PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Osredt*}« komisija za sindikalni sporazum mora zdvzeti nepomirljivo stališče in dvigati borbenost proti vsem razbijaškim i n nazadnjaškim silam. To narekuje nujnost dejanske in uspešne razredne borbe.
Leto 2., štev. 49 • Cena 4 lire
TRST, torek 19. novembra 1946.
Poštnina plačana - Spcdizione In abbonamento post. II gruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
OB PRVI ZMAGI:
Ostanemo budno na straži
proti poskusom razbijanja doseženega sindikalnega sporazuma, strnjeni ob Osrednji komisiji za sindikalno enotnost, ki mora storiti vse, kar zahteva uspežna razredna borba za dosego pravic delovnega ljudstva
'Mnogo naporov je bilo vloženih, da bi se dosegla, za uspehe delovnega ljudstva potrebna sindikalna enotnost. Borba ie bila trda in šele s parisikim sindikalnim sestankom smo končno prekinili s sindikalno razdvojenostjo, ki so jo podpihovale nazadnjaške, reakcionarne sile. Podpisan
je bil program za uresničenje enotnosti.
Delo se je v tem smislu že pričelo. O tem nas prepričujejo prvi sklepi Osrednje komisije za sindikalno enotnost. Po teh sklepih se tudi vse sindikalne akcije ne bodo mogle sprožiti brez predhodnega posvetovanja s Komisijo
Prvi sklepi Osrednje komisije za-sindikalno enotnost
Osrednja komisija za sindikalni sporazum sporoča:
Na osnovi pariškega sporazuma je pričela delovati osrednja komisija za sindikalni sporazum za dosego sindikalne enotnosti. Na treh sejah 7., 9., 11. t. m; so se sporazumeli o naslednjem:
1)	osrednja komisija za sindikalni sporazum in njeno tajništvo bosta imeli svoj trajni sedež v ul. Monjord 3. soba 40.
2)	Ta komisija ima vsa polnomočja za oni del cone A, ki bi morala spadati pod tržaško svobodno ozemlje, razen ie ne bi z nadaljnimi sporazumi raztegnili njenega delokroga, jasno je, da bodo smele sindikalne organizacije, ki niso vključene v to področje, ustanoviti komisije za sporazum, ki bodo imele isti cilj kot tržaške.
3)	Da bi dosegli dejansko pomiritev, sta obe strani sklenili:
a)	da se bosta izogibali obojestranskih napadov v tisku in da se bosta vzdržali propagandnih kampanj na neobjektivni osnovi.
b)	da se privadijo množice skupnemu delu, se bodo vršili skupni sestanki v tovarnah, delavnicah in uradih*
O argumentih, ki. jih bodo obravnavali na teh sestankih, bodo prej razpravljali v osrednji komisiji za sindikalni sporazum in v strokovni komisiji. Sestanki v sindikalnih sedežih so prosti.
4)	Sprožiti ne bo mogoče nobene sindikalne akcije brez predhodnega posveta Komisije za sindikalni sporazum v Trstu.
6)	Sindikalna enotnost pomeni enotnost ne le na duhovnem, marveč tudi na področju tehnične organizacije. Zato je Osrednja komisija za sindikalni sporazum premotrila možnost poenostavljenja organizacijske strukture. Kot prvi korak v tem smislu je sklenila z majhnimi spremembami poenostavljenje včlanjenja v razne proizvajalne stroke.
7)	Komisija je tudi sklenila ustanoviti krajevne podkomisije na tem ozemlju, kakor tudi paritetne komisije po strokah. Sindikate bodo o tem. neposredno obvestili z okrožnicami. Sklenili so tudi, da bodo po potrebi ustanovili posebne tehnične podkomisije.
Sindikati raznih strok in člani obeh organizacij .so vabljeni, da slede sporazumom,, ki jih je sklenila Osrednja komisija, za sporazum, da dejansko sodeljujejo za dosego sindikalne enotnosti in da se izogibajo vsaki, akciji ali opustitvi, ki bi utegnila prejudicirati enotnost.
Osrednja kpj/usija za sindikalni sporazum.
za sindikalno enotnost. Prišli smo končno vendarle do tega, da se tudi bodoče mezdne pogodbe ne bodo več sklepale ločeno, temveč bodo proučevane in izdelane po Osrednji komisiji, za sindikalni sporazum.
Okolnost, da se mimo in preko Osrednje komisije ne more Hi, je zelo pomembna. Komisija je postala osrednji pripravljalni organ, prvoboritelj vsega delavnega ljudstva. Ni pa še storjeno vse!
Ne smemo se vstaviti po prvih korakih. Storiti in boriti se moramo, da bo pri nas za vedno izbrisana sramota, katero so podpirali denarni mogotci in njihovi hlapci. Ne smemo pozabiti, da družbeni paraziti še žive m skušajo izrabiti vsako našo napako in slabost v svoje izkoriščevalske namene. Naša dolžnost, je, da. pazimo in jim preprečujemo, njiho-
ve protiljudske nakane in da razkrinkamo vse one, ki bi nas hoteli na ta ali oni način izigravati.
Strnjeni in razredno zavedni bomo strli vse ovire, ki jih povzročajo protiljudski elementi. Le na ta način bomo najlažje zmagovali v vseh bodočih bitkah za pravice delovnega ljudstva in si izboljšali pozicije.
Sedanje stanje pomeni torej prvo zmago razredne zavesti, ki so jo izvojevale zdrave demokratične sile delovnega ljudstva nad razdiralnimi silami, ki so poskušale m poskušajo slabiti napredno fronto.
Sedanje stanje pomeni torej uspeh, katerega je treba vsekakor pozdraviti.
Vendar ne samo tega!
Sedanje stanje pomeni prav za I prdv šele začetek dela Osrednje
komisije za sindikalno enotnost. Osrednja komisija mora namreč s svojim nadaljnim delovanjem odstranili vse možne kvarne vplive, ki bi lakho razbijali priborjene pridobitve. Osrednja komisija mora zavzeti torej nepomirljivo sMišče in dvigati borbenost proti vsem 'razbijanskim in nazadnjaškim silam. To narekuje nujnost dejanske in uspešne razredne borbe.
Samo tako delovanje Osrednje komisije za sindikalno enotnost, pomeni pridobitev za. sindikalno enotnost in nujen pogoj za lažjo in uspešnejšo izvedbo vseh bodočih akcij in nastopov ,v sklopu razredne borbe delovnega ljudstva in njegovo zmago.
Alt res ni dela za, naše ladjedelnice ?
Ravnateljstvo Jadranskih združenih ladjedelnic (C.R.D.A.) sporoča, da je dobilo od »Svenska Ost Asia-tiea Kompaniet« — švedske paro-plovne družbe — naročilo za zgraditev 10.000-tcnskc motorne ladje.
Motorno ladjo bodo morali izročili do maja 1948. Ladja, ki bo opremljena z dvema Diesel motorjema, tipa 7 S. D. 72, bo imela hitrost. 17 vozlov. Ladja ho dolga 143.25 m, široka 19.88 in visoka 9.52 m.
Delavstvo za pravice uradnikov
Velika zmaga sindikalne zavesti in enotnosti, kjer je delavstvo s složnim nastopom podprlo uradnike za izboljšanje plač
Delavstvo je zelo razredno za- j bo ugodil tudi vsem zahtevam u-vedno, kar vedno znova dokazuje, radništva. Delavstvo je na svojem ko gre za pravice tlačenih in izrab- zborovanju odobrilo predlog odbo-Ijanih delavcev, kmetov in delovne ra in se izreklo za dosledno borbo inteligence. Zavda se, da je v slož-, za pravice uradništva, če ravnatelj-medsebojnem sodelovanju največ-!stvo ne sprejme njihovih zahtev.
Proti politikanstvu soriške občine
Vzroki nevzdržnega stanja cestnega omrežja
GORICA: »Cestno omrežje goriške občino, zlasti pa goriškega predmestja je v obupnem stanju. Vrtojba, Šempeter. Štandrež, Pcdgora itd., to so občine, ki jih je priključila gori-škemu županstvu fašistična prefektu ra. Priključitev se je izvršila nasilno in ljudstvo tedaj ni bilo zadovoljno, ker je vedelo, 'da' bo v komunalni politiki zapostavljeno in
dovoljenje cestne uprave, samo zavezniški oficir bi moral še ‘rešiti prošnjo, katero so hoteli tisti večer podpisati. Na sestanku so vzpodbujali na udarniško delo za čimprejšnjo izgotovitev tako nujne naprave, kot ja vodovod.
Sodišče je spoznalo udeležence sestanka ža krive in jih obsodilo na 1 mesec odvzema svobode — pogoj-
^uxj.oixvi kapuci v	^	A iiitoeL, L/CI V/.OH1Č1, n v o
samo izčrpano. Dolgoletna fašistična no. Starega zaslužnega partizanske-
-----,Sn	•*» —	■ 1 ga’ borca in sedkj člana okrajnega
odbora. SIAtI pa na 4 mesece zapora-
Gorici gradilo, zidalo na račun go-riških predmestij. Danes, ko je fašizem strmoglavljen, pa goriška pred-
Ljudstvo, ki hoče obnavljati v prid
mestja še vedno čutijo na svojih ra- svoje dežele in se zato sestane, da mah . to nasilno priključitev svojih čim bolj načrtno in z manjšimi stro
občin Gorici.
Goriško županstvo bi moralo skrbeti za cestno' omrežje navedenih predmestij. Poglejmo si ceste, ki so pocl upravo mesta Gorice, in lahko bomo ugotovili, da so danes v takem stanju, kot še nikoli poprej. Fašizem je padel, toda posledice nasilne politike so se pokazale _ v pravi luči tudi sedaj, ko razni imenovani svetniki pod vodstvom ZVU upravljajo predmestne občine. Cesta od goriška umobolnice pa do Šempetra in _od-cepka proti Volčjidragi in Vrtojbi je skrajno zanemarjena Davkoplačevalci omenjenih občin se upravičilo sprašujejo, za kaj in kam sploh gredo te javne dajatve, ko se vendai javna uprava ne briga za cestno omrežje, ki. ga oni tako nujno rabijo. Prebivalci omenjenih krajev rabijo te ceste in poti predvsem za to. da spravijo svoje pridelke na go-riški trg. Poleg tega pa so navedene ceste glavne Prometne žile ki vežejo podeželje z mestom. Ce goriška občina ne bo takoj pristopila, k poprav* Ijan.ju cestnega omrežja, bodo te ceste poslale take. da sploh ne bodo prehodne, a kaj šele za prevez mogoče. Sedaj ko je nastopita jesen, bi moralo goriško županstvo poskrbeti.' da se ceste popravijo, ali vsaj posujejo z gramozom Nastopilo je deževno vreme in nasuti gramoz bo od dežja namočen, treba bo le pripraviti cestne valjarje in za prvo silo travnati jame. ki niso nevarne samo za pešce, marveč se bolj za kolesarje in motorna vozila. Ker so omenjene ceste obenem dudi glavne prometne žile sa spodnjo Vipavsko, po katerih vozijo tudi vojaška, vozila. Prebivalstvo pričakuje, da bo storilo goriško županstvo svojo dolžnost in uslišalo klic prebivalstva ter stopilo na delo. Pri tem delu pa bi se morali zaposliti predvsem brezposelni iz goriške občine.
šk; .pride de,, nujno potrebnih stvari, ne razume, zakaj se z njim tako postopa'
Hiy vzorec zipadoe demokracije:
PoMidnihe obnove obsola zav. sodi$€e
Dne 30 oktobra je civilna policija postavila, pred zavezniško vojaško sodišče v Gorici 25 ljudi iz kraja Modrejce — kanalski okraj. Obtoženi so. da so se udeležili nedovoljenega sestanka.
Zaslišali so jih in obtoženi član okrajnega odbora SIAU za Kanalsko, ki se je udeležil sestanka, ker je prišel slučajno v vas, je povedal, da je bil sestanek izključno gospodarskega značaja. Menili so se glede vodovoda. ki je nedbhodno potreben za vsako vas. Za gradnje so že imeli
V Čezsoči so domačini omogočili pouk
2. t. m. se je vršilci v Čezsoči sindikalno zborovanje, kjer je bila reorganizirana sindikalna organizacija in izvoljen nov odbor podružnice. Na zborovanju so si zadali haiogo, da bedo izdelali šolske klopi in s tem omogočili začetek šolskega pouka. Že naslednjega cine so se zbrali tesarji in mizarji in s pomočjo drugih delavcev izdelali klopi. Žene pa so očistile šolske prostore, tako da se je v torek že mogd začeti redni šo!s”ki:'Pouk.
Gorjančani v dvomesečnem tekmovanju
V načrtu za dvomesečno tekmovanje sc* si vaščani zadali nalogo,-da napeljejo električni-tok iz Komna v Gorjansko. Z delom so že pričeli in naplavili 95 drogov:, tudi električna kabina je že v delu. Za stroške je pa*vas zbrala 100.000 Lir.
aj moč. s katero se lahko naj uspešnejše zoperstavimo izkoriščanju fizičnih in umskih sil. Nj nobenega dvoma, da poskušajo delodajalci izrabljati nas vse, pri čemer ne delajo prav nobene razlike med poedinimi stanovi. Za njihovo bogatenje so jim prikladni prav vsi delavci, kmetje in uradništvo. Proti temu pohlepu moramo podvzeti vse naše sile, ker le na ta način bomo dosegli izboljšanje za najširše delovne sile in prispevali k izgradnji solidne in srečnejše bodočnosti.
Lep uspeh enotnega nastopa med delavci in uradniki je bil dosežen zadnje dni v rafineriji '„Aquila“. Že dalj časa so se delavci borili sa izboljšanje svojeoa položaja. Že dalj časa so se delavci borili za izboljšanje svojega položaja. Zahtevali so, da dosežejo tudi v podjetju * „Aquila“ . sporazum kot so ga sklenili v sorodnem podjetju v Trstu.
V petek 8. t.m. je tovarniški odbor ES sklical vse delavce podjetja in jim sporočil, da je ravnateljstvo sprejelo vse delavske zateve glede plač. Razliko v mezdah jim bodo izplačali od 1. marca 1946. Zahteve glede izboljšanja položaja u-radniška, pa ravnateljstvo ni hotelo v celoti sprejeti.
Tovarniški odbor je zato predlagal, da se sporazum ne sprejme vse d*tlej, dokler ne bo popoln in
Delavstvo se je odločilo, da izbojuje to tudi s stavko, če bi bilo potrebno.
Ta odločilni in nedvoumni nastop delavstva tvrdke „Aquila“ je prisilil ravnateljstvo, da je ugodilo tu-
di uradniškim zahtevam. Solidarni nastop delavstva z uradništvom moramo še posebej poudariti, ker iz tega primera lahko razvidimo, da je borba delovnega ljudstva tem uspešnejša, čim bolj je med seboj povezan Zato upajmo, da bo znalo tudi tržaško uradništvo podpreti delavstvo pri njegovi borbi za pravice, s čimer bo dokazalo razumevanje in pravilno ocenjevanje svojih razrednih dolžnosti.
Belim ijiBslii M deiktiio
Enotni nastopi Goričanov proti nasilnim metodam, katerih so se posluževali okupatorji v zadnjih desetletjih
Gorica in vsa njena okolica sta 15. t. m. protestirali. Napad na u-steaove, ki so imele svoje urade v Ljudskem domu in s katerim so bile vržene na ulico, je užalil demokratično. delovno ljudstvo. Napad na knjige, brošure, časopise, arhive in drugo imovino antifašističnih u-stanev pa je bil preveč žalosten in nas preveč spominja na pretekle žalostne čase.
Stara in ponosna trdnjava antifašističnih, pod fašismom zatiranih in mučenih Slovencev’', je doživela nov udarec, saj je z njo povezano vse kulturno udejstvovanje našega ljudstva.
Kdor je preživljal dobo zatiranja nacionalnih in demokratičnih čustev Goričanov se ne more čuditi njihovemu spontarfemu protestu. Okoličani njso pripeljali v mesto mleka in zelenjave, ker so s protestno stavko izrazili svoj gnev nad brutalnim postopkom.
Tekstilni delavci V Podpori so stavkali. Njim so se pridružili tudi delavci iz tovarne SAFOG. Policija je krožila po mestnih ulicah na mo tociklih in jeepih. Poskušala je preprečiti stavko.
Pri tem so jo podprle
Val ogorčenja nad zažigem pa ni zajel samo mesta in najbližje okolice, temveč tudi ostalo deželo, ki ni prav nič zaostajala in dokazala popolno solidarnost z vsem demokratičnim prebivalstvom.
Ponovno je delovno ljudstvo Furlanije dokazalo svoje razumevanje za borbo demokratičnega ljudstva in se pridružilo Goriški. Spet je prišlo do izraza italijansko-slavensko bratstvo in povezanost med vsem! ■resnično demokratičnimi; sloji antifašističnega ljudstva.
Iz Pevačne
Skupno delo. skupni uspem
tovarn, ki so zapretile z odpusti, če bo delavstvo stavkala. T?ktika z:. straševanja pa, zaradi užaljenosti demokratičnih čustev delovnega ljudstva, ni uspela,
Tudi vsi_ demokratični trgovci so se pridružili stavkujočemu ljudstvu, ogorčeni in užaljeni v svojih čustvih so zaprli svoje trgovine. Položaj v mestni okolici je nudil isto sliko, kljub pritisku in pretnjam s strani policije. Dijaštvo je zapustilo šolska poslopja, matere pa so odhajale ou svoje otroke, da jih pripeljejo domov. Pred poslopjem poveljstva 88. divizije so se zbrale številne dele-se zbrali zastooniki ljudskih orga-gacije ki pa niso bile sprejete. Policija jih je . celo razganjala. Nato so se zbrali zastopniki ljudskih organizacij. da bi odšli h guvernerju, a doletela jih je usoda ostalih delegacij
Nedavno se je vršil v Prvačini masovni sestanek, na katerem, je Mo sklenjeno, da se bodo vršile volitve novega okrajnega odbora Enotnih sindikatov dne 8. t. m.
Odziv članstva!L je bil polnoštevilen. Delavci in kmetje so pokazali s svojim prihodom na volišče vell-uprave j ko zanimanje in interese za razvoj
sindikalnega delovanja. Po zaključ-uem tajnem glasovanju je pričela volilna komisija s štetjem glasov.
Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Peršič Ivan za predsednika, Furlan Stanko za tajnika, za člane odbora pa: Gregorič Leopold. Gregorič Mario. Vižentin Rado. Furlani Rudolf, Zoran Stanislav, Sulic Ivan in Gregorič Ivan.
V' nadzorni odbor so bili izvoljeni šulič Ernest za predsednika, Furlan Ivan-Najcetov za tajnika, za. člana, odbora pa Janežič Metod. V okrajni odbor je bil izvoljen tov, Gregorič -Leopold.
Predsednik volilne komisije je čestital novo . izvoljenemu odboru, ga pozval k požrtvovalnemu delovanju in mu želel obilej uspehov pri naporih, da doseže za delovno ljudstvo vidna izboljšanja.
Zavarujte imovino naših Kmetovalcev
Zaradi povečanja ..števila latinskih podvigov, ki so se pričeli širiti Uidi na deželi, je ES kmetije stroke poslal 14. t.m. ZVU-ju pismo.
Podpisani kmetovalci tržaške o-kolice - se tem potom obračamo na naslov s prošnjo, da preskrbi da bi se v tržaški okolici zopet uvedli poljski čuvaji, kakor so bili do začetka zadnje vojne.
Kmetovalci tržaške okolice si ne upajo niti obnavljati vinogradov, niti sadnih nasadov, ker poljski tatovi vse pokradejo. Ne kradejo samo sadežev ampak sekajo in pulijo tudi trte in sadno drevje, lomijo mladike in čepe. Po nasadili pasejo koze in druge živali. Gospodar mora biti zadovoljen, da ga puste pri miru, ko pride na svojo njivo, kaj pa šele, da bi ugovarjal!
Prosimo torej, da se postavijo za poljske čuvaje ljudje, ki jih bodo izbrali kmetovalci iz svoje srede, po tri za vsak okraj; in od teh treh naj oblast določi enega za čuvaja. Čuvaji morajo biti ljudje, ki poznajo kraj in ki se bodo posvetili samo tej službi in ne kakor je bilo doslej.
Begunci nam ne bodo pdjedali kruha
(ledno novi uspehi doslednega sodelovanja
V petek, dne 15. t. m. se je vršilo v prostorih Enotnih sindikatov v ul. Conti It, zborovanje delavstva mestnega osebja ACEGAT.
Tajnik tovarniškega odbora ES je podal izčrpno poročile o pogajanjih pri Uradu ,za delo, ki so jih vodili delavski zastopniki na podlagi pooblastil glavne skupščine* z dne 12. t. m. Pri pogajanjih niso delavske zahteve#v začetku naletele na pravilno razumevanje. Vendar pa je kasneje prišle* do večjega zbližanja. Ravnateljstvo je pristalo najprej* na 10% predujem v pogledu izboljšanja; mezd, ki pa ga ES niso mogli sprejeti. Delavski zastopniki so namreč zahtevali 30% predujma do bodočega mezdnega sporazuma in 3000, oziroma 1500 lir nagrade. Naknadne jo ravnateljstvo pristalo že na 21% prednjem, kar daje večje upanje in možnost ana zadovoljivo ureditev.
Hočemo nadzirati prehrano in cene!
Z odlokom št, 242 je ZVU ustanovila pokrajinsko 1’avnateljstvo za prehrano (»Diktiral«), ki ima nalogo koordinirati in* kontrolirati tri sekcije »Sepral-a«, ki delujejo v Trstu,
Gorici in Pulju. Novo telo, ki v bistvu ne predstavlja novega organa, bo olajšalo nalogo »Sepral-u« v Trstu. ki dobi s tem možnost posvetiti se izključno vprašanju prehrane tržaškega mesta.
Ravnatelja, podravnatelja, kakor tudi vse člane upravnega sveta »Dik-tiral-a« bo imenovala ZVU,
Delovno ljudstvo je pri vprašanju prehrane zelo zainteresirano ter mu no more in ne sme biti vseeno, kakšni ustanovi se zaupa vprašanje prehrane in kdo-sestavlja pokrajinsko ranvateljstvo 'za prehrano, kdo vrši kontrolo nad tremi sekcijami »Sepral-a« in kakšno je to nadzorstvo.
Borili smo se za demokracijo ZVU pa nam enostavno z odloki vsiljuje razne upravne in kontrolne organe.
Enotni sindikati so masovna organizacija delovnega ljudstva in zato ne moremo sprijazniti.
so zainteresirani pri vsem, kar posega v javno življenje. Zlasti delavstvo zaradi sedanjih gospodarskih prilik, ko cene stalno naraščajo, najbolj čuti potrebo po pametni ureditvi prehranbenega vprašanja tako glede razdeljevanja, kakor tudi glede cen. Zato je umevno, da. čuti baš organizacija delovnega ljudstva vrše težave in potrebe najširših mas potrošnikov.
Sedanji časi narekujejo pametne, s tUKajšnjimi življenjskimi prilikami skladne odloke, ker vsak odlok, ki ne jipošteva potreb življenja, mora in bo sigurno zgrešil svoj namen. Tudi’ne gre. da bi se člani upravnega sveta »Ditirala« enostavno dekre-tirano imenovali s strani ZVU-ja in mimo ‘ brez sodelovanja masovne organizacije delovnega ljudstva*, to je mimo Enotnih sindikatov.
Proti zaslepljevalnim in pomirjevalnim odlokom, ki niso v skladu z dejanskimi potrebami prebivalstva, se bomo vedno borili, ker se z njimi zaradi koristi najširših potrošnikov
V poročilu je nadalje navedel tudi razloge, zaradi katerih so se pogajanja zavlekla preko predvidenih rokov. Poročevalec je izrazil prepričanje, da bo delavstvo vztrajalo p n svojih upravičenih zahtevah in da bo še nadalje podpiralo delavsko za stopstvo, ki ščiti skupne interese, ne oziraje se na možnosti nadaljnjega razveja. Le dosledno zadržanje, v katerem se mora odražati razredna zavest, bo gotovo pospešilo, da so bodo upravičene zahteve čim prej uresničile.
Poročilo tajnika je bilo prekinjeno zaradi sporočila, da so prejeli od majorja Sciclume povabilo, da pridejo na sedež Urada za delo, kjer naj bi zvedeli za končni odgovor v pogledu zahtev po 30% predujmu.
Končno so razpravljali še o notranjih problemih v podjetju. Med temi vprašanji je bilo najvažnejše vprašanje delavskih zaupnikov, ki naj bi zastopali delavske koristi v. pred kratkim ustanovljeni podkomisiji podjetja, ki se bavi e personalnimi zadevami. Skupščina 'je enoglasno zahtevala, da spoštuje ravnateljstvo delavske pravice.
Tov. Rizzotti, zastopnik mestnega odbora ES, ki je z zborovanja odšel na Urad za delo. se je med tem vrnil. Zbranim je naznanil, da je sporazum glede veljavnosti 30% predujma dosežen. Delodajalci so pristali na delavske zahteve. Navzočim je priporočal, da ohranijo dosedanjo disciplino in treznost, kar bo vsekakor potrebno pri pogajanjih za no\ mezdni sporazum. Podčrtal je važnost doseženih uspehov, ki jih je delavstvo priborilo s složnim in doslednim zadržanjem.
Ob zaključku je neki tovariš predlagal skupščini sledečo spomenico, naslovljeno na ZVU:
«Gtavna skupščina nameščencev ACEGAT-a, ki je bila sklicana sa 15. novembra IMS.
zahteva
da poskrbi /NV za neobhodno potrebno ustalitev cen, ki so ga. dopustili delavstvu, v
Skupščina je spomenico sprejela, nakar je bilo* zborovanje zaključeno.
Razumljiva je težnja vseli onih. ] ki sc -dokončali študije,, da bi bili čimprej nameščen ter da bi na ta način vsaj deloma lahko zadostili svojim življenskim potrebam in istočasno izpolniti tiste naloge, za katere so se šolali. Ta težnja pa. je v zadnjem času naletela na velike težave in ovire in to predvsem pri domačih učiteljih.
Za časa fašistične strahovlade •so bile skrbi učiteljstva za življenjske težave od vseh poklicev skoru največje, ker je bil režim v vprašanju šolstva zaradi protiljudske prosvetne politike neizprosen. Izvajal je pač protifjudsko, raznarodovalno. politiko *in *si je s tern želel olajšati izvedbo imperialističnih načrtov.
Končno so se prilike nekoliko spremenile; možnost namestitev zavednega učiteljstva se je popravila, povečala. Učiteljstvo je bilo zadovoljnejše, čeprav so se ekonomski pogoji življenja iz dneva v dan^slabšali in se še vedno slabšajo. Čas beži in ekonomskim težavam se pridružujejo še druge ovire, druge nevarnosti: premestitev v druga mesta, v druge kraje naše pokrajine.
Zadeva je sledeča: vedno nameščeni učitelji iz enega okraja v Trstu bi morali biti premeščeni v drug kraj v pasu A. Zakaj to? Odgovor je zelo enostaven. Umakniti, napraviti morajo prostor »beguncem« iz Reke, Pole in drugih krajev. Razumljivo je, da ekonom-. ski pogoji učiteljstva, ki že- itaK niso rožnati, bodo še ofiupnejši po premestitvi v druge kraje. Stroški se bodo povečali. Neka učiteljica, ki ima bolno mater, je dejala: »Če bom morala oditi na primer v Kr-min, ali v kak drUg kraj, kako bom ukrenila?«
Ali je možno, da učitelj, ki dobiva, če je nameščen na deželi, 9000 lir mesečno, more živeti na dva kraja, on sam' na deželi, žena, otroci ali starši, za katere mora skrbeti, pa v Trstu? Tak način življenja je nemogoč. To bi gospodje, ki o tem v okviru ZVU od-
ločajo, morali pač vedeti. Vendar pa moramo s strani ZVU trpet* take nesocialne ukrepe.
Prizadeto učiteljstvo iz Trsta se je tozadevno obrnilo tudi na Urad. za delo. Veiidar.se še ni ukreni!d nič konkretnega. Ljudstvo, zlasti pa. še prizadeti, so nezadovoljni, ker jim pač »begunci« odjedajo * zaslužek, odjedajo kruh.
Prizadetemu učiteljstvu
pa
ij«;
sve-1
tfijemo. da naj se uči boriti se z* svoje živijenske pravde« na način in na pritherili borbe našega delavstva. Potrebna je samo volja in odločnost, Le na ta način bodo »vsemočni« na šolskem področju morali menjati svoje odločitve in istočasno spoznati., da demokratično učiteljstvo ne mara samovolje, da zahteva več uvidevnosti in socialnega čuta.
Prosvetni delavci zahtevajo, da se zatre narodnostno, versko in rasno nestrpnost
V zadnjem času se preganjanje na j bij zavednega demokratičnega učiteljstva stopnjuje. Odklanja se nastavitev domačega kvalificiranega učiteljstva, nastavlja pa se in favorizira begunce, nacijašistične kolaboracioniste. Zaradi lega je Zveza prosvetnih delavcev ES v Trstu poslala Izvršnemu odboru Svetovne sindikalne zveze , v Parizu sledečo resolucijo:
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trtsu v zavesti, da v območju ozemlja pod upravo ZVU kolektivno predstavlja in brani interese organiziranega učiteljstva in profesorjev šolstva in vzvoje
ugotavlja,	i|.
da ZVU v Trstu in Slovenskem Primorju sistematično z nedemokratičnimi ukrepi ovira normalni razvoj šolstva, .preganja nap bolj zavedno demokratično učiteljstvo, odklanja nastavitev db-‘ mačega kvalificiranega učiteljstva, ki je moralo vsled fašističnega nasilja v emigracijo, nastavlja pa in favoizira begunske elemente iz vrsti nacifašističnih kolaboracionistov in vojnih zločincev, krši pravice staršev do sodelovanja pri vzgoji lastnih otrok.
Izjavlja,
da je za yarstvo demokratičnih svoboščin v duhu človečanskih pravic nujno potrebno, da se na vseh javnih vzgojnih ustanovah namestijo domači vzgojitelji, ki se niso kompromitirali s fašizmon ali z nacističnim okupatorjem.
Zahteva,
da se zajamči v zakonodaji popolna enakopravnost narodnostnih pravic tako na političnem, kakor na kulturnem področju in zatre vsako narodnostno, rasno in vesko nestrpnost.
Trst, 10X1.1946
| (ftasgfedt po svetu: \
Razmere v Ameriki razgaljajo opevano zapadno * demokracijo
Nenasitni pohlep ameriškega kapitala je trenutno gospodar položaja v Ameriki in to zaradi pomoči demokratskih in republikanskih »dolarskih demokratov« v parlamentu in senatu. Dolarska demokracija si usmrja pogoje za izkoriščanje, za n o*'e uspehe v Ameriki.
Koristi najširših delovnih množic stalno in zelo rafinirano izigravajo, ljudstvo pa omamljajo z različnimi demagoškimi gesli. Vladni osnutki zakonov, odlokov itd., ki naj bi zaščitili ljudske koristi pred samovo Ijo kapitala, morajo skozi gosta rešeta, ki jih predstavljata parlament in senat. Ti dve rešeti izvrstno delujeta — seveda ne za koristi revežev. temveč za magnate, za denarno gospodo, ki vedri pod plaščem liberalistične Politike, za ono isto dolarsko demokracijo, ki živi in se bo-, gati z voljno in ponižno delovno silo.
Glas zaveznikov v številki z dne 13. t. m. ni pozabil na praznik, na uspeh denarnih mogotcev. V ta namen je priobčil poročilo iz Washing-tona: »Predsednik Truman Je odredil takojšnjo ukinitev vsega zvezne-
ga nadzorstva nad plačami in cenami, razen za najeme, sladkor in riž. Združene države so se vrnile k e v o-b o d n emu trgu in k svobodnim kolektivnim pogodbam.«
V zapadni demokraciji so si kapitalisti ponovno priborili svoj Eldo-rado — svobodni trg. Pri tem so jim pomagali njihovi politični hlapci, zagovorniki liberalizma, Ti zagovorniki se poslužujejo puhlih fraz —- svoboda, demokracija itd., s katerimi' zastrupljajo javno mnenje in ovirajo konsolidacijo v korist delovnega ljudstva. Ameriško delovno ljudstvo pa mora plačevati prav nič zavidanja vredne blagodati tega »svobodnega« stanja.
O tem se lahko prepričamo takoj! Poglejmo in prečitajmo le poročilo iz New Torka, ki ga pa Glas zaveznikov ni prinesel in ki se glasi: »V' Združenih državah cene naraščajo. Cena olja in maščob se je po ukinitvi nadzorstva, cen zvišala za 100%. Izdelovalci mila so zvišali cene za 50%. Baker,-železo in svinec so .narasli za 12 do 13%«.
Kakor vidimo, se ameriški petični-
jij ki, liberalci in izkoriščevalci ne za-I dovoljujejo z enim uspehom, tem-| več nadaljujejo' z delovanjem v no-j v;h prilikah Prvi ko^ak jim je pomagala. storiti vlada sama z odredbo o ukinitvi nadzorstva. Sedaj so shodili in njihovi nadaljnji heraki bodo vedno bolj nesramni, vedno bolj bodo objestni, razen če se ne bo delovne ljudstvo, zoperstavilo takemu dolarskemu pojmovanju demokracije. V njih lastnih rokah le usoda in možnost za boljšo bodočnost.
Mi smo se pač izrekli preti vsem' blagodatim take demokracije, ker nasprotujejo koristim delovnega ljudstva, Imamo pač slaba izkustva. Tudi mi smo se upirali - in se upiramo najraznovrstnejšim nespametnim ukrepom! Zato odklanjamo formalno demokracijo in zahtevam*? dejansko ljudsko demokracijo, ker le v njej hotno lahko uspešne* ščitih svoje pravice. 1 pravice delovnega ljudstva, proti vsem izkoriščevalnim nakanam kapitalistov in njih hlapcev! Zato pa hrepenijo po »obljubljeni« deželi tembolj vsi oni. ki se boje ljudske demokracije zaradi strahu, da se ne bi morali posloviti m privilegiranih položajev in udobnosti.
Naj kar imajo Ameriko, mi si Je ne želimo, ker si hočemo in moramo ustvariti naš svet, svet ljudske demokracije !
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Vzor delavske organizacije
Obračun sindikalnega dela Lesne industrije v Ajdovščini
je v najboljšem razmahu, dopisi so
Če pogleda človek po naših krajih, posluša tega in onega, opazuje in pretehtava, opazi marsikaj, kar mu ni po volji, kar ga sili na vprašanje: odkod vse to nezadovoljstvo? Odkod to nerazumevanje /Kložaja? Človeka • včasih kar zaboli, ko vidi marsikaj, lesar nikakor ne bi smelo biti, cesar človek tune pričakuje. Pa se moraš kmalu prepričati, da je treba iskati v 99 slučajih vzrok raznim kritikam, nerganju in nezadovoljstvu predvsem v napačnem postavljanju
Podružnica ima 170 članov in 12 članic, t. j. 100% vsega delavstva. Odbor je imel 2 seji, članskih sestankov so imeli 4, študijskih sestankov, ki so jih vodili tov. Remec Mirko, Štekar Marjanca in Žorž Edo, pa 2. V raznih zadrugah je vpisanih 32 članov, v RK 56 čla-prav dobri, ne manjka pa tudi pri- j ,l0Vr v prosvetnih društvih 47, v mernik pesmi.	pevskih zborih sodeluje 28 članov;
Referent za mladino, tov. Lepu- za značko ZREN-a tekmuje 12 cla-šček Ivan, poroča, da je mladina nov. Na „Primorsko delavsko enot-imela 5 organizacijskih in 4 štu- nost“ je naročenih 130, na razne dijske. sestanke. Sodelovali so pri. druge liste pa 12 članov. Udarni-okrasitvi Delavskega doma za med- škili ur je delavstvo napravilo 850, volilno zborovanje, čistili udarniški za fond obnove pa so prispevali prostor za čitalnico. V splošnem ka j vsega 27.312,— lir. Za podružnic že miadina veliko zanimanje za ni ST EN ČAS so sestavili 12 dopi-
Delo sindikalnih podružnic
CKMS = Krajevni medstrokovni svet)
KMS: Tolmin	Ivah na svoji seji dne 6. t. m. Pri
BAČA PRI MODREJU. PODRUŽ- Pregledu dela po sektorjih je pred-NICA ES SPLOŠNO MEŠANE 1 STROKE kljub vsem težavam dobro
napredek.
Tako so po vrsti poročali o uspehih na vseh področjih svojega de-
sov, med katerimi je naš urednik videl tudi nekaj posrečenih pesmi.
napreduje. Na svoji seji dne 9. t. m. se je podružnični odbor pod predsedstvom tov. Kovačiča Viktorja po-razgovoril o raznih težavah, ki tarejo naše delavstvo v gorskih krajih. Podružnica šteje danes 58 članov, kar je za malo vasico kaj lepo izpričevalo delavske zavesti; žal, je pa danes skoro polovica teh zaradi zaslužka v Sloveniji, ker jim domača gruda še ne more nuditi dovolj kru-
Za lastno knjižnico so o priliki \ ha. Za posredovanje dela so izvolili
tov. Lebana Evstahija.
PARNA ŽAGA PRI POSTAJI SV. LUCIJA je dvignila produkcijo v septembru za 12,5% v primeri z ono v avgustu. Produkcija v oktobru je v primeri z ono v . septembru padla za 3%; to zaradi tega., ker se je žagala večja količina 20 mm desk. — Vsekakor lepi uspehi!
KMS: Grgar
VOGLARJI. PODRUŽNICA ES
. .	-	... . ____ _________ GOZDNIH DELAVCEV je na svoje
delavcev se je delno odpovedalo do-1 uspehe v mesecu oktobru lahko
' ponosna. V fond za obnovo so prispevali 3% svojih prejemkov, kar je
„Tedna naše knjige" nabavili za
10.000.	— Ur knjig: za nadaljnjih
20.000.	— lir bodo knjige nabavili iz Ljubljane. Potrebni denar so zbrali tako, da je podružnica dala
10.000.	— ,a vsak delavec in nameščenec je napravil po 4 udarniške ure, s čimer so prispevali za knjige 18.000— Ur.
Pri podeljevanju dopustov pazijo, da delo v podjetju ne trpi. Pet
dpi
pustu; in sicer tov. Kalin Peter, Kompara Viktor in Štekar Marjanca po 6 dni, Kalin Franc 5 dni, a Žorž Edo 3 dni.
Kajnov e jši sklep podružnice pa je, da ustanovijo skupno s sindl
dale znesek 2969 lir. Udarniških delovnih ur pri obnovi porušenih domov so napravili 1102. kar predstavlja čedno vsoto 39.189 lir. — Podruž-
pa se nam docela pojasni, ako ve-' slaviji, nakar so si prisotni izvolili mo, da tov. Medeot ni rodom Slo- svoj sindikalni podružnični odbor, venec, temveč Furlan!	i Za predsednika je bil izvoljen tov.
Tov. Medeotu iskreno čestitamo k Depasquale Valerijan. za tajnika doseženim uspehom!	| tov. Cuk Jože, za blagajnika tovariš
Pp_dobnik_Jože; odbornika sta tov.
in Sever Anton.
morala ugotoviti, da vlada med člani KMS nedisciplina. Priznati moramo, da zveni to malo čudno za; SINDIKALNA DELOVNA SKUPINA £?y,Tmkr.J2Ze,; T ’ ’	u ičani. da bo ta na STRmtnvNT Sm.r v inm.iT r i novec Katael
NA STROKOVNI ŠOLI V IDRIJI
Posnemamo nekaj izvlečkov iz po-
Kako nujna je bila potreba, da se osnuje ta podružnica ES, je bild
Idrijo, smo pa prepričani, da bo ta hiba v Idriji kaj kmalu odpravljena.
pogresk m nerednost, poročali tu h lunio.prosvetnih ^dikalistov stro-^u Tov lUcmenc strnEif v n' o zelo razveseljivih uspehih. Tako, kovne‘šo|e v IdrlJi) da damo pvimel	.^vodja v o-
uspehov skupnega in načrtnega dela na kulturno-prosvetnem polju v okviru sindikalnega gibanja.
Člani te podružnice so kljub temu,
da, se je šolsko leto šele nedavno zinji saj g0 rau vsj priSOtni nadro-pncelo, pokazali, se lepe uspehe. V ^ ^nke, da so ga čisto upravičeno oktobru so res imeli samo en štu- j opozorili, da mora odsh>' opravljati dijski sestanek, to pa zaradi preobi o svoje predpisane delovne ure, kakor drugega dela, ki so ga imeli m tudi J t0 veleva dolžnost vsakemu nošte-izvrsih Na tem sestanku so raz.. nemu delavcu in se sme med de-pravljali o temi »Osnovne misli za; !0Vnim časom odstraniti od dela le
je bilo rečeno, da so cestarji zbrali za teden zdravstva 1700 lir, a tov. Dragica je na lastno iniciativo v podružnici gospodarsko-upravne stroke zbrala 500.— lir.
Kaj pa, to: posamezne podružnice so o priliki tedna za našo knjigo prispevale:
rudarske stroke	200.000.— lu
lesne stroke	42.625.— lir
gospodarsko-upr. stroke 12,675.— lir trgovskih nameščencev 10.000.— lir kulturno-prosv, delavcev 5.900.— hr gradbene stroke	7.300.— Hr
cestnih delavcev	3.200.— lir
PTT	1.500.—	lir
Skupaj 283.200— Ur
Pra razprodaji knjig je bile nabavljenih za 20,145.— lir knjig; razen tega je bilo nakupljenih raznih knjig in brošur za 17.095— lir. Za ostali znesek so bile že nabavljene vse
pekarni, je kar na lepem začel borbo proti izvoljenemu predsedniku, češ. kaj nam bo ta predsedoval, saj ni niti mojster! Nc, pa je menda bilo tov. Klemencu kmalu žal. da je
razmotnvanje o svetovnih proble- z dovoljenjem uprave, ker take ve-m.lK (Nase uredništvo bi za ta _ re-; IeVa predpisani postopek. Sindikalna ferat bilo kaj hvaležno!) Referirai I podružnica bo pa že storila svoje. Je tov. Logar Srečko. Organizirali so ■■ da so predpisi ne bodo kršili
1947. Izvršili so proračun de! na jav-
_____ _ _______ _w __________ nih poslopjih cestah, vodovodu In
sodobne' in "klasične knjige po sez- j kanalizaciji mesta, Sestavili so pro-namu »Naš tisk«. Knjige so bile , račun za fizkulutrni center v okviru
tok* S'«®	k"
daraki načrt mesta Idrije za leto	„
KMS: St. Peter na Krasu
nični odbor tverijo tov, Cej Jožef i razdeljene ljudski knjižnici, osnovni, gospodarskega načrta. Sestavili Talno "podružnico '"'~PokraUnsk7ga j‘(predsednik), .Valantič Avgust (taj- j šoli, gimnaziji in strokovniJelica-1	^»novanjske Jiiše.Pre-
PRESTRANEK. PODRUŽNICA
ES ŽELEZNIČARJEV je na svojem množičnem sestanku dne 26. X. dala svojim . članom priliko čuti izčrpen
.i,^	....	— _ .. hn nro„ „ j nikj. Podgornik Andrej"'(biaga1nik), | zen tega so'pa bile študijske stvar, j gledali so samostansko poslopje tet! S°lltS„Pp?Slel d??0*2Y, d.cmaTil)
Avtoppa/etia godbo, ki bo prva f j paničar Srečko Strosar Jože. Gor-1 zadržane pri KMS -
Ajdovščini.
sindikalno j izvršili načrt istega za obnovo, ki 129 ?vetu.
lup Emil. Cej Milko in Valantič j knjižnico.
Še marsikaj zanimivega bi mo- ! Franc. V nadzornem odboru so tcv.:
' Volk Anton, Volk Alojz in Plesničar Ivan.
posameznih vprašanj in iz tega la. Žal nam prostor ne dovoljuje
izvirajočem napačnem delovanju ' objaviti vsega. Ustaviti se pa le mo-1 gli opaziti v tej podružnici. Omeni-naših ljudi. Ko pa pogledaš v ka- ramo pri najvažnejši točki: pri \ mo naj le še njeno vzgojno delava	..
tero koti našo podružnico, kjer je tekmovalni komisiji, ki je poročala nje med članstvom, ki je — kakor KMS: Idrija le najmanjša možnost pravilnega o delu, izvršenem med 20. IX. in vse ostalo delovanje — res na vi- KRAJEVNI	MEDSTROKOVNI
sindikalnega razvoja, kjer je le ma- j 31. X.	šktt.	SVET je razpravljal o svojih zadelo sindikalne zavesti, se ti takoj j	'
pojasni veliko dejstvo: sindikat stoji I
na trdnih nogah zato postavljajo-	d? m Jl tiP	•	gp	•
ni'«« m* vpr^i'n? "Igspgftg	f)
pravo mesto, človek ve, kaj mu je storiti in tudi ve, kaj mu je pričakovati; kar pa je najvažnejše: člani sindikatov spoznavajo, da je možen pravi delovni in zato tudi življenjski razmah v njihovi organizaciji,
Idrija - Cerkno
prav radi, da se rudarju po njegovem trudapolnem delu ne ljubi vzeti v svoie žuljave roke peresa: tako važnih dogodkov pa tudi ne smemc prepustiti pozabljenju!
dobe do nje zaupanje, ki povečuje ključitev k Jugoslaviji v okraju 12 javnih zgradb. 1 žična vzpenjača, i izobraževalnih centrov, novih a m-1 K otvoritvi kopalnice bi vadi do-delavnost in torei tudi uspehe član- Idrija-Cerkno znaša nič manj kot m žaga 1 sušilnica, 1 most, 2 vod-: bulam je bilo postavljenih 2, zdrav- dali še sledečo: za delo kopalnico
Vrednost del, izvršenih tekom V delu je 119 stanovanjskih hiš,, je bilo priobčenih 96 člankov, orga-; prvega meseca tekmovanja za pri- 25 hlevov, 29 gospodarskih poslopij, i niziran je bil 1 večerni tečaj in 25 j
«»r«u Utton	»a ouuuv«,	D* ?,a1 \c. podal tov. Jež
naj samostan usposobi za Dijaški tV v0' Predelali so delovni na-
cit za novo trimesečno tekmovanje, za katerega je posebej bilo poudarjeno, da bo tov. Golob pripravil do konca novembra primerno gledališko igro, — Na predlog predsednika tov. Vodopivca Franca si bodo člani podružnice z lastnimi sredstvi nabavili svojo sindikalno zastavo, — V tekmovalni odbor so izvoljeni: tov. Likar Pavel, Devet Andrej,
nikakega poročila, da H se je sklep izdatno pomagali pri delu kulis, kjer izvršil in, ako se je izvršil — kak- -.	----v_.	----, -	—
se je posebno izkazal tov. Slapar
šen je bil uspeh dela. Verjamemo Jer,lej _ Ervin. Poskrbeli so risane
lepake za »Teden knjige«. V razne časopis so poslali 7 člankov. (Naš list na žalost ni bil deležen niti enega članka!) — Za fizkull urno značko ZREN-a tekmujejo trije podružnični člani- Tudi nabiranje žira niso za-
stva, kar zopet povečuje zaupanje in to povzroča nov delovni polet itd. Uspehi so iz dneva v dan vidnejši in izdatnejši, nerganje izginja, z njim vred pa tudi možnosti podtalnega rov ar en j a raznih temnih reakcionarnih elementov.
Lahko bi našteli več naših sindikalnih podružnic, ki so uspešno izbojevale to ne baš lahko borbo. Pogledati si pa hočemo podružnico ES pri Lesni industriji v Ajdovščini; ta podružnica velja danes kot vzgled vsem podružnicam iste stroke, obenem pa tudi premnogim ostalih širok. Na svoji seji dne 4. t. m. je odbor napravil točen pregled svojega dela v mesecu oktobru.
V oktobru je podružnica imela 2 redni odborovi seji, 3 redne in 1 izredni množični sestanek.
33,718.075— lir.	j njaka, 2 vodovoda in 57 hiš s hlevi
Toda — naj govore podrobnost'!j pod isto streho.
Napravili so kvalificirani delavci nekvalificirani delavci vozniki z živino vozniki s kamijoni	proti plačilu 85.460 ur 44.334 ur 2.048 ur 580 ur	brezplačno 17.408' ur 41.841 ur 8.073 ur 43 ur	skupaj 102.888 ur 86.175 ur 10.121 ur 623 ur
Skupaj	132.422 ur	67365 ur	199.787 ur
Vrednost dela kvalificiranih delavcev nekvalificiranih delavcev vozniki z živino vozniki s kamijoni	proti nlačilu 3,345.700.— 1,551.890,— 245.760.— 348.000,—	brezplačno 783.300,— 1,464.435,— 968.760’.— 25.800.—	skupaj 4,629.060— 3,016.125.— 1,214.520,— 373.800—
Skupaj	5,991.150.—	3,242.355.—	9,233.505,—
Iz Istre
Naša Istra je dolga stoletja, preživljala vse mogoče, samo ničesar j 6,886.611.
delovala pri urejanju vprašanja'd^oživeir^aMetnem Vrednost pripravljenega in prevo-’ - P	■	| fašističnem	Danes s?fe ^ega materiala znaša 10,902.103.-.
Za izboljšanje gospodarskega stanja so ustanovili 15 kmetijskih odborov, 5 zadružnih mlekarn, o produktivnih zadrug, 4 medzadružne odbore, priredili 51 sestankov s predavanji o zadružništvu, posejali so 6ha na novo preoranih njiv, organi-
Skupno z upravo podjetja in delavskimi zaupniki je podružnica sodelovala pri urejanju plač za novo delavstvo.
Postavili so Si posebno komisijo,1 ‘|uds‘vo pahnilo; hoče delati, hoče a; ri^i^ j i j i	J naaoknachti vse ono, kar je toliko
k določa dopuste delavstvu m se- ^ pog,ešaIo a p0S[edice zatiranja
stoji iz sledečih elanov: tov, Rav-: $0 premogočne, da bi se jih dalo pre-nikar Tine, upravnik podjetja, tov.' ko noči 'odstraniti. Pomoč pri po-Lepušček Ivan, personalni referent, apoševsnju organizacijskega, politič-Valič Anton, delavski zaupnik in nega in gospodarskega razvoja jo tov. Žorž Edo, predsednik sind. 9uino potrebna in si zato ljudstvo podružnice	zei PClU™lk množičnih sestankov.
Pa še nekaj jo opaziti med našim istrskim ljudstvom. Od nekdaj je bil Trst središče skoro celotnega gospodarskega življenja našega Istrana; vse, kar je pridelal, je vozil v Trst, le nekaj malega v Koper. Danes Istran ne računa več s tržaškim trgom. Toda kdor verjame v pravilnost trditve reakcije, češ. da mora zaledje propasti, ako je odrezano od Trsta, je v veliki zmoti, kar mu lahko baš Istra jasno dokaže. Z ustanavljanj en, zadrug in celo tovarn si je istrsko ljudstvo ne le pomagalo iz zadrege, temveč si je celo postavilo realne temlje za boljše gospodarsko življe. nje. Kaj bi Istra s tovarnami? Precejšnja množina sadja in zelenjave, ki so jih morali doslej pod ceno in z velikim trudom prodajati v Trstu, se konzervirajo v tovarnah in razpošiljajo po vsej državi. Velike važnosti bodo mlekarske zadruge, ki bodo prodajale mleko in tudi izdelo-va.fi if.zne mlečne proizvode Za po-Dvb.T krtdit ljudstvo ni v skrbeh, sai je ljudska oblast uvidevna in nudi pomoč, kjer je potrebno. Materinščina? Da, v Kortah !e 18-
Materiala (kamenja, apna, peska, gramoza, zidakov, stavbnega materiala) so porabili za 16,369.551—.
Izvršenega, dela (kamenitega in opečnega zidu, ometov, betonskih tal itd) je' narejenega v vrednosti
stvenih predavanj 10. izletov v bol-! je bilo izvršenih 3384 rednih dnin in nico »Franja« 41. poslovanje KNOO 3274 udarniških ur. Novo kupljenega
je bilo izboljšano za 16%,
Prostovoljnih prispevkov je bilo zbranih:
v denarju	47.923.—
v gradbenem materialu 640.945.— v živilih	92.011—
s kulturnimi prireditvami 20.620.—> z akcijo za notranje posojilo	140.000.—
Skupaj
941.499—
V	posameznih krajih je bile organizirano 39 udarniških nedelj in 5 udarniških tednov.
V	stalnih delovnih edinicah za obnovo je: tovarišev 208, tovarišic 244, mladine 143, skupaj 595 delovnih moči,
Z MLADINSKE PROGE
Podružnični odbor si je razdelil posamezne delovne sektorje, kar bo omogočilo točnejše izvrševanje vseh poslov, ki pripadajo pravilno organizirani sin. podružnici. Da bomo slvarnejši, podajamo poročila posameznih funkcionarjev samih.
Kulturno-prosvetni referent, tov. Štekar Marjanca, je poročala: Podružnica je sodelovala na proslavi žrtvam v Vrhpolju z nastopom podružničnega pevskega zbora, eno recitacijo in eno zborno recitacijo. Tov. štekar vodi tečaje za mladino v podjetju (pol ure dnevno!), katerih se udeležuje 40% učencev. Največjo pažnjo posveča jezikovnemu pouku, ki je naši mladini nadvse potreben. Mladina študira igro „Mladi aktivist". Pevski zbor šteje 28 članov, vštevši V novo pristopili h mladincev. Svojo nalogo jemljejo kaj resno, ker hočejo nastopati v radio-oddajah. — STENČAS
Z odlokom uprave gradnje Mladinske proge so bile imenovane posamezne postaje na progi, vsega 14 postaj, imena po ljudskih republikah in narodnih herojih.
Postaja pri Brčkem nosi ime nar. heroja Ive Ribarja-Lole; postaja pri
zbali 2 mizarski delavnici, 4 kmečke S-l^Sjl«1 nosUHa^vasf žage, 3 košaraste apnenice in 1 kopo	BlSe
nije. a ona pri vasi Bjeli ime Julij-
za oglje. Za razna kmečka dela so napravili skupno 6.157, za prevoze kmečkih pridelkov pa 2.041 prostovoljnih ur.
Dela na kulturno-prosvetnem polju: za izpopolnitev izobrazbe je bilo pri KNOO 25 sestankov, kulturnih prireditev je bilo 13, pevskih vaj 135, sestankov prosv. odsekov 28, fizkulturnih nastopov 4. v časopisju
letna ženica povedala, da komaj čaka na otvoritev slovenske šole, sa) celih 25 let ni smela govoriti svojega materinskega jezika. Čitanja in pisanja ni zmožna, zato ne bodo obiskovali šole samo njeni otroci, temveč tudi ona sama. — V Pomjanu ljudje kar niso mogli dočakati najavljenega avtomobila s slovenskimi knjigami. »Res, da ne znamo še citati in pisati«, — so rekli — slovensko knjigo pa In hočejo imeti v svoji hiši. saj bodo morali nadoknaditi vse, kar so doslej zamudili.
Tako je naše istrsko ljudstvo!
ske krajine.
X- „„„^,-,0. fav Erno ie ndbor 1 dom’ ki bo ta® nameščen Dovršeno
skfenil Visoevati neki mesečni nie-i10 b,1° Podrobno delo na betonski
!Gospodarske zadruge v.Sp.
hn Hnln.Vn , kr bn mrotovliena viši- Idn|v Pri fizkulturni organizaciji so no koškov	ugotovljena vist ? vodili vse priprave in administracijo
mmta	nnnmTfvrr \ vg PT, i za tekmovanje za ZREN. kjer so iz-
*®**J^.	o vršili tudi iznit na fizkulturnem te-
DARJE\ je sklenila prirediti dne <>• čaju. Tov. Flandrova .tc pomagala t rn. o priliki otvoritve nove kopju- pn mestnem tajništvu mladine. Senice y dopoldanskih urah udarnis.vo dejoivali ec v dramskem odseku za •, Tr x ,	-	.....
nedeljo. Žal, do danes še nimamo izvecibo jgre »Kralj na Betajnovi« ter Rupnlk Ven^slay. — V nadaljnjem niVnVfitTn nnvnflla flo n ffp 10. sklOT>	č>Q SO pOgOVGfili O raznih tekočih
zadevah, kakor o milu za delavce, o popravila stanovanj itd.
KMS: II. Bistrica
ILIRSKA BISTRICA. PODRUŽNICA ES GOZDNE UPRAVE »SNEŽNIK« je 6. t. m, povabila, svoje člane na množični sestanek, kije. bil Prav dobro obiskan. — Politični pregled je pedal podružnični predsednik tov. Japelj Venčeslav ki je nazorno pokazal uničujoče. delo Svetovne reakcije ter posebno poudaril razmere v Španiji, Grčiji in Indoneziji. Ni pozabil omeniti velikega pomena .volitev v Franciji za ves demokratičen svet. V poročilu ci Jugoslaviji je poudaril predvsem sijajno zmago OF, navedel govoi tov. TITA in prikazal novo pot Jugoslavije v boljšo bodočnost, kljub vsem intrigam reakcije. V diskusiji je tov. Gržina navedel cilje, ki si jih mora zastaviti vsak delavec za dosego tega. za kar se je svet boril m čemur sta posvetila svoji življenji tov. LENIN in STALIN, — Tov. tajnik je poročal o delovnih uspehih gozdne uprave; poročila pa nimamo na razpolago in ga zato ne moremo priobčiti, kar je vsekakor škoda. — O delu na kulturno-nro-svetnem polju je poročal tov. Kin-dler Viljem. Iz njegovega poročila, posnemamo, da polaga podružnica res veliko skrb na to panogo svojega delovanja. Zahvalil se je vsem članom za sodelovanje posebno za prostovoljni prispevek po 100 lir od vsakega člana za osnovanje knjižnice. Doslej je bilo nabavljenih 52 knjig. Sklenili so ustanoviti svoj pevski zbor, ki ga bo vodil tov Gr-zma. — Tov. Schulthaus. fizkulturni referent, je podal svoje poročilo, Skušajoč vzbuditi pravo zanimanje za šport m tekmovanje.
A. 3. t. m. se je vršil
n£?T*ln™0t2,nek MIZARSKE PODRUŽNICE ES. Sklenili so prispevati pp možnosti za Mladinski dom m za Šolski patronat. Udarniško nedeljo bodo izkoristili za ureditev prostorov delavnice. — Končno so še razpravljali o disciplini dela ter o odnosu do uprave in tovarišev sodelavcev.
Morda pričakujete še kaj o tent sestanku? Na žalost ne moremo ničesar več poročati; zapisnik sestanka obsega skupaj komaj ~ pof strani! Pa poiščite krivca-!
materiala se je porabilo_ malo, ker so naši delavci uporabili predvsem material iz ruševin. Iz vsega dela na kopalnici se jasno zrcali dejstvo, kaj zmore vestnost delavca, Pn tem je predvsem pomemben uspeh tov. Amadeja Medeota, ki je bil ob tej priliki proglašen za udarnika; a med odlikami, ki ga usposabljajo za ta častni naslov, moramo posebej povdaritj njegovo samoiniciativnost, predanost zamisli obnove. njegove organizacijske sposobnosti pri delu. mojstrsko pravilnost v delu z vajenci, predvsem pa njegovo lastno delavnost v tekmovanju. Pri vseh tekmovanjih je opravil celih 344 udarniških ur, pri zidav! kopalnice pa je izvršil delo dveh delavnih moči, kar znači, da je dvignil delovno normo za celih 100%. Njegova izrazita delavska zavednost
V Bjeli je delala brigada Vzhodno-primorskega okrožja »Janka Pre-mrla-Vojka«, ki je bilo proglašena za udarno.
Enake so dosegle tudi ostale naše brigade lepe uspehe. Udarna »Soška brigada« je bila enkrat pohvaljena in trikrat ji je bila podeljena desetdnevna prehodna brigadna zastavica. Udarna brigada »Rudija Mahnl-ča-Brkinca« je bila trikrat pohvaljena.
nemarili, saj so ga nabrali 10 k"
Za vse to delo so porabili 381 delovnih ur v vrednosti 30.400 lir. Delati so pa morali res udarniško, ker ie med naštetimi deli nekaj takih, ki jih pač ne moremo označiti kot lahka. Nismo pa še omenili dela v »Vojkovi knjižnici«, dela v sindikalni podružnici pomoči dijakom pri krožkih, dela pri zlaganju in čiščenju strojev itd.
Vsekakor so vsi našteti uspehi posledica zavednosti vsakega posameznega sodelaivca in dobre organizacije de’-.
ZAVEDNOST NAŠE VASI. Mala
gorska vasica Jagršče, ki je v času borbe nudila gostoljubno zatočišče našim partizanom, jo bila v ofenzivi meseca junija 1944 skoro do tal uničena po hitlerjevskih SS-oddel-kih.
Sosednji vasi STRAŽA in ŽELIN sta sklenili pomagati pri obnovi težko preizkušene vasice. 6. t.m. se je zbralo staro in mlado, vsega 38 duš, pa so prenesli v Jagršče 800 kg cementa. Da so bili radostno sprejeti, si lahko mislimo! Celo harmonike ni manjkalo.
KMS: Ajdovščina
PODKRAJ. PODRUŽNICA ES MEŠANE STROKE se zopet oglaša. Podkrajčani niso od muh: v svojih vrstah hočejo imeti le zavedne sindikaliste in so zato 6 članov, ki niso pot mesecev plačali članarine, enostavno črtali iz seznama svojih članov. Tako je tudi prav! Ni sindikalna organizacija le zaradi pravic članov, temveč se mora vsak član zavedati tudi svojih dolžnosti do organizacije). Res je, da vlada med članstvom te podružnico neko nezaupanje in nezadovoljstvo: če pa bo podružnični odbor pravilno postavljal vsa vprašanja in če bo na drugi strani članstvo pravilno ocenjevalo današnji splošni, posebno v Podkraju pa tudi še krajevni položaj, ter v vsakem oziru sodelovala z odborom, bodo vse neprilike v najkrajšem času izginile, članstvo bo pa moglo imeti v svoji sindikalni organizaciji ono veliko oporo, ki jo more in mora nuditi sindikalna organizacija delovnemu človeku.
KMS: Postojna
POSTOJNA. NOVA PODRUŽNICA ES. 2. t. m. si je delavstvo postojnske opekarne ustanovilo svojo PODRUŽNICO ES »OPEKARNA«. Uvodoma je tov. Stane, tajnik KMS, očrtal pomen sindikalne organizacije, njeno nujno potrebo in prikazal razliko med sindikalnimi organizacijami starega kova in delovanju sindikatov v novi ljudski Jugo-
KMS: Koper
-Pri gradnji mostu v Ri-.-i1 e zavedn° delavstvo na-P ° ,vse^ 505 udarniških delov-nm ur m s tem prispevalo v fond za obnovo znesek 16.987 lir. Delalo je v glavnem 24 delavcev.
OJ.11 bri gradnji mostu na kri*
ziscu Rižana-K&per-Buzet je delalo J1, tovarišev, ki so s 334 udarniški-mi	Prispevali v fond za obno-
vo 11.173 lir.
Odgovorni urednik:	4
MARJAN MEDVEŠČEK	ti
RAZGLEDI PO SVETU |
Odnosi Vatikana do enotnih I________sindikalnih organizacij
Že koncem preteklega stoletja je pokazal Vatikan veliko zanimanje za delavska vprašanja in tudi za sindikalni pokret. Že tedaj so bili organizirani prvi krščanski sindikati. Zaskrbljen zaradi naraščanja množičnega delavskega pokreta in širjenja socialističnih idej med delovnimi množicami je papež Leon XIII. izdal 15. V. 1891. encikliko, s katero je pozval vernike na ustanavljanje posebnih krščanskih sindikatov.
Vatikan je odobril obstoj sindikalnih organizacij, toda pod pogojem, da njihov delokrog ne preide preko okvira ekonomskih vprašanj, da se sindikati ne mešajo v politično borbo, da se ne pretvorijo y »orodje razredne borbe in partijskih interesov". Skratka: sindikati se naj omeje na „krščansko“ delovanje, ki obsoja vsako mržnjo do imovitih.
V nekaterih državah je prešlo v krščanske sindikate precejšnje število delavcev, ki so bili pod vplivom katoliške cerkve. S pomočjo nekah prednosti, ki so jih sprejemali od delodajalcev kot ne-
kako medsebojno pomoč, so ti sindikati pritegnili v svoje vrste one delavce, ki niso pristopili k razredni borbi. Praktično so se ti sindkiati združili s poslodajalci v borbi proti razrednim sindikatom. Pogosto so krščanski sindikati aktivno sodelovali pri onemogočanju stavk. Da, v nekem sporu tekstilnih delavcev z delodajalci v Franciji so se krščanski sindikati pridružili delodajalcem.
Že od samega začetka si je Vatikan glede delavskega pokreta postavil za cilj razbijanje enotnosti v delavskih vrstah. Ta politični pravec so cesto potrdili vodeči predstavniki cerkvene hierarhije. Kot primer navajamo piano papežev kongregacije škofu v Lilleju leta 1929., v katerem pile med drugim: »Ogromni uspehi socializma in komunizma, kakor tudi odstopanje delovnih množic od vere predstavljajo nesporno dejstvo, o kateri je treba resno razmišljati. Sveta kongregacija poziva škofe industrijskih okrajev, da postavi duhovnike za »misionarje dela", katerih naloga ni le zaščititi ljudstvo pred zlom ravnodušnosti dol
vere, temveč tudi pred socialietično in komunistično nevarnostjo."
Naslednja leta _ niso prinesla menjav v politični koncepciji, ki je bila v tem pismu tako odkrito izražena.
Ko je po končani drugi svetovni vojni veliki razmah delavskega gibanja ponovno resno zaskrbel mednarodno reakcijo, je Vatikan takoj ojačil svoje delovanje v tem pravcu. Priče so temu mnogi govori papeža Pija XII., kakor tudi poživljeno delovanje verskih in svetovnih katoliških organizacij (političnih, strankarski,h sindikatov, mladinskih udruženj itd.), preko katerih so katoliški vrhovi vplivali na delavski pokret. Njihov osnovni namen je ostal isti: preprečen je naraščanja delavske razredne zavesti, da oropajo delavski razred njegove politične samostojnosti jn. da enemogoči-jo njegovo sodelovanje pri reševanju osnovnih političnih in socialnih problemov.
Pri sprejemu delegatov Kongresa krščanske zveze italijanskih delavcev v marcu leta 1945. je papež Pij XII. takole opredelil delokrog sindikatov „... Sindikati morajo doseči svoj cilj — da zastopajo in branijo interese delavcev v mejah delovnih pogodb..Izven .teh meja je vpliv sindikatov škodljiv njim samim. Ako bi sindikati nudili po zaslugi svojega politčnega in ekonomskega razvoja kakršnokoli zaščito delavstvu, ali ako bi si pridobili pravico, da svobodno razpolagajo z njihovimi močmi in z njihovim imetjem, kakor se to dogaja v drugih državah, bi to dovedlo do
iranaličenja in uničenja sindikalne ideje same."
V	namen, da čim bolj omeji in zmanjša^ delokrog sindikatov, skuša papež na vse mogoče načine prepričati delavstvo, da je cerkev najdosled-nejši branitelj njihovih pravic. V svojih _ govorih o delavskem vprašanju stalno propoveduje zamisel razrednega sodelovanja, utopijo ustvarjanja nekakega družabnega reda, v katerem bi se kapitalisti in delavci smatrali samo kot ljudje različnih strok, ki delujejo v obče dobro. In temu namenu naj po mnenju Vatikana služijo sindikati. O priliki sprejema skupino delodajalcev in delavcev 24. I. t. 1. je papež rekel:
„Za vzpostavljanje potrebnega soglasja med delavskim' razredom in kapitalom so sindikati: ni njihova naloga, služiti kot posebno orožje za obrambo ali napad v borbi, ki bi nedvomno dovedla do nezaželenih rezultatov in represalij. Sindikati ne smejo biti voda, ki poplavlja, temveč most, ki spaja ..
V	istem govoru je papež izrazil mišljenje, da so sindikati prehodna ustanova, ki mora sčasoma izginiti, ker “ne morejo osigurati trajnega miru". Po prepričanju papeža more to nalogo rešiti samo cerkev, o kateri pravi, da je večna duhovna sila, stoječa nad strankarskimi in razrednimi interesi, in ki nad vse postavlja »splošno dobro".
Zaradi tega svojega stališča je Vatikan zavzel odločno odklonilno stališče do demokratskih sprememb, kakor sta agrarna reforma in podržavijo,

^»uuujcnui arzavan Evrope. Medtem
::r—J">. ' iciumian enega izmen najvazi sih pogojev za učvrstitev zmage nad fašizmom ojačenje ^demokratskih temeljev družabnega živ nja, skusa papež v najtemnejši luči prikazati reforme, nazivajoč podržavljanje »vsemogočno državijenje", ki ograža »krščanske socialne id
“Celo tam, kjer obstojajo za pdoržvalie predpogoji," izjavlja dalje papež, „postoji niv nost, da se preveč dvigne mehanični značaj •
Ijenja, zaradi cesar ]e korist, ki jo podržav nje prinese zelo dvomljiva."
. Taktika Vatikana do sindikalnega problema ti1	državah enaka. Tam, kjer so krščan
sindikati ze osnovani— Francija, Holandska, I |vicf ~ P0ziva Vatikan vernike, da se stavijo Enotnim sindikatom po robu.
Y,	pa, kjer Enotni sindikati deluj
■— Italija, Austnja in Nemčija (tu seveda m vseh zasedbenih področjih) — priporoča Vatil katoličanom, naj v teh sindakatih sodelujejo in bore proti »razbijaškemu vplivu marksistvo" ter »vnesejo vanje katoliško ideologijo". V teh držai so katoliški voditelji mnenja, da so Enotni sir Kati prehodno zlo, s katerim se morajo zaradi stalega položaja pomiriti.
(Se nadaljuje)