IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 58 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX, december 2016, str. 59 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/IX december 2016 IRDO MOZAIK Intervju Jana Petkov- šek Štakul Str. 17 »Družbena odgovornost podjetij je cim bolj celovita in cim bolj sistematicna vpetost podjetja v okolje, v katerem deluje.« Str. 5 Znani so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost HORUS 2016 Nagrajenci Horus 2016 Str. 24 Evropski pakt za mlade Ce tudi v vašem podjetju, organi-zaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas va-bimo, da se nam pridružite. Str. 29 Model M Slovenija Projekt, ki je vec kot projekt. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Foto na naslovnici: Yucel Tellici, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 5 Horus 2016 17 IRDO intervju — Jana Petkov- šek Štakul 21 Mladi, podjetništvo in DO 24 Evropski pakt za mlade 27 Mladi — sodelovanja ZDA in Slovenija 29 Model M Slovenija 32 Intervju — Saša Lavric, direk- torica Inkubatorja Savinjske regije 34 Potrjen poklicni standard mladinski delavec/delavka 36 Rastimo skupaj tudi v 2017 37 DO v Sloveniji 39 DO v Evropi in po svetu 42 Dogodki in konference 48 Razpisi in priložnosti V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. »Pri družbeni odgovornosti je tako, da se moramo zavedati svojih vlivov, ki jih ima-mo na okolje in družbo, kjer delujemo in živimo. Pri tem so pomembni vsi deležni-ki, torej vsi, s katerimi prihajamo v stik, saj nanje vplivamo zavedno ali nezave-dno, oni pa seveda na nas. Torej, vsi smo soodvisni, pa ce si to želi-mo ali ne. Pri organizaciji letošnje prire-ditve smo z enim izmed poslovnih part-nerjev govorili tudi o nagradah. Ko smo povedali, da bomo v dvorano nosili kam-ne, so bili preseneceni. »A kamne boste podelili na takšni prireditvi?« Da, kamne. Umetniška dela Marike in Marka Pogacni-ka. Dela, ki povezujejo cloveka z naravo, z zemljo in nebom in cloveka s samim sabo in drugimi. Kakor komu to uspeva, vsak seveda to pocne na svoj nacin. Ti kamni so v osmih letih podeljevanja na-grade Horus postali pomembno sporocilo svetu. Potreben je biti trden kot kamen, nežen kot rožica, spoštljiv do vsega, s cimer sobivamo in tudi do samih sebe. Samo tako nam bo vsem bolje. In da, ka-men nam veliko pove. O okolju, v kate-rem živimo, predvsem pa o nas. In cas je, da mu prisluhnemo. Ce bomo dovolj cu-jecni, bomo morda izvedeli za recept, kako naj ohranimo sebe in naravo, ter uredimo medosebne odnose, da bomo preživeli. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri uresnicitvi te na-grade. Zlasti pa vsem ocenjevalcem in podpornim partnerjem, prijaviteljem na razpis, sofinancerjem, soizvajalcem pri-reditve in vsem, ki mislite na nas, na na-grado Horus in na to, da moramo narediti vse, da bo ta svet še lepši, kot je. Hvala vsem, ki mislite na sedanjo in prihodnje generacije in v tem duhu soustvarjate naš vsak dan,« se je zahvalila mag. Anita Hrast v Zborniku finalistov Horus 2016. Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Nagrajenci HORUS 2016 so: AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, IDentiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o.. Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o., Contall d.o.o, Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Jurcek Nowakk, dr. Danica Purg, dr. Tanja Bagar ter John Doma, Kanada. Horus 2016 str. 5 Jana Petkovšek Štakul je aktivna na številnih podrocjih razvoja dru-žbene odgovornosti, o kateri redno objavlja prispevke ter tako ustvarja razumevanje in krepi zavedanje za vec družbene odgovor-nosti v Sloveniji. IRDO intervju str.17 Model M Slovenija str. 29 V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposli-lo od 50 do 70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Šte-vilo udeležencev je omejeno (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Finte ni. Je samo spoštovanje so-ljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v cloveku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Sreca je, v majhnih stvareh, v toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh. Naj bo leto 2017 strpno, mirno in ljubece… Vam želimo sodelavke in sodelavci Inštituta IRDO Znani so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2016 V petek, 9. decembra, je v Viteški dvorani mariborskega gradu potekala podelitev priznanj in nagrad za slovensko nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS 2016. Nagrajenci HORUS 2016 so: AJPES - Agencija Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve, IDentiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o.. Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o., Contall d.o.o, Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Jurcek Nowakk, dr. Danica Purg, dr. Tanja Bagar ter John Doma, Kanada. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, sta v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, danes opoldne v Viteški dvorani mariborskega gradu v Mariboru, razglasila prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2016. »Podobno kot vizionarska podjetja, najbolj uspešna na svetu stoletje dol-go, dokazujejo tudi prejemniki nagrad in priznanj HORUS, da se družbena odgovornost izplaca tudi na kratek, predvsem pa na dolgi rok,« je ob po-delitvi letošnjih nagrad povedal predsednik organizacijskega odbora Ho-rus in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Med finaliste nagrade HORUS 2016 so se uvrstila vsa podjetja, ki so dose-gla vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. Zmagovalci razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016 v posa-meznih kategorijah, po izboru ocenjevalne komisije (2. krog ocenjevanja), so naslednji: Nagrada Horus 2016 za strateško celovitost pravne osebe: kategorija zavo-di in druge organizacije: AJPES - Agencija Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve, kategorija mikro podjetja: IDentiks karticni sistemi d.o.o., kategorija majhna podjetja: Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., kategorija srednje velika podjetja: SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o.. Priznanje PRESS: Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.. Priznanje za PROJEKT: ka-tegorija mikro podjetja: Contall d.o.o, kategorija velika podjetja: Lidl Slo-venija d.o.o. k.d.. Za posebno priznanje se je na predlog javnosti in soor-ganizatorjev projekta potegovalo vec kandidatov v vec podkategorijah. Posebna priznanja v kategoriji splošno prejmejo: Jurcek Nowakk, dr. Danica Purg, dr. Tanja Bagar. Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v za-mejstvu oz. po svetu: John Doma, Kanada. Ocenjevalna komisija se je odlocila, da na predlog Marka Pogacnika, av-torja kipcev za nagrade Horus, in Anite Hrast, za posebne zasluge pri na- stanku in razvoju te nagrade ter dolgoletnem družbeno odgovornem delu letos prvic podeli Platinasto nagrado Horus 2016 in sicer zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju. Clani ocenjevalne komisije so se za to odlocili brez vednosti zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja o prejetju te nagrade, ki je bil v tem primeru izlocen iz procesa odlocitve za nagrado, ki jo prejme. Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, ocenjevalo je 32 ocenjevalcev, ki so bili razdeljeni v vec podskupin. Clani ocenjevalne komisije so bili ime-novani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovnih organizacij. Delo je potekalo od oktobra do decembra, pri ocenjevanju je bil poudarek dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju družbenih ucinkov. Vprašalniki in ocenjevanje je bilo, kot vsako leto doslej, povezano z merjenjem družbe-nih ucinkov podjetij ter standardom za družbeno odgovornost ISO26000. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2016 v 1. krogu so bili: Matej Mušic, dr. Mirjam Dular, Jože Gornik, dr. Drago Kos, mag. Vesna Lešnik Štefotic, mag. Dejvi Ružic, Viviana Žorž, Sonja Klopcic, Saša Kek, Tatjana Šeneker, Simona Pekolj, Angelca Ademovic, Breda Vodopija, Alenka Zele-nic, Jose Morales, Marko Kiauta. Clani ocenjevalne komisije nagrade Ho-rus 2016 v 2. krogu ocenjevanja, katerih naloga je bila izbor nagrajencev in prejemnikov posebnih priznanj, so bili: Blažka Kramar, Vera Aljancic Falež, mag. Janko Burgar, Karidia Toure Zagrajšek, Jože Smole, Tatjana Fink, mag. Alenka Marovt, Vinko Nedelko, mag. Liljana Drevenšek, mag. Natalie C. Postružnik, mag. Aleksandra Podgornik, Jasmina Vidmar, dr. Zvone Žigon, ddr. Matjaž Mulej, Marjetka Kastner, mag., dr. Aleksandra Pivec. Predsedniki/ce posameznih komisij so bili prvo imenovani clani v posamezni skupini. Predsednica 1. kroga ocenjevanja je bila dr. Mirjam Dular, predsednik 2. kroga ocenjevanja je bil dr. Zvone Žigon. Predsednik celotne ocenjevalne komisije v obeh krogih je bil Jože Smole. Inštitutu IRDO in PRSS so se kot podporni clani projekta pridružile še na-slednje organizacije: Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Druš-tvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko zdru-ženje ZN za trajnostni razvoj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbor-nica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager in drugi. Pro-jekt letos sofinancirajo prijavitelji ter Urad Vlade RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu, Urad RS za mladino in Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS je vodilna slovenska nagrada s podrocja uravnotežene in inovativne družbene odgovornosti. Organizatorji vabijo slovenska podjetja in zavode ter posameznike, da predstavijo svoje družbeno odgovorno delo in se že spomladi 2017 prija-vijo na tekmovanje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2017. Letošnji zbornik o nagradi Horus je objavljen na zgošcenki in brezplacno dosegljiv na spletni strani nagrade Horus – www.horus.si. Koncno poroci- lo ocenjevalne komisije Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HO-RUS 2016, z vsemi obrazložitvami, je objavljeno na spletni strani http://www.horus.si/zbornik-2016/. Na tej povezavi je objavljen tudi podroben opis nagrad. Kmalu po prireditvi, bo na spletni strani www.horus.si objav-ljena še fotogalerija s prireditve. Iskrene cestitke vsem nagrajencem in finalistom Slovenske na-grade za družbeno odgovornost Horus 2016! Avtor vseh fotografij na tej in naslednjih straneh s podelitve nagrad HO-RUS 2016 je Gregor Salobir. Kategorija zavodi in druge organizacije AJPES -Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve65,67 % vseh možnih tock (1.188 od 1.809 tock) AJPES ima odlicno razdelan informacijski sistem in daje velik poudarek zadovoljevanju potreb uporabnikov storitev. Ankete so pokazale, da je le 1% uporabnikov nezadovoljen z njihovimi stori-tvami, kar je vec kot odlicno. Pohvalno je, da je tudi institucija javnega prava in proracunski upo-rabnik pristopil k resnejši izvedbi družbeno odgo-vornih praks. Izobraževanja za in usposabljanja zaposlenih o etiki, integriteti so pomemben del njihove družbene odgovornosti, prav tako zdravje na delovnem mestu, okoljski cilji in trajnostna naravnanost. AJPES prepoznava okolje v vsej svo-ji razsežnosti vkljucno z digitalnim okoljem in na-menja temu veliko pozornosti ter sredstev. Viden je izredno dober odnos do zaposlenih in do upo-rabnikov storitev. Iskrene cestitke! Kategorija mikro podjetja IDentiks karticni sistemi d.o.o. 65,67 % vseh možnih tock (1.188 od 1.809 tock) Izjemno pohvalno je, da se tudi mikro podjetja, za katere bi sklepali, da se v glavnem ukvarjajo s "preživetjem" na trgu, intenzivno in tvorno po-svecajo podrocju družbene odgovornosti. Vod-stvo podjetja zelo dobro prepoznava družbeno odgovornost in jo kot nujno komponento uspe-šno širi med zaposlene. Vkljucena je med vredno-te podjetja. Promocija družbene odgovornosti preko vkljucevanja v razlicne dogodke, konferen-ce in združenja je zato eno izmed njihovih po-membnih del. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Nagrajenci Horus 2016 NAGRADA HORUS 2016 ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE Na spletni strani Ajpes so zapisali, da je nagrada Horus potrditev, da delajo dobro, skladno z okoljskimi cilji in trajnostno naravnanostjo, v dobrobit širše družbe. »DO je pomembno vpeljati na mnogih podro-cjih – v odnosu do zaposlenih, kupcev in doba-viteljev, skupnosti, okolja ipd,« je lani ob preje-mu nagrade Horus povedal Jure Triller, direk-tor podjetja in to DO vsako leto nadgrajujejo. Tako so že drugic prejeli nagrado Horus v kate-goriji mikro podjetja. Kategorija majhna podjetja Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. 77,61 % vseh možnih tock (1.404 od 1.809 tock) Podjetje ima družbeno odgovornost globoko zasi-drano v svojo organizacijsko kulturo, kar potrjuje tudi dolgoletna tradicija razvoja družbene odgo-vornosti tega podjetja. Pohvalno je povezovanje z drugimi podjetji v ožjem in širšem okolju in po-nudba ugodnejših storitev skozi to sodelovanje (korišcenje ugodnosti pri drugih ponudnikih z identifikacijsko kartico). Med pomembnejšimi aktivnostmi podjetja so še lokalno in širše ozave-šcanje o zmanjševanju okoljskega vpliva, promo-cija dobre poslovne prakse, ki prica o družbeno odgovornem delovanju podjetja, družbeni in po-slovni zgled podjetja ter sinergijska vkljucenost v lokalno skupnost. Iskrene cestitke! Kategorija srednje velika podjetja SNAGA, družba za ravnanje z odpad-ki in druge komunalne storitve, d.o.o. 85,79 % vseh možnih tock (1.552 od 1.809 tock) Podjetje SNAGA je jasno pokazalo, da razume dru-žbeno odgovornost in da tako tudi posluje. Sledi trendom EU (krožno gospodarstvo), komunicira z razlicnimi javnostmi in skrbi za dobrobit svojih za-poslenih. Ima zelo privlacno in pregledno oblikovan kodeks delovanja ter izvaja veliko aktivnosti, ki ko-ristijo uporabnikom in skupnosti. Podjetje ima od-licno izdelano strategijo družbene odgovornosti in aktivnosti, povezane s tem. S podrocja družbene odgovornosti se usposabljajo vodilni in tudi drugi zaposleni ter skrbijo za prenos znanja na vse zapo-slene na vseh podrocjih. Velik poudarek dajejo clo-vekovim pravicam in zaposlenim ter predvsem skr-bi za okolje. Uveden imajo poseben e-naslov, ko-deks, itd., kar kaže na razvoj podjetja na tem po-drocju. Sodelujejo tudi v razlicnih projektih (npr. KOC Eko profili), kar daje dodatno spodbudo za družbeno odgovorno ravnanje. Za številne družbe-no odgovorne aktivnosti podjetju iskreno cestita-mo! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 NAGRADA HORUS 2016 ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE »Ceprav smo zmagovalec nagrade Horus postali že cetrtic, nam ne pomeni nic manj kot prvic. Celo vec: z njo sprejemamo še vecjo odgovornost, da družbeno odgovornost razvijamo, z njo rastemo ter zanjo nav-dušimo tudi druge,« pravi Dragi Dervaric, direktor podjetja Saubermacher Komunala Murska Sobota. Snaga je v kategoriji srednje velika podjetja sodelovala drugic in presegla lansko uvrstitev med finaliste, saj so letos dobitniki nagrade. PRIZNANJE PRESS Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. 92,18 % vseh možnih tock (271 od 294 tock) Podjetje ima razvito celovito in inovativno komu-nikacijsko strategijo na podrocju družbene odgo-vornosti, ki je obenem vgrajena v strateške cilje podjetja kot njen sestavni del, je del poslovnega nacrta podjetja, letnega poslovnega porocila ter ima merljive rezultate in ucinke tako za podjetje samo kot tudi za okolje in deležnike podjetja. Ti se kažejo na eni strani v izboljšani informiranosti o družbeni odgovornosti podjetja, na drugi pa v vecji povezanosti in skladnosti ciljev organizacije s potrebami lokalnega okolja in cilji njegovega razvoja. Še posebej je potrebno pohvaliti inova-tivnost podjetja na podrocju komuniciranja o družbeni odgovornosti. Potrditev za slednje je podjetje prejelo s podelitvijo bronastega prizna-nja Inovacije Posavja 2016 za Inovativno informi-ranje in ozavešcanje uporabnikov Komunale Bre-žice, kar nedvomno prica o uspešnosti podjetja pri negovanju odnosov z deležniki in javnostjo. Pohvalna je komunikacija z deležniki v okolju - ki so tudi njihove stranke. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Na fotografiji spodaj: Priznanje Press (priznanje za objave v medijih o DOP, podeljeno v sodelovanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.) je kot prvic letos prejelo Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. Priznanje Press in vrednostni bon za 500 EUR sta podelila direktorja podjetja Press Clipping, Tatjana Novak in Boštjan Vilcnik. Kategorija mikro podjetja Contall d.o.o. 88,89 % vseh možnih tock (752 od 846 tock) Podjetje Contall d.o.o. skupaj s partnerjem, Fundacijo Vrabcek upanja, od leta 2009 izvaja projekt "Fundacija Vrabcek upanja, fundacija za Oddelek za invalidno mla-dino in rehabilitacijo Stara Gora", v okviru katerega so bili nabavljeni potrebna medicinska oprema in pripo-mocki ter izvedena usposabljanja zaposlenih; preostali del zbranih sredstev, teh je približno 200.000 EUR, pa bo namenjenih za opremo novega rehabilitacijskega centra za otroke z najtežjimi motnjami v razvoju, ki so posledi-ca cerebralne paralize, ter za rehabilitacijo odraslih, ki se na oddelku zdravijo po zakljucenem akutnem zdrav-ljenju v bolnišnici. Partnerja sta od leta 2009, ko je pro-jekt zaživel, izvedla vrsto družbeno odgovornih akcij in pobud, poudarek na njunem delovanju pa je v izgrajeva-nju zavesti po družbeno odgovornem ravnanju tako obeh partnerskih organizacij kot njunih zaposlenih, po-slovnih partnerjev, lokalne skupnosti, predšolskih usta-nov, dobaviteljev, sponzorjev in donatorjev, vse s ciljem nuditi primerne pogoje zdravljenja pacientom na Oddel-ku za rehabilitacijo invalidne mladine ter obenem ozave-šcati javnost in deležnike o potrebah oddelka in spreje-manju drugacnosti. Izjemen humanitarni projekt, ki tra-ja že dolgo. Le tako naprej in iskrene cestitke! Kategorija velika podjetja Lidl Slovenija d.o.o. k.d. s prijavo za projekt Sponzorstvo z navdihom 68,20 % vseh možnih tock (577 od 846 tock) Pri prijavljenem projektu Lidl Slovenija d.o.o. k.d. je po-hvalno predvsem spodbujanje mladih invalidov (kot tudi njihovih družin in okolice), da si s krepitvijo raznih aktiv-nosti povecajo možnosti za zaposlitev. Ozavešcanje šir-še družbe, ki so jo dosegli z navdihom mladih invalidov pripomore k optimizmu v družbi in k še vecjemu vkljuce-vanju ranljivih skupin v skupnost. Podjetje je potrebno pohvaliti predvsem zaradi tega, ker se je samo najprej soocilo z dilemo, ali priskociti na pomoc invalidom in jih tako izpostaviti, in potem sprejelo pravo odlocitev. S projektom so se v Sloveniji res premikale meje in se spreminjalo javno mnenje o invalidih, kar dokazujejo številne medijske objave v tem letu. Še posebej moramo pohvaliti vzgled, ki ga daje akcija tudi za vse nas: ni omejitev, zmoremo. "Stranski" ucinek celotnega projek-te je dejstvo, da je ta spodbudil organizacijo, da tudi svoje prostore bolj prilagodi invalidom. To je zelo drzna in prebojna zgodba, zaznan velik napredek pri spreje-manju invalidov v družbi ter odlicno in odlocno ter jasno komuniciranje. Vidna je izjemna aktivacija razlicnih de-ležnikov v projektu (zaposleni, javnost, mediji, aktivno-sti…) in toliko pripadnosti projektu, da si clovek želi, da bi bil zraven. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 PRIZNANJE ZA PROJEKT Gregor Kosi, generalni direkor Lidl Slovenija d.o.o.k.d., Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in Valentin Bufolin, vodja marketinga. Za priznanja za Projekt so se v tej kategoriji uvrsti-li med finaliste v kategoriji mikro podjetja podjetji BNI Adria d.o.o. (levo) in Contall d.o.o. Priznanje za PROJEKT je prejelo podjetje Contall d.o.o . (desno) Jurcek Nowakk 90,38 % vseh možnih tock (263 od 291 tock) S svojim širokim spektrom delovanja in aktivnosti, ki so vecinoma prostovoljne narave in izražajo veliko mero cuta za socloveka in za odgovornost do pomoci šibkej-šim in ranljivejšim skupinam, si Jurcek Nowakk prav go-tovo zasluži posebno pohvalo in cast. Poleg tega njego-ve dejavnosti v veliki meri zaobjemajo osebe s posebni-mi potrebami in prizadevanja tako za njihovo osebno rast kot za njihovo uveljavljanje v družbi, po drugi strani pa tudi za povecevanje razumevanja družbe za tako ran-ljivo skupino. Pri odlocitvi za dodelitev najvišje ocene je bila odlocilna kandidatova vsestranskost in prostovolj-stvo. Iskrene cestitke! dr. Tanja Bagar 84,54 % vseh možnih tock (246 od 291 tock) Dr. Tanja Bagar je po opisu predlagatelja sodec, izjemno uspešna, predana in zavzeta mlada znanstvenica, ki svo-je strokovno in znanstveno polje znanja razširja v polje družbeno odgovorne in socutne smeri, s katero želi po- magati in prispevati razlicnim posameznikom in skupi-nam, ki jim je njena strokovna usposobljenost, skupaj z visoko mero empatije in želje po sodelovanju, v drago-ceno pomoc. Navdušuje pionirsko poslanstvo dr. Bagar-jeve pri uveljavljanju alternativnega nacina zdravljenja, pa tudi njena odprtost in pripravljenost za pomoc in kljubovanje zbirokratiziranemu sistemu. Iskrene cestit-ke! dr. Danica Purg 89,69 % vseh možnih tock (261 od 291 tock) Dr. Danica Purg s strokovnim udejstvovanjem ter aktiv-nostmi, usmerjenimi v družbeno dobro, izraža veliko družbeno odgovornost, ki je usmerjena v razlicna polja ciljnih skupin in dejavnosti - od izobraževanja, do kultu-re. Prav gotovo z vsem tem mocno vpliva in pušca zna-ten pecat v smislu družbenega dobra tako znotraj meja Slovenije, kakor tudi širše po Evropi in v svetu. Številne castne funkcije, priznanja.. so plod prizadevanja osebe, ki je kariero posvetila pridobivanju in povezovanju znanj. Svojo držo in pozicijo je obdržala v vseh politikah vodenja Slovenije. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 POSEBNA PRIZNANJA Na fotografiji spodaj: dr. Tanja Bagar in Jurcek Novakk. John Doma (Kanada) 87,13 % vseh možnih tock (352 od 404 tock) Gospod Doma s svojim delovanjem in aktivnost-mi posega na vsa podrocja, s katerimi lahko vpli-va ali angažira slovensko narodno skupnost v Kanadi. Njegove aktivnosti so usmerjene v kon-kretne cilje in vanje vlaga veliko vec napora, kot to zahtevajo njegove obveznosti in zadolžitve. V vseh njegovih dejanjih sta vidna izjemna energi-ja in cut za pomoc Slovencem v Kanadi ter prav tako Slovencem iz maticne domovine, ki potre-bujejo pomoc pri vstopu na Kanadski trg. Njego-vo delo prica o njegovi vsestranski angažiranosti in vpetosti v povezovanje njegovih dveh domo-vin, o njem pricajo tudi številni iz slovenske skupnosti v Torontu in širše, njegova dejavnost pa je znana tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. g. Doma je za slovensko skupnost žrtvoval ne le ogromno svojega casa, ampak tu-di premoženja in organizacijskega dela, zato si zasluži posebno priznanje za svoje podjetniške in castne konzulske aktivnosti, s katerimi pušca viden pecat. Iskrene cestitke za vašo plemenitost, g. Doma! dr. Jure Leskovec (ZDA) 82,18 % vseh možnih tock (332 od 404 tock) dr. Jure Leskovec je izjemen mlad znanstvenik, ki poleg svojega znanstveno-raziskovalnega ter izobraževalnega dela in aktivnosti, svojo energi-jo usmerja v nesebicno pomoc številnim mladim slovenskim študentom in poslovnežem, ki tovrst-no pomoc v ZDA potrebujejo in je zanje prav go-tovo posebnega pomena. S svojim dosedanjim delom je že pustil izjemen pecat in vidne rezulta-te. V Kaliforniji dejansko predstavlja enega ste-brov "mladega slovenstva" - okrog njega se na-mrec "vrti" vse oziroma vsi, ki prihajajo iz Slove-nije v Silikonsko dolino na študij ali tam zacenja- jo novo profesionalno pot. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da preko castnega konzula Brandi-ja ohranja tudi povezavo s slovenskimi izseljenci starejše generacije in s tem zagotavlja kontinui-teto navzocnosti slovenstva v tem delu ZDA. Iskrene cestitke! Andreja Valtanen (Finska) 73,27 % vseh možnih tock (296 od 404 tock) Velika pohvala ge. Andreji Valtanen, ki poleg svojega uspešnega podjetniškega udejstvova-nja, veliko casa in energije ter prav tako svojih strokovnih kompetenc usmerja v pomoc najraz-licnejšim interesnim skupinam in združenjem, ki delujejo na Finskem. Prav posebna pohvala gre njenemu udejstvovanju pri skrbi za povezovanje in vzpodbujanje aktivnosti tam živecih sloven-skih rojakov. Iskrene cestitke! Darijo Križ (Švedska) 69,80 % vseh možnih tock (282 od 404 tock) Dr. Križ je izjemen znanstvenik, uspešen podjet-nik ter poleg svojih profesionalnih dolžnosti in aktivnosti pripravljen še veliko svojega znanja, kompetenc in cuta za družbeno odgovorna dela vložiti v dobro širše skupnosti, v kateri živi in biva. Prav posebna pohvala gre njegovemu udejstvovanju v pomoci razlicnim posamezni-kom in skupinam na Švedskem živecih Sloven-cev. V zadnjih mesecih je spodbudna njegova povecana dejavnost na podrocju strokovnega sodelovanja z domovino njegovih staršev. Glede na njegovo mladost se nadejamo nadaljnjih tesnih stikov in sodelovanja. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 PODJETNIK S SLOVENSKIMI KORENINAMI, KI DELUJE V ZAMEJSTVU OZ. PO SVETU Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Ocenjevalna komisija se je odlocila, da na pre-dlog Marka Pogacnika in Anite Hrast za posebne zasluge pri nastanku in razvoju te nagrade ter dolgoletnem družbeno odgovornem delu podeli Platinasto nagrado Horus 2016 zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju. Clani ocenjevalne komisije so se za to odlocili brez vednosti zasl. prof. ddr. Matja-ža Muleja o prejetju te nagrade, ki je bil v tem primeru izlocen iz procesa odlocitve za to nagra-do. Zasl prof. ddr. Matjaž Mulej je znanstveni svet-nik, raziskovalec, pedagog, mož, oce, dedek in mentor. S svojim delom na podrocju sistemske teorije, inovativnosti in družbene odgovornosti je izkazal izjemen posluh za sodobne težave posa-meznika, skupin ljudi, družbe in narave. S poseb- nim obcutkom za razvoj navdihuje mlade ljudi v njihovem raziskovalnem, znanstvenem, pedago-škem, ekonomskem in drugem delu. Vseskozi jih opozarja, kako soodvisni smo in kako pomemben del našega obstoja in razvoja je družbena odgo-vornost. Že vec kot deset let je najvecji prostovo-ljec IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovor-nosti, ki se je prav z njegovo pomocjo, pa tudi s pomocjo mnogih drugih, prebil med vodilne na tem podrocju v Sloveniji in v mednarodnem me-rilu. Izjemno je njegovo znanstveno delo na po-drocju družbene odgovornosti in sistemske teori-je ter inovativnosti. Najbolj dragocen pa je nje-gov posluh za cloveka in neutrudna pomoc vsem, ki bijejo svoj boj s samim sabo ali z razlicnimi de-ležniki te družbe. Zato mu Ocenjevalna komisija podeljuje posebno, platinasto nagrado Horus, tokrat prvic v osmih letih podeljevanja te nagra-de. Iskrene cestitke! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 PLATINASTA NAGRADA HORUS 2016 ZA POSEBNE ZASLUGE Mnenje Ocenjevalne komisije o letošnjih kandidatih Clani Ocenjevalne komisije menijo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahtevno, a tudi jasno, konkretno in pravicno. Zgodila pa se je administrativna napaka (da niso vkljucili v proces oce-njevanja ene vloge), ki jo tako organizatorji, kot ocenjevalci, iskreno obžalujemo. V procesu ocenjevanja niso dovolili možnosti medseboj-nega vpliva ocenjevalcev, odlocitve so prepustili statisticnim ocenam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zaslužili. Po pravilnikih nagrade Horus je nagrado v naslednjih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se pravnoformalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nasprotju z zakonodajo ali drugace kršil nacela družbene odgovor-nosti. Zato v tem primeru prosijo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delovali odgovorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahtevno, kot vsako leto doslej. Vanj je bilo vkljucenih 32 neodvisnih strokovnih ocenjevalcev, vprašalniki so bili obsežni. Število razpisanih kategorij je bilo vecje kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo vec kot pretekla leta, celo najvec doslej. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vrednost samemu procesu ocenjevanja. O zmagovalcih so odlocale statisticne ocene, ki so bile pridobljene neod-visno (ocenjevalci niso vedeli, kdo so drugi ocenjevalci in v katero ka-tegorijo in krog ocenjevanja so uvršceni drugi). Vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki so se prijavili na letošnji raz-pis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS, so uspe-šni in ucinkoviti, želijo storiti nekaj vec na vseh podrocjih družbene odgovornosti. V svojih prijavah najbolj izpostavljajo skrb za svoje za-poslene in varovanje okolja. Vsi kandidati navajajo veliko dobrih idej in zamisli, kako z razpoložljivimi viri odgovorno ravnati z vsemi svojimi deležniki (zaposleni, okolje, lokalna skupnost, odjemalci in dobavitelji, širša družba…), prav tako pa so vidni tudi precej celoviti pristopi k dru-žbeni odgovornosti. Kot doslej, tudi letošnje tekmovanje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgovorne prakse podjetij, zavodov in posameznikov izre-dno zanimive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru na-grade Horus pa jih lahko še ucinkoviteje nadgradijo. S pomocjo neod- visnih ocenjevalcev so kandidati tudi letos pridobili dragocena mne-nja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi potrebo-valo nadgradnjo, in seveda, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bo-do v naslednjem mesecu prejela vsa podjetja in zavodi, ki so sodelo-vali na tem razpisu, in upamo, da jih bodo lahko kmalu uporabili v svoji poslovni praksi. Verjamemo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako nagrajenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripra-vo lastne strategije za razvoj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organizacije, je nagrada za organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zaposlenih v nagrajenih podje-tjih, ki po prejemu nagrade Horus pospešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastniki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje poslovne partnerje, od dobaviteljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z veseljem poro-cajo in širijo zglede dobrih praks. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih priznanj in finalistom Horus 2016 za njihova prizadevanja in zgledno ravnanje na podrocju družbene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati pa jih vabimo v aktivno delo v POSLOVNI KLUB HORUS - mre-žo družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje. Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojemanje družbene odgovornosti v pod-jetjih, in preko podjetij širiti družbeno odgovornost v javne ustanove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šolah. Delujejo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na oblikovanje širših družbenih ucinkov, zlasti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih prebivalcev. Do leta 2018 pa želijo postati poslovni klub z najmanj 100 aktivnimi clani, trenutno jih je vkljucenih vec kot 70. SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Kako vi razumete družbeno odgovornost podje-tij? Družbena odgovornost podjetij, kot jo razumem jaz, je cim bolj celovita in cim bolj sistematicna vpetost podjetja v okolje, v katerem deluje. Ne samo, da deluje, kjer ima sedež, ampak, kjer delu-je, torej tudi globalno. Družbena odgovornost podjetja je njihovo delovanje ob zavedanju odgo-vornosti do vseh deležnikov. Podeljujete Zlato nit in priznanje Gazela, kar lah-ko štejemo tudi neke vrste priznanja za družbe-no odgovornost. Kakšni so odzivi podjetij na te vaše projekte? Odzivi podjetij, sploh tistih, ki so nekaj casa samo opazovalci, potem pa se v projekte vkljucijo, so zelo dobri. Moram poudariti, da poskušamo dru-žbeno odgovornost podjetij, še posebej v Gazeli, vpenjati tudi v metodologijo. Dve leti nazaj smo zastavljali vprašanja tudi v zvezi z družbeno odgo-vornostjo oziroma njihovim družbenim odtisom. Podjetja, ki jih prepoznamo za dinamicno rastoca in trajno rastoca, vecinoma družbeno odgovorne dejavnosti že opravljajo, jih živijo, ampak jih tako bodisi ne poimenujejo ali pa se bodisi tega pre-prosto ne zavedajo, da to pocnejo. Je pa družbe-no odgovorno delovanje temelj za trajnostno rast podjetja. Podjetje, ki ni družbeno odgovorno, bo slej ko prej klecnilo oziroma ga trg ne bo vec spre-jemal. Skratka, podjetje, ki želi trajnostno rasti, bodisi so to dobri zaposlovalci bodisi podjetja, ki jih spoznamo skozi izbor Gazela, lahko trajnostno rastejo samo ob cim bolj celovitem upoštevanju stvari, skozi katere pac potem uresnicujejo dru-žbeno odgovornost. Brez družbene odgovornosti ni poslovne uspešnosti. Zakaj se torej podjetja sploh odlocajo za družbe-no odgovornost in kdo je glavni, da se to v pod-jetju sploh lahko uvede? Po naših ugotovitvah so se podjetja v preteklosti za sodelovanje, predvsem v Zlati niti, odlocala zaradi krepitve prepoznavnosti v lokalnem oko-lju, se pravi v slovenskem okolju. Zadnja leta pa opažamo, da so znotraj samega izbora tako pri Gazeli kot pri Zlati niti, podjetja ugotovila, da sko-zi krepitev te prepoznavnosti v lokalni skupnosti dobivajo boljše kadre in posledicno z dobrimi ka- dri lahko tudi uspešneje gradijo svojo poslovno zgodbo. Skozi mojo komunikacijo s podjetji se mi zdi, da pobuda za družbeno odgovornost vedno pogosteje prihaja 'down-top', 'top-down' je bilo to vcasih, predvsem verjetno zaradi imidža, ali pa zaradi spodbud, ki so prihajale iz najvišje korpora-tivne ravni, ali pa od njihovih mam. Se pravi, ce je šlo za multinacionalke, so pac te prakse prihajale predvsem iz tujine in so se implementirale pri nas. Sedaj pa opažamo, da pobuda dejansko prihaja od sodelavcev. Poskušajo pa jo potem uresniceva-ti s t.i. 'midle managementom', bodisi je to na po-drocju…., ti ljudje delajo, se pravi vodstveni kader dela na podrocju marketinga, se pravi skrbi tudi za interni marketing, in korporativnega komunici-ranja, se pravi PR. Ta dva segmenta predvsem na vodstveni ravni, govoriva zdaj o srednjem mened-žmentu, sodelujeta, da potem v bistvu to cim bolj sistemsko tece. In kaj se zgodi, ce vodstvo cisto na vrhu ne sprej-me družbeno odgovorne strategije ali pa predlo-gov zaposlenih? V bistvu je na to zelo težko odgovoriti. Po vsej verjetnosti v delovnih sredinah, kjer so delavci navkljub vsemu vztrajni, zagotovo samostojno izpeljejo akcije, brez da bi iz tega delali velik 'pomp' oz. da bi jih potem tudi sistematizirali. V podjetjih, kjer pa uspešno živi družbena odgovor-nost, imajo zagotovo tudi podporo top mened-žmenta. Ali je kakšna razlika med slovenskimi in hcerin-skimi podjetji tujih podjetij v Sloveniji na podro-cju družbene odgovornosti? Po vsej verjetnosti je razlika samo v neki tradiciji, ki jo imajo dejavnosti, ki se ticejo družbene odgo-vornosti v podjetjih, ki so v tujini. Pac ta tradicija, ta nacin delovanja je zagotovo bil pri njih dlje kot pri nas, kjer se o družbeni odgovornosti bolj gla-sno in jasno pogovarjamo šele zadnjih deset, pet-najst let. Tako, da v tem smislu ta razlika je, kaj drugega pa prav težko recem, bi bilo cisto ugiba-nje. Vi gradite tudi neke vrste vec-deležniški dialog s temi vašimi nagrajenci, oz. z Gazelami, Zlato nitjo. Kako to poteka, kako vzpostavljate dialog? Zlata nit poteka deveto leto, izbor za Gazelo dvaj-set let … Dialog je bil sprva živ predvsem v casu izbora, se pravi nekaj mesecev na leto, to smo v zadnjih letih spremenili, nadgradili z medijsko podporo oz. spremljanjem prakse teh podjetij skozi 12 mesecev. Medij je prevzel vlogo nekega proaktivnega akterja v družbi, ki ne samo sprem-lja dogajanje v podjetjih, ampak jih spodbuja k temu, da je to, kar pocnejo in je prepoznano za dobre prakse, nadaljujejo, širijo, predvsem pa širijo. Da se skozi njihove dobre prakse, ki jih se-veda medijsko podpira casopis, pomagajo pri ucenju tudi drugim zainteresiranim deležnikom. Ni nujno, da so to podjetja, lahko gre tudi za po-sameznike, za uceco se mladino, za starejše… Skratka gre za prakse, ki jih z manjšimi modifika-cijami potem lahko implementiraš tudi v svoji sredini. Ali bi bilo dobro, da bi vsi mediji proaktivno de-lovali na tem podrocju? Bi bilo potem v Sloveniji vec družbene odgovornosti? Odgovornost medijev na tem podrocju zagoto-vo… to bi morala biti. Je pa res, da novinarji, ure-dniki, vlogo medijev oz. novinarstva vidijo pred-vsem v opozarjanju na anomalije, ne pa hkrati tudi na opozarjanje na dobre prakse. Po mojem osebnem mnenju se hitreje vsi ucimo, premika-mo v pravi smeri, ce opozarjamo na primere do-bre prakse. Zato, ker v primerih slabih praks se do zdaj tudi v Sloveniji premalo stvari rešijo. Prav je, da se opozarja tudi na slabe prakse, ampak bi morali novinarji zgodbe, ki smo jih prepoznali kot slabe prakse, pripeljati tudi do epiloga. Tukaj se mi zdi šibka tocka slovenskega novinarstva, da prepoznava slabe prakse, na njih opozarja, ven-dar jih ne pripelje do konca. Hkrati pa premalo prepoznava dobre prakse, ki se mi zdijo pa kljuc-ne za širjenje drugacnega razmisleka in potem delovanja na podrocju družbene odgovornosti. Ali bi rekli, da korupcija v Sloveniji preprecuje razvoj družbene odgovornosti? Korupcija je verjetno samo eden od pojavov, ki ga mi vidimo. Verjetno je še bolj zaskrbljujoce to, da so te mreže, ki vplivajo na ..., ki pac potem pripeljejo do tega, da je kup nekih kriminalnih dejanj, odklonov, korupcije itd., tako mocna, pa ni nujno, da je vsa koruptivna, tako mocna, da ne pripelje pac do neke družbene nicelne tolerant-nosti do odklonov. Ali to ovira tudi gospodarski razvoj in razvoj dru-žbene odgovornosti? Definitivno, stvari so pac povezane. Zato tudi mo-rebiti podjetja, ki jih mi prepoznamo kot odlicna za primere dobrih praks, se niti nocejo medijsko izpostavljati, ker se s tem skušajo na neki nacin izogniti šumom ali pa pritiskom, ki bi prišli iz teh mrež, ki sva jih omenili, ki pac izvajajo svoj inte-res, svoje pritiske, in hkrati zaradi slabega mnenja o medijih. Kakšen pa je interes teh nevidnih mrež, ce sva zdaj že pri tem? Po vsej verjetnosti zelo na kratko receno hitro zadovoljevanje kratkorocnih interesov, kakršnikoli že to so. Gre za zadovoljevanje nekih, materialnih verjetno, niti ne potreb, ampak ciljev, premikov … kratkorocno zadovoljevanje necesa. Kdo v Sloveniji pa lahko stori kaj, da bi se zgodilo vec družbene odgovornosti, s tem pa tudi vec gospodarske rasti, socialne vkljucenosti …? Vsi, ki so v širši slovenski družbi za zgled. Po vsej verjetno prvi predstavniki ljudstva, to je politika, vodstveni kader v podjetjih, ki so še vedno v dr-žavni lasti, vodstveni kader, ki vodi organizacije iz družbenega sektorja, se pravi državni sektor, javni sektor … To so ljudje, ki so postavljeni na odgo-vorna mesta zaradi tega, ker jim zaupamo, ker smo jih izvolili ob dolocenih pricakovanjih … Kaj pa menite, da oni potrebujejo, da bi lahko zaceli z izvajanjem družbene odgovornosti? Prizemljitev, preprosto potrebujejo stik z resnic-nostjo. Verjetno razumevanje tega pojma? Ja. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da po stiku z begunci, po stiku z revšcino, po stiku s cistilno ak-cijo, po stiku s starimi ljudmi… ravnam drugace. Seveda ozavestiš situacijo in potem v skladu z njo drugace ravnaš. Ce bi naši odlocevalci bili veckrat v stiku z realnostjo v Sloveniji, bi po mojem tudi odlocitve, ki so pac trajnostne oz. vezane vsaj na njihov mandat, bile drugacne. Ali poznate kaj mrež v Sloveniji na podrocju dru-žbene odgovornosti, kako delujejo? Poznam delovanje mreže, ki se je stkala v okviru izbora za priznanje oz. nagrado Horus. Vcasih sem bolj sledila temu, kar pocne inštitut IRDO in inštitut Ekvilib in še nekatere druge skupine .... Kako menite, da naj bi vec-deležniške mreže v Sloveniji delovale na podrocju družbene odgo-vornosti? Cim bolj povezano. Kdo naj bi bili clani, kateri deležniki naj bi bili vkljuceni? Še bolj intenzivno bi bilo po mojem osebnem mnenju treba vpeti deležnike, ki smo jih do zdaj premalo prepoznavali, to je pa javni sektor, se pravi šole …, izobraževalni sistem, zdravstveni, telekomunikacijski … sistem. Zdi se mi, da se je javni sektor nekako pozabil ali pa se morebiti pre-vec pušca ob strani. Ceprav ravno tam bi po mo-jem mnenju moralo biti cim vec pobud, ne samo pobud iz realnega sektorja, se pravi iz podjetij. Vsekakor brez politicnih struktur pa pustimo inte-rese strank, ampak brez politicnih struktur ne bi smeli delovati. V vsaki stranki bi morali imeti, ce se že toliko pogovarjamo o kvotah, dajmo se še pogovarjati o tem, zakaj mora vsaka stranka ime-ti ali pa vsaka neka politicna skupina imeti clove-ka, ki je hkrati zadolžen tudi za družbeno odgo-vornost. Kakšno ministrstvo bi lahko bilo na to temo. Kaj pa bi bilo lahko poslanstvo takšne mreže? Poslanstvo takšne mreže bi moralo biti aktivna podpora k doseganju zastavljenih ciljev, ki si jih vsaka država naj bi zastavila vsaj za naslednjih deset let. Slovenija je sicer oblikovala strategijo pametne specializacije … jasno je, na katera po-drocja vlagati in graditi razvoj. Ob tem pa bi mo-ralo biti tudi jasno zastavljeno, kateri naj bi bili koraki družbene odgovornosti, ki bi podpirali, npr. razvoj turizma itd. Skratka družbeno odgo-vorna mreža naj podpira gospodarski in vsestran-ski razvoj Slovenije. Kaj pa nacionalna strategija na podrocju družbe- ne odgovornosti podjetij v Sloveniji. Je potrebna, kakšna naj bi bila, kdo naj bi jo sprejel? Neki vodnik ali pa nekaj zelo oprijemljivega in jasnega zagotovo podjetja potrebujejo. Ali je to strategija? To je lahko tudi strategija, da. Glede na to, da smo sprejeli strategijo pametne speciali-zacije, je strategija razvoja družbene odgovornosti Slovenije nujen kamencek v tem mozaiku. Je pa verjetno dobro tej strategiji pripeti še neke opera-tivne programe ali nacrte, ki jih lahko podjetja skorajda vzamejo iz predala in jih potem poskuša-jo implementirati. Da, potrebujemo jo. Ali lahko družbena odgovornost prispeva h gospodarskemu razvoju Slovenije? Absolutno. Absolutno da. Po mojem mnenju je to osnova za (gospodarski) razvoj kogarkoli. Partnerstvo za družbeno odgovornost podjetij je bilo leta 2011 ustanovljeno kot neformalna mre-ža v Sloveniji, potem pa je scasoma nekoliko za-mrlo. Kako bi komentirali to situacijo? Verjetno je to le eden od pojavov, ki so neposre-dno vezani na odziv slovenskega in širšega okolja na gospodarsko krizo. Tudi razvoj družbene odgo-vornosti zahteva neki vložek, bodisi materialni bodisi energetski. In deležniki v slovenski družbi, ki se ni znala primerno odzvati na krizo, so se od-zvali tako, da so pac svojo energijo, cas, material, denar, zaceli vlagati v dejavnosti, za katere so pre-sodili, da so bolj pomembne. Kakšna pa je vloga vlade pri komuniciranju dru-žbene odgovornosti? Po mojem mnenju kljucna. Je pa ni. Kaj pa naj bi v okviru te naloge opravljala vlada? Predvsem bi si morala v prvi vrsti zastaviti, ali pa se vprašati, kaj družbena odgovornost je in kako jo lahko Slovenija, oz. kako naj jo Slovenija uresni-cuje. In potem bi jo morala seveda živeti in šele potem komunicirati navzven. Pri nas je veliko ko-municiranja navzven in malo prakse. Kaj pa so ovire, da se to ne zgodi…. da se npr. slovenska vlada premalo angažira za razvoj dru-žbene odgovornosti? Po mojem je to enostavno nezavedanje, kaj dru-žbena odgovornost je. Ali menite, da bi lahko z lobisti vplivali na to, da bi bilo vec družbene odgovornosti v Sloveniji? Lahko, ce bi ti lobisti bili samo …. ljudje, ki priha-jajo s pravim, dobrim namenom in spodbujajo k spremembam, ki se morajo zgoditi, ne pa da ima-jo zadaj pac nek drug, kapitalski interes. Ker po navadi so agende vedno skrite in vedno se pojavi interes kapitala. Kaj pa so razlogi za razpad razlicnih mrež v svetu podjetništva, morda tudi te, ki je bila namenje-na družbeni odgovornosti, recimo kot partner-stvu? Morebiti tedaj premajhna moc deležnikov ali pa premalo zavezanosti k izvajanju aktivnosti. Dru-žbena odgovornost je bila po vsej verjetnosti še prešibka v tej družbi, da bi enostavno vse to ob-stalo. Tukaj je predstavitev modela delovanja ene tak-šne vec-deležniške mreže, ki jo je pripravila Ro-loffova. Slovensko partnerstvo je nekje v fazi izvedbe, ko so se pricele pripravljati naloge za izvajanje, nekako zamrlo ... Kako bi to komenti-rali? Ja, saj, ker je to pac povezano z inputom, ki ga je treba prispevati, a zaradi krize to ni bilo narejeno. Žal je tako, da smo zaradi krize tudi enostavno ljudje vso to energijo in ves ta entuziazem, ki je nujen pri vsem, nekam skrili, ali pa spravili za hu-de case. Torej, najprej ekonomska odgovornost, potem šele zakonska, eticna in filantropska odgovor-nost? Kaže tako, da. Jana Petkovšek Štakul, novinarka casnika Dnevnik Ministrstvo za DO bi bilo smiselno Jana Petkovšek Štakul je diplomirala na Fakulteti za družbene vede. Prve novinarske izkušnje je prido-bivala na RTV Slovenija in pri casniku Republika. Na Dnevniku je zaposlena od leta 1999, od leta 2009 ureja rubriki Gazela in Zaposlitve&kariera. V okviru izbora Gazela je skupaj s sodelavci razvila razlicne dejavnosti, ki podpirajo izbor Gazela, v Sloveniji unikaten izbor najboljših in najhitreje rastocih podje-tij, ki v letu 2015 praznuje 15-letnico. Zadnja leta pospešeno povezuje mlade podjetne ljudi z gazela-mi, izvaja tudi razlicne dejavnosti v sklopu družbene pobude Slovenija. Pripravila: mag. Anita Hrast Foto: osebni arhiv in Mediaspeed Jana Petkovšek Štakul je aktivna na številnih podrocjih razvoja družbene odgovornosti, o ka-teri redno objavlja prispevke ter tako ustvarja razumevanje in krepi zavedanje za vec družbe-ne odgovornosti v Sloveniji. Podelitev nagrade Horus 2011. Jana Petkovšek Štakul, prejemnica posebnega pri-znanja Horus 2011 z možem. Najvišja priznanje mladinskega sek-torja 2016 Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brencic je v okviru letnega po-sveta mladinskega sektorja, 14. decembra 2016, v Ljubljani, razglasila prejemnike državnih pri-znanj v mladinskem sektorju za leto 2016. Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem casovnem obdobju je prejela Marja Gucek, ki je z mladinskim delom poveza-na že vec kot 20 let, pravzaprav se z mladinskim delom in mladinsko politiko ukvarja že od ne-kdaj. Državno priznanje za prispevek k uveljav-ljanju mladinskega sektorja sta prejela KUD PO-ZITIV in Mladinski center Idrija. Zgodba skupine POZITIV, danes KUD POZITIV, se je zacela pred dvajsetimi leti z domskim casopi-som dijaškega doma, danes pa je njihov pozitiv-ni vpliv na oblikovanje življenjskih orientacij mladih, ustvarjalnost, participacijo in aktivizem mladih poznan marsikomu v mladinskem sek-torju, še posebej pa tistim mladim, ki so se vkljucili v njihove aktivnosti. Mladinski center Idrija nekaj let kasneje že bele-ži pomembne dosežke, predvsem je spremenil pogled na mlade v Obcini Idrija. Mladi so danes zgled ostalim institucijam, saj jim je uspelo po-vezati in zagovarjati stališca vseh mladih in na-stopati navzven kot enoten sogovornik. Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju prejme Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO (za projekt ŠILA, Šol-ska impro liga). Šolska impro liga ali na kratko ŠILA je projekt ekipe entuziastov, ustvarjalcev in mentorjev im-provizacijskega gledališca. Projekt, ki ga skupaj s srednješolci izvajajo že vrsto let, pa je prerastel v strukturiran program društva. Bolj kot ustvar-jalna metoda improvizacijskega gledališca je pri improligaših v ospredju medsebojna pripadnost in spodbujanje tistega, kar mlad posameznik najbolje zna. Vec. Vir: Urad RS za mladino Delavnica pred 1. prijavnim rokom 2017 Zavod za razvoj mobilnosti mladih vas vabi, da se pred 1. prijavnim rokom v letu 2017 udeležite projektne posvetovalnice Delavnica pred 1. pri-javnim rokom 2017, ki bo potekala v ponedeljek, 9. januarja 2017. Prijavite se lahko tukaj, in sicer najkasneje do 6. januarja 2017. Namen delavni-ce je razjasniti cilje programa Erasmus+: Mladi v akciji ter posameznega Kljucnega ukrepa, pred-staviti usmeritve za tekoce leto, predstaviti in pojasniti merila za upravicenost, pojasniti vse-binska merila za izbor projektov, odgovoriti na vprašanja v povezavi z vsebino vaših projektnih idej in preveriti njihovo ustreznost. Vec. Vir: MOVIT Mladi pridobili nova znanja o zelenem podjetništvu Med 22. novembrom in 1. decembrom 2016 je v okviru mednarodnega projekta Greentrepre-neurship potekalo usposabljanje za razvijanje zelenega podjetništva mladih. 6-dnevno uspo-sabljanje, ki je potekalo v sodelovanju z Zavo-dom RS za zaposlovanje in ga je uspešno zakljuci-lo sedem mladih, je bilo usmerjeno v razvijanje vešcin, znanj in kompetenc mladih, z namenom izboljšanja njihove produktivnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti na podrocju zelenega podjetništva. Vec. Vir: Kulturno izobraževalno društvo PiNA Kaj pripravlja MOVIT v letu 2017? Zadnji letošnji Mladinfogram gleda v leto 2017! V njem najdete koristne napotke za prijavo pro-jektov v program Erasmus +: Mladi v akciji v letu 2017: prijavni roki, najpomembnejše novosti in spremembe vodnika, predvidena sredstva, vse-binske usmeritve v 2017 in še mnogo vec! Vir: MOVIT Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Razpis za mladinske voditelje (m/ž) projekta Kažipot do dostojnega dela V zacetku leta 2014 je vlada RS potrdila izvedbe-ni nacrt Jamstva za mlade, z namenom izboljša-nja položaja mladih na trgu dela. A podobno kot v drugih evropskih državah kljub tem ukrepom prihaja do širjenja podrocja negotovih oblik de-la, ki segajo od agencij za zagotavljanje dela do kratkorocnih pogodb in prisilnih samozaposli-tev. Glavni namen projekta Junaki zaposlovanja so promocijske in ozavešcevalne aktivnosti o ukrepih Jamstva za mlade, ki bodo zasnovane sodobno in na mladim prijazen nacin. Mladi bo-do tudi v pomoc organizacijam s promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni in v mladinskih centrih. V okviru projekta bodo pripravili razpis za ambasadorje, ki bodo pripravili predlog pro-mocije na lokalni ravni. S tem jim bodo ponudili možnost, da postanejo ambasadorji Jamstva za mlade in tako prevzamejo vlogo junakov zapo-slovanja. Vec. Vir: Junaki zaposlovanja Workshop: kreativno pisanje Dober prodajalec in tržnik morata obvladati prodajni slog pisanja. Kako kreativno pristopiti k prodaji in predstaviti edinstveno zgodbo pro-dukta? Zavod Ypsilon vas vabi v torek, 17.1.2017, v Ljubljani. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Slavnostno odprtje Študentskega do-ma Korotan na Dunaju 15. decembra 2016 je Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc slovesno odprl prenovljene prostore Slovenskega doma Korotan in kulturno knjižnega središca na Du-naju. V svojem govoru je minister Žmavc pou-daril, da Urad z otvoritvijo zaokroža zgodbo od-piranja slovenskih kulturnih središc ter s tem še bolj utrjuje zgodbo o sodelovanju kulture, gospodarstva, knjige, turizma, šolstva in slo-venske ustvarjalnosti. V nadaljevanju je pouda-ril, da Slovenski dom Korotan, ki že vec kot 60 let gosti slovenske dijake in študente med nji-hovim študijem na Dunaju in predstavlja po-membno slovensko kulturno institucijo ter in-stitucijo v podporo izobraževanju Slovencev na Dunaju. Vec. Vir: Urad Vlade Republike Sloveni-je za Slovence v zamejstvu in po svetu Evropska komisija ustanovila evrop-sko solidarnostno enoto za pomoc mladim Evropska komisija je 7. decembra 2016 ustano-vila evropsko solidarnostno enoto, ki bo mla-dim med 18. in 30. letom starosti omogocila, da si pridobijo neprecenljive izkušnje ter dragoce-ne spretnosti in znanja na zacetku poklicne po-ti. Hkrati je predstavila vrsto ukrepov za spod-bujanje zaposlovanja mladih, izboljšanje in po-sodobitev izobraževanja, vec naložb v znanje in spretnosti mladih ter boljše priložnosti za uce-nje in študij v tujini. Za vecjo zaposljivost mladih bo Komisija uvedla „ErasmusPro“, ki bo nova namenska dejavnost v okviru programa Erasmus+ za podporo dolgotrajni napotitvi va-jencev v tujino. V letu 2017 bo ustanovljena podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva. Cilj je, da bi se do leta 2020 evropski solidarnostni enoti pridružilo 100.000 mladih. Vec. Vir: Urad RS za mladino V letu 2017 Nefiksove 5ke tudi v Po-stojni Zavod Nefiks tudi v Postojni pripravlja klub, v katerem bo skupina mladih iskalcev prve zaposli-tve pilila svoja znanja, zbirala nove kompetence in intenzivno iskala zaposlitvene priložnosti. V okviru projekta Nefiks zaposlitvene rešitve, ki ga financira Evropski socialni sklad, mladim poma-gajo razvijati kompetence. Kljucna prednost Ne-fiks 5k je tesno sodelovanje prijavljenih mladih in medsebojna podpora na poti do zaposlitve. Skupine 3 mesece brezplacno obiskujejo stro-kovna usposabljanja z najrazlicnejših podrocij, obenem pa skupaj pripravljajo družbeno-koristen projekt ali projekt varovanja zdravja. Sodelovanje v Nefiksovih 5kah je odlicna prilož-nost za vse iskalce zaposlitve do 29. leta, ki želi-jo okrepiti svoje osebne kompetence, pridobili izkušnje timskega dela, razširiti svojo socialno mrežo in preizkusili nekaj novega. Vec. Vir: Zveza društev mladinski center Postojna Junaki zaposlovanja Po prostovoljske izkušnje v Avstrijo Bi želeli preživeti eno leto v Avstriji, na podrocju dela z otroki in mladostniki ali na kulturnem po-drocju? Spoznati vse care, ki jih nudi program Evropska prostovoljna služba? Ce te mika, piši na evs@pekarna.org za vec informacij. Evropska prostovoljna služba (EVS) je program, ki vsem mladim med 17. in 30. letom omogoca, da po-stanejo prostovoljci in prostovoljke v drugi drža-vi za casovno obdobje do 12 mesecev. Projekt ROTOR cultural association se bo izvajal med 1. 9. in 31. 8. 2018 v mestu Gradec (Graz), Avstrija. Projekt Schule im Pfeifferhof se bo izvajal med 1. 10. in 30. 6. 2018 v mestu Gradec (Graz), Avstrija. Vec. Vir: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA Izjemni uspehi mladih na mednaro-dnih tekmovanjih iz znanj Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brencic je 19. decembra v pro-storih ministrstva sprejela dijakinje in dijake, študentke in študente ter njihove mentorice in mentorje, ki so v minulem letu dosegli vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih iz znanj. Takšnih je bilo 147, z njimi je sodelovalo 83 mentoric in mentorjev. Mladi so tekmovali in odlicne rezultate dosegali na številnih drugih tekmovanjih: matematicni olimpijadi, fizikalni, geografski, na Mednarodni naravoslovni olimpi-jadi, na tekmovanju mladih znanstvenikov, na Olimpijadi znanosti in umetnosti, Mednarodni lingvisticni olimpijadi, na Mednarodni racunalni-ški olimpijadi, na Mednarodni biološki olimpija-di, na Mednarodni kemijski olimpijadi in števil-nih drugih mednarodnih tekmovanjih. Dijakinje in dijaki, ki so tekmovali, so iz vseh koncev Slo-venije. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Rok za oddajo drugega vmesnega po-rocila za izvajanje programa mladin-skega dela v letih 2016/2017 Obvešcamo vas, da se bliža rok za oddajo druge-ga vmesnega porocila za izvajanje programa mla-dinskega dela v letih 2016/2017. Rok za oddajo porocila je 11. januar 2017. Obrazci za porocilo in navodila za pripravo porocila in e-racuna so na voljo v spletni aplikaciji. Zakljucena porocila se pošljejo Uradu RS za mladino kot obvezna priloga k e-racunu, kot to doloca ZOPSPU-A (Uradni list RS, št. 111/2013). Vec. Vir: Urad RS za mladino Vrh mladih v Švici Ob zakljucku leta 2016 ekipa Globalchangema-kers že pripravlja vrh mladih, na katerem bo so-delovalo 60 changemakerjev, starih od 18. do 23. leta. Vrh bo potekal od 16. do 20. julija v Švici. Priprave in najnovejše novice lahko spremljate na website, Facebook in Twitter. Prijave na vrh so v teku do 31. januarja 2017. Vec. Vir: GCM Razpis za mladinske voditelje (m/ž) projekta Kažipot do dostojnega dela V okviru projekta Kažipot do dostojnega dela, s katerim želi Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih »Sindikat Mladi plus« opolnomoci-ti mlade ter jim odpreti vrata do novih znanj in vešcin, objavljajo razpis za mladinske voditelje. Išcejo mlade aktivne osebe, ki bodo naša podalj-šana roka in motivatorji mladih na terenu v vec slovenskih regijah. Mladinski voditelji bodo aktiv-no vkljuceni v projekt Kažipot do dostojnega de-la, hkrati pa bodo prevzeli koordinacijo in promo-cijo regionalnih aktivnosti. A najpomembnejša naloga mladinskih voditeljev bo prav motivacija mladih za udeležbo na usposabljanjih. Vec. Vir: Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposel-nih »Sindikat Mladi plus«. logotip-kažipot Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! V prostorih Štajerske gospodarske zbornice je 12. DECEMBRA 2016 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO v sodelovanju z Veleposla-ništvom Združenih držav Amerike in Urada RS za mladino ter podpornimi partnerji predstavil možnosti za sodelovanje mladih z ZDA in krepi-tev njihovega podjetništva. Zbrane so najprej pozdravili Saša Pelko, podžupan Mestne obcine Maribor, Izaak Martin, namestnik vodje oddel-ka za odnose z javnostmi Veleposlaništva ZDA v Ljubljani, Jernej Salecl, pomocnik direktorice Štajerske gospodarske zbornice, in mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO. Sledil je pogovor s sogovorniki, ki so že imeli izkušnje z delom, podjetništvom ali šolanjem v ZDA. Ti so prenesli svoje znanje na mlade in pre-dlagali mladim, kako vzpostaviti poslovne odno- se, se vkljuciti v študij, delo in življenje v ZDA. Charlotte Taft, SEI & Alumni koordinatorka pri Veleposlaništvu ZDA v Ljubljani, je poudarila, da Veleposlaništvo mladim iz Slovenije nudi številne možnosti - od spodbujanja pridobivanja prakse mladih pri podjetjih v ZDA v obliki poletnega de-la, ki ga lahko pridobijo preko agencije STA poto-vanja, do štipendij (Fulbright štipendije) in drugih podpor npr. pri fundacijah (Ad Futura in druge). Mlade vabijo, da spremljajo objave na spletni strani Veleposlaništva ZDA v Sloveniji in izkoristi-jo priložnosti, ki jim jih nudijo. Poudarila je še, da je za mlade nujno, da jim omogocimo prakso v podjetjih, saj le tako lahko vedo, kako delati, ko se zares zaposlijo. V ZDA je namrec obicajna praksa, da mladi med študijem že tudi delajo in tako pridobivajo ustrezne izkušnje v praksi. dr. Creston Davis, Ustanovni direktor in profe-sor filozofije - Globalni center za napredne študi-je, New York, predsednik Interdiscp. Humanisti-ka Alma Mater Europaea Slovenija in Avstrija, je poudaril, da je v Mariboru med mladimi veliko brezposelnosti, po drugi strani pa imamo brez-placen študij. Tudi sam spodbuja tuje študente, da pridejo študirati v Slovenijo, ki je po njego-vem mnenju zelo lepa dežela, in je škoda, da mladim v njej ne bi uspeli pomagati k uspehu. Poudaril je, da mladi morajo tvegati, si upati uspeti, cetudi vmes naredijo napake. Napake so le drugacen nacin ucenja za uspeh. »Pomanjkanje denarja je samo izgovor, da nekaj ne storimo, bistveno, je da se clovek sam odloci, da bo nekaj iz sebe naredil,« je še dodal. Alenka Hren, SPIRIT Slovenija, javna agencija, je poudarila, da se veliko dogaja drugje, zato si mladi morajo upati oditi na pot in se vrniti do-mov. Mladi naj bodo bolj proaktivni, naj potuje-jo, naj bodo odprti za številne možnosti. Dr. Martina Rauter, Mestna obcina Maribor, je po-vedala, da je potrebno zaceti delati in manj go-voriti, kar velja tudi za mlade. »Nujno moramo povezati obstojece podporne sisteme v mestu na eni skupni tocki, ki bo mladim nudila kljucne informacije za študij in pridobitev zaposlitve, k cemur stremi tudi Mestna obcina Maribor,« je še dodala. Jernej Salecl, Štajerska gospodarska zbornica, je povedal, da ima zbornica tudi za mlade pripravljene posebne pakete s strokovno podporo pri zacetku poslovanja, ce se odlocijo za podjetniško pot, zato vabijo vse mlade, ki bi jih to zanimalo, da se oglasijo pri njih. Gregor Salobir, absolvent magistrskega študija na Fakulteti za gradbeništvo, promet in arhitek-turo Univerze v Mariboru, je poudaril, da so mladi v prvi vrsti sami odgovorni za svoj uspeh ali neuspeh: »Kaj ti pomagajo vse informacije in podporno okolje, ce sam nisi pripravljen nekaj storiti. Dogaja pa se, da nam, mladim, primanj-kujejo informacije o tem, kako naprej v srednji šoli. V osnovni šoli od socialnih delavcev dobimo veliko usmeritev za izbor srednje šole. V srednji šoli pa pomoci teh strokovnih služb ni dovolj. Mladim ne sporocijo sistematicno, kje vse ima-mo možnosti, prepušceni smo sami sebi. Na vo-ljo je sicer veliko informacij, a so razpršene. Pov-sod zahtevajo za zaposlitev vsaj dve leti delovnih izkušenj, a jih kot mlad clovek ne moreš pridobi-ti, ce te nihce ni pripravljen sprejeti v pripravniš-tvo, na prakso, ti biti mentor.« V ta namen je inštitut IRDO septembra letos v Ljubljani prvic predstavil vse-evropsko kampanjo Pakt za mlade, s katero v sodelovanju z evrop-sko organizacijo družbeno odgovornih podjetij CSR Europe tudi v Sloveniji letos in prihodnje leto spodbujajo pripravništvo, vajeništvo in omo-gocanje prakse mladim v podjetjih. Zato k pod-pisu pisma o nameri in k sodelovanju vabijo pod-jetja in ustanove, organizacije, ki so mladim pri-pravljene nuditi tovrstne dejavnosti oz. jih za-posliti, jim pomagati uspeti. Med podpisniki je že enajst slovenskih podjetij, med njimi Javni za-vod Cene Štupar - Center za izobraževanje Lju-bljana, AISEC Slovenija, Zavod Nefiks, e-Študentski servis (ŠS storitveno podjetje d.o.o.), Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o., CMPP, Zavod 4 Lune so.p., RASR, Razvojne agen-cije Savinjske regije, Data d.o.o…. Slavnostno pa je danes pismo o nameri pri sodelovanju v tem projektu organizatorjem izrocil tudi Saša Pelko, podžupan Mestne obcine Maribor, ki je kot pr-va slovenska obcina pristopila k temu projektu. Kampanjo bodo v prihodnjem letu v Sloveniji na-daljevali in poskušali z vkljucenimi podjetji mla-dim omogociti cim vec pripravništev, vajeništva, prakse, pa tudi zaposlitev, zato k podpisu pisma o nameri v inštitutu IRDO vabijo tudi druge. Dogodek so organizirali s financno podporo Mi-nistrstva RS za šolstvo, znanost in šport - Urada RS za mladino in Veleposlaništva ZDA v Sloveni-ji, s strokovnim delom pa podprli Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, Karier-ni center Univerze v Mariboru, Alma Mater Europea - Evropski center Maribor in Štajerska gospodarska zbornica. DODATNE INFORMACIJE: IRDO - Inštitut za raz-voj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, SI-2000 Maribor, www.irdo.si, info@irdo.si, 031 344 883 Kaj ti pomagajo vse informacije in podporno okolje, ce sam nisi pripravljen nekaj storiti. http://www.csreurope.org/sites/default/files/styles/grid-4-thumbnail/public/315x128xCapture,P2020_2.PNG,qitok=sj0n19wn.pagespeed.ic.GJLgMOlNTC.png Enterprise 2020 blog dsc_5840 Foto: Gregor Salobir PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V SAVINJSKI REGIJI Spoštovani, ce ste brezposelni mladi v starosti od 24 do 29 let v Savinjski regiji z najmanj srednješolsko izobrazbo, vas vabimo, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za nevladništvo, pod-jetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želimo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih sta-tisticnih regijah. Program v Savinjski regiji se bo pricel izvajati 12. januarja 2017 in bo trajal 6 tednov. Pohitite in se vkljucite v informativno delavnico, ki bo potekala v Celju 5.1.2017 ob 11.00 in 13.00 uri v Kariernem središcu, ZRSZ OS Celje, Urad za delo Celje, Gledališki trg 7, 3000 Celje, kjer boste pridobili vse potreb-ne informacije! Število vpisnih mest je omejeno (20-40), zato se prijavite cim prej! Kaj naj torej storite? Pridite na Informativno delavnico, 5.1.2017 ob 11.00 in 13.00 uri v ZRSZ OS Celje, Urad za delo Celje, Gledališki trg 7, 3000 Celje. Pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si najkasneje do 3.1.2017 ali jo oddajte organizatorjem na uvodnem srecanju 5.1.2017 v Celju. Vabljeni na brezplacno usposabljanje, kjer se boste povezali s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako hitreje prišli do zaposlitve. Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo prihodnost skupaj z nami! S prijaznimi pozdravi, mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Saša, bi nam lahko povedala, kako je nastal in kaj je namen vašega inkubatorja? Inkubator Savinjske regije je nastal leta 2013 pod okriljem Mestne obcine Celje. Ustanovljen je bil z namenom, da prevzame naloge soustvarjalca podjetniške skupnosti pri razvoju gospodarskega okolja v okolici in širši regiji, ki bi zagotavljal pri-merne pogoje in inovativno okolje za nastajanje, delovanje in razvoj novih podjetij z namenom pospeševanja podjetništva in gospodarskega raz-voja regije. Kljucne naloge podjetniškega inkubatorja so za-gotavljanje podpornih storitev za uspešno usta-novitev in zagon inovativnih start:up podjetij, strokovno preverjanje in ocenjevanje posame-znih idej, vkljucitev inovativnih start-up podjetij v inkubator oziroma v program inkubacije, pomoc pri zagotavljanju poslovnih in drugih prostorov, itd. S kakšno kapaciteto prostorov razpolagate,kaj nudite vkljucenim? Inkubator Savinjske regije deluje na 400 m2 opremljenih prostorov, v katerih je na voljo 6 samostojnih pisarn, 6 co-working delovnih pro-storov, sejna soba in pripadajoci skupni prostori kot so opremljena in funkcionalna kuhinja, skup-na dnevna soba – brainstormin room, ter strani-šca. Samostojne pisarne so namenjene start:up pod-jetjem v prvih treh letih njihovega razvoja, ki si pri svojem delu želijo sodelovanja v kreativni podjetniški skupnosti, skupnosti podjetnikov ter ustvarjalcev razlicnih profilov, ki si medsebojno pomagajo in imajo skupen cilj – narediti globalbo uspešen produkt. Coworking prostor je namenjen vsem kreativ-cem, freelancerjem ter drugim podjetniškim ustvarjalcem, ki išcejo ustvarjalen prostor za raz-voj in realizacijo poslovnih idej, ambicij ter po-moc pri lansiranju produkta na globalni trg. Kakšni so pogoji vkljucitve v inkubator? V Inkubator se lahko vkljucijo potencialni podjet-niki z zanimivimi poslovnimi idejami, start:up podjetja, ki potrebujejo strokovno podporo in ugodnejše poslovno okolje pa tudi mladi, ki želijo pridobivati podjetniška znanja, razvijati podjetni-ške vešcine ter pridobivati razlicne izkušnje za nadaljevanje potencialne podjetniške poti. Na kakšen nacin pa so vkljuceni mladi in koliko jih je trenutno pri vas? Vecina naših clanov je mladih, v starosti od 20 do 29 let oz. malo nad 30. So ustanovitelji ali pa cla-ni start:up ekip, nekateri pa se šele odlocajo za samostojno poslovno pot oz. so šele na zacetku razvijanja ideja. Vseh je trenutno med 30 in 40, številka pa malo varira saj so nekateri malo pri nas, malo v Ameriki, kamor so kar 3 naše ekipe v letu 2016 uspešno prodrle na tamkajšnji trg. Kakšna je vizija vašega inkubatorja? Še naprej želimo mladim potencialnim podjetni-kom z zanimivimi poslovnimi idejami omogocati kvaliteten in ustvarjalen delovni prostor, kjer bo-do lahko nemoteno ustvarjali svoje poslovne zgodbe. Naše trenutne kapacitete so presežene, povpraševanje po samostojnih pisarnah pa se povecuje zato v naslednjih 2 letih nacrtujemo selitev v nove prostor. Mestna obcina Celje je podprla projekt »Generator«, že kupila primerne prostore, z ureditvijo le teh pa želi ustvariti oko-lje - primeren prostor za oblikovanje dinamicne-ga ustvarjalnega okolja za izmenjavo znanj, izku-šenj in idej ter iskanje in oblikovanje rešitev za potrebe globalnega trga. Program, ki se bo odvi-jal v prostorih bo zajemal prakticno vse generaci-je od šolske do predšolske mladine, zagonskih podjetij, visokotehnoloških podjetij in drugih subjektov s podrocja tehnologij z višjo dodano vrednostjo in pripravo mladih za vkljucevanje v 4. industrijsko revolucijo. Kot veste, bo inštitut IRDO v januarju v vaši re-giji zacel z MODELOM M. Kaj si mislite o tem programu? Model M omogoca nov in svež pristop k reševa-nju problematike brezposlenosti mladih, saj jih skozi vectedensko usposabljanje iz tocke pasiv-nega iskanja zaposlitve postavi v vlogo aktivno udeleženega posameznika, ki skozi delavnice, izobraževanja in mreženja z uspešnimi podjetni-ki in mentorji pridobiva ustrezne vešcine, znanja in kompetence, ki mu odpirajo vraty v svet prve zaposlitve in zaposlovanja. Program nam je zaradi inovativnega pristopa všec, v njem vidimo potencial razvoja podjetni-ške miselnosti pri mladih in vec možnosti zapo-slovanja udeležencev v posameznih regijah. Tudi vi boste sodelovali. Zakaj ste se tako od-locili, kaj vas je pritegnilo? Kakšen potencial vidite pri tem za razvoj vaše regije? Res je, tudi mi bomo sodelovali v programu Mo-del M. Kot že omenjeno, nam je všec celoten koncept ideje, ki brezposelne mlade aktivno vkljucuje v proces ucinkovitega iskanja prve za-poslitve in jih hkrati seznanja s podjetništvom iz prve roke. Ker gre za nekaj tedensko usposablja-nje, lahko posamezniki v tem casu pridobijo res ogromno dragocenih izkušenj, vešcin in kompe-tenc, s katerimi lahko suvereno in uspešno na-stopijo pri iskanju prve zaposlitve. Slednje igra pomembno vlogo tudi z vidika raz-voja naše regije, saj bodo udeleženci in izvajalci programa, torej »domaci« mentorji in podjetni-ki, na osnovi teh delavnic lahko odkrili potencial v udeležencih, ti pa bodo zaradi udeležb in pri-dobljenih znanj bolj uspešni pri iskanju zaposli-tve v domacih krajih. Ker bo v projektu sodelo-valo kar nekaj podjetnikov in mentorjev iz Sa-vinjske regije, predstavlja vsak udeleženec po-tencial za dobrega zaposlenega, kar pomeni, da mladim ne bo potrebno iskati zaposlitve v dru-gih, bolj oddaljenih krajih izven regije. Intervju—Saša Lavric, direktorica Inkubatorja Savinjske regije Prostor za mlade s poslovnimi idejami Prostori Inkubatorja Savinjske regije, v katerih nastajajo in se razvijajo inovativne podjetniške ideje mladih startupov, se razprostirajo na 200m2 sodobno opremljenih coworking prostorov in samostoj-nih pisarn. Podjetniško skupnost sestavlja 15 inovativnih podjetniških skupin in podjetij, ki s svojimi projekti in inovacijami vse bolj uspešno prodirajo na svetovni trg. V intervjuju s Sašo Lavric preberite marsikaj zanimivega o delovanju inkubatorja, mladih, ki so vkljuceni vanj, pa tudi o prihajajocem Mo-delu M, pri katerem bo Inkubator Savinjske regije tudi sodeloval. Pripravil: Primož Ademovic Fotografija: osebni arhiv in spletna stran Inkubatorja in Star:up Celje Saša Lavric, direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Logo Poziv za podporo sprejemu nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec / mladinska delavka Potrjen poklicni standard mladinski dela-vec/delavka 13. decembra 2016, je potekala seja Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, na kateri so potrdili poklicni standard mladinski delavec/delavka. Gre za prvi korak oziroma prvo stopnjo potrditve, saj sledi tudi potrjevanje kataloga znanj in spretnosti za NPK mladinski delavec/delavka. Gre za pomemben korak na podrocju izvajanja mladinskega dela, saj doslej za ta poklic ni bilo možno-sti pridobitve javne listine. Poklicni standard je podlaga za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Ta bo med drugim olajšala prehajanje posameznika od enega k drugemu delodajalcu in s tem izboljšala mobilnost posameznika v sektorju. Prav tako pa to pomeni tudi vecjo preglednost za deloda-jalce nad tem, katera dela in naloge ter kompetence poseduje mladinski delavec. V naslednjih petih letih lahko pricakujemo visoko število tistih, ki bodo želeli pridobiti NPK za mladinskega delavca, kar je pokazala izvedena anketa med organizacijami v mladinskem sektorju (cca 2.000 potreb po nacionalni poklicni kvalifikaciji). Mladinski delavci, ki bodo pridobivali NPK mladinski delavec, so lahko prostovoljci, zaposleni za nedo-locen cas, zaposleni za dolocen cas ali posamezniki, ki opravljajo mladinsko delo preko študentskega servisa, preko avtorskih pogodb ali javnih del. Zaposlovalci mladinskih delavcev so mladinski centri, organizirani kot zasebni ali javni zavodi, nevladne organizacije na podrocju dela z mladimi, društva, zavodi, klubi ter zveze društev, ki izvajajo mladinske programe in programe, namenjene mladim. Spomnimo – organizacije v mladinskem sektorju so predsedniku Vlade RS, dr. Miru Cerarju in obema ministricama, dr. Maji Makovec Brencic, ministrici za izobraževanje, znanost in šport ter dr. Anji Kopac Mrak, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslale dopis, v katerem so vse tri pozvale, da jim posredujejo uradna stališca glede procesa sprejemanja NPK mladinski delavec/mladinska delavka. (Poziv za podporo sprejemu nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec/mladinska delavka je podprl tudi Inštitut IRDO, op. Uredništvo Mozaik) Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar je še enkrat podprl sprejem nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec/delavka, saj, kot pravi, “predstavlja možnost pridobitve javne listine za opravlja-nje poklica mladinskega delavca, ustrezen izkaz za vrednotenje neformalno in priložnostno pridoblje-nih znanj in spretnosti v mladinskem sektorju.” Odziv predsednika vlade preberite tu. Predsednik vla-de je v svojem odzivu dodal, da je pri odlocanju clanov in clanic Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, potrebno in koristno, da “upoštevajo mnenja in predloge zainteresirane strokovne javnosti,” zaradi cesar pricakuje, da “bodo predstavnikom mladinskega sektorja omogocili sodelovati na seji strokovnega sveta in prispevati strokovne argumente, ki govorijo v prid sprejemu NPK mladinski delavec/mladinska delavka.” Dr. Anja Kopac Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zapisala, da na ministrstvu “prepoznavamo pomen delovanja mladinskih organizacij in mladinskega dela na zaposlji-vosti mladih” in dodala “da je sprejetje nacionalne poklicne kvalifikacije mladinskih delavcev, korak v pravo smer.“ Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brencic v svojem odzivu pozdravlja in se zahvaljuje organizacijam v mladinskem sektorju, za posredovani poziv, uvodoma pa jasno izpostav-lja tudi, da MIZŠ in URSM “izražata mocno podporo sprejemu” NPK. Kot poudarja, je ministrstvo svoje stališce podalo, a so “dolžni spoštovati in upoštevati avtonomnost in neodvisnost odlocanja clanov in clanic Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje,” in v okviru tega, predlagajo kon-takt s predsednikom Sveta. “Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se zavedamo, da je možnost pridobitve javne listine za opravljanje poklica mladinski delavec/delavka, najprimernejši izkaz za validacijo neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti v mladinskem sektorju,” je v svojem odzivu še zapisala ministrica. Vir: uredništvo mlad.si img-2925 Foto: David Lotric Asif Akbar, http://www.freeimages.com/photo/celebration-1578251 V sredo 14. in v cetrtek 15. decembra je v Ljub-ljani v Klubu Cankarjevega doma, potekal posvet mladinskega sektorja, ki se ga je udeležila tudi ekipa našega inštituta IRDO. Vsi udeleženci so pred zacetkom seminarja pre-jeli majico »piši-briši« in kredo, s katero so lahko na majico napisali poljubno sporocilo, bodisi slo-gan »Rastimo skupaj«, ki je tudi slogan seminar-ja, bodisi kakršnokoli drugo sporocilo. Nato je sledil uvodni govor ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maje Makovec Brencic. Udeleženci so lahko izbirali med sklopi štirih tem, ki so jim bile najbližje in sicer: . Kaj je/ni mladinsko telo ter moderne obli-ke mladinskega dela. . Sodobni pristopi pri informiranju, promo-ciji ter komuniciranju s ciljnimi javnostmi znotraj mladinskega dela . Možnosti povezovanja formalnega izobra-ževanja in ucinkov neformalnega ucenja . Potencialni alternativni viri financiranja organizacij v mladinskem sektorju KLJUC DO USPEHA JE SODELOVANJE Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slove-nije je v uvodnem govoru povedal, da se zaveda-nje o problematiki mladih v zadnjih letih sicer dviguje, vendar pa samo zavedanje še vedno ne prinaša garancije, da se dolocene izzive dejansko naslavlja in rešuje. Mladinska politika bi se naj izvrševala po nacelu, da je cim bližje mladim dr-žavljankam in državljanom, kar pomeni, da kljuc-no vlogo pri tem odigrajo ravno lokalne skupno-sti. Lokalne skupnosti bi tako morale prve pre-vzeti odgovornost za razvoj mladinskih politik in mladinskega dela, strukture na višjih ravneh pa bi prevzele naloge, ki jih na lokalni ravni ni moc ali ni smiselno urejati. Pri razvoju mladinskih po-litik in mladinskega dela v okolju, ki je mladim najbližje, kljucno vlogo igra sodelovanje. V prvi vrsti predvsem sodelovanje med mladimi in mladinskimi organizacijami na eni strani ter predstavniki obcin in pristojnih institucij na drugi strani. S kontinuiranim procesom medsebojnega sodelovanja bomo oblikovali politike in progra-me, ki bodo odgovarjali na realne potrebe in izzi-ve mladih, hkrati pa bomo z vkljucevanjem mla-dih v odlocevalske procese gradili skupnost, v kateri bodo mladi nepogrešljiv clen. Hkrati pa moramo priložnosti in sinergije iskati tudi širše in izven meja posamezne obcine. Mladi namrec v svojem vsakodnevnem življenju v veliki vecini niso omejeni zgolj na obmocje ene obcine, am-pak so pri opravljanju svojih vsakodnevnih opra-vil mobilni. Živijo v eni, izobražujejo se v drugi, prijatelje imajo v tretji in hodijo na treninge v cetrto. Ce se želimo pri tem približati mladim je medsebojno sodelovanje obcin nujno potrebno. S skupnimi projekti bodo obcine lahko mladim ponudile vec in ustvarile okolje, v katerem bodo mladi lahko brez težav uresnicevali svoje intere-se. V okviru regijskih dogodkov »Rastimo sku-paj« v zadnjih dveh letih iz pogovorov, ki jih ima-mo z mladimi in predstavniki obcin, ugotavlja-mo, da predstavniki obcin hitro trcijo ob obcin-ske meje, ko gre za razvoj mladinskih politik in mladinskega dela. Številne ideje, ki prihajajo s strani mladih tako ostajajo neuresnicene. Obci-ne tako spodbujamo, da za zacetek pricnejo vsaj z medsebojno koordinacijo, ki bo namenjena deljenju praks in izkušenj hkrati pa bo ustvarjala tudi prostor za skupne projekte. Obcine se, predvsem tiste manjše, zavedajo, da mladim ve-dno ne morejo ponuditi tistega, kar mladi potre-bujejo in da bi v sodelovanju z drugimi to lahko zagotovili. Ti drugi so lahko tudi obcine. Platfor-mo, ki jo s projektom »Rastimo skupaj« nudimo mladinskim organizacijam in lokalnim skupno-stim, morajo le-te izkoristiti in z medsebojnim sodelovanjem poiskati sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno okolje, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje ideje in potenciale ter kvalitetno preživljali prosti cas. Napisal: Primož Ademovic Rastimo skupaj tudi v 2017 Prva slovenska karta mojstrov Ali veste, da obstaja kup mojstrov, ki še vedno znajo zašiti cevlje? Popraviti sušilec za lase? Zakr-pati potovalko? Poravnati zvito kolo? In da je možno izmenjavati oblacila, obutev, zelenjavo, knjige in druge predmete marsikje v Sloveniji? Društvo Ekologi brez meja bi radi zbrali 5.000 evrov za delovanje in pripravo zemljevida Po-pravi, zamenjaj z naslovi cevljarjev, krojacev, šiviljami, manjšimi servisi za to in ono ter podatki o organizacijah in krajih, kjer lahko kaj zamenja-te. Zemljevid bodo seveda sproti nadgrajevali in urejali. Podoben zemljevid smo že pripravili, zemljevid s trgovinami brez embalaže, ki vsebuje že preko 70 vnosov. Vec. Vir: Društvo Ekologi brez meja Katalog 23 dobrih praks zniževanja izpu-stov CO2 Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je zakljucil, zato vas vabimo, da se nam pridružite na družabnih omrežjih ostalih projektov, kjer tu-di predstavljamo dobre trajnostne prakse. Za navdih prelistajte katalog 23 dobrih praks zniže-vanja izpustov CO2 in oglejte si video Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Vir: http://www.slovenija-co2.si/ Združitev dveh javnih skladov v enega – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS S 1. 1. 2017 se bo Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pripojil k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS, ki bo od pripojitve dalje uporabljal novo ime: Javni šti-pendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Kontaktni podatki za stranke ostajajo nespre-menjeni, prav tako lokacija poslovnih prostorov. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj ka- drov in štipendije Forum na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano Na zasedanju, ki je potekalo 16. decembra 2016 v Bruslju, so bili v predstavljeni predlogi za zago-tavljanje poštenih poslovnih praks v verigi pre-skrbe s hrano. Razpravljavci so se osredotocili na iskanje razpoložljivih in izvedljivih aktivnosti, ki bi omogocile odpravo nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano. Prostovoljni do-govori v verigi so možni le v primeru, da so de-ležniki enakovredni in imajo primerljivo pogajal-sko moc. Na Forumu je bilo izraženo skoraj enot-no mnenje, da se je prostovoljna iniciativa za odpravo nepoštenih izkazala za premalo ucinko-vito. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano Podelitev priznanj prostovoljcem v obci-ni Gornja Radgona V obcini Gornja Radgona so ob mednarodnem dnevu prostovoljstva na obcinski prireditvi prvic podelili priznanja župana na podrocju prosto-voljstva za leto 2015. Za naj prostovoljski organi-zaciji so izbrali društvo Sožitje, ki deluje na po-drocju pomoci potrebnim osebam z motnjami v duševnem razvoju in Osnovno šolo Gornja Rad-gona, ki med drugim veliko pozornosti namenja pomoci otrokom iz socialno šibkejših družin. Vec o nagrajencih si preberite tukaj. Vir: Slovenska filantropija Ucinkovita mobilnost = trajnostna mobil-nost 8. decembra 2016 je v Ljubljani potekala konfe-renca Vkljucevanje primerov dobrih praks traj-nostne mobilnosti v naše okolje. »Uradniki, ki na obcinah in ministrstvih urejajo prometno pro-blematiko, so v veliki meri že seznanjeni z ukrepi in naceli trajnostne mobilnosti, veliko jih spozna-va njena nacela preko celostnih prometnih stra-tegij, a do politicnih odlocitev pogosto ne pride. Kdaj bomo sprejeli dejstvo, da je trajnostna mo- bilnost nujna, saj ne izkljucuje nobene skupine prebivalstva, zmanjšuje porabo energije in one-snaženost zraka ter s tem izboljšuje kakovost bi-vanja vseh nas?», so zapisali organizatorji konfe-rence. Vec. Vir: Focus, društvo za sonaraven raz-voj Podjetni nacionalni program kulture Obvešcamo vas o izidu nove strokovne knjige avtorja Dušana Hedla. Nacionalni program kultu-re je kljucen dokument nacionalne države v Evropski uniji (EU), ki ga uveljavlja kulturna politi-ka in je potrjen v parlamentu. Avtor se sprašuje, kakšna je povezava nacionalne kulture in podjet-niške uspešnosti v Sloveniji. V Kulturnem centru Maribor so vam na voljo za vse dodatne informa-cije in podporo pri obvešcanju o pricujoci knjigi Dušana Hedla. Vec. Vir: Kulturni center Maribor Imamo res nove obraze v politiki? Objavljamo razmišljanje ddr. Matjaža Muleja o novih obrazih v politiki. »Te dni je neki politicni analitik zapisal, da sedanja praksa slovenskega vladanja kaže, da ni res, da je dobro imeti v politiki nove obraze - nove ljudi. To morda nacelno drži, a v slovenski praksi so novi samo clani vlade pa še oni ne vsi. Znano je, da v ZDA, ko pride na oblast nova stranka, izgubi državno službo dva milijona uslužbencev. To pomeni, da se zamenjajo tudi vsi, ki so vplivni in hkrati javno nevidni. V Sloveniji se to ni zgodilo najbrž nikoli. Je pa bistveno. Iz lastne prakse nekdanjega dela v državni upravi in iz po-svetov z mnogimi, ki imajo z njo stik danes, vem, da so dejanska oblast tisti, ki imajo v rokah infor-macije. Iz konkretne lastne izkušnje, ko sem po-skušal dobiti informacije od enega od ministrov, sem se naucil, da je tako tudi zdaj. Izkazalo se je, da je minister nemocen, ko trci ob zid birokratov, ki imajo namesto njega informacije in mu jih ne dajo, ce je njihov interes takšen. Ministri torej niso dejanska oblast, ampak mikrofoni, odvisni od so-delavcev, ki pa so nedotakljivi,« razmišlja ddr. Matjaž Mulej. Prostovoljno se javljam Cerarju, da zdrav-stvo v dveh tednih spravim v red Vesna Vuk Godina je v luci stavke zdravnikov gla-sno razmišljala, da zdravnik ne more biti javni uslu-žbenec in obenem še privatnik: ali-ali. Vec. Vir: fo-kuspokus.si Bodite kul, bodite old skul Podjetje Snaga, letošnji Horus nagrajenec, je pri-pravil izvirno novoletno vošcilo, s katerim spod-bujajo ponovno uporabo. Vir: Snaga, d.o.o. Vasja-Jager—Janina kolumna o težavah z družbeno odgovornostjo Novinar Vasja Jager je v reviji Jana zapisal zani-mivo razmišljanje o tem, da imamo v Sloveniji veliko težavo z družbeno odgovornostjo. In teža-va je ta, da ni enakomerno porazdeljena. Prebe-rite. Vir: revija Jana Nacrt za integracijo in pregled poslovnih praks korporativne družbene odgovorno-sti v državah EU Splošni cilj projekta je podpora državam clanicam EU v uvajanju družbene odgovornosti gospodar-skih družb kot celostnega modela upravljanja v mala in srednja podjetja. Preko tega se bo pove-cala konkurencnost MSP-jev. Glavni rezultat pro-jekta bo državam v projektnem partnerstvu omo-gocil izmenjavo izkušenj, modele dobrih praks in ustvaril podlago za vkljucevanje družbene odgo-vornosti gospodarskih družb v zakonodajne, pro-gramske in akcijske dokumente tako na nacional-nih kot regionalnih nivojih. Poleg tega bo eden izmed pomembnih rezultatov projekta tudi pripo-rocilo politiki za revizijo Direktive 2014/95/EU in nadaljnjem ustvarjanju podlag za oblikovanje po-litik na podrocju družbene in širše odgovornosti velikih in majhnih gospodarskih družb. Projekt se zacne 1.1.2017 in bo trajal do 31.12.2020. Vec. Vir: E-zavod DO v Sloveniji ZDA: Mlajši prestopniki odslužijo ka-zen doma s starši Opolnomocenje. To je vodilna beseda za nepro-fitno organizacijo New York Foundling, ki poma-ga prestopnikom, ki so bili pravnomocno obsoje-ni na zaporno kazen, da ne stopijo ponovno na pot zlocina. Mlajšim kriminalcem daje priložnost, da odslužijo kazen v družinskem krogu, namesto v zaporu. Kar 97 odstotkov mladoletnikov, ki so sodelovali v programu je ostalo na pravi poti, po-ti brez zlocina. Vec. Vir: Welfare Societiy Terri-tory Irska: Cena svežega sadja Irska korporacija Fyffess, ki na zahodnih trgih prodaja banane, ananas in melone, svojim zapo-slenim v Hondurasu ne dovoli ustanoviti sindika-ta. Beremo porocila o slabih delovnih pogojih in placilu, ki ne dosega minimalne place. Nimajo dostopa do vode in toalet, na poljih, kjer uporab-ljajo v EU prepovedane pesticide, pa delajo brez zašcitnih oblacil. Vir: splet Porocilo: Preživetje najbogatejših – Vloga Evrope pri podpiranju nepravic- nega mednarodnega davcnega siste- ma 2016 Novo porocilo “Survival of the Richest: Europe’s role in supporting an unjust global tax system 2016” analizira dogajanje po Evropi. Avtorji poro-cila, koalicija organizacij civilne družbe iz vec dr-žav Evrope, so pripravili primerjalno analizo 18 evropskih držav. Ugotovitve so objavljene v po-rocilu »Preživetje najbogatejših: Vloga Evrope pri podpiranju nepravicnega mednarodnega davcne-ga sistema 2016«. Gre za cetrto letno porocilo, ki preucuje davcne politike in politike transparent-nosti evropskih ustanov, 17 držav clanic in Nor-veške. Vir: Focus, društvo za sonaraven razvoj Evropski investicijski sklad in Komisija sprejela novo pobudo EU za krepitev zmogljivosti ponudnikov mikrokredi-tov in financiranja socialnih podjetij Evropski investicijski sklad in Evropska komisija sta 22. decembra 2016 predstavila novo pobu-do, s katero bodo ponudniki mikrokreditov in financiranja socialnih podjetij lahko lažje razvili svoje poslovne dejavnosti v okviru Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inova-cije (EaSI). Vir: Evropska komisija Nemcija: Nacionalno desetletje pismenosti za dvig pismenosti in izo- brazbe odraslih Konec novembra 2016 so nemška federacija in zvezne države uradno zacele Nacionalno deset-letje pismenosti in osnovnega izobraževanje 2016 do 2026 (Nationale Dekade für Alphabetisi-erung und Grundbildung 2016 bis 2026), njen cilj pa je dvigniti raven pisnih kompetenc in ravni izobrazbe odraslih v Nemciji. Med ukrepi pa je pomembno mesto namenjeno tudi širitvi razi-skovalne dejavnosti na tem podrocju. Vec. Vir: novica omrežja Eurydice Najnatancnejši posnetek toplogrednih plinov in talece se Arktike Ameriška vesoljska agencija je poskrbela za viso-kolocljivostno vizualizacijo izpustov ogljikovega dioksida po celotnem planetu. Pokazala je tudi, kako se ob globalnem segrevanju tanjša Arktika. »Izgubili smo skoraj ves stari led. V 80 letih prej-šnjega stoletja so vecletna podrocja zavzemala cetrtino vsega ledenega oklepa, danes zgolj tri odstotke,« pravi Walt Meier, Nasa Vec. Vir: MMC RTVSLO Francija: Prva solarna cesta V majhnem francoskem mestu Tourouvre-au-Perche so postavili svojevrsten rekord, saj so kot prvi na svetu izgradili prvo cesto, ki je v celo-ti prekrita s soncnimi celicami. Tu dejansko gre za en kilometer javne ceste, ki jo sestavlja kar 2.800 kvadratnih metrov soncnih celic. Tu gre za enega izmed najbolj ekoloških nacinov pridobi-vanja elektricne energije, ki proizvede dovolj elektricne energije, da zadošca za celotno javno razsvetljavo vasi, ki ima približno 3.400 prebival-cev. Vec. Vir: Racunalniške novice DO v Evropi in po svetu Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po-trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Prispevke oddajte do 15. februarja. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Odgovorna organizacija Konferenca o razvoju organizacijskih znanosti je konferenca z najdaljšo tradicijo na Univerzi v Mariboru in vsako leto poveže študente, razi-skovalce, gospodarstvenike in predstavnike jav-ne uprave, ki delujejo na podrocju organizacije in managementa. Tema letošnje, že 36. medna-rodne konference o razvoju organizacijskih zna-nosti, je Odgovorna organizacija in se nanaša na širino organizacije v njenem notranjem in zuna-njem okolju. Odgovornost do zaposlenih, po-slanstva, strategije, procesov, tehnologije, raz-voja so samo nekatera izmed podrocij, ki jim mora organizacija slediti. Konferenca bo poteka-la od 22. do 24. marca v Portorožu. Rok za oddajo referatov je 18. januar 2017. Vec. Vir: Univerza v Ma-riboru, Fakulteta za organizacijske vede, Center za izobraževanje in svetovanje Ekologija za boljši jutri XII. Mednarodna znanstvena konferenca na te-mo »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« bo potekala od 29. 3. 2017 do 31. 3. 2017 v RIS Dvorcu Raki-can, Lendavska ulica 28, Rakican, 9000 Murska Sobota. Na konferenci bodo sodelovali strokov-njaki iz Slovenije in tujine, uradni jeziki bodo slo-venski, angleški, hrvaški in srbski. Izdana bosta strokovni bilten, kjer bodo zbrani strokovni pri-spevki in povzetki posterjev, ter znanstvena mo-nografija z naslovom »Razvoj ekološke odgovor-nosti / Development of Ecological Responsibili-ty«, kjer bodo zbrani znanstveni prispevki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Odprt dva milijona dolarjev vreden natecaj trajnostne gradnje LafargeHolcim Awards je najpomembnejši sve-tovni natecaj trajnostnega oblikovanja. Natecaj išce vodilne projekte strokovnjakov in drzne ide-je prihodnje generacije, ki združujejo rešitve trajnostne gradnje z arhitekturno odlicnostjo. Projekti in koncepti s podrocja arhitekture, kra-jinske arhitekture, urbanisticnega oblikovanja, nacrtovanja, tehnologij ter gradbenega in mate-rialnega inženirstva se lahko v dva milijona do-larjev vrednem natecaju Awards oddajo preko spleta. Rok za oddajo je 21. marec 2017. Vec. Vir: GBCS CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem 2017 Hotelu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vse-ga sveta bodo poskušali najti odgovore na vpraša-nja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v celoti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in strateško ko-municiranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Magazin Dogodki, konference Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 18.1.2017 Workshop: Responsible Sourcing across Industries Platform Second Annual Mee-ting. Povezava. 26.1.2017 Conference: European Responsible Busi-ness outreach meeting. Povezava. 27.1.2017 Roundtable: Big Data and human rights. Povezava. 7.2.2017 Webinar: Ensuring good working condi-tions in complex supply chains. Povezava. 15.2.2017 Sustainable Business Exchange webinar: Cross-sector collaboration for sustainable cities and regions. Povezava. Zlata nit: Ne tekmovanje, temvec sodelo-vanje in navdihovanje Avtorici: Anisa Faganelj, Jana Petkovšek Štakul Jesen je cas, ko že delamo obracun leta in si zastavljamo nacrte za naprej. To pa je tudi cas za Zlato nit, ki podjetju omogoca preverjanje kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo. Dobri odnosi so namrec kljucnega pomena za uspešno poslovanje, saj vplivajo tako na zavzetost in ucinkovitost za-poslenih, razvoj njihovih potencialov, podjetnost in inovativnost, motivacijo, pa tudi dobro pocutje, … vse to pa posledicno ustvarja boljše poslovne rezultate. Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit v deseto leto stopa še bolj usmerjen h koncnemu uporabniku – k podjetjem in ljudem, ki v njih skrbijo za razvoj in upravljanje kljucnega kapitala podje-tja – zaposlenih. Na zacetku je bila kljucna naloga projekta prepoznavati in promovirati podjetja, ki so z vidika skrbi za zaposlene vzor in navdih slovenskega gospodarstva. Z leti pa je fokus prešel še na pro-mocijo podjetniške inovativnosti, primerov dobrih praks na podrocju zaposlovanja ter kakovosti de-lovnih mest. In nastala je dinamicna mreža 327 razlicnih podjetij, ki preverja kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo ter skozi razlicne dejavnosti skrbi predvsem za medsebojno izmenjavo do-brih praks. Slednje ostaja srž Zlate niti, ki želi v še vecji meri vplivati na dinami-cen razvoj zaposlenih in organizacij ter prispevati h konkurencnosti slovenskega gospodarstva. Tudi zato je postalo vodilo Zlate niti 2016: Ne tekmovanje, temvec sodelovanje in navdihovanje. Zaveda-nje, da je z raziskavo oziroma vprašalnikom omogocena implemen-tacija prepoznanih in koristnih orodij, ki so v podporo kadrovikom in vodstvu podjetja, je strokovnjake pred tremi leti pripeljalo tudi do dopolnitve vprašalnika z vprašanji s podrocjem custvene navezano-sti zaposlenih. Zaposleni se med seboj še bolj povežejo Zlata nit z vprašalnikom, ki ga izpolnjujejo zaposleni, ni le ogledalo, ki podjetju jasno pokaže, kje so že dobri oziroma, kje so še potencia-li, da se še izboljšajo, pac pa je notranje lepilo, ki zaposlene na vseh ravneh spodbuja k še vecji zavzetosti. In tega se podjetja, ki leto za letom prav z Zlato nitjo preverjajo kakovost odnosa med zaposlenim in organizacijo, še kako dobro zavedajo. Še posebej tista, ki si v casu prestrukturiranja, ko so morala tudi od-pušcati, niso zatiskala oci, saj so želela jasno videti, kako spremembe doživljajo sodelavci in kako vpli-vajo nanje. Ker je veriga mocna, kot je mocan njen najšibkejši clen, in »ker noben supermen ni mocan toliko kot ekipa,« kot je nedavno dejal Matej Košmrlj, direktor Euro Plusa, zlate gazele 2016 in drugic zapored sodelujoci v Zlati niti. V devetih letih Zlate niti je vprašalnik izpolnilo 66.681 zaposlenih. Gre za najvecjo tovrstno raziskavo v jugovzhodni Evropi, za raziskovalce pa pomeni tudi izvrstno priložnost za raziskovanje vpliva odnosov na poslovanje podjetij. Med njimi sta tudi Rok Koželj z Gea Collegea – Fakultete za podjetništvo in dr. Matevž Raškovic z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izpostavimo le nekaj podatkov. Vsa pod-jetja, ki sodelujejo v Zlati niti, imajo nadpovprecno dodano vrednost, saj ta znaša 51.012 evrov bruto in je tako za dobro cetrtino višja od republiškega povprecja. Povprecna dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih, ki so med 25 odstotki podjetij z najbolje oce-njenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim, znaša dodana vrednost kar 66.393 evrov bruto. Podjetja z visoko ocenjenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim imajo kar 28-krat višji donos na kapital (ROE) in 1,9-krat višjo dodano vrednost od podjetij z nizkim odnosom. Zgo-vorni podatki kažejo na to, kako zelo je pomembno ukvarjati se z odnosi, jih ohranjati in graditi. Saj prav odnosi pomembno vplivajo na uspeh podjetja. In kaj pomeni vkljucitev podjetja v Zlato nit? Podjetje se v izbor prijavi preko elektronskega obrazca, ki je na www.dnevnik.si/zlatanit. Prijave so mogoce vse do 31. decembra letos. Osrednji del projekta predstavlja anketa med zaposlenimi, s kate-ro se izmeri kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo. Te se v podjetju izvajajo do sredine januarja prihodnje leto. K reševanju se povabi vse zaposlene (ce sistem organizacije to le dopušca), saj cim vecje število rešenih anket pomeni vse bolj natancno oceno kakovosti odnosa. Njihova naloga? Pisna ali elektronska izpolnitev kratkega vprašalnika (za reševanje vzame najvec 10 minut), ki ga sestavlja 45 trditev, ki jih zaposleni ocenjuje z ocenami 1 do 5. Razporejene so v sedem tematskih sklopov: . temeljni odnos med podjetjem in organizacijo, . vloga in kakovost dela posameznika, . znacilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, . podjetnost in inovativnost, . kakovost delovnega okolja, . osebna rast in razvoj, custvena pripadnost zaposlenih. Podjetje po prijavi izpolni tudi vprašalnik o uravnoteženih kazalcih uspeha podjetja (BSC vprašalnik), iz baze javno dostopnih podatkov pa v okviru izracunavanja povprecnih ocen projektna skupina pridobi tudi financne podatke poslovanja podjetja. Ocena kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo pomeni 80 odstotkov koncne ocene, ki pomaga poiskati finaliste izbora, preostalo petino pa prispeva-jo podatki o uspešnosti podjetja. Podjetja so razdeljena po velikosti in sicer v tri velikostne skupine – mala podjetja z do 50 zaposlenimi, srednje velika podjetja z do 250 zaposlenimi in velika podjetja z vec kot 250 zaposlenimi. V sedmih najboljših podjetjih v vsaki od skupin opravijo intervjuje z najvišjim vodstvom in ugotavljajo voditeljstvo organizacij. Na podlagi odgovorov zaposlenih podjetje prejme izracun ocen, ki so jih zaposleni pripisali posame- znim trditvam o odnosu, ki ga imajo z organizacijo. Vsako podjetje ima tudi možnost narociti poglob-ljeno analizo podatkov, ki jih na podlagi odgovorov zaposlenih pripravi analitik, poleg predstavitve z interpretacijo podatkov ob pogovoru z vodstvom pa vkljucujejo tudi smernice in priporocila za nadalj-nje delo. Po mnenju sodelujocih podjetij so poglobljena porocila resen posnetek odnosov in v števil-kah osvetlijo veliko dejavnikov, ki jih podjetje zaznava, a jim prav številke ponudijo tudi potrditev za-nje. Hkrati je porocilo lahko dobra osnova za izdelavo nacrta za izvedbo potrebnih ukrepov in akcij za izboljšanje dolocenih segmentov. Družbeno odgovorno ravnanje In ne le to: »V širši javnosti se želimo uveljaviti kot zgleden delodajalec, ki svoje zaposlene navdihuje in jim ponuja možnost kariernega razvoja, sploh mladim diplomantom, ki še nimajo delovnih izkušenj in so zaradi tega težje zaposljivi v gospodarstvu,« je kot enega od razlogov za sodelovanje v Dnevniko-vem izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2016 navedla mag. Karmen Dravaš Šega, direktorica Fi-nancne hiše. »Prav tem mladim visoko izobraženim ljudem želimo zagotoviti zaposlitev in jim dati no-vo specialno teoreticno in prakticno znanje ter jim omogociti vzpon po karierni lestvici. Dajemo jim priložnost za poslovni razvoj in uspeh,« poudarja Dravaš-Šegova, ki je prepricana, da lahko tudi kot malo podjetje, ki redno zaposluje 15 ljudi, še veliko prispevajo h konkurencnosti slovenskega gospo-darstva. Z zaposlovanjem mladih, ki so tudi v Sloveniji med težje zaposljivimi, diplomanti pa na prvo zaposlitev v povprecju cakajo 12,5 meseca, pa izpolnjujejo tudi svojo družbeno odgovorno vlogo – skupaj z lokalnim okoljem razvijati globalno konkurencno slovensko družbo. Najboljši v Zlati niti 2016: Tu-Val v kategoriji mala podjetja (na sliki njegov direktor Uroš Oven), Cosylab v kategoriji srednje velika podjetja (na sliki Igor Verstovšek, namestnik direktorja) in Droga Kolinska, na sliki clan uprave Enzo Smre-kar, med njimi Špela Nastran, vodja kadrovske službe v družbi Bisnode, ki je prejela priznanje za najboljšo zlato prakso. Foto: Anže Furlan Prednosti sodelovanja v Zlati niti za podjetja: . ponuja celovit pogled na razvoj organizacije in zaposlenih v povezavi z upravljanjem . osredotoca se na zaposlene in ne le na vodstvo . je vecdimenzionalen verodostojen izbor, ocena pa se oblikuje na podlagi mnenja zaposlenih (80 5 ocene), poslovnih rezultatov ter mnenja strokovnjakov . raziskava je odsev organizacije/podjetja in kaže realno sliko zadovoljstva zaposlenih . podjetje prejme povratne informacije o podrocjih, na katerih dela dobro in tistih, kjer ima prostor za napredek . podjetje pridobi publiciteto, vpliv in ugled – predstavljamo dobre zgodbe . zaposlenim in iskalcem zaposlitve omogoca kakovostne odlocitve o svoji zaposlitvi in spodbuja raz-voj konkurencnih posameznikov Vse vec znanstvenih del s podrocja dru-žbene odgovornosti Piše: ddr. Matjaž Mulej V letu 2014 nihce, v letu 2015 dve disertaciji, v 2016 kar štiri diserta-cije in osem magistrskih del na UM EPF –vse v povezavi z družbeno odgovornostjo. Z mentorstvom ddr. Matjaža Muleja in s pomocjo somentorjev so v 2015 in 2016 doktorske disertacije uspešno zagovarjali naslednji študenti UM EPF: . Cunk, Z. (2016): Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti. Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Ma-ribor; somentorica Lilijana Selinšek . Potocnik, A. (2016): Viabilna regija – rezultat inoviranja z dialekticno teorijo sistemov in kiberne-tiko poslovni sistemov. Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor . Rašic, K. (2015): Sistem indikatorjev tehnicno-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja na primeru tranzicijskega gospodarstva Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica Vesna Cancer . Štrukelj, T. (2015): Dialekticni sistem vidikov za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja. Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica Moj-ca Duh . Zore, M. (2016): Krepitev inovativnosti podjetij v Sloveniji z razvojem družbene odgovornosti. Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica Majda Bastic . Zupancic, M. (2016): Inovacija upravljanja starejših znanjskih delavcev kot dejavnik inovativnosti in konkrencnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji. Doktorska disertacija, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica Simona Šarotar Žižek . Satja Mulej Bratec pa je na Univerzi Ludvika Maksimiljana uspešno zagovarjala doktorsko diser-tacijo, ki na prvi pogled nima opraviti z družbeno odgovornostjo, je pa zelo družbeno odgovorna oseba: Extending the Concept of Emotion Regulation with Model-Based fMRI, First Supervisor and Reviewer: Christian Sorg, Second Supervisor and Reviewer: Afra Wohlschlager Z mentorstvom ddr. Matjaža Muleja in s pomocjo somentorjev so v 2015 in 2016 magistrska dela uspešno zagovarjali naslednji študenti UM EPF: . Bernard, N. (2016): Umetniško ustvarjanje kot vir za ustvarjalno inovativno sistemsko vedenje v organizaciji. Master thesis. Magistrsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; so-mentorica Simona Šarotar Žižek . Blagotinšek, A. (2016): Ucinek socialnega kapitala na družbeno odgovorno izmenjavo znanja v razvojnih ekipah novih izdelkov ob voditeljstvu na osnovi znanja in vrednot. Magistrsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica Simona Šarotar Žižek . Cuš, M. (2016): Inoviranje transfera know-how-a s povezovanjem tehnicno-tehnoloških in po-slovnih vidikov ter upoštevanjem 7 nacel družbene odgovornosti. Magistrsko delo, UM, Eko-nomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentor Borut Bratina . Gorjup, V. (2016): Inovacijski menedžment v športnih organizacijah. Magistrsko delo, UM, Eko-nomsko-poslovna fakulteta, Maribor . Kušnik, M. (2016): Družbena odgovornost kot netehnološka inovacija v spletnih trgovinah v Slo-veniji. Magistrsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentor Samo Bobek . Stvarnik, D. (2016): Inoviranje v postopku prisilne poravnave. Magistrsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentorica: Bojana Korošec . Zorko, T. (2016): Vpliv izobraževanja in usposabljanja na ustvarjalnost zaposlenih. Magistrsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor; somentor pri Sonji Treven . Zrelec, A. (2016): Kvalitativni model za spoznanje razvojne faze v življenjskem ciklu manjšega podjeta z vidika obvladovanja podjetniških kriz z implementacijo netehnoloških inovacij. Magi-strsko delo, UM, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor . Hrast, A. (2016): Model vecdeležniškega dialoga za vec družbene odgovornosti podjetij na nacio-nalni ravni, magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana; mento-rica Urša Golob Vsem novim magistrom in doktorjem iskreno cestitamo in želimo še veliko uspešnega raziskovanja in dela na podrocju družbene odgovornosti. Uredništvo Razpisi in priložnosti Javno povabilo za izbor programov javnih del 2017 Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvo-ja zaposlitvenih programov ter razvoju novih de-lovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnost-mi pri reševanju brezposelnosti na njihovem ob-mocju. Prav tako je namen spodbujanje nepro-fitnih delodajalcev k oblikovanju programov jav-nih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali države in so primerni za zaposlitev dolocenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Po-vabilo je odprto od 11. 11. 2016 od vkljucno 8.00 ure dalje, do porabe razpoložljivih sredstev, ven-dar najdlje do vkljucno 30. 4. 2017, do 13.00 ure. Vec. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Civil Society Projects 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep projektov civilne družbe « za leto 2017. Cilj tega ukrepa je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in mrežah ter neposredno vkljucujejo državljane. Navedeni projekti združujejo državljane z razlicnih družbe-nih podrocij v dejavnostih, ki so neposredno po-vezane s politikami Unije, da se jim omogoci konkretno sodelovanje v postopku oblikovanja politik Unije na podrocjih, povezanih s cilji pro-grama. Najvišja upravicena nepovratna sredstva za projekt je 150 000 EUR. Rok prijave je do 01.03.2017. Vec. Vir: razpisi.info EaSI -PROGRESS: European Solidarity Corps –occupational strand (VP/2016/018) Generalni direktorat Evropske komisije za zapo-slovanje, socialne zadeve in vkljucevanje je v okviru programa za zaposlovanje in socialne ino-vacije EaSi (Progress) objavil javni razpis, v okvi-ru katerega bodo podprli en konzorcij, ki bo za-gotavljal izvajanje evropske solidarnostne enote, in sicer za sklop zaposlovanja, vajeništva in pri-pravništva. V okviru tega razpisa je na voljo 8.243.895 EUR, pri cemer Komisija pricakuje, da bodo vrednost povišali do 14,243.895 EUR. Pod-prt bo zgolj en projekt, sofinanciralo se bo do 95 % upravicenih stroškov. Rok prijave je do 17.3.2016. Vec. Vir: razpisi.info Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Town Twinning 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep pobrate-nja mest« za leto 2017. Namen tega ukrepa je podpreti projekte, v katerih se raznolika skupina državljanov iz pobratenih mest povezuje okoli tem, ki so v skladu s cilji programa. Prednost ima-jo projekti, ki so usmerjeni v letne prednostne naloge, opredeljene za ta ukrep. Rok prijave 1.3.2017. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter sto-ritev turisticnega gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja razpis. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turisticnih proizvodov turisticnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnost-nega razvoja ter s tem okrepiti konkurencnost in kakovost na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 22.2.2017 Odpiranje pri-spelih vlog 7.12.2016 in 22.2.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info/ Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Networks of Towns 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep mrež mest« za leto 2017. Obcine in združenja, ki dol-gorocno sodelujejo pri skupni temi, bodo morda želeli vzpostaviti mreže mest, da bi bilo njihovo sodelovanje bolj trajnostno. Evropska komisija podpira razvoj takih mrež, ki so pomembne za zagotavljanje strukturiranega, intenzivnega in vecstranskega sodelovanja in ki zato prispevajo k cim vecjemu ucinku programa. Prednost imajo mreže, ki so usmerjene na teme letnih prednost-nih nalog. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2016 in 2017 »Procesni vavcer 2016/2017« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zunanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav po-slovnih procesov v podjetjih. Namen javnega razpi-sa je izboljšati konkurencnost podjetij preko proce-snih izboljšav (kot npr. prenova poslovnih proce-sov, vitko poslovanje, vitki poslovni procesi, ucin-kovito upravljanje poslovnih procesov, business process management, dizajn management,……). Roki za oddajo vlog so: 11.1.2017 in 15.2.2017. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje projek-tov nevladnih organizacij, ki delujejo na podrocju mednarodnega razvojne-ga sodelovanja in se financirajo iz in-strumentov Unije Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-jektov, ki jih Evropska komisija razpisuje za ne-vladne organizacije iz držav clanic Evropske unije ali partnerskih držav, ki delujejo na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja in se fi-nancirajo iz naslednjih instrumentov Unije: . Evropski razvojni sklad (EDF), . Instrument za razvojno sodelovanje (DCI), . Evropski instrument sosedstva in partner-stva oziroma Evropski instrument sosed-stva (ENI), . Evropski instrument za demokracijo in clo-vekove pravice (EIDHR), . Instrument za predpristopno pomoc (IPA II), . Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP). Rok prijave 20.1.2017. Vec. Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve Javni razpis za sofinanciranje infor-mativno-komunikacijskih in izobraže-valnih projektov nevladnih in humani-tarnih organizacij v letu 2017 Predmet tega razpisa je sofinanciranje informa-tivno-komunikacijskih in izobraževalnih projek- tov nevladnih in humanitarnih organizacij v Sloveni-ji, ki bodo obravnavali naslednja vsebinska podro-cja: SKLOP A: SPOŠTOVANJE IN SPREJEMANJE RAZ-LICNIH ETNICNIH SKUPIN, BEGUNCEV IN MIGRAN-TOV in SKLOP B: BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI. Posamezen projekt je lahko sofinanciran v višini najvec 70 % upravicenih stroškov projekta, pri cemer je najvišji znesek sofinanciranja za projekte sklopa A 7.000 EUR, za projekte sklopa B pa 5.000 EUR. Rok prijave do 17.1.2017. Vec. Vir: Urad vlade za komuniciranje Politika štipendiranja dopolnjena z no-vimi izobraževalnimi programi Vlada RS je dopolnila Politiko štipendiranja (2015-2019) z novimi programi, za katere bo prav tako možno pridobiti štipendijo za deficitarne poklice na novem razpisu, ki bo objavljen v januarju 2017. Med deficitarna podrocja, za katera bodo razpisa-ne štipendije za deficitarne poklice, so tako doda-ni naslednji izobraževalni programi: . Strojništvo in obdelava kovin-inštalater strojnih instalacij, . Tekstilna, konfekcijska, cevljarska in usnjar-ska tehnologija - tapetnik, . Steklarstvo in porcelanarstvo - steklar, . Operativna gradnja - izdelovalec/izdelovalka suhomontažne gradnje in tesar. Nov razpis za štipendije za deficitarne poklice bo objavljen v januarju 2017. Vec informacij o štipen-dijah za deficitarne poklice. Vec. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih (217. JR) Sklad objavlja javni razpis, katerega namen je spodbujati povezovanje slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini, in njihovih maticnih organizacij, s slovenskimi visokošolskimi zavodi. Rok prijave: do porabe sredstev oz. najdlje do vkljucno 15. 3. 2017. Vrednost razpisa: do 1.494.800,00 EUR. Predmet razpisa: Predmet jav-nega razpisa je financiranje pedagoškega in/ali raziskovalnega sodelovanja slovenskih strokov-njakov z doktoratom znanosti, ki že dlje casa de-lujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih zavo-dih, za eno- do dvanajst-mesecno pedagoško in/ali raziskovalno sodelovanje v Republiki Sloveniji. Vec. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Vabimo vas, da se udeležite Treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Prvih šest udeležencev izobraževanja je v Mariboru septembra 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Kdo naj se udeleži izobraževanja? Direktorji in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslo-vanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinanc-nih kazalcih poslovanja še v tem letu. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okolijskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveni-ji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Program seminarjev in delavnic: Naslov Vsebina ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, eko-nomski, okolijski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbu-dne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspe-šnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa izobraževanja. Kompetence, ki jih boste pridobili: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v vašem podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: po Sloveniji . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Dodatna pojasnila: Prijavnina za posamezen seminar vkljucuje predavanja in delavnice, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori. Udeleženec se lahko udeleži vseh treh seminarjev ali le nekaterih izmed njih po lastni izbiri in predhodnem dogovoru s pomocjo pisne prijave na posamezen seminar. Za pridobitev certifikata je potrebna udeležba na vseh treh seminarjih ter dodatno opravljanje pisnega izpita ob zakljucku izobraževanja. Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom posameznega izobraževanja oz. izpita. Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. V primeru odpovedi sodelovanja do 5 dni pred zacetkom izobraževanja organizator zadrži 30 % prijav-nine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 3 dni pred pricetkom izobraževanja organizator zadrži 70 % prijavnine. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organiza-cija za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organiza-cij in ustanov. Je nacionalna partnerska organizacija najvecje evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Podeljuje Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si), organizira mednarodne konfe-rence na temo družbene odgovornosti (www.irdo.si) ter usposablja mlade za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. K družbeni odgovornosti lahko pomembno prispevate tudi vi, zato sodelujte z nami, postanite naši clani! Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovorno-sti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. Upamo tudi, da s trojno knjigo dopolnjujemo spoznanja, ki so jih objavili drugi, podobno bistveni in upoštevanja vredni avtorji. Svoj vec kot desetletni trud IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti tako zaokrožujemo na preko 5.000 strani objav avtorjev z vseh celin. Glejte www.irdo.si. Bistvo sodobne družbe morajo biti: enakost, bratstvo in svoboda. To vkljucuje vse ljudi in vse druge dele narave. Tako so povedali ob francoski revoluciji nekaj let pred rojstvom Franceta Prešerna. Tedaj (1789) so zapisali tudi: »Družbene razlike smejo temeljiti le na splošni koristi.« in to v 1. clen Deklaracije o pravicah cloveka in državljana. Tako citira na strani 11 za zacetek svojega Uvoda T. Piketty v knjigi ‘Kapital v 21. stoletju’ (Mladinska knjiga, 2015, francoski izvirnik: 2013). Do danes so najvplivnejši in najpožrešnejši pozabili, da je to koncalo neproduktivno fevdalno oblast in so jo – po eko-nomskih merilih, a z novimi pravnimi imeni – obnovili. Zato je zdaj globalna kriza. Pot iz nje vidi napredni del sveta v družbeni odgovornosti, tudi Evropska unija (EU, 2011). Konferenca OZN leta 2015 je bila pod oznako ‘podnebje’ del tru-da, da bi uveljavili družbeno odgovornost, zato da bi cloveštvo rešili pred izumrtjem. Dajemo svoj prispevek s trojno knjigo - trilogijo: NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE (Prihodnosti ekonomije in cloveštva ni brez družbene odgovornosti!!!) 1. Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 2. Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 3. Izobraževanje in usposabljanje družbeno odgovornih V luci spoznanj iz nedavno prevedene knjige Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (2015): ZAKAJ NARODI PROPADA-JO – Izvori moci, blaginje in revšcine na razlicnih koncih sveta, UMCo, Ljubljana (izvirnik: 2012) bi smeli in morali reci, da je družbena odgovornost nadgradnja vkljucujocih, tj. inkluzivnih in zato uspešnih, namesto roparskih, tj. ekstraktivnih in zato za svoje državljane unicevalnih vodstev družb, politicnih in poslovnih monopolov. Pojma družbena odgovornost v njuni knjigi ni, a praksa, ki jo opisujeta, jo mocno nakazuje: brez družbene odgovornosti vodij in drugih vplivnih oseb ter organi-zacij narodi propadajo; tako je bilo v starih casih in tako je danes. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST zaslužni prof. ddr. Matjaž Mulej predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta inštituta IRDO l.r. mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Dušan Hedl, mag.posl.ved., Ustanovitelj Kulturnega centra Mari-bor NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTRO-KE IN VNUKE KNJIGA: Družbenoekonomski okvir in oseb-ne lastnosti družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE To je prva knjiga iz trilogije o tem, kako mora iz družbenoekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njegovi najvplivnejši ljudje in njihova podjetja ter druge orga-nizacije s prakticiranjem svoje družbene odgovornosti – nehati sovražiti nasled-nje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevladujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se iz-placa in je za ljudi optimalno, unicujejo pogoje za preživetje; dobesedno sovra-žijo svoje otroke in vnuke, a tudi sebe. Podatke o tem povzemamo predvsem v prvi knjigi te trilogije. Njihovo bistvo na kratko povzema moto knjige – opozori-lo cloveka, ki je vedno živel skladno z naravnimi razmerami. Povzel bi ga lahko tudi stavek avstralskih staroselcev pod njihovo sveto goro Uluru: ‘Mi moramo biti ravno toliko lacni kot narava okrog nas, da preživimo.’ Preživeli so tisocle-tja. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni prihodnosti in preživetja brez skrbi za skupno družbeno korist, ne samo posameznikovo, temvec ekosocializma, torej; nujna je skladnost življenja ljudi z ostalo naravo. Tega ne omogocajo niti držav-ni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost – lastnost ljudi, da odlocajo tako, da kar najbolj upoštevajo posledice svojih dejanj za družbo, tj. ljudi in ostalo naravo, zato svojo soodvisnost in trud za celovitost. Podatki o sodobni praksi nam žal dajejo prav: kažejo nasprotno delovanje vpliv-nih. Zato v nadaljnjih petih poglavjih postavljamo v ospredje cloveške osebne, dru-žbene in gospodarske lastnosti. Ker odlocajo ljudje, je bistvena zadostna in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC). Novosti, tudi to, ljudje sprejmejo lažje, ce omogocajo dobro pocutje sodelavcev, ki je zato del celovitega družbe-no odgovornega modela ravnanja z ljudmi. Upravljanje ne more vedno teci z vsemi možnimi podatki, zato v praksi vpliva intuicija, tudi ko gre za vec družbe-ne odgovornosti. Da govorimo o stvarni teoriji, kažejo empiricne študije global-no najuspešnejših podjetij. Ne moremo pa brez upoštevanja zakoreninjenih navad prenesti le-teh npr. iz t. i. Zahoda v Slovenijo. To dejstvo se žal kaže tudi pri odnosu do inoviranja, tj. prakticnega uveljavljanja novosti, ki so dokazano koristne uporabnikom in zato tudi avtorjem in lastnikom. Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkuš-njami uveljavljanja družbene odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem delu. Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki prve knjige KAZALO VSEBINE Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 Moto ...................................................................................................................... 9 0 Prihodnost – preživetje brez ekosocializma in družbene odgovornosti??? Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj ..................................................... 11 1 Kljucno vprašanje in (možen) odgovor? Viktor Žakelj ......................................................................................................... 24 2 Prihodnost ekonomije v obdobju izobilja in krize izobilja brez zdravih ambicij Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Anita Hrast, Viljem Merhar ............................. 35 3 Zadostna in potrebna (osebna) celovitost posameznika (ZIPOC) Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej .................................................................. 86 4 Dobro pocutje zaposlenih kot del celovitega družbeno odgovornega modela upravljanja cloveških virov Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven ................................................................ 141 5 Intuitivno odlocanje za vec družbene odgovornosti Vesna Kovacic, Violeta Bulc .............................................................................. 167 6 Pravi ljudje na pravih mestih – podlaga za vizionarske organizacije kot prihodnost ekonomije Matjaž Mulej ...................................................................................................... 187 7 Antropološki razlogi za uvajanje ekonomske demokracije v Sloveniji Vesna Vuk Godina ............................................................................................. 232 8 (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva Borut Likar, Marko Ropret, Peter Fatur ........................................................... 252 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Informacije za odlocanje družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE Brez družbene odgovornosti kot odgovornosti vsakogar za posledice vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravo, ni poti iz sedanje globalne družbenoekonomske krize cloveštva, vkljucno s Slovenijo. V prvi knjigi te trilogije smo to izpostavili, v tej pa poskušamo pod-preti trud z vec premisleki in predlogi z medsebojno razlicnih vidikov kot informacijami, kaj in kako kaže poceti, da se bi rešili iz te krize. Potrebne so obcutne inovacije številnih praks; vsaka izmed tu obravnavanih je netehnološka, nobena ne potrebuje velikih na-ložb, vsaka pa se tice ljudi in prenove utecenih navad. Slednje so pac podedovane iz zelo drugacnih casov in razmer. V tej knjigi sodeluje 20 avtorjev s precej razlicnimi prispevki v 12 poglavjih. Za skupni imenovalec smo vzeli predlog za slovenski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za družbeno odgovorno življenje. Tega naj pod-pre zamisel o prehodu dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti. Da bi to bilo izvedljivo, je potreben strateški menedžment, ki ima informacije iz okolja, ker je to pogoj za dru-žbeno odgovorni razvoj podjetij, ki so danes najvplivnejše organizacije na svetu. Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) lahko onemogocajo uve-ljavitev modela. Med njih spada vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe. Med ovire spada tudi zastarelo merje-nje gospodarjenja, kajti bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje. Potrebna je tudi posodobitev mednarodnega davcnega okolja, da bi obvelja-le pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe. Vendar ne smemo vsega pricakovati od modelov: v gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode. Na njih pomembno vplivajo pravni okviri poslovanja, med drugim pravo Evropske unije, iz katerega tukaj obravnavamo privatiza-cijo družb v državni lasti in pravice delavcev z vidika vprašanja, kdaj nastane nezakonita državna pomoc po pravu EU. Nadaljnji pomemben vidik sodobnega poslovanja zajema povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja. Ker je uspeh poslovanja bistveno odvisen od prevladujocih navad, je pomembno, kako vplivajo mediji, npr. pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih. Razen države, podjetij in mladih je vplivno tudi lokalno okolje – za zgled smo izbrali integracijo družbene odgo-vornosti v trajnostni razvoj v primeru (ucne) obcine Poljcane. Matjaž Mulej in Anita Hrast, urednika 2. knjige trilogije KAZALO Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 1 Slovenski modelni program družbene odgovornosti Robert G. Dyck ..................................................................................................... 11 2 Trajnostna bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti Matjaž Mulej, Timi Ecimovic, Anita Hrast, Zdenka Ženko .............................. 22 3 Strateški menedžment in informacije iz okolja – pogoj za družbeno odgovorni razvoj podjetij Tjaša Štrukelj, Simona Sternad Zabukovšek ...................................................... 36 4 Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) Mira Zore, Matjaž Mulej ..................................................................................... 65 5 Vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe Katja Rašic ........................................................................................................... 87 6 Merjenje gospodarjenja: bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje Katja Rašic ......................................................................................................... 121 7 Oblikovanje mednarodnega davcnega okolja: pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe Lidija Hauptman, Romana Korez-Vide .......................................................... 138 8 V gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode Aleš Lokar, Lubica Bajzikova ............................................................................ 165 9 Privatizacija družb v državni lasti in pravice delavcev – nezakonita državna pomoc po pravu EU? Janja Hojnik ....................................................................................................... 180 10 Povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja Maja Ahac, Natalie C. Postružnik ................................................................... 200 11 Premalo izkorišcen potencial medijev pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih Tanja Plestenjak, Borut Likar .......................................................................... 221 12 Integracija družbene odgovornosti v trajnostni razvoj – primer (ucne) obcine Poljcane Ana Vovk Korže ................................................................................................. 243 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si POVZETEK BISTVA KNJIGE Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije ter pripravljenost za uveljavljanje družbene odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. V tej knjigi, ki je tretja v trilogiji ‘Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke’, se osredotocamo na družbeno odgovornost v vzgoji in izobraže-vanju. Univerza v Mariboru se je z vsemi potrebnimi listinami, vkljucno z vecletnim progra-mom, uradno opredelila za ‘Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru’. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebuje uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju. Ta knjiga je prispevek k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Družbena odgovornost ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU 2011; ISO 2000) in zagotovi prihodnost se-danje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici ter se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temeljna nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je zapletenejša kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. poglavje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prakticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso; iz nje izhaja tudi vpliv na javni ugled in DO. Nadaljujemo z vpra-šanjem vzgoje za ustvarjalno sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve temeljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalne-mu sodelovanju, kot pot k celovitosti. Izvora sedanjih problemov cloveštva sta namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izkaže se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveštva imanentna naloga vseh ravni izo-braževanja (od vrtca do univerze) ali, kot poudarja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77–88), ‘uciti se, da bi vedeli’, uciti se, da bi znali delati’, ‘uciti se biti’ in ‘uciti se sobivati’. Matjaž Mulej in Branka Cagran, urednika 3. knjige trilogije KAZALO Povzetek bistva knjige .................................................................................... 9 1. del: Spoznavnoteoreticne podlage družbene odgovornosti 12 1 Temeljna nacela družbene odgovornosti (organizacij) Matjaž Mulej......................................................................................................... 13 2 Razvoj vrednot Majda Pšunder...................................................................................................... 32 3 Eticna odgovornost univerze med uvedbo poklicnega kodeksa in javnim ugledom Boris Vezjak........................................................................................................... 49 4 Vzgoja za ustvarjalno sodelovanje – del družbene odgovornosti šolstva Matjaž Mulej, Anita Hrast, Branka Cagran....................................................... 73 5 Teze za razpravo: za katere vrednote naj vzgajamo in izobražujemo? Matjaž Mulej in Simona Šarotar Žižek............................................................. 104 6 Družbena odgovornosti v športu Matjaž Mulej, Stojan Puhalj, Peter Sitar........................................................... 129 7 CoRT – metoda za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje Nastja Mulej in Bojana Gnamuš Tancer........................................................... 144 8 Razsežnosti primerno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj Vesna Weingerl.................................................................................................... 154 9 Stališca zaposlenih v slovenskih vrtcih in v slovenski vojski do vkljucevanja moških v slovenske vrtce: primer stereotipov in predsod-kov Aleš Tocaj, Branka Cagran................................................................................. 328 10 Izvajanje projektov v vrtcu in kakovost življenja in dela v njem Tanja Planinšek, Branka Cagran....................................................................... 353 11: Namesto sklepov knjige: Cetverni moto za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 380 Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu