi tega, marveč naj ima pred očmi to se pravi: ali mislite, da ima oblast v to ? j preobrazbo narodnih v državne sile. Rešitev In kaj Vas podkreplja v zaupanju, da se ■ Pa Je možno najti le v resni volji vseh ude-spomni svoje besede ?" leženih, da se v okvirju državnih temeljnih -Ako je kdaj kak obraz nosil pečat j ?akonov o državnih potrebščinah sporazumejo resnice, poštenosti in ljudomilja, je to nje- m P°b<>taJO- Predpostava za to je v novo-goV je rekel Henrik. „Vrhu teea ima Dun- | ustvarjeni politični pravni jednakost!. Taka vud mogočnih prijateljev v puntarski armadi, bl ob e?em zajamčila nemotjeno so- in bolje je, da počakam tu na svojo usodo. dellov.anle strank® na 8JkuPmh ^zavnih nalo-kakor da Vas izpostavljam gotovi smrti, ako fh in Pa potrebno jednotnost raznih panog Vas razkrinkajo." državne uprave. Moja najprisrčne- ..i tt'__i. « ■ ili v . ja želja j e, da bi svojim nar o- „Stotnik Hvarton, je rekel krošnjar s j ^ ^ „ „„ „ ^ i j;n„„„ • i - tt - i.- dom zapustil kakor dragoceno slovesnim glasom, _ce vas jaz pustim „ n „ „, , • ___j ■ , j-i tt_ ° tt dedščino zagotovljen iim ob- dJu Vas vse pust. na cedilu! Ne Harper ne 8tanek narodnih lasti ter s tem IhmTud Vas ne moreta rešiti, ako mi zdaj to?jl sk narodoT mlr> kl bi bu nemufioma ne sledite. Srečaj sem dar. Ce- ,ast yP3eh rijatelje, domovine. Moji zarja in napravil z njim načrt, ki Vas lahko „inL jii- i *. . - J reši Če ffa zavrnete ste izmiblieni in novem vl ■ se,m .^ozil v dolžnost, da zavstavi vse resi. le ga zavrnete, ste izgubljeni, m povem 8TOj0 ^ ^ obrač e d h ^ ~ - Vam se enkrat, nobena moč na svetu — po- „„ „„„ ki««;«;« r a * „ * J- Je slušajte me dobro ! - niti Vošingten sam ni ^ IJud,atva» 3 P^om, ng so- v stanu rešiti Vas !" 8 2 ^ ^^ ^ ClIj&'i B°gat dobiček za državo bi bil, če bi se k spre- (Pride še.) membi ustave, tako vspešno izvršeni v zad- Stran II ►fcDiaOSTc štv. 168. V JTiato, dne 20. junija J y07 njem zasedanju državnega zbora, pridružilo jednakovredno delo na polju uprave. Pre stolni govor napoveduje predloge vlade za preosnovo organizacije političnih oblasti po ustvarje-n j u okrožnih oblastnij. ki bodo podrejene deželnim oblastim. Ta preosnova naj skrajša administrativno postopanje, ki naj se prilagodi povekšanim zahtevam, ki jim mora ustrezati državni upravni aparat. Po okrožnih oblastinjah se uprava bolj približa sferi interesov prebivalstva, kar bo množilo 6misel za to, kar je možno in dosegljivo v javnem življenju. Na to omenja prestolni govor, kako so se spremenile tudi gospodarske in socijalne podlage. Če mi je bila — pravi prestolni govor — v moji mladosti naloga, da izposlujem končno osvobojenje kmetstva od zemljiških bremen ter da se je vstvarila državljanom popolna svoboda pridobivanja, pa se nadejam sedaj za trdno, da se posreči spopolniti državno zavarovanje za starost in invaliditeto, da se tako izvrši veliko delo človečnosti in socijalne pravičnosti. Prestolni govor napoveduje tozadevne predloge od strani vlade. Poleg zavarovanja delavstva se ima urediti nočno delo žensk na obrtnih podjetjih in v rudnikih. S socijalno-politično skrbjo naj gre roka v roki dobro premišljena in energična produkc ijska politika, ki naj vse v ljudstvu nahajajoče se gospodarske sile dovede do harmoničnega razvoja in ki naj omogoči v polni meri izkoriščanje pridobitev tehničkega napredka. Tu omenja prestolni govor: nove trgovinske pogodbe, ki naj povspešijo našo vnanjo trgovino; zistematično državno podporo v povspeševanje našega izvoza blaga; naraščajoči pomen brzojava in telefona; skrb za vzdrževanje in razvoj krepkega obrtnega srednjega stanu, ustanove centralne zadružne blagajne. Potom prehaja prestolni govor k poljedelstvu. Vlada pride s predlogami v oja-čenje te neizmerno važne panoge narodnega gospodarstva. Izlasti se bo vlada bavila z vprašanjem uravnave poljedelskega o sebneg a in r e a 1neg a kreditain z vprašanjem racijo nalnega intenzivnega gojenja živinoreje. Prestolni govor omenja razna socijalno-politična vprašanja, ki se imajo rešiti na polju rudništva, in se bavi nato z vprašanjem podržavljenja privatnih železnic in spopolnje-vanja obstoječih državnih železnic. Gojenje javnega pouka, jednako-merno ozir jemaje na potrebe vseh narodov, ter povspeševanje vseh znanosti: to bodi jedna vrhnih skrbij zakonodaje. Ljudsko šolstvo, ki mu bodi cilj nravstveno-verska vzgoja, treba pred vsem mirnega razvoja. Prestolni govor napoveduje tu načrt zakona o izobraževanju učiteljstva in vsposobljenju za službo učiteljsko. Prestolni govor naglaša potrebo vzgajanja mladine za praktične poklice, izlasti povekšano gojenje poljedelskega nadaljevalnega pouka ter obrtnega in komercijalnega strokovnega pouka. Slednjič govori prestolni govor o spopolnjevanju visokih šol. Državne finance so vsled mirnega svetovnega položaja in trajne gospodarske povzdige v povsem urejenem in zadovoljivem stanju. Vsled občutnih obremcnjenj, ki so jih naložile državnemu zakladu velike akcije zadnjih let in vsled naravnega umnoženja državne upravne delavnosti, pa treba posebno pozornost obračati v to, da se v državnem gospodarstvu vzdrži ravnotežje. Zato se bo v slučaju potrebe moralo misliti na otvoritev novih virov dohodkov. Nato se bavi prestolni govor z urejanjem deželnih financ. Temu vprašanju posveča vlada že dolgo svojo pozornost in pride s tozadevnimi predlogami. Nameruje se nova uravnava davka od poslopij ter davka na dedščine in daritve ; potem parcijalna revizija državljanskega zakona, nov zakon o obrtnih in gospodarskih zadrugah; slednjič rešitev vprašanja varstva otrok, skrbi za mladino in ustvarjenje novega kazenskega zakona. Prestolni govor napoveduje moderne reforme zdravstvene zakonodaje, ureditev blaznic, odstranitev neprilik ob izseljevanju, konečno nadaljno zboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev in ureditev službenih razmer. Odnošaji monarhije do inozemskih držav so trajno prijateljski, prisrčno je naše razmerje do zaveznikov. Tako se je nadejati, da bosta delo in zaslužek pod zaščito miru tudi nadalje vspevala. Monarhija bo svoj upliv v tej smeri tem vspešneje uveljavila, čim var-neji bodo odnošaji med obema državnima polovicama. Sedaj se vršijo med obema vladama tozadevna pogajanja. Ob vseh okolnostih mora veljati kakor vodilna misel, da ostane še po-znejim potomcem politična zveza, ki je trajala stoletja in ki jo je utrdila pragmatična sankcija. Zato se tudi v gospodarskem oziru ne sme omajati pragmatična skupnost. Ako hoče biti monarhija tudi v bodoče podpora svetovnega miru, tedaj je treba spopolniti tudi obrambena sredstva. Oborožena sila je naj-močneja obramba skupne produkcije, najbolji porok in čuvaj miru. Ker bo treba na eni strani pomnožiti vojno silo, se bo na drugi strani moralo uvesti glede službovanja različna olajšanja. Prestolni govor je zaključil nastopno : r čestiti gospodje obeh zbornic državnega zbor al Previdnost božja mi je določila, da vodim|dv& roda mojih narodov. Trud moje knežje službe vidim poplačan v ljubezni in zvestobi mojih narodov, v njihovem napredku in blagostanju. Da bi to pospeševal in razširil dedščino, dosledno slavni zgodovini naše domovine, to je bila naloga, kateri sem se posvetil vse življenje. Ako boste imeli enak smoter pred očmi, našli boste pot do sloge in notranjega miru; ako bo ta zagotovljen, bom smatral to kakor največo srečo. Pomirjajoči duh ljubezni do skupne domovine naj vlada na Vašim delovanjem in blagoslov Vsemogočnega naj vas pri tem 8premija". Ko je cesar končal, so poslanci viharno pritrjevali izvajanjem prestolnega govora. Ko je cesar prišel in ko je odšel iz dvorane so zagromeli navdušeni „slava", „živijo" in „hoch" klici. Ves akt prestolnega govora je trajal 25 minut. Volitev predsednika zbornice se bo vršila najbrž v ponedeljek popoludne. Jezikovna enakopravnost v državni zbornici. Z Dunaja poročajo, da bodo češki socijalisti in tudi Čehi drugih strank zahtevali od zbornice, da se govori v češkem jeziku vsprejmejo na zapisnik. Socijalni-demokratje v zbornici. Češki socijalni demokratje tvorijo posebno skupino v socijalno-demokratični stranki, tudi kar se tiče sedežev v zbornici. Razdelitev po narodnostih je na klopeh socijalnih demokratov sploh prav tako izvedena, kakor sicer v zbornici. Zastopniki proletarcev vseh narjdnosti so združeni, toda vsaka narodna skupina ima svoje posebne klopi in svoje posebne voditelje. ,Narodni Listy' o ponesrečenju enotnega jugoslovanskega kluba. Omenjeni češki list poroča v štev. od 18. t. m. o dejstvu ustanovljenja dveh klubov jugoslovanskih poslancev ter završuje dotično poročilo tako-Ie : „Objavljamo to z najvećim obžalovanjem. Ako je za kateri narod neobhodno potrebno, da nastopa na dunajskih tleh enotno, je tega potreba vsem Slovencem in Hrvatom". To je, kar smo mi vedno pravili, kar pravimo in kar bomo pravili, dokler ne pride do takega združenja. Italijanski ljudski klub za zvezo vseh italijanskih poslancev. Naj bi mu sledil slovenski klub. V torek so se sešli italijanski klerikalni poslanci, to je. trentinski, furlanski in istrski na svoje ustanovno zborovanje. Sklenili so, da ustanovijo klub pod imenom : „Club popolare italiano" (italijanski ljudski klub). Predsednikom so izvolili dr. Conci-ja, podpredsednikom mons. Faidutti-ja, a tajnikom dr. Bugatto. Sklenjeno je bilo zavzeti se za italijansko parlamentarno zvezo, ki naj bi obsegala člene ljudskega kluba, štiri liberalne poslance in pet italijanskih socijalistov, in ki naj bi imela svrho. da brani interese in skupne pravice italijanske narodnosti. Ljudski klub je dal nalog nekaterim svojim členom, d a se pogaj ajo z liberalci in socijalisti. Tako vesti z Dunaja. Če primerjamo nastopanje italijanskih klerikalcev in naše S. L. S., moramo pač obupavati nad bodočnostjo slovenskega naroda. Dočim se italijanski klerikalci iz lastne inicijative zavzemajo za zvezo vseh italijanskih poslancev v svrho narodne obrambe, se nSlovenska ljudska stranka" krčevito brani proti temu, da bi stopili slovenski liberalci v kakoršno si bodi jugoslovansko zvezo. Stran* karstvo prevladuje pri S. L, S. skupne koristi vsega slovenskega naroda. Nadejamo se, da izgled italijanskih klerikalcev, ki so pripravljeni stopiti v stike celo z italijanskimi socijalisti, vzdrami tudi „slovenski klub" ter da se najde način, da vendar pride do toli potrebne skupnosti vseh jugoslovanskih poslancev, bodi si pod eno, bodisi pod drugo obliko. Treba je le malo dobre volje in resnega zavedanja o škodljivosti cepljenja naših itak šibkih moči. Italijani in Romuni. „N. \Viener Tagblatt" poroča, da je baron Hormuzaki, načelnik romunskega kluba, pričel včeraj pogajanja z baronom Malfattijem glede združitve italijanskega in romunskega kluba, od druge strani se pa javlja, da se tozadevno še ni storilo nikakih konkretnih korakov. _ Poljska ministra pozvana, da odstopita. „Kurier Lwowski" poživlja poljska ministra Dieduszickega in Korytowskega, da odstopita, ker je bilo izvoljenih samo 13 konservativcev poljskih in ti da nimajo po parlamentarnem običaju, nobene pravice do dveh zastopnikov v ministerstvu. Govorica o preosnovi avstrijskega ministerstva. „Moravska Orlice" piše, da krožijo govorice o delni preosnovi Beckovega ministerstva in o parlamentariziranju istega. Ministra Marchet in Klein izstopita. Govori se tudi, da bo ustanovljeno novo delavsko ministerstvo, kateremu bodo izročena vojna gospodarska in socijalna vprašanja, ki jih je treba rešiti in ki sedaj obrnemenjujejo druga ministerstva. Ta načrt podpira izlasti krščansko-so-cijalna stranka, ki bi hotela na to novo trinajsto ministersko stolico spraviti enega svojih členov. c o s k i tisk. Poslancu dru. Ladislavu Pinkasu, ki je bil nedavno v Parizu, se je posrečilo doseči, da pridejo na sokolski zlet oficijelni zastopniki francoske žurnalistike, ne samo da prisostvujejo zletu, ampak da se tudi pouče o stanju češkega vprašanja. In tako je osigurana vdeležba inozemskega tiska in pravična informacija tujine o mogočni manifestaciji slovanskega Sokolstva. Tudi zastopniki svetovne „Agence Havas" pridejo v Prago. Skoro vsi večji pariški dnevniki pošljejo svoje posebne poročevalce in zastopnike. Doslej je prijavljeno zastopstvo sledečih pariških dnevnikov: „Le Petit Parisien", „Le Petit Journal", „Le Figaro", „Le .lomna!", „Le temps", „L* Aurore", „Le Journal des Debats", „La Republique", „I/ echo de Pariš". Kako mučen utis napravlja dejstvo, d a se Poljaki ne udeleže zlet a. Poljaki so za slovansko politiko prava nesreča. Izgovarjajo se na vse načine, da imajo svoj zlet ter da se vsled tehniških (!) težkoč ne morejo vdeležiti praškega zleta. Ali to je samo izgovor. Poljaki so s tem zopet pokazali svoj separatizem in egoizem, ki ga dokumentira najbolje njihova neprisotnost. F. K. Dnevne vesti. Za slovensko šolstvo in vseučilišče. Županstva obči.i Kobarid, Sežana in P o d g r a d so odposlale predsedstvu poslanske zbornice na Dunaju petieijo, da zbornica ugodi sledečim slovenskim šolskim zahtevam : Nemudoma naj se uvede na šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. m w w _______Obenem naj se potom zakonodaje zajamri svojTboiezni? Merodajm krogi hrvatsko-srbske j ustanovitev slovenskega vseučilišča ter se naj koalicije so izjavili, da je možno razpravljati izvrše vse za to potrebne priprave. samo o onih predlogih, s katerimi se določa! Slične peticije so odposlale iz I odgrada: znanje madjarskega jezika samo za proge na i Posojilnica m hranilnica, Gospodarska za- ogrskem ozemlju, a za ozemlje Hrvatske in druga, Bralno društvo ..Gorska vila;. Slavonije se proglaša merodajnim § 57 na- Naučnemu ministerstvu so brzojavili : Dogodki na Ogrskem. Združitev opozicijonalnih strank. „Budapesti Hirlap" piše, da je že sklenjena združitev narodnostnih poslancev in socijalnih demokratov v eno samo politično stranko. Suspendiran uradnik. Iz Budimpešte poročajo, da se je proti mini8terijalnemu tajniku Smodiču v hrvatskem ministerstvu uvedla disciplinarna preiskava, ter je že 8 dni suspendiran. Od madjarske strani poročajo, da je Smodič bil v zvezi s hrvatsko-srbsko koalicijo ter jej storil mnogo uslug. ^^^^^^^ Poskusi za mirno rešitev hrvatsko-ogrskega spora. Iz Budimpešte poročajo, da se je pri Madjarih zopet pokazala želja za pogajanja s Hrvati. V torek je ministerski predsednik dr. AVekerle pozval predsednika hrvatskega kluba dr. Medakoviča, ki se je, akoravno bo-lehen, odzval pozivu in prišel na posvetovanje. Konferenci so prisostvovali tudi nekateri drugi ministri. V krogih različnih madjarskih strank je opažati neko tedenco za sporazum-ljenje. Doslej pa ni prišlo do nikakega sklepa in bodo Hrvatje nadaljevali svoje dosedanje postopanje, ker od svojega stališča ne odstopijo. „Pester Lloydw od 18. t. m. piše : Včerajšnji razgovori med škofom Drohobeekim, dr. Medakovićem in Supilom, so imeli namen, da dovedejo hrvatske poslance v dotiko z onimi poslanci stranke neodvisnosti, ki želijo mirno rešitev spora. Akoravno se je vsled včerajšnjih dogodkov (izjave ministerskega predsednika) spor poojstril, je vendar dr. Medaković izjavil, da pride v zbornico vkljub godbe. Hrvatsko-srbska koalicija bi zamogla vsprejeti ta modus, toda s pogojem, da bo razveljavljena ministerska odredba iz početka devetdesetih let, s katero se za hrvatske železniške proge zahteva znanje madjarskega jezika.__ Dogodki na Ruskem. V Odesi aretovanih 350 oseb. Iz Odese javljajo: Tukaj je bilo areto-vanih 350 ljudi. „Zveza pravih ruskih ljudi" je slavila razpust dume s službo božjo. Drobne politične vesti. Prepovedan shod za ustanovitev slovanskih vseučilišč. Z Dunaja poročajo, da je tamošnja policija prepovedala nameravani shod za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, češkega v Brnu in Maloruskega v Lvovu. Reforma srbske vojske. Ministerski predsednik Pašič je izjavil v skupščini, da posebna komisija izdeluje osnovo reforme srbske vojske. Pašič in Y u i i č. Kakor poročajo iz Belegagrada je dr. VujiČ opustil borbo proti Pašiču, ker so ga prijatelji opozorili, da bi se padom Pašiča zopet odgodila pogajanja o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Mlado-radikalci so prenehali z obstrukcijo. Kazenska razprava proti morilcu Petkova. Včeraj je v Sofiji pričela pred vojnim sodiščem kazenska razprava proti morilcu bivšega ministra predsednika Petkova, Petrovu in njega sokrivcem, časnikarjem Ivanu Ikonomovu, Mateju Gerovu in Vasiliju Hranovu. Anarhisti na Španskem. Londonski „Daily Express" poroča, da so anar- Slovensko učiteljsko društvo za koperski okraj : Gostovanje po ptujih oddaljenih mestih ubija nadepolno mladino narodu in državi v škodo zato zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Krajni šolski svet v Dolini : Vstanovi naj se takoj slovensko vseučilišče v Ljubljani. Županstvo v Dolini : Ker so pogoji dani, naj se takoj ustanovi slovenska univerza v Ljubljani. Društvo „Vodnik" v Dolini: Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je naša živ-ljenska potreba. Društvo „Preširen" v Bolj uncu : Zahtevamo slovensko univerzo v Ljubljani. Konsumno društvo v Dolini: Zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Gospodarsko konsumno in posojilno društvo v Boljuncu : Pridružujemo se zahtevi za slovensko univerzo v Ljubljani. Delavsko izobraževalno društvo v Boljuncu : Zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Posojilnica v Boljuncu : Zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani. „Posavska straža" je glasilo državnega poslanca dra. Benkoviča v Brežicah. V svojem zadnjem izdanju zatrja „Posavska straža" da ostane „narodno radikalna". To je prav in lepo in jemljemo z zadoščenjem na znanje. Samo pripomnili bi na adreso gospoda državnega poslanca Benkoviča, da narodni radi-kalizem se mora uveljavljati na vse strani in brez vsacega obzira, koga utegne nemilo zadeti. Če je beseda o narodnem radikalizmu v „Posavski straži" zares obvezna in ne 6amo fraza, potem se morajo dejanja v vsakem slučaju potrebe obrniti tudi proti vrlim visokim zaščitnikom stranke, kateri pripada dr. Benko-vič in kateri služi „Posavska straža". Naj bo histi z dinamitom pognali v zrak del mesta V1C m Kttlcll aiUil „L ^^^^ . Covieha. 20 oseb je bilo ubitih, 16 najvećih komu ljubo ali ne, da se govori o tem, no-posiopij pa razdejanih. torična resnica je, da so dandanes Nagli in F1 a p p i zastopniki tistega avstrijskega zi^ma, ki se ničesar na svetu ne boji bolj. ne70 krepkega poleta narodne zavesti avstrijskih Slovanov, ali da govorimo s „Posavsko stražo" : narodnega radikalizma. Da vidimo sedaj, da-li bo narodni radikalizem „Posavske straže" sezal tudi preko tiste meje, kjer se mora obračati tudi proti gori omenjenim mogočnim činiteljem ? ! Beseda sama o narodnem radikalizmu je mrtva, ako je ne oživljajo dejanja proti vsakomur, ki hodi navskriž narodni odločnosti. Pričakujemo torej od njega, ki mu je „Posavska straža" glasilo, odločnih dejanj v smislu tiste odločnosti, ki ne pozna obzirov na nobeno stran, kadar treba čuvati pravice in svobodo naroda. Praznik sv. Cirila in Metodija se bliža. Ko boste zažgali kresove po naših hribih, naj zaplamte tudi vaša srca dejanske ljubezni rodoljubja. — Poletni čas je, čas veselja in dela. Pogoste so bile vsake leto veselice v korist družbi sv. Cirila in Metodija. Njih število se ne sme letos skrčiti, temveč povečati. Družba ima vedno več stroškov, imeti mora tudi več dohodkov. Prirejajte veselice, ki pa naj bodo v zvezi z malimi stroški, da bo imela družba več dohodkov. Častite narodne dame, prosimo vas podpore ! Slavna narodna društva, storite svojo najsvetejšo dolžnost svojemu narodu ! — Dijaki, ko boste snovali ob počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne naše družbe ! GostilniSki listi družbe sv. Cirila in Metodija. Družba sv. Cirila in Metodija izda gostilniške listke. Prazna stran se porabi za račun, na drugi strani pa bodo nameščeni in-serati. Ker se gostilniških listkov na tisoče Pismo iz Prage. (Izviren dopis.) II. 16. junija 1907. Kakor sem že omenil se nahaja drugi oddelek amerikanskih Čehov, med katerimi je i nekoliko Poljakov, Slovencev in Hrvatov, teh dni v Parizu. Ta oddelek šteje nad 300 oseb. Ti pridejo v Prago prihodnji torek 18. junija. Danes 16. junija prirede pariška „Union gimnastique" na čast amerikanskih; Slovanov veliko telovadno slavnost v največji pariški telovadnici „Japy" na boulevard Voltaire. Iz vseh krajev Češke prihajajo na češko sokolsko zvezo dragoceni darovi raznih rodoljubov za zmagovalce-borilce, ki bodo nastopali na tekmovalni telovadbi. Posebno naklonjenost je izkazala sokolstvu soproga nekega stavbenika, ki je dala sokolski zvezi na dispozicijo pet modernih na novo postavljenih hiš v Mikulaški ulici za stanovanje Sokolom. V. Fete Federale dela Češka obec sokolska. Souvenir de la Fete. G u i d e de Prag. Pod tem naslovom je izdal slavnostni odbor elegantno knjižico za inozemske goste. Knjiga ima krasne ilustracije in vodnika po Pragi ter je seveda v prvi vrsti namenjena Francozom, ki jih bo nekoliko sto v Pragi. Rekel sem že, da mesto Pariz odpošlje deputacijo mestnega sveta na praški zlet. Ali mnogo važnejše je dejstvo, da bo na sokolskih svečanostih zastopan ves fran- V Trstu, dne 20. junija 1907 »EDINOST« št. 168 Stian Iti razkroplja med ljudi, ponuja se na ta način!neke vreče sladkorja in na druge v skladišču p. n. trgovcem in obrtnikom najlepša prilika, nahajajoče se predmete. Škodo cenijo na da potom inseratov obveščajo občinstvo o kakih 10.000 kron. Sicer je pa trgovec za-svojih podjetjih. Kdor bi hotel inserirati, naj varovan proti požaru. se blagovoli čim prej javiti družbini pisarni. Dve „Micki kovačevi". 28-Ietni Božo J. Družba sv. Cirila in Metodija prosi tem potom cenjene dopošiljatelje, da naj vselej omenjajo, kateri zneski so se nabrali v nabiralnikih, da družba lahko natanko beleži in izprevidja, ali vrše nabiralniki svojo dolžnost, oziroma, če se izplača nakupiti še novih nabiralnikov. Zneski nabiralnikov naj se pošiljajo mesečno na družbo. Kdor želi poštno-hranilnih položnic, obrne naj se na družbo in dobi jih s povratno pošto več komadov. 40-letnica smrti meksikanskega cesarja Maksimilijana. O priliki 40-letnice je bil šel predvčeiajšnjim popoludne v krčmo Dijonizija Fabio, v ulici Enea Silvio Piccolo-mini, in je tam jedel in pil toliko časa, da je napravil za 2 kroni računa. A ko je bilo treba račun poravnati, je izjavil krčmarju, da nima s čim plačati. Krčmar je pa pozval redarja in dal to „Micko kovačevo" ar eto vati. — Ravno tako je storil 21-letni Pavel M. v krčmi Josipa Zibala v ulici Ireneo št. 3. Njegov račun na pijači in jedači je znašal 2 kroni in 24 stotink: on je pa izjavil, da ima še precej žeje in apetita, a denarja nič. Krčmar je pa storil kakor njegov kolega iz smrti meksikanskega cesarja Maksimilijana sta 'ulice Piccolomini: pozval je namreč redarja bila včeraj predpoludne položena dva venca jin dal lačnega in žejnega Pavla aretovati. na njegov spomenik na Josipovem trgu. , Okraden. C. kr. finančni nadstražar Enega, z belo-rudečim trakom, je položil v j Artur Winter, ki je nastanjen v kasarni na imenu vojne mornarice kontreadmiral AVeber ] Carapo Marzio, je prijavil včeraj predpoludne v spremstvu osmih mornariških častnikov, i na policiji, da je neznan uzmovič nasilnim Drugega, s črno-rumenim trakom, pa je po-j načinom odprl njegov kovček in mu iz istega ložil v imenu vojske GM Schemua v sprem- ukradel zlato verižico, vredno 136 kron, in stvu desetorice častnikov. ! 2 zlata prstana, vredna 40 kron. Tržaška tedenska Statistika. V mi- Loterijske številke izžrebane dne .19. nolem tednu je bilo v tržaški občini poročeno junija 1907. Brno 17 52 25 24 65. Inomost 38 parov. Rodilo se je 154 otrok, to je 81 82 38 67 69 5. moških in 73 ženskih (od teh 34 nezakon- j Smeinica. V gostilni na deželi. Gost (ki skih). Umrlo je 74 Oseb, in sicer 46 moških si je bil dal prinesti nekoliko vina in pa nekoliko in 28 ženskih. ! v°de) : „Oj kako je ta voda vmazana!" — G o-_ _----istilničar: ».Oprostite, ampak vode pa vendar T&ŽAŠKA MALA KBONIKA. ! »e morem oprati Da ni to morda nov način reklame? Koledar in vreme. — Danes: Silverij, Vodja trgovine demantov „Eadiosa", Friderik i ^^"v*^ V erkaui. je prijavil predsinocnjim ob 6. uri ; ratura včeraj: ob 2. uri popoludne + 28° Celzius. na policiji, da je neki približno 40-letni pijan ! — Vreme včeraj: lepo. človek stri šipo v vratih iste trgovine na „. ~ . , Corsu. Šipa je bila vredna 60 kron. — Malo UrUStVeilB V6SII M ZEDHVe. pozneje je pa prišel na policijo trgovec go- Slovensko akad. društvo „Ilirija" v spod Gvidon Dekleva in ta je povedal, da ni Pragi. Tretji redni občni zbor slovenskega pijanec [stri šipe, marveč neki vslužbenec. akad. društva ..Ilirija" v Pragi se bo vršil trgovine „Radiosa", ki seje prej prepiral s dne 21. t. m. 1907 ob 8. uri zvečer v pro-pijaiicem na ulici pred trgovino in potem šel štorih ,.U Pokornvch" Ječna ul. z običajnim v trgovino zaloputnivši tako z vratmi, da se dnevnim redom : Slovanski gostje dobrodošli! je strla šipa. Poskus samomora. 27 letna lahkoživka Marija G., stanujoča v ulici della Punta del Forno. je predsinočnjim se samomorilnim na menom spila neko razjedajočo tekočino. Pozvan je bil k njej zdravnik, ki jo je kmalu spravil iz vsake nevarnosti. Radi poneverjenja je bil predvčeraj- j šnjim aretovan 32-letni Anton G., stanujoči na Greti. Bil je v službi javnih skladišč v svobodni luki in je tam poneveril svoto kron. Bratje Sokoli! Udeležnikom zleta v Prago : Na Vaša vprašanja v stvari posebnega vlaka odgovarja odbor ..Tržaškega Sokola" sledeče : Vlak vozi po progi Ljubljana —Jesenice—Zelhveg — Sv. Mihael — Selzthal—Linz—Sv. Valentin — Budjejovice 2 i —Tabor— Praga. Vstopiti pa je mogoče tudi na postajah od Ljubljane dalje, ter stane vožnja na drugih postajah ravno toliko kakor Pol vreče fižola, vrednega 11 kron, je . T. T n ... ... skušal 55-Ietni težak Anton Z predsinočnjim 12 pijane. Iz Prage se lahko odpotuje: po- ukrasti z vrat trgovine z jestvinami gospoda ?T ° ® ^ ^ TT brZOvl*ke' Valentina Cviterja v ulici della Barriera vec-:tekom j*0 dm' vozni list.ek Pa velJa i . al-i- - • i. seveda samo za gori o m e n i e n o chia. A bil ie zasacen m aretovan. ! m j- • - J i - _ , ' , . , , .'progo. Tudi ie nazaj grede rr>či prekiniti Preiskoval je žepe spečim. 19-letni lvožnj* na eni af| drugi postaji> Vsaki udelež-Ernest \stanujoči v ulici Carpison, je nik dobi sv0j0 vozno izkaznico namesto obi-predsmočnum okolu 1. ure po polunoči, v ; čajnega iistka. vlak se sprejme tudi druge družbi nekega drugega človeka preiskoval; udeležence: v prvi vrsti pa se bo oziralo na žepe ogljarjem. spečim pred skladiščem Sjllos. udeležence Sokole". Legitimacije in izkaznice Neki redar ju je pa zasačil na tem delu, a za pren0čišče se pravočasno razdele. ko sta ona dva zagledala redarja, sta jo po-j Nazdar! brisala hitro kakor brzo vlak. Redar pa je ;--- zdirjal za njima z brzino automobila 120 H. P. i Sv in je v ulici Giorgio Galatti dohitel in j . ' i aretoval Ernesta V. ter ga tiral na policijo, j Občinske volitve v Puli. S pred-kjer so ga vzeli na zapisnik in ga djali pod | včerajšnjim dnem je bilo završeno glasovanje mestnih volilcev za III razred, a skupni re- PretepaCa v krCmi. 33 letni natakar -JV,^2?! Ožbolt Q. in 21-letni Karol S. sta predsinočnjim v krčmi očeta tega poslednjega (Engel-berta S.), na trgu Carlo Goldoni, pretepala glasov za gospodarsko stranko in 1389 za kamoro, torej ima poslednja 132 giasov večine. Z včerajšnjim dnem so prišli na vrsto , w 11 - TU I I r,- 1 1 • okoličanski volilci, ki bodo volili tudi štiri 5l'letnega slikarja Fehksa^Zjmola, ki stanuje ^ ^ so'volili v5eraj pretežno itali- v ulici Tiziano Vecelio. V krčmi je bil mej drugimi tudi kancelijski asistent c. kr. državnega pravdništva Gvidon Gollia, in ta je opozoril pretepača na nedostojnost njunega vedenja ter ju vprašal, če ju ni sram v dveh pretepati enega samega človeka. Tedaj sta se pa ona dva spravila nadenj in ga začela psovati z najrazličnejšimi priimki, vzetimi iz tržaškega slovarj i psovk. Gollia je pa pozval redarja in dal ubjestneža aretovati. — Na policiji so ju vzeli na zapisnik in ju potem izpustili. Postopač in rogovilež. 42-letnega Ivana J., ki nima ne stanovanja ne dela, je predminolo noč ob 2. uri in pol neki redar aretoval v ulici Donadoni. Aretoval ga je sicer Ona ženica, ki jo je bil mezeg podrl, je 73-letna Julija Rosman. Bila je ranjena na več krajih života, vsled česar so jo prepeljali v bolnišnico v Trst. Odlikovanje. Za 40-letno zvesto službovanje sta. dobila častne svetinje gg. Fran U r š i č, okrajni šolski nadzornik na Voloskem, in Fran Waišl, nadučitelj v Hrušici. 40 letnica smrti cesarja Maksimilijana. Iz Pule poročajo od 19. t m.: Danes ob 40-letnici smrti meksikanskega cesarja Maksimilijana in bivšega poveljnika avstrijske vojne mornarice je bila v tukajšnji cerkvi vojne mornarice slovesna zadušnica, katere so se vdeležili načelniki vojaških in civilnih oblastnij. Vesti iz Kranjske. Iz občinskega sveta ljubljanskega. Poroča se nam iz Ljubljane dne 19. junija : Kakor znano, stopi ravnatelj prve državne gimnazije ljubljanske, g. Andrej Seneko- ToVarna pohištva i ulica detla Saša i«. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni (Dalje na IV. strani) Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl svojo čevljarnico v Škorklji na stari cesti štev. 463 (nasproti pekarni) Sprejmem vsakovrstne naročbe po meri in popravljanje ; izvršujem točno. REHAR PETER, lastnik. SVOJI K SVOJIM UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem krthttm Dr. J. Čermak»jj. Juscher TRST ulica delia Caserma štev. 13, II. nadet. aiUSEFPE CRAUER — TRST = ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949. = Kovač - ibM, avtorizovani inštalator za vodo, plin, klosete in kopeli i. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in Šivalne stroje ceniki na zahtevo brezplačno. Mnenje gospoda dra. A. HALIK-a primarija obče bolnišnice TAUS. Gospod J. SER RA VAL L O TRST Zamor em potrditi, da je ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), izvrsten pripomoček proti želodčnim boleznim in slabi prebavi, posebno pa po teških boleznih in v slučajih malokrvnosti pri otrokih. V vsej svesti zamorem priporočati Vaš izdelek. TAUS, dne .24. aprila 1907. Dr. A. Halik. janski kraji, zbog česar se utegne večina kamore nekoliko povišati. Ali potem pridejo volilci iz pretežno hrvatskih krajev, ki tvorijo najmanje dve tretjini okoličanskih volilcev. Nai bolje nade so torej, da kamor a ne zmaga v III. razredu. Ta nada se opira izlasti še na okolnost, da se od strani združenih anti- j kamoristov deluje z vso vnemo. j Mala nezgoda in velika panika pri i procesiji v Kopru. Včeraj se je vršila v. Kopru običajna procesija sv. Nazarija. Mej procesijo se je pa pripetila mala nezgoda, j ki je pa prozročila precejšnjo paniko in razne : govorice celo o bombah. Evo kaj se je bilo pripetilo : Ko je prišla procesija na prostor Posebnosti | RAFFAELE SPAZZALi -t- OLJA TRST Tis Cassa di Risparmio št. 11 ogel Via Nnova Slikanje na emailu. — Povlake za | . pode. Povlake za ladije, jahte itd. i i samo radi pohajkovanja. A Ivan J. se je re- prj8tanišču, se je vsled sviranja godbe splašil „ v Hran in rprlflrin v neki tam stoječi kolesfclj vpreženi mezeg. Ta je zdirjal naravnost proti procesiji, podrl; neko staro ženico in provzročil grozno zmešnjavo. Drugi bolj oddaljeni vdeleženci procesije, ki so videli to zmešnjavo, so pa začeli vpiti in bežati, ker niso vedeli pravega vzroka one zmešnjave. Nekdo je bil slišal od druzih, da je neka žena ranjena. Povedal je to dalje in dostavil iz svojega, da je bila na procesno vržena bomba. Nekdo drugi je dejal, da so darju z vso silo postavil v bran in je redarja celo prijel za vrat in ga skušal podreti na tla. Redar je pa potegnil sabljo iz nožnic in je z isto ranil Ivana v palec leve roke. Se le potem se je Ivan vdal in se pustil odvesti na policijo, kjer so ga djali pod ključ. Hlad je šel na hlad. Anton Zlodre in Ivan Hlad sta spala predsinočnjim skupaj v eni sobi na ljudskem prenočišču v ulici Ga-spare Gozzi. A ko se je včeraj v jutro Žlodre zbudil, ni imel kaj obleči, ne kaj obuti. Hlad, ki je bil vstal bolj rano, mu je bil odnesel hlače in čevlje, v skupni vrednosti 26 kron. Vendar so pa Hlada kmalu vdobili in ga djali na hlad v zapore v ulici Tigor. Požar. Predsinočnjim kmalu po 11. uri so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da gori v trgovini z jestvinami tvrdke Jakob Mecchia, ki ie v ulici Stadion št. 26. Gasilci so šli takoj s tremi brizgalnimi vozovi na označeno mesto. Podrli so vrata prodajalne in tekom ure časa so pogasili. Gorelo je v skladišču prodajalne, ki se nahaja v oza Odlikovana tovarna glasovirjeu E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldoul 12 (vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-Jev svetovnih tvrdk Steinwey in jons v flevv-Vorku, Schweighofer itd. €lekt. pianim, orkestrom, harmoniji Izpo&ojoje. — Mcnjnjc. — Daje na obroke, Pourarlja. — Akordira po zmernih eonah. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur = v TRSTU = ulica Vineenzo Belllnl štev. Letovišče Vipava - Hotel ADRIJA Zelo romantičen kraj, oddaljen od Trsta. 1 uro po železnici do Štanjela, 1 uro z vozom do Vipave. — Vsako nedeljo in praznik omnibus iz Vipave v Štanjel in nazaj. — Odhod iz Štanjela 10*15 zjutraj, iz Vipave v Štanjel k večernemu vlaku, ali po zahtevi gostov. Vožnja stane do Vipave 1 krono. — HOTEL ADRIJA ima svoje vrtove tako imenovane „pod Skalo", kjer je izvir Vipave. Toči se najboljša vipavska vina iz kleti grofa Lantierija in Plzensfco pivo prve vrste. — H^T" Kuhinja izvrstna, postrežba točna, cene zmerne. W Voditelj M. WASSMAYER, Hoteijer. nasproti cerkve ev\ Antona not^a Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Restavracija Berger ^^ pod Senčnati vrt gradom krasen razgled MODERNO KEGLJIŠČE. Velika dvorana za društva in za zabavne sestanke je na razpolago. S spoštovanjem Marija Kollcr - iščem takoj Kimi. Xaslov pove: posojilo 9000 kron in sicer na prvo vknjižbo z dobrimi obre-..Inseratni oddelek Edinosti4*. 708 F. Ščuka Ferriera štev. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ml9nor* 7iljei1 8 konj' se sprejme pri Franu nldUCL Meden, trgovcu v sv. Križu pri Trstu. _'___703 Prnrfa C P ra<*' odpotovanja glasovir, polrep, I I UUCi pod jako ugodnimi pogoji; tudi na deželo Trst, ulica Giustinelli 13, II. nad.__683 * 11 11 " 11 8 ANTON SKERL mehanik, laprlse&eml md»N. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trat ZastopDil tovameJefejnjifltrtelM „Potk'' ■f" Napeljava in taloga električnih ivonikov, |jl6l in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografev Zaioga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kelee motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarnISklk ceeah. TCLCFOI1 Stev. 1734. 3C poprava in komisijska zaloga dvokotes r*4 Bfltjel-u GORICA, via Duomo 3 Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. NOV DOHOD. PerHal, zefir, saten, batist, four- lardin v barvah, batist bel in črn gladek in delan v veliki izberi in po najzmernejših cenah pri T M n—ii-ir