31. številka.
V Trstu, v soboto 18. aprila 1891. V
„E D I N O S T"
lahaj« dvakrat na teden, vsako »rede in loboto nh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
/.a vse leto gl. «.—; izven A vst. ».— gl. ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , r.a ćetrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke ne dobivajo v pro-'iajalnioAh tobaka v TritTi po & nov., V Oorloi in v Ajdovščini po A nov. narooba brez priložene naročnice le ipravniitvo ne ozira.
EDINOST
/
* Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Oglasi in oznanila HO račune vrsi:«;a v potita ; za naalove z d črkami r<> plačuje prostor, kolike ohneglo navadnih vrstic. Poslana. Javne zahval«, osmrtnic« itd. »e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Oarinti« St. 25. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana »p ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
.Naročnino, reklamacije in itiserate pro-,«uia upravniitvo v ulici Carintia U8. Odprte reklamacije so proste poštnine
• V edinost Jf m ć
Vabilo na naročbo.
Ob začetku' prvega četrtletja vabimo Bvoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-rajoČih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog*
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredniitvo in upravništvo.
Mirna beseda.
ii.
Da nam je bil namen blag in rodoljuben, ko amo prijavili — da govorimo z „Laibacherico" — senzacijonalni člauuk „Glejte, kaj delate!", pripoznala sta opetovano in nekako ostentativno „Slov, Narod" in „Novice"; privatna poročila z Goriškega in iz Istre nam pa zatrjujejo, da •no — pišoči omenjeni članek — tamošnjim rodoljubom govorili iz srca. Nikakor pa ne odgovarja resnici, ako čostiti „Slovenec" pravi, da je začetek našemu članku „ialostno-ponosen": Beza joči po peresu bili smo pač žalostni, ponosni pa nikakor ne, kajti niti misliti si ne moremo rodoljuba — pravega namreč, ne pa tacega, kakoršni uprav sedaj v Ljubljani rastejo iz tal, kakor gobe po dežju —, koji bi mogel biti ponosen na sedanje kranjske razmere.
Jako šepav argument proti temu, kar
PODLISTEK.
Goničev slepec.
Povest. Spisal P. M.
Vsaka beseda ne pade r blato.
Bilo je neko spomladansko nedeljo pred žudnjo sv. mašo. Na obširnem prostoru okoli župnijske cerkve prijaznega slovenskoga trga ob bistri Soči zbirala ne je nepregledna množica pobožnega ljudstva. Čakala je, da zapojo ubrani zvonovi v visokem, a ozkem zvoniku. V trg pri-baja od treh strani obilno ljudstva iz bližnjih in daljnih vasio in vasi iz dolino, kakor z obeh pogorij. Vsem je cerkev v trgu župnijska cerkev. Mnogo jih prihaja čez most, katerega je iz samega rezauega kamenja narediti moral menda ošabni Francoz, ker so bili stari most radi francoskih vojska podrli.
Med množico prihaja tudi nekdo, ki ima z belo ruto zavezane oči. Mod ljudmi, čakajučemi pred cerkvijo, vzbudi prihod-ta posebno pozornost. Vse zija proti njemu. Prileten, sključen mož ga vodi naravnost v cerkev. Ljudje pa prično glasneje pogovarjati se o istem človeku. Nekoji ga poznajo, drugi ne.
smo pisali, je ta, da je „Slov. Narod" ponatisnil naš članek. Nam nikakor iti možno preprečiti, da ne bi ta ali oni list tu pa tam ponatisnil kak spin „Edinosti*. Tn ne le. da ne moremo preprečiti, ampak fte »e seli na«, ako ne to dogaja, a moramo takoj pristaviti, da nas ne veseli to morda iz samoljubja, ampak zato ker se tem po tem razširja mejsebojno spoznavanje in ker je želeti, da bi se venderenkrat radikalno in racijonelno začela obdelovati pusta in trda ledina ljubljanska: gorostasna ignoranca glede pokrajinskih razmer. Všeč nam je torej, ako „Slov. Narod" ponatisne bodisi-kateri naš spis, toda istotako nam je ušeč, ako ga „Slovenec" ponatisne. Stopinje pa ne pobiramo za nikomur, ker nam to ne treba. Lastno naše prepričanje je oni činitelj, koji nam narekuje stopi-njice in korake. Ako smo govorili o „po letih mladih kranjskih prorokih" nismo mislili ni na Petra ni Pavla posebe, ampak govorili smo na sploh o onih gospodih v beli Ljubljani — in teh jih je več — o katerih narod slovenski ne vć dražega, nego da par let sem v narodnem taboru '/dražbe delajo in disciplino rušijo.
Gradiva naročati bodi-si od koderkoli nam ne treba — in tudi, če bi nam trda tla, nn hi tej?« storili, ker smo «a to preponosoi —, „kukavičnih jajc" pa že celč ne vsprejemamo v svoje predale. Kar se pa Ljubljane tiče, je Bog nafta priča, da v vsej dobi službovanja sedanjega našega urednika nismo od tam prejeli nijedno vrstice politične vsebine. In tudi ta istina je značilna, kar se tiče velike brezbrižnosti ljubljanske gospdde do soroiakov, živečih in borečih se po obmejnih pokrajinah.
Nedavno temu očitala nam je bivša stara „Soča", da smo nasprotniki duhovščine v obče. No, „Slovenec" ne sega tako daleč, ainpak očita uain le, da 'smo vrgli kranjski duhovščini novo poleno pod noge. Tudi to ni res! Nikakor pa se
„Kdo pa je oni," vprašajo nekoji domačega človeka iz trga.
„No, kdo pa naj bi bil drugi, nego Gorfčev Jan, ali vam ni znano še P"
„A, on je, zdelo se mi je, da bo on," odgovori prileten možio s kratko pipico med zobmi; „čuli smo tam po letu, da se je gori na Nemškem nekjo ponesrečil."
„O sv. Martinu so ga pripeljali domov" — nadaljuje snhi tržan — „danes je prvič v trgu ; revež je do kones."
„Tedaj bo res, da ne bo videl več božjega solnca."
„Kako bi ga videl, ko nima trohioe oči, kakor pravijo."
„Ubožec" — rekla je vsa kopa ljudi.
Pomenek je ustavil vrli oerkovnik Tine, na katerega besedo so teško čakajoči mladeniči v bližnjem zvoniku povlekli troje dobelih vrvi. Močno bučanje velikih zvonov zabranjuje vsak pomenek pred cerkvijo. Ljudstvo odhaja v cerkev. Da-si jo ista velika, vendar je kmalu natlačeno polna. Tam gori pred velikim oltarjem, ki je tako krasen, da je gotovo na Slovenskem le malo lepših, zbrani so živahni dečki. Teško da bi stali tako mirni, če ne bi vodeli, da jih kmalu zasači močna roka paznegu cerkovnika Tineta ter jih postavi
»o bojimo javno pripoznati, da, kolikor "poštujemo — ker ga moramo spoAtovati— cerkvenega dostojanstvenika Missijo, tako mulo se moremo spoprijazniti s politikom Missijo. Srno pa-li radi tega nasprotniki duhovščine ?! Gotovo ne: vnaj smo pred par desetletij doživeli uprav na K ranj-skein, da je duhovščina nama kot jeden mož obsojala politiko svojega v I a d i k e; in isto se dogaja danes v siromašni nam Istri, da veliki del naše duhovščine obsoja politiko biskupa Flappa in to izrazi, katerih ni smeti tu ponavljati. Po vaši teoriji bila je torej kranjska duhovščina — ker se ni ujemala s politiko višjega svojega pastirja — sama aebi sovražna in jo še sedaj sam sebi sovražen velik del slovanske istrsko duhovščine, ker ne odobruje tega, kar počenja biskup Flapp, radikalno-italijanski stranki na ljubo.
Kar se tiče druženja z nemškutarji zadošča nam, da so „Novico" — koji list gotovo ni radikalno-liberalen — i z r e č n o priznale, da so nemškutarski glasovi jednemu kandidatu pripomogli do velike večine. In da so bili nemškutarji ognjeviti agitatorji za istega kandidata, imamo z deželo tako zanesljiva poročila, da na to Btran za nas nima dvombe.
Povsem prav imate, ako se ue vklo-nete nikaki diktaturi, kajti diktature ne trebamo mi v našem taboru. Lopo je od vas, ako vsekdar lepo in odkrito poveste svoje menenje, in pravica vam je neoporečna, da skušate mej nami uveljaviti nazore in načela svoja. Radi tega gotovo ne bi prišla žal-beseda iz naših ust, ali kar najostrejše obsojamo in moramo obsojati, je to, da ne hočete le nekoliko brzdati nekatere, po vašem menenju proognjevite gosj ode — dasi mi smatramo ognjevitovist v narodnih stvareh za jako lepo in neobhodno potrebno čednost — gospode, kojih »lato rodoljubje in neumorna trudoljubivost sta vsemu svetu znana in kojih delovanje je
posamič bliže oltarju v svarilo vsem onim, ki se spozabijo, da bo v hiši božji. Pod obhajilnikom so deklice, ki s povzdignje-nimi rokami, ali s knjigami v ročicah gledajo k oltarju, čakajoč začetek sv. opravila. Cerkev ima tudi dvoje stranskih oltarjev, pri katerih jo na moški strani moška mladina od 14. do 20. leta; na ženski pa dekleta.
Tam na moški strani pri oltarji bratovščine Marijo Device — prav na stopnicah — kleči junaška postava edinega slepca v občini. Telesnega slepca menim ; dal Bog, da bi imeli tudi duševnih slepcev tako pičlo število !
Oči veliko množice bile so večkrat obrnene tja. Vedeli so že vsi, kdo tam tako iskreno moli; smilil se jim je. Marsikdo pa jo klical sv. Lucijo tako srčno na pomoč, kakor so nikdar do zdaj, da bi mu varovala najdražji telesni dar božji — dar očij!
II.
Jan Gorfčev je bil še pred letom naj-krepkejši, a tudi med najporednejšimi mladeniči vse okolioe. Ni bilo pretepa, da bi se on pri njem no odlikoval kot prvak. Kar jo on veleval v domači vasi, to so
jod on vaših prvakov —seveda v privatnem pogovoru — nedavno primerjal pridnosti čebelice, ampak da hočete te gospode povsem odstraniti in politiško uničiti in nadomestiti z možmi, kojih ekzistencija do včeraj niti snana ni bila naši javnosti, in čo jo znana, je znana po tem, da so v oni dobi, ko je šlo narodu našemu za biti ali ne biti, ko so hoteli rod ta narodno in politiško udušiti, stal v vrstah naših nasprotnikov.
—t—.
Na naših tleh!
(Konec.)
Okolica bi bila toraj sedaj lahko slobodna in bogata, ako bi bili o pravem času okoličani edini ! Enak v narodnem in materijalnom obziru ugoden trenotek se ne povrne nikdar več !
Kjer so bili tedaj zeleni travniki in vinogradi naših okoličanov, kjer je bila tedaj okolica, stoje danes ponosne palače, dolge ulice. Napravilo se je več novih ljudskih iol — vse italijanske — iz slovenske okolice postalo je „italijansko"
mesto ! Na teh naših tleh pokajo sedat petarde; ta tla našib dedov postala so
po menenju nekaterih „neodrešena zemlja",
čakajoča rešitve „hrabrih sinov" kraljestva
polente! In mi ginemo s površja !
Ko bi se ločila okolica od mesta ob navedenem času, bilo bi pač v tem obziru vso drugače. Uradovalo bi se v našem jeziku, ustanovljale bi se naše šole in ne bilo bi nam treba šteti tisočev renegatov. Lahonstvu s magistratom vrod bi bilo odvzeto nadvladje za vedno — ostali bi vedno le v svojih določenih mejah. Lahonski zmaj stegnil je danes svoje želo čez vsa predmestja. Kako gine naš živelj n. pr. v Kadinu, Ško rklji, Kolonji, sv. M. M. Gorenji itd. 1
storili. Kamor je on zahajal, tja šo zahajali ž njim tudi drugi.
Gorfčovi bo bili srednji kmetovalci v najbližji okolici našega trga ob Soči. Med mladenči iste vasi in onimi v trgu ni bilo posebne edinosti. Poslednji so bili bolj nekako gosposki — za povsem kmečke fante v okolici. To pa ni bilo napačno, kajti v trgu je bila marsikaka razvada že doma, za katero pa okoličani niso še znali. Ogibali so se tržanov posebno radi klotvino. Gorfčev Jan pa se ni držal strogo te navado. Izjemoma je rad zahajal v družbo tržanov. Ali se je tam privadil kletvini. ali kje drugod, ni znano. To pa je gotovo, da je bil tudi v kletvini prvak vse bližnje okolice.
Gorfčevi so imeli dvojo sinov; starejši jo bil v vojacih, mlajši Jan pa bi imel doma pomagati že ostarelima roditeljema obdelovati ne preobilno kmetijo. Ker je bil oče Jakob že po naravi slaboten, na-domestovati bi ga bil moral Jan pri gospodarstvu. Za to pa ni imel posebnega veselja. Najraje bi bil menda videl, da bi bila VHak drugi, tretji dan nedelja. Ali ne morda radi pobožnosti svoje, to lastnosti ni imel. Pač pa je v nedeljo in tudi ponedeljek rad poseda) po krčmah.
Naši otročiči obiskujejo italijanske ljadske šole — vsaj slovenskih nam nočejo dati — in tam se nam potapljajo v tujstvu ! In ta proces vrši se neprestano. Sad je pa očiten: mnogo okoličanov — bivajočih v sedanjih predmestjih — in okolieank (te še v krasni narodni noši) govore med seboj le v italijanščini. Mnogo jo odraslih možakov, kateri ne vedo čitati ni pisati v svojem jeziku. Nedavno temu prepričal se je pisec teh vrstic o žalostni tej istini in to pri možaku-poštenjaku iz predmestja, katerega se prišteva našim rodoljubom. Omenjeni naš možak govori najrajši v italijanskem jeziku in čita le italijanske liste, ker — kakor pravi — naših ne razumi! Materinščine (slovenščine) se ni učil, ker je šola, v katero je zahajal, čisto italijanska! Če je en«ko pri našem rodoljubu, kako mora biti pa sploh v predmestjih med rojenimi okol čnni P l Potemtakem je lahko pogoditi, zakaj nam magistrat noče dovoliti miših šol; magi-stratni gospodje predobro znajo, kako se poitalijaneuje naš narod po italijanskih šolah !
In spoznavši to, začeli so ustanovljati italijanske paralelke in italijanske razrede po okoličanskih šolah. V Rojanu bode n. pr. tamošnja bivša slovenska šola menda v par desetletjih čisto italijanska ! Žal, da obiskuje tntmšnje italijanske razrede mnogo večje število otrok, nego slovenske. V Škednji imajo tudi italijanske razrede in tamošnji učitelj-voditelj vrlo spolnuje svojo, po magistratu mu dano ulogo ! V Barkov-ljah so napravili tudi italijanske razrede in tudi tam ima magistrat vernega svojega pristaša v osobi tamošnjega učitelja-vodi-telja. Z veselim srcem pa omenjamo, da obiskuje tamošnje italijanske razrede primeroma malo učencev !
Iz vsega je pa razvidno, da se skrbi
izvrstno za poitalijančevanje okolice, da
se italijanski živelj oblastno širi in da Be
sa nas ne skrbi od nijedne strani! Tujci
po GrosDodarii na našib tloh — in n»i jim vedno umikamo .... Nas tlači njih
kapital in njihova „vladajoča roka", m;
pa umiramo — „n a naših tleh!"
Politični pregled.
Notranje dežsls.
Predsednikom državnega zbora izvoljen je dr. Fran S m o 1 k a s 301 od 306 glasov ; I. podpredsednikom
Stara dvojica doma ga je zastonj večkrat opominjevala, naj bode delavneji; — robata kletev je zadoščevala v odgovor. Jan pa je postajal dan za dnevom svoje-glavneji.
Največje veselje njegovo je bilo — prirejevati plese. Tako pogostoma se ni plesalo pred mostom na desni strani Soče, kakor zadnja leta, ko je Jan Gorfčev bil prvak med mladenči. In kaj bi ne ! Vsaj je brezplačno pil na dan plesa, kakor tudi več dni pred in po istem. Drugi so skladali denar; on je bil denarničar. Koder se osli valjajo, dlake ostajajo — pravi pregovor. Marsikak goldinar je ostal Janu od plesa.
Bilo je na spomlad istega leta poprej, ko se je pričela naša povest. Javni ples je bil pred mostom. Po dokončani popolu-danski službi božji zbrala se je velika množica okoli plesišča. Starejši so pasli zijala ne daleč proč. Se zadovoljnostjo je mnoga mati ogledavala nakinčano svojo mladež. Tam višje pa po livadi skakali so otroci obojega spola — učeči se istega dela, katero so opravljali spodaj v ograjenem prostoru odraščeni.
Godba igra vesele poskočnice. Plesalci rajajo. Nastane krik in suvanje, kar ni pri plenih nič nenavadnega. Skoro nenavaden pa je bil uzrok denašnjemu nemiru. Provzročil ga je Gorfčev Jan !
(Dalje prih.)
baron C h 1 u m e t z k y in II. podpredsednikom konservativec dr. K a t h r e i n. Smolko pozdravila je vsa zbornica burnim odobravanjem.
V zbornici poslancev stavila se je interpelacija zastran grajenja dunajske mestne železnice in premeščenja vojašnic. Poslanec Svoboda stavil je predlog o obligatoričnem državnem zavarovanju živine, Schwab o urejenju razmerja in delokroga državnega računišča, Derschatta o uradniški pragmatiki, Jaques pa predlog zastran objektivnega postopanja v tiskovnih zadevah in odškodovanju nedolžno-obBo-jenih, Steinwender o premeni obrtnega reda in osnovi državne zadružne banke, grof Coronini je pa predlagal, da se izvoli stalni imunitetni odsek. Zbornici se je predlagala vladna predloga o eksekutivni prodaji premičnin proti gotovemu plačilu, zemljeknjižni oddelitvi zemljišč za javne ceste, o vrejenju sodišč na razširjenem Dunaju, o premeni postave za preskrbo-vanje vojaških osob za vojsko, mornarnico in deželno hrambo. Perovodja je naznanil, da so se potrdile skoro vse volitve, samo 39 se jih je izročilo legitimacijskemu odseku. — Zbornica poslancev izvolila je s 301 glasom dr. Smolko predsednikom. Izvoljenec se je burno pozdravljen zahvalil za zaupanje in izjavil nado, da bo ta le-gislativna doba, d6ba blagodejnoga dela za državo in posamične državne dele. ter se bo pri občni dobrohotnosti lahko doseglo mejsebojno sporazumljenje, in skon-čal je s trikratnim „Hoch" na cesarja, ki je vzbudil navdušeno odzivanje. Prvim podpredsednikom voljen je s 253 glasi Chlumecky, drugim pa s 208 glasi Kathrein. Izvoljena podpredsednika sta se tudi pre-srčno zahvalila. — Vlada je mej drugim predložila izjavo, da se odpovedni obrok trgovske pogodbo z Italijo za jedno leto podaljša in pa načrt zakona, da se po* daljša budgetni provizorij do junija.
Finančni minister predložil je
znnet finitnAnn nnatnvn in p»nraJlnn !«>*«
1891., kakor ga je že predložil bivši finančni minister Dunajewski. Finančni mi* nister izjavlja, da proračuna ni bilo smeti prominjati, ker je ob njega (ministra) nastopu službe že pretekel celi mesec poslovne dobe novega proračuna in se je budgetni provizorij dovolil na podlagi proračunskega načrta, že poprej predloženega. Vse še potrebne izdatke, označene v sedanjih predlogah, smatrati je dodatnimi krediti. Zato prosi finančni minister, da se prej ko prej dovoli budgetni provizorij in da bode ob budgetni debati prilika podati podrobnejših pojasnil.
Poslanec J a * o r s k i in drugi, poslanec P 1 e n e r in drugi in poslanec E n g e 1 in drugi stavijo pismene predloge, da se na prestolni govor odgovori s posebno adreso in da se v ta namen izvoli odbor 36 članov. Predlogi ti smatrajo se nujnimi in se vsprejmo brez debate. Posl. Pernerstorferin drugi predlagajo, da su odpravijo izjemne naredbe za sodnijško okrožje Dunaj-Korneuburg-Dunajsko Novo-mesto. Posl. Kraus in drugovi interpelujejo finančnega ministra, je-li pri volji zauka-zati, da se prične s predpripravami, da se uravna proskrbovanje udov in sirot civilnih državnih uradnikov. Posl. B r e n n e r in drugovi predlagajo, da se za gospodarske zadeve izvoli poseben odbor 36 članov. Posl. R i c h t e r in drugi predlagajo, da se odpravi prepoved uvaženja američanskih trt. Posl. Prade in diugovi predlagajo postavo za kolekovanje inozemskih vrednostnih papirjev. Post S c h a r s c h m i d in drugovi predlagajo postavo za disciplinarno postopanje proti nesodnim uradnikom. Posl. Kindermann in drugovi predlagajo, da se zniža eolnina na kavo in petrolej. Posl. P r o s k o v e t z in drugi interpelu-jejo ministra za deželno brambo, da se raztegne postava v preskrbovanje vojaških udov in sirot tudi na one. kojih reditelji so bili z dnem 30. aprila 1887. že umirovljeni. Post. C z e c z in drugi predlagajo premembo postave o živinski kugi. Posla-
nec Mauthner in drugi predlagajo, da so stanovanja delavcev davka prosta.
Postava glede hišnega davka ▼ predmestjih, združenih z Dunajem določuje, da ostane dosedanji davek do leta 1896. Od tega leta naprej uvede se isti davek kakor na Dunaju.
V seji dne 17. t. m. predlagali so poslanec Marchet in drugovi, da se zemljiškega davka oproste vinogradi, po trtni uši okuženi in da se davajo brezobrestna posojila občinam, oškodovanim po trtni uši.
Coronini j ev klub objavil jo naslednji program: „Prošinjeni pravim avstrijskim državnim duhom in kot privrženci obstoječih državnopravnih ustanov potezati se hočemo za to, da se spoštujejo pravice državljanov, zajamčene po osnovnih zakonih, osobito pa, da se jednakomerno ozir jemlje navse avstrijske narodnosti in tako pospešuje mirno mejsebojno življenje in vspešno skupno delovanje".
Vnanje države.
Italijanski senat obravnaval je o podaljšanju roka za napovedbo a v-strijsk o- italijanske trgovinske pogodbe. V poslanski zbornici izrazil je minister Rudini nado, da se Bpor radi dogodkov v Noworleansu ugodno reši. Poslanca Marinuzzi in Luchini odobravala sta postopanje vladino ob tem vprašanju.
Skoro vsi ruski listi bavijo se z avstrijskim preatolnim govorom. — „Graždanin" pravi, da je resnica kar govori prestolni govor o mirnem položenju v Evropi. „Novosti* povdarjajo sicer — miroljubivost cesarja Frana Josipa, toda menijo, da nameni cesarja niso soglasni z nameni njega vlad. List ta sklepa, da ni smeti pripisovati posebne važnosti miroljubivim zagotovilom, koje so vsem pre-stolnira govorom lastne, osobito pa v nemirnih časih.
namen. Ako si pa občinarji žele točnega poslovanja pri občinski upravi, skrbe naj, da pridejo prati odborniki v občinski za-stop. Seveda ni to lahko, kajti ni mogoče pri v*akem že naprej pogoditi, kakovo mu bode delovanje.
DOPISI.
Iz Dutovljaneke občine dno 9. aprila. (Izv. dop) Vzbujati začela se je priroda mati zemlja je razkrila svoje snežno-bolo odelo, približala so nam je ljuba spomlad Naravno je, da v očigled pomlajajoči se naravi molimo Boga, da nam d& boljšo letino, vsaj za vinsko kapljico, nego je bila prošla leta. Zraven tega pa gojimo iskreno željo, da se nam zopet povrnejo oni zlati časi, ko se je mnogo delalo in žrtovalo za blagor naroda. Nekako tužno nam je pri srcu, Bpominjajočim se župa-novanja g. A. Lah-a, ko je cvelo „Kme-tijsko-narodno društvo", koje sedaj spi — žali Bog! — spanje pravičnega, ko so se prebirali rasni časopisi in ko smo prepevali lepe narodne pesni.
Ali uprav tako, kakor siloviti vihar razburja morjft valovje, pričeli so se viharni dnevi v naši občini, koji so uničili mnogo koristnega in povzročili mnogo škode. Ti so dali povod, da nas je za-pustil bivši naš pevovodja g. Ferdo Lah ter nastopil novo službo v občini Veliki-repen ; ali tudi v tej občini se mu menda ne godi kaj ugodno, kajti nedavno čital sem napade na njegovo osebo, češ, da je kot občinski tajnik le nekako županovo orodje. Če je res tako, je pa Župan za vso odgovoren, ne on. Očita se mu, da je on kriv, ker za triletno dobo še niso rešeni občinski računi in da še ni razpisana nova volitev. Mi pa pravimo, da bi se dalo kaj tacega mnogim občinam očitati; naši občini n. pr. tudi, da-si imamo izvrstnega tajnika g. J. Vrabca. Tu še ni rešen račun za leti 1889. in 1890. Toda krivično je pripisovati krivdo le županu in tajniku, ampak krive sit mnogokrat druge osobo v občini, koje provzročajo županu neprilike in tajniku mnogo nepotrebnega posla. Mogoče je, da se ravno g. županu občino Velikirepen godi taka krivica, kajti on je občo spoštovana oseba,
Različne vesti.
Osobna vest. Njeg. Veličanstvo vspre-jelojo dne 16. t. m. našega poslanca g. Iv. Nabegoja v avdijenci, da se zahvali na podeljenem mu odlikovanji. Cesar vsprejel je g. poslanca prijazno rekši, da je zadovoljen z njega dosedanjim delovanjem in tudi da mu je dobro znano patrijotično mišljenje tržaških Slovencev. G. Nabergoj zagotovil je presv. cesarju, da tržaški Slovenci ostanejo nepremakljivo zvesti avstrijski zastavi. —
Izjava hrvatskih in slovenskih poslancev. Hrvatski in slovenski poslanci prijavili so v ljubljanskih dnevnikih izjavo, v kateri opravičujejo svoj pristop klubu konservativcev. Izjava povdurja posebno, da so bili ukrepi jednoglasni in da se je z obeh strani povdarjala potreba lesne zveze mej zastopniki obeh narodnosti. Priznavalo se je, da bi slovensko* hrvatski klub ugajal vroči želji narodovi. Da se ni osnoval tak klub, vzrok tiči v tem, ker bi jednaka osnova pospešila prizadevanje državnozborske levice. prisvojiti si nadvlado v naši državni polovioi in ni dvombe, da se bode več dalo doseči v velikem klubu, koji po svojih jasno izraženih načelih in svoji sestavi nudi poroštvo, da hoče lojalno podpirati opravičene naše verske, narodne in gospodarske terjatve. Toda vstopivši sloven* ski in hrvatski poslanoi ustanovili so in ohranili si bodo svojo orgauično tesno zvezo ter se nadejajo, da bode zveza ta s pomočjo kluba konservativcev vspešno in podvojeno močjo branila narodno stvar. Izjavo samo smo priobčili v zadnji številki. Klub konservativcev vsprejel je to izjavo, „poslanci naši pa so bodo ravnali dosledno in vztrajno po onih nagibih, iz kojih se je ta izjava rodila, zaupljivo obračajo se do slovenskega in hrvatskega naroda, poživljajoč, da podpirajo vsi dobro premišljene namene, na korist domovini, bodočnosti n a i i v prospe h".
O vtemeljevanju tem dalo bi se mnogo govoriti in se bode še govorilo. Le toliko rečemo danes, da je to, kar nam poslanci govore o zastopstvu v raznih odsekih, kolikor-toliko opravičeno; strah, kojega nam v obliki levičarjev vedno tta steno slikajo, nam pa nikakor ne iuiponuje ; strah ta bil je vedno cokla, ovirajoča vspešno delovanje staročeških in slovenskih poslancev.
Tržaški mestni svet. V seji dne 16. t. m. spominjal se jo župan ravnokar umrlega bivšega drž. poslanca in mestnega svetovalca Girardellija. — Predlog svetnikov Mazzorana, Panfilli in E. Ra-scovich, do se osnuje osrednja stacija za oddajanje komprimiranega zraka za indu-strijalna podjetja, izroči se posebnemu odseku. — Pokojni B o r t o l e 11 i zapustil je mestu 35.000 gl. za kako dobrodelno ustanovo. Eksekutivi se zaukaže, da se v imenu mesta pogojno izjavi dedičem. — Za izkopavanja v Barkovljah dovoli se izrodili kredit 400 gl. — Na prodlog šolskega odseka sklene se za okolico osnovati po eno novo mesto za jednega učitelja in jedno učiteljico.
Potem pride sopet na vrsto vprašanje rami osnove nove četerorazredne iole z italijanskim učnim je-cikom pri sv. Mariji Magdaleni. Svetnik dr. Sanoin se protivi taki šoli, navajajoč iste vzroke, koje je že na vel svćtnik R. Luzzatto, in stavi predlog, da se tam osnujejednorazrednica se slovenskim učnim jezikom in se za vzdrževanje te
kateremu ni smeti očitati kak umazani J šole dovoli kredit 800 gold. Svetnik dr.
<T Angeli predlaga, da se predlog šolskega odseka vsprejme brez premembe. Za pred« log Sancinov govori tudi svetnik Nadlišek. Sancinov predlog pade in se vsprejme predlog šolskega odseka. Čudno je, da sta za predlog glasovala samo svetnik Nadlišek in Sancin sam. — Po javni seji bila je tajna.
Peticijo za državni zbor radi užit-ninske linije, trebalo bode se enkrat podpisati, ker prva, predložena prejšnjemu drž. zboru ni ve£ veljavna. Predsedništvo „Edinosti" ukrene takoj, kar je potrebno.
Klasična priča. Navadno nam slikajo Mladočehe kot grozne liberalce in brezbožne?,e, kojim se je za vsako ceno izogibati. Mi smo menenje to odločno in dosledno pobijali in veseli nas, da se nam je pridružil eminentno katolišk list. — „Katolička Dalmacija",koji list piše: „ . . . došla nnm je vest, da so ne Slovenci odločili osnovati poseben klub, in da bo jim pridružijo tudi dalmatinski zastopniki. Si cer pa vstopi ta klub v obči Hohenwartov klub, koji se je le v ta namen osnoval, da osami Mladočehe. Zakaj niso ostali sami-zase in niso stopili v kakoršno koli zvezo tudi z Mludočehi? Je-li to plemenito, da dični narod češki dobi od južnih Slovanov tako m o ralno zaušnico, samo za*6, ker odločno brani svoja poznata državna prava kakor jih tudi mi Želimo braniti P"
Iz Trsta se nam piše : Slavnemu na-čelništvu južno-železniške postaje moram ▼ obraz povedati, da moj denar je toliko vreden, kakor Nemcev in Lahov. Če pa je tako, imnm tudi iste pravice. Ker sem nedavno nekaj poslal v Gorico, a naslov napravil slovenski (ne pa Gorz ali Gorizia) maščevali no se ter blago moje poslali Veliko Gorico na Hrvatskem. To znači zamudo nič manje nego 9 dni. Na vse ta ravnati so mi jo bilo z uradniki, trdečimi, da oni poznajo Gorico le na Hrvatskem/ tukaj pri nas pa lo Gorz ali Gorizia. Slavno načelništvo bi vprašal, so-li tako spoštujejo obstoječi zakoni P! Seveda z inlačneži imate lahek pose', toda z- mano no opravite nič. Posebno pa mc je zabolelo, da ini strastno nasprotuje nek uradnik, o kujem sem menil, da je veren Slovenec — seveda: poturica je hujši nego Turek. — Slovanske trgovce bi pa prosi), da se krepko potegujejo za svoje pravico; danes ali jutri ti je moramo priboriti.
Laško Cvetje. Neka gospodičina, vračajo se iz Opčin domov v Trst, popovala si je za kratek čas slovensko narodno pesen. Na „Scali santi" pa sta jo napadla a kamenjem dva — laška gospoda. To je pa res častno t	Borovski.
Slovenskih tiskovin ni po tržaških tobakarnah še vedno na prodaj. Prijatelj nnm piše, da je iskal minoli teden nekoliko menjio s slovenskim tekstom ter pia-šal v petih tobakarnah ali nikjer jih neso imeli. Enako je z dopisnicami, nakazili, cami, zalepkami itd. Nikjer jih ni dobiti razuu pri poštnem ravnateljstvu. Toba-kamar, kojega sem prašal, zakaj si jih ne mireči, rekel mi jo, da je po njih že baral, ali da mu jih niso hoteli dati. Obraćamo se do poštnega ravnateljstva s prošnjo in zahtevo, da preskrbi vsaj slovenske tobakarnarje v Trstu s slovenskimi tiskovinami. Kje je ravnopravnost, ako nam ne privoščite niti nedolžnih malih tiskovin v našem jeziku P
.Slovansko pevsko društvo" v Trstu ima pev«ke vaje v torek za gospode pevce, v petok pa za gospodičine pevkinjo.
Občni zbor „Delal. podp. društva v Trstu" bode v nedeljo dne 3. maja t. I. ob 4. uri pop. Udje in udinje društva opozarjajo ne, da pride moj drugimi točkami na dnevni red tudi prememba nekaterih točk pravil; potrebno je torej, da nti navzoči dvo tretjin članov. ODBOR.
Občni zbor pevskega društva „Adrija" V Barkovljah vršil ne je v nedeljo, dne 12. t. m. v gostilni „Pri lepih Itarkovljab". Navzočih jo bilo okoli 40 udov; politična
oblast bila je zastopana po tamošnjem po-, znanem capovili Visintini-ju.
Predsednik g. Drag. Martelanc otvorivši zborovanje povabi navzoče, da zakličejo trikratni „živio" presv. cesarju in predstavi zboru imenovanega zastopni ka V svojem govoru omenja načelno važnost ugodno rešenega rekurza proti odloku magistrata, s kojim je prepovedal veselico društva. Govornik se spominja, kako je prirejalo žo razpusčeno društvo „Ginna-stica" izlete v Barkovlje, kako je javno svirala tam tega društva godba „Garibal* dijev marš", kako se je po dotičnih udih po noči in na morju kričalo „Evviva I' Italia" itd. To se je javno dopuščalo, ni se .vršila proti temu nobena preiskava, a nam domačinom, kateri predstavljamo z drugimi okoličani vred jedro pravih trža-čanov, prepovedali so veselico na naših tleh — veselico, s katero so ni namerjala ni kak a demonstracija, pač pa je pričala o pravem patrijotičnein čutu ! — Važno je bilo v minulem letu za naše društvo, da se je udeleževala našib veselic t,u naseljena italijanska patrijotična gospoda. In ko je napravilo naše društvo v minulem letu lepo svečanost ob priliki rojstvenega dne Nj. V. cesarja, bila je imenovana italijanska gospoda mej prvimi, ki so pri tem društvo materijalno podpirali. To je pač dokaz, da uživa naše društvo spoštovanje tudi od strani domačih Italijanov. Vredno je, da se to omenja in sicer zato, ker so tržaški listi ude „Adrije* in njega (govornika) samega opisavali kot barbare, divjake itd., katere vesti so pa morali dotični listi pre-klicevati. Govornik pravi, da tržaški ia-houski listi predstavljajo ponajveč le ideje neŠtevilnih slovanskih renegatov, nebrojne kolonije italijanskih podanikov in iz druzih avstrijskih italijanskih deželA sem došlih tujcev. Kot predsednik „Adrije" je ponosen na to, da je zbrano v krogu tega društva vse, kar je v Barkovljah vestnej-šega in umnejšega. Vse domače ljudstvo čuti bo skupno z „Adrijaši", deluje in misli po geslu, katerega si je izbralo društvo : „Vse za vero, dom, cesarja!" Govor predsednika je bil vsprejet z odobravanjem.	(Kouec prih.)
Pevsko društvo „Hajdritr na Prosoku
priredi v nedeljo 19. aprila t. I. ob 4. uri pop. v društveni dvurani svoj redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo odburovo. 2. Volitev pregledovalcev računov. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Pevsko društvo „Velesila" v škednji priredi jutri ob 7. uri zvečer društveno veselico po žo objavljenem programu. Želeti je, da bo tržaški redoljubi v obilnem številu udeleže te veselice, da pokažejo simpatije svoje do dićnega tega društva. Mejsebojno občevanja pospešuje najbolj duh vzajemnosti, koii je nam tržaškim Slovencem prepotreben v izpodbujo do nadaljnega plodonosnega delovanja.
Delavski shod je jutri ob 6. uri po-poludne v gostilni „Leon d1 o r o" Via Stadion. Dnevni red: 1. Namen in korist delavskih društev. 2. Razgovarjanjo o zdiu-ženju in postopanju slovenskih delavcev. 3. Volitev izvrševalnega odbora. 4. Korist skrajšanja delavnega časa na postavnem potu. Želeti jo obilne udeležbe. Vabljeni so pa tudi vsi pravi prijatelji delavcev, kojim je res do tega, da se pospešujejo koristi tega stanu.
Sklicevatelji: Polšak M., Krečič A., Fabian J., Ceglar A., Pratter A., Kandolini J., Lisiak J.
Sežana jo ta teden zgubila jako priljubljenega gospoda, Ant. bar. Ceschi-ja, nam. koncepista in cesarskega kainornika. Žnpaiistveno načelništvo mu jo priredilo 15. t. m. slavnostni banket, katerega se je udeležilo 35 oseb. Župan, g. R. Ma-horčič, je v kratkem guvoru naslikal čednosti baronove, zasluge, ki si jih pridobil posebno za Sežano kot ustanovitelj društvu za olepšanje Sežane in gasilnemu društvu in povdarjal njega marljivost, da se je priučil slovenščini, katere je tako sposoben, da uraduje slovenski in tudi občuje s strankami. G. baron ne je na tej laskavi
napitnici zahvalil v slovenščini. Da je bil obče priljubljen, v vseh stanovih, priča to, da so mu sežanski fantje 14. t. m. zvečer napravili serenado z godbo, 15. t. m. je bil banket, in drugi dan je g. barona sprej-milo do Nabrežine več gospodov, kamor so se prišli poslovit in poklonit dostojanstveniku tudi Komeuci.
Iz Rojana nam poročajo : Pri nas so res čudne razmere. Dolgo let sem ne nam je bilo mučiti prednosmo k življenju obudili pevsko društvo s potrjenimi pravili, čigar potreba je bila očividna. Razvoj mladega a krepkega društva „Zarja" nam to dokazuje. To društvo se je že vsem Rojanča-nom omililo in s ponosom zremo sedaj na našo vrlo mladino, ki ne skrbno uri v cerkvenem in narodnem petju. Se nikoli nismo čuli tako lepega, ubranega petja v oerkvi in zunaj, nego sedaj, ko nas razveseljujejo krasni zbori vrlih „Zarjašev". Uprav vsled tega prikupilo se je društvo vsem župljanom, koji je radi podpirajo s podpornimi in darovi tako, da tudi gmotno stoji sedaj na precej trdnih nogah. To pa nekatere posebneže, ali pravo za pravo nocega posebneža v mali pristranski vasi jako jezi. In kaj menite, kdo jo to P Ta „možakar" je nek rojanski starešina, podjetnik del pri magistrntu. Ne da bi drugim faranom kot starešina bil v vzgled, ali jim vsaj sledil, rogovili ta možak proti društvu „Zarja", kuje vendar goji cerkveno petje v onej cerkvi, kjer on starašini ter je dru gim v ponos. Ta velecenjeni starešina je namreč malo dni pred veselico pevskega društva v hotelu „Europa", na javnem trgu očitno sramotil mlado deklico in jej zabavljal, ker je radovoljno se potrudila ter sodelovala kot povkinja v mešanem zboru „Ave Marija", katerega se je pevski zbor v prvi vrsti navadil z namenom, da ne enako vzvišeno in melodijozno petje uvede v rojansko hišo božjo. Pač malo olike kaže možak, ki nedolžno dekletce na javnem trgu nadleguje zato, ker se uči cerkvenega petja; cerkev se mora tudi „po* našati" s takim starešino, ki tako „skrbi" za lepo petje v cerkvi, po njem opravljeni. Ako ima gospod starešina kako svojo la bonsko jezico nad društvom, naj bi postopal direktno proti društvenemu odboru, ne pa se razkoračil nad nedolžno deklico, ki gotovo nema krivde, da društvo obstoji ter tako močno udara v občutljive živce gospoda „slovenskega" starešine. Prosimo torej tega gospoda, ako društvo s svojim slovenskim petjem res žali njegovo pristno „italijansko uho", naj bi so obrnil kam drugam ter so ne niuešil dalje po javnih trgih zabavljicami, kajti društveni odbor mu sicer drugači posveti. Rojanskim faranom pa priporočam, da odpravijo enacega starešino, ter si izvole moža njih mišljenja
in čutstev.	Član
pevskega društva „Zarja" v imenu mnogih.
Iz Poreča se nam piše: Šel sem v neko tukajšnjo prodajalnico kupit bombaža za plesti nogovice. Zahteval som seveda slovenski, kar dotičnomu trgovcu očividno ni bilo po volji. Povpraša mo, od kodi sem doma. Odgovorim mu: iz Trsta. No, to gaje razjezilo. Vskliknivši : Kaj v Trstu ne govorite italijanski P! — zapodi me iz štacunc. Letal je celo okoli pripovedovat o ti moji „drznosti". To se mi je prigodilo v trgovini gosp. Žuljana. Rojakom našim priporočam, da bi zahajali v tej sosednjo trgovino, kuje gospodar je naš mož. Tu dobe izvestno istotako dobro blago, kakor kjo drugje.
Deželna raztava v Pragi. Razstavo to otvori dne 15. p. m. nadvojvoda Karo) L u d o v i k. Tudi cesar je obljubil, da gotovo obišče razstavo.
2 gld. 76 kr. doposlal je nekdo našemu uredništvu, ne da bi povedal v kateri nainon. Dotičnika prosimo, da nam takoj prijavi, komu nam je izročiti ta denar.
Zahvala.
Podpisani izreka svojo iskreno zahvalo častitemu državnemu in deželnemu poslancu, gospodu Ivanu Nabergoju za 10 gld., v namen društvene zastavo podarjenih.
Na Prošeku, 15. aprila 1891. Odbor pevskega društva „Hajdrih".
Listnica uredništva.
Družbi pri .Novem Sv«»tu*: Urala Viim n* poslani listnici, koju nam Kvedoči da nam dobro hoč<;to Izjavi smo natisnili, kur ho dot čniki odločno zahtevali; odgovornosti pit nn sprejmemo nikako in naj morebitni nasledki sadert*jo I • one, kojim sti bili ti Izjavi — kakor pravite — le za-vruten manever Sicer se pn v Trstu istotuko sodi, kakor pri Vas. Gospodje bodo občutili, in morda obžalovali, da Hit so nepromišljeno podali na tu k opolsla tla. Mišljenje in čjtstvovanjo naše je pa menda dovolj jasno iz pisave lista našega
Razpis učiteljske službe.
Na slovenski osnovni šoli (ll'UŽbe
sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakoba V Trstu so razpisuje
IV. učiteljsko mesto
z letno plačo pet sto (HOD) goldinarjev.
Službo jo miHtopiti v začetku bodočega šolskega letu.
Nekolekovan* prošnjo s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo do 1. majilika t. 1. društvenomu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 10. aprila 1801.
Zakup lova (j»ge) kntastrnlne občine Dolenja vas pri Senožečah /a dobo pet let. t. j. od 1. junija 181)1 do 31. maja I8|)6t se bouo vršil potom javne dražbe dne
28. aprila 1891 oh!) uri dopoldne
v občinski pisarnici v Senožečah.
Iv tej vabi se uljudno gospode lovce.
Oskrbništvo občine Dolenjavns
15. a pri Is 1801. ' 2-2
K6tranove sladčice
katere izdeluje lokarniftar
PRENDINI v Trstu
Telefon Št. 834.	24-30
Velika poraba ki jo dandanett v navadi rabiti kotranove izdelki* prepričala me je, da Hom /aro! sam izdelovati i/, pristnega kotranovega, izvlečka iz Norvedčkega izvrstno sladčico podobne onim, ki dohajajo iz inozemstvu
Te sladčieo imajo isto mod kakor kAtra-nova voda in glavieo (Kapsulo), lužj- ho, pro/.ivajo in prebavijo ter se prodajojo po prav idzkej ceni. l)n so ogne ponarejanju |fna onej plati vdobljeno ime izdetovatelja Prendiiiija in na drugoj besedo Catrame. aV Trst u se prodajojo v lokarnici Pveudiiii v Akatljicah po 40 kr., prodajojo hu tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah, j
5 10 goldinarjev
na dan gotovega zatduž a brez kapitala in risiko za vsacega. kdor so lioi'e baviti s prodajanjem postavno dovoljenih »raček in državnih papirjev. 1'onudbe pošiljajo naj so pod „T^OSK- na : An-noncen-Expmlitinn von J. Danneberg, Wien, I. Kumpfgasse.	5-10
Znaten postransk zaslužek,
koji se vedno vokSa in več let traja, dobe pripravne iu zanesljive osobe, katerih prošnje iivljenjo pa mora biti nenniadeževano in ki ho v vedni dotiki » občinstvom, hodtižoni Mandarini in podčautuiki imajo prodiMiKt. Povprašuje ■e pod „G. S. 1891." Graz, postlagenul. 17—25
Vozni listi in tovorni linti v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 1*2—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Občna deželna razstava
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791. v Pragi
pod pokroviteljstvom
Njeg. c. in kr. Veličanstva cesarja, Frančiška Josipa I.
Od 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Ved n, umetnost, obrt, zemljedelstvo, slovesnosti, začasne razstave sveteč vodomet, shodi, loterija itd.	3—10
Cesarjevič Rudolfova vilenica v Divači
bode V nedelja 3. maja t. 1. ob 4*30 popoldne svečano razsvetljena. Ob tej priložnosti bode v vilenici izborna godba igrala vesele poskočnice. K obilnej udeležbi vabi
Gospodarski svit v Divači.
VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI
TRST-KEKA IN NAZAJ
POVODOM SLOVESNOSTI
MATERE BOŽJE MILOSTI
pri koji slovesnosti se bode praznovalo Seststoletjo, odkar so je preselila na Trsat Sveta hiša.
Red obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vseh župnijah in občinah. l)ne 9. maja zjutraj o J ide poseben železniški vlak Vozno cene so naslodnjo II. raz rod tja in nazaj gobi. « — III. razred tja in nazaj gold. 4 za osebo. Z lleke povrne se vlak dne 10. maja zvečer.
Z zgornjo vožno ceno plarann je tudi knjižica, obBezajoČa pojasnila v slovesnosti. kakor tudi knjižica: Kratke vesti o svetišču. Obe knjižici izdajo se v treh jezikih ; vsakdo si torej lahko izbero.
Kdor želi podpisom izjaviti, de se udeleži izleta, oglasiti se more v vBaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradih.
V T r s t u pa se je priglasiti pri mojnarodni agonciji Carlo Pirelli, Via Arsenale Štev. 2.
Opaska: Razumo so, da s« povrne uplačan denar brez obotavljanja oko ne bi bilo izleta radi propičlega števila priglašenih.	8-8
Sve strojeve z;i gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, min-tililice strojeve za vueitbu lokoniobile, triere, mlinove za čiSćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hitekselove strojeve za rezanje krme, mlinove za drobim melju, Btrojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za EklSPS®^'?- Y0('e' brojeve za tiskanje grozdju i vinsko tiskalnice jSI^S^SK.-?'? tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, stro-jevo za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke zn posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr terstrasse k>r. T8.
Bugutd i!n-r.•• vitlih, ml 1J4 stranica, cieniko u njemačom, talijanskom i slavonskom jeziku anljtr s • na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati ćo so posvud.
mpostrsiin
Plemićem, visokim osobam, vlastnikom kuća i posjeda, činovnikom, štabnim častnikom, umirovljenikom, nadalje za rente, zapise, uložke, baštinstva i uživanje prihoda točno i brzo od for. 10(K) dalje sve do najviše svote,	84_25
Za uložene vriednostne papire do 85°0.
Pobliže viesti iz prijaznosti kod višeg nadzornika J. Kleina, Beč II. Ob. Donaustrasse 59.
Tejnost zggamčena!
6 prav dobrih
francoskih sodov
od 14 do 18 liti.
je na prodaj po niski ceni v Št. Vidu pri V i p a v i. Upraša se pismeno pri Ivanu Božiču v Poddragi. i-a
Dežnike in solnčnike
jednostavne do najelegantnejših i/, solidnega blaga, skrbno izdelane v največjej izberi jn po čudovito nizkih cenah priporoča
v LJubljani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov.
Preobleke In poprave se dobro in po ceni izvrle.
Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetja.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago.
2-9
»
2 gl. 65 kr.
Najfinejša žepna ura!!
ZASTONJ
dobi vsak naročnik š<> jako fino
verižico	«-2
•Tedna največjih švicarskih tvornic za ure ustavil« je vplačevanja ter mi ju izročita raz-prodajenje ostale velikansko zaloge teh ur za samo ceno, kojo stan«* delo.
2 gld. 65 kr.
stane samo delo tuke ure ! toruj jo to prilika, ki se redko kedaj ponudi, ako	tako uro, ki
je trikrat toliko vredna! "Tp® prepustim vsa-kenii za neznaten denar
2 65 kr.
In posole kot preselit priložim lino verižico zastonj ! Požurito se, dokler jih je so kuj ! Razpošilja se po poštnem povzetji. Naroča se lehko /. dopisnico!	6 — 1
Prva in največja zaloga ur
(Tvrd k a Carl 1'idlaok)
Dunaj, li/2 Novaragasse 43.
Krasno uzorke na privatne naručitelje 20—18	badava i franco.
Jofite navidjene knjige uzoraka za krojače nefrnnkirnno i uz uložak od 20 for., koji će se nakon ovršeno naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peru v ion i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari zn c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrč; sukno zr» biljard i igračje stolove, loden i ttepromočne lovačke kapnte, tvari koje se pere
Plaid za putnik« od 4 - 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene snknene tvari nipošto jeftine cnnje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Brnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. II mojem stalnom skladištu u vriednosti od »/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j^-st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava alieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanak«, te su u takovih slučajevih odrezui uzoraka od komada, nipošto od ostanak«; nakane takovog postupanja jeau bjelodane. — Odresci, koji ae nedopada]u, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod narućbe treba navesti boju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko ponzetje preko 10 for. fr mko. lu-24
Dopisuje u njemačkom, inad.jurskimi, češkom, poljskom, (talijanskom i frannezkom jeziku.
Zaloga pohištva
8 18
odlikovan na občni razstavi v Parizu I. 1889. IZVANREDNA PRILIKA
nakupiti ai pohištva prvo vrate po najnovojiili dunajskih vzorcih, v vitkem obziru po jako znižanih cenah in proti jamstvu.
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
Katalogi dajajo ao na zahtevanje brezplačno. Po&iljatve carine proate.
Fran Iv. Kvizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rurounski dvorni oddajatelj. ^
Prvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke/
Odlikovan z 12 niedaljemi, 6 častnimi diplomi in priznanji-
KVVIZDIN c- kr. priv. fluid proti kostobolu
voda as n vmivanje konj. ltabi HO že 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov in vojaSčine za okrepcanje pred hudimi naperi in zopetno okrepč*n]e po naporih ; vsposoblja konja /a posebna dela pri vežbanju konj (Training). steklenica ntane 1 tfld. IO nov. "M
Kwizde rudeči biister i lonček 2 #1. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50.	Kwizde kresoiin balzam 1 škntlj. «1. 1.10.
	Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1.
Kwizde kopitno lepiio 1 svalk 80 kr.	Kvvizde milo za sedlo 1 Akar.lj. gld. i.
Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr.	Kvvizde pralno milo za domače žival k gld. 1.60. 80 kr. 40 kr.
Kwizde kopitni vaselim 1 pusica gl. 1.25.	Kvvlzrie deslnf prašek »»b. gl. 1.40. 2.40.
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dau razpošilja glavna zaloga K r e i s a p o t h e k e Komeuburg pri DUNAJU.
Lastnik pol. druži.-

Iidajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiakarna Oolinc v Trntu