cena 8 din Stevilka 24(638)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Tiiovo Velenje. 17 junija 1982
Titovo Velenje
Imamo dovolj moči in poguma za uresničitev stabilizacijskih nalog
Spomenik Edvarda Kardelja v Titovem Velenju
Akcijske konference in zbori komunistov v Šaleški dolini
Pregled uresničevanja sklepov in stališč
V pripravah na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in 12. kongres Zveze komunistov Ju-goslavije so pripravili v občini Velenje 5 akcijskih konferenc ozi-roma zborov komunistov.
Tako so komunisti Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Vetenje na akcijski kon-ferenci spregovorili o samouprav-nih in družbenoekonomskih odno-sih v kombinatu, posebej še v njegovem energetskem delu. Peda-gofki delavci Rudarskega Solskega centra so govorili o novi samou-pravni organiziranosti. Komunisti iz osnovnih 5ol so obravnavali vse-binsko uveljavljanje celodnevne osnovne šole. O samoupravni preobrazbi zdravstva so spregovo-rili komunisti — zdravstveni delavci. Komunisti v stanovanj-skem in komunalnem gospo-darstvu pa so razpravljali o problematiki in povezovanju teh dejavnosti v občini Velenje.
Predsedstvo občinskega komite-ja ZKS Velenje je na zadniih dveh sejah obravnavalo poročila o opravljenih akcijskih konferencah in zborih komunistov ter določilo več nalog, ki jih bodo prav tako morali uresničiti komunisti. Tako morajo komunisti Vzgojno izobra-ievalnega zavoda Titovo Velenje še bolj konkretizirati sklepe zbora komunistov, sicer pa morajo biti pobudniki izdelave analize dose-danjega razvoja in problematike celodnevne osnovne šole oziroma osnovnega šolstva v Saleški dolini nasploh ter programa njunega nadaljnjega razvoja. Komunisti v Zdravstvenem centru pa bodo morali nameniti še večjo pozornost uresničevanju načela svobodne menjave dela.
Pred začetkom gradnje nove tovarne v Bihaću
19. junija temeljni kamen
Ob letu varstva in hortikulture 82
Tekmujmo!
V Titovem Velenju se že nekaj časa skrbno pripravlja-mo na republiško razstavo Hortikultura 82. Zato da bi naše mesto postalo spet tako lepo, kot je bilo pred leti, se moramo vsi vključiti v priza-devanja za njegovo čimlepšo urejenost. Zakaj ne bi med stanovalci posameznih so-sesk, blokov znova vzbudili tekmovalni duh. Hortikultur-no društvo napoveduje vsem stanovalcem blokov tekmo-vanje za najlepšo urejenost pročelij, balkonov.
Torej, kateri blok bo naj-lepši.
Na svoji zadnji seji je predsedst-vo občinskega komiteja ZKS zno-va ugotovilo slabo povezanost stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Saieški dolini ter poudarilo nujnost večjega sodelo-vanja in povezovanja teh dveh dejavnosti. V stališčih zbora komunistov bo treba zato podrobneje opredeliti osnovne cilje, ki jih želimo doseči ter operationalizirati naloge. Naloge, ki jih je sprejel zbor komunistov — pedagoških delavcev RSC bodo, kot je mogoče pričakovati, uresni-čene do konca junija s sprejemom odločitev o novi samoupravni or-
V	petek, 11. junija so predstavniki tozdov Hladilnika tehnika Titovo Velenje in Kompresorji f'rnomelj TCO Gorenje ter skupščine občine Bihae v Bihaću podpisali sklep o ustanovitvi nove delovne organizaeije Tovarna hladilnih aparatovGorenje v izgradnji v Bihaću ter samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pra-vie in obveznosti v zvezi z združeva-njem dela in sredstev za ustanovitev delovne organizaeije. Temeljni kamen za novo tovarno, v kateri bo stekla poskusna proizvodnja leta 1984, pa bodo položili v Bihaću v soboto, 19. junija, v okviru slovesnosti v počastitev 12. kongresa Zveze komunistov Jugo-slavije.
V	TGO Gorenje se že nekaj časa opozarjali na nujnost posodobitve proizvodnje v tozdu Hladilniki, vendar potrebnega denarja (nad 1 milijardo dinarjev) ni bilo, prav tako vprašljiva pa bi bila oskrba z reprodukeijskimi materiali za povečani obseg proizvod-nje.
Skladno s prizadevanji za pre-strukturiranje proizvodnega programa TGO Gorenje terpovezovanja skupnih interesov združenega dela Slovenije ter Bosne in Hereegovine, je bila po široki javni razpravi med delavci TGO Gorenje sprejeta odločitev o prenosu proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihać. Na ta način so ustvarjene možnosti za prepotrebno modernizacijo proizvodnje, iz Bihaća bodo prihajali na tržišče novi, sodob-nejši hladilni aparati, za prestrukturi-ranje proizvodnje v TGO Gorenje in uvajanje novih programov, zagotovlje-na pa bo tudi potrebna delovna sila.
SOZD
merx
CELJE
Kmetijstvo, prehrambena in-dustrija, trgovina, gostinstvo in turizem
ganiziranosti. Komunisti v ru-darskem teoretičnem pouku RSC pa bodo morali oceniti odgovor-nost komunistov za uresničevanje sklepov in nalog, ki jih je sprejel zbor komunistov.
O oceni uresničevanja sklepov in stališč akcijskih konferenc in zborov komunistov Rudarsko elektroenergetskega kombinata, Rudarskega šolskega centra, Vzgojno izobraževalnega zavoda, zdravstvenega centra ter sta-novanjsko komi'nalnega gospo-darstva pa je včeraj razpravljal tu-di občinski komite Zveze komuni-stov Velenje.
Novi pro^rami v Titovem Velenju bodo, kot posebej poudarjajo v TGO Gorenje, zagotavljali višjo izobrazbeno raven zanoslenih in drugačno struktu-ro dohodka. Gorenje pa si s prenosom proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihać zagotavlja v Bosni in Hercegovini tudi dobršen del potreb-nih reprodukcijskih materialov.
V	Saleški dolini so se že začele prireditve ob 3. juliju dnevu rudarjev in prazniku Rudarsko elektroenergetskega kombinata Veler.je. Podobno kot lani, so se tudi letos zbrali likovniki občine in ustvarjali na temo o rudarskem poklicu. Kolonijo bodo končali danes. V ponedeljek in v torek prihodnji teden bodo v prostorih jaškov Skale in Preloge odprli raz-stavo likovnih in literarnih del učencev osnovnih šol v občini o rudarstvu in energetiki. Prihodnji petek bo na rokometnem igrišču v Soštanju s pričetkom ob 15.30 pionirski rokometni turnir, v galeriji velenjske knjižnice bodo tega dne ob 17. uri šaleški likovni-ki predstavili dela, ki so jih ust-varili med letošnjo kolonijo, na velenjskem .gradu pa bodo ob 19. uri odprli prenovljen in dopolnjen
muzej slovenskih premogovnikov.
V	soboto, 26. junija, bo v Rdeči dvorani turnir rokometnih ekip, na katerem bodo nastopile moške eki-pe Soštanja, Aera iz Celja Inlesa iz Ribnice in Kastelyja z Madžarske. Tumir se bo začel ob 15.30. Na Rudarjevem igrišču pa bo na tega dne s pričetkom ob 17. uri nogometno srečanje med domači-mi nogometaši in ekipo Smartnega ob Paki. Zvečer ob 19. uri pa se
Delovni ljudje in občani Saleške doline so preteklo soboto izpolnili obljubo, ki so jo dali pred tremi leti ob slovesu od tovariša Edvarda Kardelja. V novem stanovanjskem naselju, na trgu Edvarda Kardelja, so simbolično odkrili tri metre vi-sok spomenik velikemu revolucio-narju, mislecu in marksističnemu teoretiku, ki je dal izreden prispe-vek k izgradnji in razvijanju naše-ga samoupravnega in družbe-nopolitičnega sistema.
Nadvse prisrčno so delovni ljud-je in občani velenjske občine, zbrani na slovesnosti, pozdravili tovarišico Pepco Kardelj in častne-ga občana občine tovariša Franca Leskoška-Luko, enako pa tudi druge goste, med njimi Sergeja Kraigherja, Andreja Marinca, Vinka Hafnerja, Janeza Zemljari-ča, Mitja Ribičiča, Franceta Popi-ta, Franca Setinca, Lidijo Sent-jurc, Janeza Vipotnika in dr. Cirila Ribičiča, ki je imel slavnost-ni govor.
Slovesnost so začeli člani rudar-ske godbe in mešana pevska zbora Gorenje in Svoboda Soštanj z In-ternacionalo, nato pa je spregovo-ril Janez Basle, predsednik skupščine občine Velenje.
„Sosesko, kjer je današnja svečanost," je dejal, ,,smo začeli snovati prav takrat, ko je bil tova-riš Edvard Kardelj na svojem zad-njem obisku v Titovem Velenju. Le nekaj mesecev za tem je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Takrat smo se odločili, da bomo središče te soseske poimenovali v trg Edvarda Karde-lja in obljubili, da bomo na tem mestu ovekovečili njegov lik.
Za odkritje spomenika na
Z izgradnjo nove tovarne hladilnih aparatov Gorenje s 1.050 zaposlenimi. v kateri bodo na leto izdelali 600.000 hladilnikov, pri čemer jih bodo kar 350.000 izvozili, bo občina Bihać povečala skupni prihodek gospodar-stva za 4 milijarde din oziroma za 25 %, dohodek za 20 %, število zaposle-nih pa za 7 %.
bodo v delavskem klubu sešli na jubilejno 50. sejo člani Rekove in-dustrijske gasilske čete. V domu kulture bo ob istem času koncert rudarske godbe, v Soštanju pa uro pozneje predstava velenjskega amaterskega gledališča Sekira.
V nedeljo, 27. junija, se bo ob 7. uri začelo na Rudarjevem igri-šču tekmovanje gasilskih enot slo-venskih rudnikov in občine Vele-nje. Ob 9.30 tega dne se bo v Smartnem ob Paki začel rokomet-ni turnir ženskih ekip. Poleg domačih igralk bodo nastopile še rokometašice Raven, Andraža in Zagorja. Zelo zanimivo bo v nede-ljo, 27. jullja, tudi na Trebeliškem. Ljubitelji motokrosa si bodo lahko oeledali orvo letošnjo dirko v tem središču za državno prvenstvo. Dirka se bo začela ob 14. uri.
Kolektiv Reka bo tudi letos pripravil v delavskem klubu slove-sen sprejem za upokojence, na slavnostni seji delavskega sveta sozda Rek pa bodo podelili prizna-nja delavcem za dolgoletno zvesto-bo kolektivu. Na praznični dan bo tradicionalni sprevod po velenjskih ulicah z osrednjo proslavo na ko-talkališču. V počastitev letošnjega praznika delavcev velenjskega kombinata bo tudi več drugih prireditev, o katerih bomo še poročali.
današnji dan smo se odločili zato, da bi s to svečanostjo počastili XII. kongres ZKJ, ki bo moral te-meljito oceniti, koliko ciljev naše-ga družbenega razvoja, ki so jih utemeljili Tito, Kardelj in drugi, smo v tem času že uresničili. Mne-nja smo, da smo se odločili prav, da v najmlajšem socialističnem mestu v Sloveniji postavimo obeležje mislecu in teoretiku, ust-varjalcu, ki je s svojim delom in snovanjem ogromno prispeval tudi k temu, da se je razvilo Titovo Ve-lenje in v njem novi samoupravni socialistični odnosi."
Janez Basle je tudi dejal, da zgolj s postavitvijo spomenika ne moremo poravnati našega dolga do tovariša Kardelja in nadaljeval: „Zavedamo se, da so naše naloge predvsem v bitki za gospodarsko ustalitev, v bitki za uveljavljanje resničnih samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov in v krepitvi sistema socialističnega sa-moupravljanja. Kljub ogromnim težavam, s katerimi se srečujemo, imamo dovolj moči in poguma, da bomo te naloge uresničili."
Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ureditvi Karde-ljevega trga, delavcem Vegrada, Vekosa, HPH in drugim delovnim organizacijam, prebivalcem te no-ve krajevne skupnosti, ki jo prav tako želijo poimenovati po tem našem velikem revolucionarju in teoretiku, besede zahvale pa je Ja-
V počastitev 90-letnice rojst-va tovariša Tita in 12. kongre-sa Zveze komunistov Ju-goslavije so pretekli petek v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju odprli bogato razstavo Tito, misel, beseda in delo.
Ob njeni otvoritvi sta spregovorila Petar Popović, namestnik direktorja Arhiva Jugoslavije, ki je skupaj z voj-no zgodovinskim institutom Beograd in zveznim sekretaria-tom za narodno obrambo or-ganizator te nadvse zanimive razstave ter Rafko Berločnik, predsednik občinskega komite-ja ZK Velenje. To nadvse zanimivo razstavo si je doslej ogledalo v naši državi že več ko milijon 500 tisoč ljudi, jese-ni pa jo bodo prenesli tudi na Kitajsko.
,,Ko smo začeli s pripravami na razstavo, je bil tovariš Ti-to še živ, bil je med nami. Zelo smo si želeli, da bi bil navzoč tudi ob njeni prvi otvoritvi. Na žalost ta naša želja ni bila
nez Basle izrekel tudi kiparju in livarju.
„Dokazali so, je poudaril", da se da z dobro organizacijo in z majhnimi družbenimi sredstvi doseči pomembne delovne rezulta-te. Zato smo se dogovorili, da bo-mo tudi v bodoče tako izvrševali vse naše vsakodnevne delovne na-loge, ki nam jih narekuje gospo-darska stabilizacija."
Sledilo je slovesno odkritje spomenika. Obkrožalo ga je 25 mladih z zastavami naših republik, godbeniki in pevci so zaigrali ozi-roma zapeli Prešernovo Zdravlji-co, mladi so se razmaknili in taico simbolično odkrili lep spomenik. Izdelal ga je akademski kipar Sto-jan Batič, ki se je prav tako ude-ležil otvoritvene slovesnosti.
Nato je vsem udeležencem sve-čanosti spregovoril o aktualnosti Kardeljevi misli dr. Ciril Ribičič, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije. (Njegov govor objavljamo na 3. strani). Zadonela je velenjska him-na, člani foklorne skupine Koleda so zaplesali venček Slovenskih na-rodnih, proslavo pa so sklenili godbeniki, ki so ob spremljavi obeh pevskih zborov zaigrali pe-sem Nova Jugoslavija. Na koncu so prihiteli še mladi — delegacije pionirjev z vseh osnovnih 5oI in k spomeniku položili šopke spomladanskega cvetja.
uresničena. Razstavo smo odprli nekaj dni po Titovi smrti," je dejal med drugim Petar Popović.
Razstavo si je tudi v Tito-vem Velenju doslej ogledalo že veliko ljudi, med njimi največ šolarjev, saj v desetih poglav-jih nudi strnjeno podobo o ogromnem bogastvu Titove misli, besede in dela. Poglavja so tako obširna, da bi bilo lah-ko vsako izmed njih razstava zase.
Skupaj z razstavo krožita okrog tudi dva multivizijska programa, od katerih vsak zajema 400 diapozitivov, ki prikazujeta ohranjene fotodo-kumente o ustavnem razvoju kraljevine Jugoslavije, na-rodnoosvobodilnem boju, po-vojni izgradnji nove Jugoslavi-je in obdobje socialistične sa-moupravne graditve.
Razstava Tito-misel, beseda in delo bo v knjižnici kulturne-ga centra in v avli doma kultu-re v Titovem Velenju odprta di 24. junija.
Tudi v Šaleški dolini veliko zanimanje za razstavo
Praznik delavcev REK
Vrsta prireditev
Razstava: Tito — misel, beseda in delo
Bogat prikaz
2. stran * fj3S C9S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ★_17. junij 1982
Kmetijska zemljiška skupnost
Z melioracijo do novih zemljišč
Prejšnji teden je bila seja kme-tijsko zemijiške skupnosti na ka-teri so delegati obravnavaii deio skupnosti v lanskem obdobju ter v prvih letošnjih mesecih in lzvolili nove organe skupnosti.
Pri prometu s kmetijskimi zemljišči so opozorili, da so kupci teh zemljišč večinoma nekmetje, ki v prošnjah navajajo, da bodo zemljo uporabiii za ureditev vrtov in sadovnjakov, vendar pa jo najpogosteje namenjajo nedovo-ljenim gradnjam.
Med osemintridesetimi po-nudbami za odkup zemljišča je kmetijska zemljiška skupnost petkrat uveljavljala prednostno pravico, ie v enem primeru pa je bila sklenjena kupoprodajna po-godba.
Na področju varstva kmetij-skih zemljišč so opravili analizo obdelanosti teh zemljišč in pred-lagaii ukrepe začasnega odvzema siabo obdeianih zemljišč trem lastnikom. Sicer pa je bilo v pre-teklem letu zaradi urbanizacije izgubljeno 14.70 hektarov kme-tijskih zemljišč.
Opozoriii so tudi na družbeno škodljive posledice, ki nastajo zato, ker upravni organ pristojen za kmetijstvo nedosledno preve-rja pogoje tistih občanov, ki so si že pridobili status kmeta in tudi
nedosledno izvaja zakonska me-rila pri pridobivanju statusa kmeta. Kmetijska zemijiška sku-pnost namreč zagovarja stališče, da si status kmeta ne morejo pri-dobiti občani, ki se niso sposobni vključiti v intenzivno pridelova-nje na zemljiščih namenjenih za kmetijsko proizvodnjo.
Zaradi pomanjkanja kmetij-skih površin v občini je velika skrb namenjena hidromelioracijam in agromelioracijam. NIVO Celje je lani pripravil investicijsko teh-nično dokumentacijo za hidro-melioracijo 145hektarovzemljišč vŠentiiju. Končujejo osušitev46 hektarov zemijišč v Topoišici, na 29 hektarih zemljišč, ki so bila za strojno obdelavo in intenzivno proizvodnjo neprimerna pa je bilo izvršeno planiranje. Zaradi bolj-šega dostopa in prevoza na kme-tijska zemljišča so urediii 32 kilo-metrovpoti, kar je pripomoglo, da je 193 hektarov zemljišč in-tenzivneje obdelanih, lažje pa je tudi spravilo prideikov. Z agro-melioracijami so pridobili 4,5 hektarov zemljišč, z malimi meli-oracijami pa so osušili kar 48, hektarov zemljišč.
Za novega predsednika kme-tijske i.emljiške skupnosti so de-legati na seji potrdili Jožeta Lempla.
Obrtno združenje Velenje
Dosledno uresničevanje zadanih nalog
Na prihodnji seji skupščine obči-ne Velenje bodo delegati spre-govorili tudi o problematiki sa-mostojnega osebnega dela, pred-vsem o izvozno uvoznih vpraša-njih, ki brernenijo obrtnike, o za-gotavljanju deviznih pravic, koo-peracijskih odnosih ter kadrovski problematiki.
Poleg te analize, ki naj bi pri-pomogla k uspešnejšemuuveljavlja-nju osebnega dela v občini, je obrt-no združenje v tem letu uresničilo že večino načrtovanihdejavnosti. Z društvom varnostnih inženirjev in tehnikov v občini so se dogovorili, da bodo člani društva prevzeti mentorstvo nad posameznimi obratovalnicami ter kontrolirali izvajanje predpisov s tega pomembnega področja, obenem pa bodo organizirali izobraževanje obrtnikov in pri njih zaposlenih de-lavcev.
V vseh osmih razredih osnovnih šol je združenje pripravilo predava-nje s predstavitvijo obrtnih pokli-cev, poseben poudarek pa so namenili predstavitvi deficitarnih poklicev. Po tej akciji se je na združenju prijavilo 11 učencev, ki so se po pogovoru s starši odločili za obrtne poklice. Za večino od njih bodo sklenjene štipendijske pogodbe.
Ze v začetku leta je združenje pripravilo program izvajanja politi-ke cen za leto 1982 za samostojno osebno delo v občini. Program, ki v globalu ne presega 16 odstotnega povečanja cen, je občinska skup-nost za cene potrdila.
Združenje je vso skrb namenilo tudi delovanju SLO in DS ter sprejelo ustrezen akcijski program, ki ga dosledno izvršuje. Poleg teh nalog pa se je združenje 15. aprila preselilo v nove delovne prostore na Foitovi 2 v Titovem Velenju.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Izlet na Travno goro in Grmado
Že na šesti izlet v tem letu so se sredi meseca maja podali planinci, člani planinskega društva iz Titovega Velenja. Tokrat so odšli na Travno goro in Grmado.
Ze nekaj pred peto uro zjutraj se je pisana množica planincev zbrala pred avtobusno postajo. Pot jih je vodila mimo Žalca, čez Trojane proti Ljub-ljani. Glasba, petje in prijeten pogo-vor so vsem udeležencem krajšali dolgo pot. Ze smo blizu Domžal in Liubljane. Pot nadaljujemo proti Škofljici in tam zavijemo v smeri za Kočevje. Bližnji Krim je zajet v meglo. Prvi postanek je na Turjaku. kjer smo si ogledali spominska obelež-ja. Po lepi asfaltirani cesti smo prispeli do vasi Velike Poljane. Tu izstopimo. Preko sedemdeset nas je. Pot nadalju-jemo čez vas do Zukovega stopa v breg. Odpirajo se razgledi v Suho Krajino in Ribniško dolino. Pogled seže do Slivnice. Po približuo enourni hoji pridemo na Grmado. Posedli smo po klopeh in na mizah so se pojavile dobrote iz naših nahrbtnikov.
Polni lepih doživetij smo se odpelja-li do glavne ceste in nato proti Ribnici na Dolenjskem. Pripeljemo se do križiSfa za Sodražico. Tu se ločimo od
glavne ceste. Po lepo vijugasti asfaltni cesti se peljemo čez Zamostec, Šušje, mimo Jurjevice, Slatnika do Sodraži-ce. Pred nami je Nova Štifta. Skozi
Sodražico, ki je bila mcu vujuo večkrat požgana, se odpeljemo do Vogovke. Tam je odcep za Goro, kjer ie bila doma narodni heroj Majda Silc. Mi nadaljujemo pot na Travno goro. Hna ura je namenjena za oglede in okrepčilo. Na domu je spominska plošča posvečena 1. ribniški četi, ki je bila ustanovljena prav tu. Uro tn dvajset mirut je do bolnice Ogenca. Od tu smo nadaljevali pešpot po dobro označeni poti do Hriba. Za nami so ostajale čudovite travnate jase. Pot se je vzpenjala, nato pa vedno bolj padala vse do Vrha Hriba, kjer sta nas že čakala avtobusa. Odšli smo tudi na Tabor in si ogledali grobnico padlim. Spet se peljemo proti Sodražici. Začnemo se spuščati po serpentinah. Še Taborsko jamo bi si radi ogledali, zato pri gostišču Turjak zavijemo na stransko cesto. Pri jami smo. Lepe dvorane s kapniki nas navdušijo.
Vsi*adovoljni. da smo končali izlet v Taborniški jami, smo se vračali proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah. Mnogi udeleženci so bili v-tem delu Slovenije prvič. Vsem je bil izlet zclo všeč. Navdušeni nad lepotami in
zanimivostmi tega predela Slovenije
smo sktenili. da bomo v program izletov za prihodnje leto zapisali vsaj en takšen izlet v ta predel naše domovine.
Julijana Hočevar
Republiška akcija v Mežici
Velenjčani uspešni
V soboto je bila v Mežici repu-bliška reševalna akcija. na kateri je nastopila po ena reševalna ekipa iz vseh slovenskih rudnikov, iz Rudnika lignita Velenja pa kar štiri. Kmalupo peti uriso v Mežici sprožili splošni alarm zaradi veli-kega zruška zemlje in vdora pli-nov v jamo. V nesreči je bilo »poškodovanih« osem rudarjev. Domači reševalci so jih rešili šest, d va pa sta bila zasuta globoko pod zemljo. Iskanje je bilo zelo otež-kočeno, zato so mežiški reševalci poklicali na pomoč reševaine ekipe drugih rudnikov. V Mežico je prva prispela ekipa velenjskega premogovnika, kijo je vodil Franc Avberšek in je za pot do Mežice potrebovaia vsega 48 minut. Omeniti velja. da je morala
ena od velenjskih reševalnih ekip napeljati telefonsko zvezo do kraja nesreče. Reševalci so izre-dno hitro napeljali nekaj kilome-trov teiefonskega kabla in znova dokazali visoko raven svoje usposobljenosti.
Ob koncu akcije so velenjski reševalci v posebnem rovu, dolgje bil 40 metrov, prikazali gašenje požara v jami zzračno peno. Toje najsodobnejše sredstvo, s katerim je moč v najkrajšem času pogasiti tudi najzahtevnejše požare. To so dokazali tudi velenjski reševalci, ki so ogenj pri temperaturi 400 stopinj Celzija bliskovito pogasiii.
L. O.
Jamski reševalci iz RLV med akcijo v Mežici
Občina Mozirje
Teden čistega okolja
V zadnjih letih so v Gornji Sa-vinjski dolini dosegli znatne uspehe na vseh področjih vsa-kodnevnega življenja in dela. Stopnji splošnega razvoja in po-trebam prebivalcev bi vsekakor moraie ustrezati tudi higienske razmere in urejeno okolje. Dej-stvo je, da so v mozirski občini tudi na tem področju dosegli vrsto ie-pih dosežkov, dejstvo pa je tudi, da je nalog še veliko. Njihovo uresničevanje v prihodnje ne bo smelo potekati občasno in nepo-vezano. Izoblikovati je bilo torej treba dolgoročen načrt dejavno-sti, ga podrobno opredeliti in vanj vključiti vse družbene dejavnike.
Glede na takšno stanje in glede na sklep skupščine Rdečega križa Jugoslavije, da je leto 1982 leto higiene in čistoče, so se v občini Mozirje zavzeto lotili dela. Ob-činska konferenca SZDL in ob-činski odbor Rdečega križa sta zato pripravila obsežen načrt ak-cije za napredek osebne in splošne higiene ter varstva okolja. Oba sta seveda tudi nosilca akcije, vanjo pa bosta vključila vse občinske dejavnike. Sem sodijo ribiči. lovci, mladinci, sindikat, osnovne šole. turistična društva gasilci, kraje-vne organizacije Rdečega križa in drugi. Vsi dejavniki torej, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju higienskih razmer in k urejenosti življenskega okolja. Akcijo bo usklajeval svet za zdravstvo in sociaino politiko pri občmski konferenci SZDL. krajevne kon-ference sociaiistične zveze pa
bodo v sodelovanju z vsemi izva-jalci pripravile operativne načrte.
Na podlagi takšnih izhodišč so se v mozirski občini že dogovorili za prvo veliko akcijo. Teden med 21. in 28. junijem so namreč raz-glasili za »teden čistega okolja« v občini Mozirje. V tem tednu bodo na območju vse občine pripravili vrsto očiščevalnih akcij na katerih bodo očistili ulice in druge javne površine, uredili zelenice v nase-Ijenih krajih, očistili vodotoke in podobno.
To je razumljivo le prva naloga. Izoblikovali so namreč tudi dol-goročni seznam prednostnih na-log za izboljšanje higienskih po-gojev. ki ga bodo na podlagi sprotnega dogovarjanja nenehno uresničevaii. Med najpomemb-nejše naloge na tem področju so-dijo urejena preskrba vsega pre-bivalstva s pitno vodo; zagotovi-tev primernih higienskih pogojev pri odstranjevanju odpadnih snovi; izboljšanje higienskih po-gojev v objektih za promet, hra-njenje in prodajo živil; višja raven higiene na vast; redno vzdržeVa-nje javnih površin; zbiranje se-kundarnih surovin ter okrepljena informativna in propagandna dejavnost. Naloge iz tega okvir-nega načrta bo podrobno izobli-koval občinski odbor Rdečega križainjih tudičasovno opredelil, njihovo uresničevanje pa bo poleg njega spremljala in usmerjala tudi občinska konferenca SZDL.
J. P.
Planinsko društvo Ljubno
Tri uspešna desetletja
Planinci z Ljubnega ob Savinji slavijo v teh dneh 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. čeprav velja ob tem poudariti, da sega začetek planinske dejavnosti v tem kraju še nekaj desetletij nazaj. Osred-njo slovesnost ob obletnici bodo pripravili v nedeljo dopoldne pri svojem planinskem zavetišču v čudovitem okolju Travnika.
Na pobudo najbolj vnetih Ijubite-Ijev planin na Ljubnem je planinstvo v kraju uradno zaživelo junija leta 1952. Ob ustanovitvi je društvo štelo 21 članov in 38 dijakov. danes pa je čianov 170. 36 mladincev in 50 pionirjev. katerih skupni citj je krepi-tev tovarištva. prijateljstva in ljubezni do naravnih lepot. Dejstvo je. da planinci z Ljubnega tudi pred uradno ustanovitvijo društva niso stali križem rok in so zavzeto sodelovali pri razmahu planinske dejavnosti v Celju, Mozirju, Gornjem Gradu, Kamniku in Ljubljani. Kar dva člana, Kristl Klemenšek in Ivan Marovt, bosta tako letos slavila 50-letnico delovanja
v planinski organizaciji.
DanaSnja dejavnost društva je moč-
no raznoltka. Se posebej delavna sta
mladinski in markacijski odsek, odli-kuje se gorska straža, pa tudi izletni-ška dejavnost ne zaostaja mnogo.
Pozabili seveda niso na vzgojo in izobraževanje svojih članov, zlasti najmlajših in se uspešno lotevajo cele vrste drugih oblik društvene dejavno-sti. Zelo razvejano je tudi sodelovanje društva s krajevno skupnostjo in društvi v kraju in izven njegovih meja.
Dolgoletna želja ljubenskih planin-cev je bila tudi izgradnja lastnega plantnskega zavetišča. Zanj so izbrali mesto na planini Travnik, na polovici transverzalne poti med Smrekovcem in Raduho. Z gradnjo so pričeli leta 1976 in jo dve leti kasneje zaključili. Ćlani so opravili 3760 prostovoljnih delovnih ur, v zavetišče vložili 16 starih milijonov lastnih dinaijev, pol-drugi milijon dinatjev pa je prispevala komisija za planinstvo pri TKS Mo-ziije. Zaradi obilice dela je v tem obdobju redna dejavnost društva nekoliko usahnila, kmalu potem pa se je znova okrepila. Med najpomemb-nejše akcije, ki jih prireja društvo vsekakor sodi vsakoletni pohod do partizanske bolnišnice Celje, ki se ga iz leta v leto udeležuje več borcev, planincev in drugih ljubiteljev narave ter negovalcev revolucionarnega izro-čiia od vsepovsod. Nedeljska sloves-nost se bo pričela ob 10 uri. Planinci
pripravljajo bogat kulturni spored,
številnim dolgoletnim in prizadevnim članom pa bodo podelili planinska priznanja.	j p
Republiško tekmovanje kovinarjev
Dvakrat med zmagovalci
Od U.do 13.junijajebiloletos šesto proizvodno tekmovanje ko-vinarjev Slovenije. ki je potekalo v občinah Krško. Novo mesto in Črnomelj. Tekmovanja so se udeležili tisti delavci iz velenjske občine. ki so na občinskem tek-movanju dosegli najboljše rezul-tate. Nastopili so v osmih disci-plinah. Pa poglejmo njihove uvr-stitve.
Ključavničarji: Anton Podpe-čan (ESO tozd Strojni obrati) prvo mesto; varilci — TIG po-stopek: Miran Kumar(TEŠ) prvo mesto; varilci — REO: Mladen Gubešič (TEŠ) četrto mesto; orodjarji: Franc Pečečnik (RŠC) 7. mesto' rezkalci: Novak Vuja-novič (RSC) sedmo mesto; varilci MAG: Zlatko Sobota (ESO) sed-mo mesto; varilci — plamensko varjenje: Iv-n Potočnik (Vekos) dvanajsto mesto; strugarji: Franc Švarc (RŠC) triindvajseto mesto.
Poleg tekmovanja je bilo pri-pravljenih več spremljevalnih prireditev in manifestacij. Na ot-voritveni slovesnosti, ki so se je
udeiežili Franc Leskošek-Luka, predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen in predse-dnik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Martin Mlinar, ki je bil tudi slavnostni govornik, je organizacijski odbor tekmovanja podelil troje skulptur »kovinatja« z značko in listino. Prejeli so jih muzej 25. maj v Be-ogradu. v spomin na kovinarja Josipa Broza Tita. Franc Lesko-šek-Luka. pobudnik kovinarskih tekmovanj in Srečko Mlinarič, ki je vodil organizacijo vseh dose-danjih tekmovanj. Letošnjega re-publiškega tekmovanja kovina-rjev se je udeležilo 263 tekmo-valcev iz 48 občin. Tekmovali so v 13. poklicih. V predtekmovanjih pa se je širom po Sloveniji zvrstilo več kot 8 ttsoč delavcev kovina-rjev. Vse to dokazuje. da so ta tekmovanja pomemben čV!en v verigi prizadevanj za boljše in kvalitetnejše delo. za osvajanje novih znanj. iskanje novih teh-ničnih in tehnoloških rešitev ter utrjevanje vezi med znanostjo in prakso.
Pisma bralcev
Vendarle urejen prometni režim
Čeprav se polemike vrtijo predvsem okrog »repa« ceste. ki povezuje naselje Šalek — Gorica s cesto Titovo Velenje — Celje, gre za problem, ki je obsežnejši in mora biti nujno razrešen v najkrajšem času. Tega se zaveda-jo tudi vsi odgovorni predstavni-ki krajevne skupnosti ter občin-skih strokovnih služb. Izboljšanje prometnega režima v tem naselju je seveda povezano s korenitimi spremembami in sredstvi, zato ni bilo mogoče ukrepati s podrob-nostmi.
Vse torej kaže, da so prizade-vanja za ureditev prometa v tem naselju le napredovala in bodo prvi rezultati vidni že do sredine leta. Krajevna skupnost in komi-sija za promet pri IS SO Velenje sta enotnega mnenja. da se pro-met uredi tako, da bo preprečen tranzit (skrajšana pot proti Slo-
venj Gradcu), ker cesta in naselje tega ne dopuščata. Hkrati bodo v najkrajšem času utrdili in asfalti-rali cestišče. Posodobljena cesta bo seveda varnejša. Pa ne le to. S tem bo urbanistična ureditev tega lepega dela Titovega Vele-nja tudi zaključena.
Sicer pa bo potrebno v kraju rešiti še druge prometne zadrege, ki so nastale zaradi parcialnih rešitev zazidalnega načrta iri neredko tudi zaradi samovolje posameznikov, tako stanovalcev v blokih, kot lastnikov stanovanj-skih hiš. Merxov trgovski center, 5. osnovna šola, otroška igrišča in drugi družbeni objekti so namreč nakazaii nove potrebe po ureja-nju prometa. Seveda pa ne bo šlo brez discipline uporabnikov pro-metnih površin, četudi bi bil promet sicer idealno urejen.
Jože Miklavc
Stranpot neke ceste v naselju Šalek—Gorica
»NAŠ ČAS«, glasilo sociali-stične zveze delovnega ljudstva.
izdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Vele-nje. p. o. Titovo Velenje, cesta Františka toita 10.
>>NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa iz-
haja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle, Janez Plesnik. Ta-tjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316. 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360
dinarjev (za inozemstvo 720 di-nariev).
Ziro račun pri SDK. podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, ,tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenth rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnidavekod prometa proizvodov.
#
17. junij 1982
* Titovo Velenje
VSREDIŠČU P0Z0RN0STI
nas cas*stran3
Govor dr. Cirila Ribičiča, predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije ob odkritju Kardeljevega spomenika
Aktualnost Kardeljeve misli
Misel Edvarda Kardelja je imela in ima velik vpliv in pomen zaradi svoje prepričljivosti, naprednosti, razredne usmerjenosti in marksis-tične utemeljenosti; posebno mo-ralno moč pa ima ta misel zato, ker se je Kardelj sam vedno ravnal po načelih, za katera se je zavzemal. Tako je vse življenje ravnal v skla-du s svojo mislijo, da potitični funkcionarji ne smejo izgubiti ,,iz-pred oči dejstva, da smisel njihove funkcije ni v tem, da žive od nje, ampak, da prispevajo k čedalje močnejši utrditvi in nadaljnjemu razvoju pridobitev socialistične re-volucije''. Morda je s tega vidika 5e bolj prepričljivo Kardeljevo stali-5£e, ki ga je izrazil leta 1953, ko je v zvezni skupščini utemeljeval upra-vičenost priporočila, da se mora prenehati s poimenovanjem mest, trgov, ulic in raznih institucij po še živečih voditeljih, z izjemo tovariša Tita, ki je kot simbol revolucije po-stal prava legenda že za svojega ži-vljenja. Takrat je Kardelj ocenil, da so poimenovanja po še živečih funkcionarjih postala nekakšen simbol ostankov birokratizma in iz-raz miselnosti, da mora „vodilno politično silo naše družbe tvoriti nek zvezni, republiški ali lokalni voditelj, ne pa da bi bile to aktivne socialistično orientirane množice s svojimi najzavestnejšimi in najak-tivnejšimi vrstami na čelu". Takrat je Kardelj dejal ,,. . . Ploće, naj bodo Ploće. Za ulice najdite druga imena po zaslužnih umrlih ljudeh; tovarne in zadruge pa lahko delajo tudi brez vsakršnih imen." Kot ve-mo so Ploče postale Kardeljevo šele po njegovi smrtL
Zakaj je Kardeljeva misel v tem trenutku posebej aktualna? Zato ker vse bolj prodira spoznanje, da zapletenih gospodarskih in drugih težav ni mogoče premagati po poti državnega administriranja od zgo-temveč samo po samoupravnih delegatskih poteh, ki terjajo najšir-šo ustvarjalno in odgovorno aktiv-nost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Temeljna značilnost Kardeljeve misli je ravno neomajno zaupanje v sposobnost, moč in pri-pravljenost ljudskih množic, da gradijo, utrjujejo, razvijajo in bra-nijo sistem socialističnih samo-upravnih odnosov. Zlasti preprič-ljivo je Kardelj to zaupanje izrazil v članku ,,Moč ljudskih množic" leta 1945, ko se je v času proslavljanja zmage le malokdo zavedal velike nevarnosti, ki jo za razvoj socializ-ma predstavlja birokratizacija družbenih odnosov.
Druga bistvena značilnost, zara-di katere je Kardeljeva misel pose-bej aktualna, je, da se Kurdelj ni ni-koli zadovoljil samo z iskanjem praktičnih kratkoročnih rešitev, pa naj je šlo za še tako zapletene in težke razmere. Vedno je ob praktič-nih rešitvah, ki jih je terjala trenut-na situacija, nakazoval dolgoročno perspektivo nadaljnjega razvoja.
Posebej prepričljivo je zgodovina potrdila Kardeljeve analize iz „Razvoja slovenskega narodnega vprašanja", napisanega leta 1938, ko je bil Kardelj star komaj 28 let. V njej opozarja na usodno zmoto vseh, ki se zavzemajo za to, da bi slovenski narod igral vlogo „jezič-ka na tehtnici" med srbsko in hrvaško buržuazijo, za nevtralnost in politik'o čakanja. Podobno lah-ko danes občudujemo jasnovidnost Kardeljevih analiz izpred četrt sto-letja, ko je v predgovoru k drugi iz-daji „Speransa" zelo odločno in proti tedaj prevladujoči usmeritvi opozoril na aktualnost nacionalne-ga vprašanja v pogojih socialistič-nega samoupravljanja. V času, ko je veljalo nacionalno vprašanje en-krat za vselej in dokončno reSeno, je Kardelj poudaril pomen dolgo-ročne borbe proti centralističnim in ancionalističnim težnjam ' ter opozoril na pomen razlik v razvi-
tosti kot možen trajni vir medna-
eionalnih zaosiritev.
Ravno zato, ker je bila Kardelje-va misel vedno usmerjena v prihod-nost, bodo njegova stališča in usmeritve še zelo dolgo časa neiz-črpen vir, motivacija in korektor pri spopadanju s perečimi problemi socialističnega samoupravnega raz-voja. Ob tem pa velja nasprotovati povzemanju kratkih, iztrganih mi-sli samo iz njegove študije „Smeri
razvoja političnega sistema socialis-tičnega samoupravljanja". Karde-ljevo misel velja upoštevati celovi-to, predvsem njegovo razredno in nacionalno bistvo. Upoštevati mo-ramo ne samo kardeljeva stališča in usmeritve, temveč tudi sredstva, poti, načine in metode, ki jih je uporabljal. Kardelj se ni seznanjal s problemi in izkušnjami prakse sa-mo iz literature in gradiv, temveč tudi na mnogih sestankih, razgovo-rih, konferencah in obiskih, za ka-tere je pogosto dajal pobudo tudi sam. Zato danes branje Kardeljevih del ni le seznanjanje z nekakšno po-splošeno teorijo, temveč so svoje-vrstna teoretična sinteza praktičnih izkušenj samoupravnega socialis-tičnega razvoja v Jugoslaviji.
Kardelj je rad poudarjal, zlasti po VI. kongresu in preimenovanju Komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugoslavije, da mora Zveza komunistov delovati kot notranja gibalna sila soci-alističnega samoupravnega sistema in ne kot sila izven ali nad tem š'i-stemom. Komunisti morajo biti sposobni videti globlje in dlje_kot delovne množice, na čelu katerih se borijo. Njihovo aktivnost mora-jo spodbujati in usmerjati z močjo argumentov in ne z državno prisUo in ukazovanjem. Za svoja stališča se morajo boriti z demokratičnimi sredstvi med ljudmi, zlasti v fronti organiziranih socialističnih sil. Ne samo Kardeljevo teoretično delo, ampak tudi njegova praktična politična aktivnost sta zgled in pri-mer uresničevanja tako zamišljene vodilne vloge Zveze komunistov, Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo na neoblasten način, to je s prepričevanjem, z moČjo doka-zov, z ustvarjalno kritiko in samo-kritiko. Takšen način Kardeljevega dela in razmišljanja ni posledica pomanjkanja odločnosti, temveč prepričanja, da socializma ni treba izgrajevati po poti državne prisile in predvsem z močjo državnega in partijskega aparata, temveč s širje-njem ustvarjalne aktivnosti in iniciativnosti najširšega kroga delovnih ljudi in občanov. Veliko doslednost in odločnost je Kardelj pokazal vselej, kadar je šlo za boj proti odkritim nasprotnikom usta-vne ureditve oziroma vodilne družbene vloge delavskega razre-da. To je dokazoval zlasti s svojo odločno in argumentirano podpo-ro Titovi usmeritvi, v vseh bistve-nih prelomnicah našega razvoja.
Skupinsko lastniške težnje, lokalistično in podjetniško obna-šanje, zapiranje v občinske, regionalne, pokrajinske in repu-bliške meje in kršitve načela enot-nosti jugoslovanskega trga, so gotovo pomembni problemi današnjega časa. V zvezi s tem niso redka razmišljanja, ki vidijo vzroke • za te pojave v ustavni zamisli temeljne organizacije združenega dela, ali v z ustavo opredeljenem samostojnem polo-žaju republike kot samoupravne skupnosti in države. Jasno velja povedati, da so takšna razmišlja-nja izraz nepoznavanja, pa tudi nasprotovanja ustavni zamisli samoupravnega združenega dela, političnega sistema socialističnega samoupravljanja in odnosov v fe-deraciji.
V ospredju vseh Kardeljevih del je vprašanje povezovanja, združe-vanja, integracije, ki jih obravnava Kardelj kot nujno sestavino sodo-bnih družbenih tokov doma in v svetu. Kardelj v vseh svojih delih, pa n?j v niih govori o temeljnih organizacijah združenega dela, o komuni in medobčinskem sodelo-vanju, ali pa o odnosih med po-krajinama in republikami v feide-raciji, obravnava predvsem pogoje in načela, po katerih naj se uresničuje samoupravna integraci-ja, saj se zaveda, da je konkretno vsebinsko urejanje odnosov, pred-vsem stvar ekonomske, materialne in politične spodbude in aktivnosti najširših delovnih množic. Ze v svoji knjigi „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja" je poudaril Kardelj, da samoodločba narodov, njihova suverenost in samostojnost niso ovira, ampak so pogoj in te-melj za resnično enakopravno in plodno sodelovanje in povezovanje med narodi. Seveda samo, če
pojmujemo federacijo tako, kot jo je pojmoval Kardelj, ko je zapisal, da ni namen vključitve naroda v federacijo v tem, da bi v njej izgu-bil svobodo, Hmpak da bi si v njej zagotovil jamstvo za svojo svobo-do in za svoj svobodni narodni napredek.
Leta 1969 pravi Kardelj, da se bo obseg skupnih interesov jugo-slovanskih narodov še naprej povečeval io da je socialistično samoupravljanje najpomem-bnejše zagotovilo svobode in enakopravnosti narodov in narodnosti, ki žive v Jugoslaviji.
Pri tem posebej poudarja ekonom-sko samostojnost naroda, ki izhaja iz samoupravnega položaja delav-
lu, da lahko postanejo resnični de-javnik samoupravne integracije sa-mo takrat, kadar smo samostojni in svobodni pri odločanju o pogo-jih in rezultatih lastnega dela. Sa-mo svobodni delavec lahko prevzema tudi samostojno odgo-vornost za povezovanje, z drugimi delavci.
Kardeljeva primerjava odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije in med republikami v okviru federacije je v današnjem času posebnega pomena zaradi te-ga, ker se v enem in drugem pri-meru pojavljajo podobna nerazu-mevanja ustavne zamisli in Karde-ljevih tolmačenj te zamisli.
dr. Ciril Ribičič
cev in vseh delovnih ljudi. Po Kar-deljevem mnenju je „prav takšna samoupravna samostojnost naro-dov in narodnosti pogoj in najpo-membnejša gibalna sila njihovega zbliževanja, združevanja in krepit-ve medsebojne enakopravne odgo-vornosti pri reševanju skupnih problemov in ciljev".
Samo borba proti svem nesamo-upravnim tendencam v družbeno-ekkonomskih temeljih družbe lah-ko ustvari ustrezne pogoje za bor-bo proti etatizmu, tako v republi-kah kot v federaciji. To je Karde-ljev jasni odgovor na lažno dile-mo, ki jo nekateri pogrevajo še danes, o tem, kaj je manjše zlo, zvezni ali republiški etatizem.
Očitno je, da delujejo v nasprotju s Kardeljevimi pogledi na reševa-nje nacionalnega vprašanja in raz-voj odnosov v jugoslovanski fede-raciji tako tisti, ki vidijo vir vseh današnjih težav v ekonomski in si-ceršnji samostojnosti republik in avtonomnih pokrajin, kot tudi ti-sti, ki ob poudarjanju te samostoj-nosti pozabljajo na prizadevanja za uveljavljanje tesnejšega sodelo-vanja in povezovanja jugoslovan-skih narodov in narodnosti na sa-moupravnih temeljih.
Kardelj je posebno pozornost posvečal vzročni zvezi med dru-žbenoekonomskimi temelji družbe in institucijami političnega siste-ma, saj je ekonomsko in politično oblast delavskega razreda, zasno-vano na prevladi samoupravnega združenega dela, obravnaval kot nedeljivo celoto. Pogosto je Kar-delj primerjal odnose v združenem delu in odnose v federaciji. Tako pravi, da moramo v odnosih med narodi z družbenoekonomskega stališča uresničevati isto načelo, iz katerega izhajamo pri urejanju sa-moupravnih ekonomskih odnosov med ljudmi. Tako kot pri odnosih med narodi poudarjamo njihovo samostojnost, neodvisnost, suvere-nost, samoodločbo, tako velja tudi za odnose med ljudmi, posebej za odnos med delavci v žruženem de-
Tako kot namen oblikovanja te-meljnih organizacij združenega de-la ni atomizacija gospodarstva, njegova razdrobitev in dezintegra-cija, na kar je Kardelj opozoril tu-di jeseni leta 1978, ko je bil na zadnjem obisku v Velenju, tako tudi namen krdpitve vloge in polo-žaja republik in njihovo osamo-svajanje in zapiranje nasproti dru-gim republikam.
Samoupravna organiziranost združenega dela in ustavne rešitve glede urejanja federativnih odno-sov imajo podoben namen. Ustva-rijo naj enakopravne ekonomske in druge pogoje, vzpostavijo vse-stranske „čiste račine" kot edini možni trdni temelj za samouprav-no integracijo in medsebojno po-vezovanje narodov. Ta Kardeljeva primerjava, kot tudi celotna Kar-deljeva misel je posebej aktualna tudi zaradi tega, ker se znova in znova pojavljajo težnje proglasiti ustavno zamisel samoupravnega združevanja dela in odnosov v fe-deraciji za krivca sedanjih gospo-darskih in drugih težav. Ko upra-vičeno zavračamo napačna tolma-čenja in napade na veljavno ustav-no ureditev, pa ne smemo pozabi-ti, da nam to rie more biti izgovor za omejevanje prizadevanj — in teh je vse več — ki skušajo na so-cialističnih samoupravnih temeljih dograjevati naš sistem in prUagaja-ti njegove posamezne elemente no-vim družbenim razmeram. Nič ne bi bilo bolj v nasprotju s Kardelje-vo mislijo, kot nasprotovati iska-nju takšnih novih rešitev za nove probleme in dogmatično vztrajati pri starih, pa čeprav še pri tako popolnih rešitvah kot pri nekak-šnih večnih resnicah.
Kardelj na več mestih poudarja misel, da se morajo komunisti znotraj svojega naroda boriti predvsem proti pojavom naciona-lizma, v centru pa predvsem zoper unitaristične in centralistične težnje. Po tem načelu se je dosled-no ravnal tudi Kardelj sam. Tako je na primer leta 1969 ob znani
cestni aferi, opozarjal vodstvo So-cialistične republike Slovenije, da Slovenija ne more graditi svojega odnosa do federacije, kot da gre samo za odnos do zvezne admini-stracije, ne pa za odnos do skup-nosti jugoslovanskih narodov, ki je usodnega pomena za obstoj in razvoj slovenskega naroda. Kot te-meljno vprašanje takratnega raz-voja je Kardelj postavil dilemo, ali se bo Jugoslavija še naprej gradila kot socialistična samoupravna in demokratočna skupnost enako-pravnih narodov, ali pa bo prišla v roke velikodržavnih, centralisti-čnih oziroma hegemonističnih sil, v kakršnikoli politični ali ideološki preobleki. Kardelj je takrat opo-zoril, da je nacionalizem reakcio-naren in zelo nevaren „zaveznik" Zveze komunistov, ker izkorišča njeno popustljivost tako dolgo, dokler si sam ne ustvari lastnih oporišč za protirevolucionarno de-lovanje. Zato je po Kardelju edina prava pot krepitev aktivne vloge in poudarjena odgovornost sloven-skega naroda, nikakor pa ne umik v nekakšno nacionalistično zapr-tost in provincionalizem.
Podobno kritično je Kardelj leta 1977 govoril o pojavih albanskega nacionalizma političnemu aktivu Kosova, le da tokrat njegova ana-liza razmer in njegova opozorila niso bila v enaki meri upoštevana, kot to velja za Kardeljevo kritiko nacionalističnih pojavov ob cestni aferi. Kardelj je opozoril na pose-bno odgovornost, ki jo imajo Al-banci kot večinska narodnost v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. Albanska narodnost je bila na Kosovu dolgo časa pod na-cionalnim in političnim pritiskom in se je zato v preteklosti po Kar-deljevi presoji ustvarila nekakšna zavcst podrejenosti in nekakšna obramba. proti vscmu, kar prihaja od zunaj. Ker je v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo al-banska narodnost svobodna in enakopraven gospodar, mora prevzeti tudi politično odgovor-nost, ne le do sebe, ampak tudi do drugih na Kosovu in v celi Jugo-slaviji. 2e veliko preje, leta 1959, je Kardelj v še ne objavljeni razpravi dejal, da je sicer razumlji-vo, da smo večkrat v položaju, ko se moramo braniti pred šoviniz-mom in imperializmom iz drugih držav. Vendarle pa je dolgoročna perspektiva, ki edina lahko dokon-čno razreši vprašanje narodnosti, povezana z odpiranjem meja, kre-pitvijo sodelovanja med sosednimi državami, ki naj postopno privede do odprave meja. Dolgoročno to-rej vprašanja narodnosti (tudi al-banske) ni mogoče reševati s pre-mikanjem ali zapiranjem meja, temveč s krepitvijo gospodarskega in kulturnega sodelovanja med so-sednimi državami, kjer postane narodnost dejavnik zbliževanja in povezovanja narodov.
Ob postavitvi Kardeljevega spo-menika v Titovem Velenju velja poudariti, da morajo biti spomeni-ki in poimenovanja mest, trgov, cest in ustanov po Titu in Kardelju samo zunanji izraz vztrajanja na Titovi in Kardeljevi poti, ki terja veliko odločnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti pri nadaljnjem razvija-nju in utrjevanju socialističnih sa-moupravnih odnosov, bratstva in enotnosti, politike neuvrščenosti, splošne ljudske obrambe in drugih načel, ki sta jih v svojih delih in po-litični aktivnosti opredelila in uveljavljala največja sinova jugo-slovanskih narodov in narodnosti.
Na IX. kongresu Zveze komuni-stov Slovenije in tudi na drugih re-publiškihkongresih se jeTitova mi-sel stalno povezovala s Kardeljevo, ob Titovi je bila Kardeljeva podo-ba. Tisti, ki jih to moti, očitno mi-slijo, da pomeni poudarjanje pomena Kardeljevega dela nekak-šno podcenjevanje Titove veličine, ali da je mogoče ločevati Titovo nstvarjanje in Kardeljevo misel. Takšnim velja povedati, da Karde-lja v nobenem primeru ni mogoče postavljati proti Titu, saj je bil po Titovi lastni oceni in po oceni vseh najvidnejših jugoslovanskih revo-lucionarjev, najbližji in najzvestejši Titov sodelavec, njegovo delo pa je pomemben sestavni del kontinuite-te Titove poti. Zato je prav, da tudi z otvoritvijo Kardeljevega spome-nika v Titovem Velenju poudarimo
pomen, kt ga je imelo sodelovanje med Titom in Kardeljem za zmago revolucije in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v Sloveniji in Jugoslaviji ter za uveljavitev mednarodne samostojnosti in aktivne vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav.
Tito in Kardelj sta poudarjala pomen diktature proletariata in brezmejno zaupala v moč in spo-sobnost najširših ljudskih množic. Borila sta se za uveljavljanje poli-tičnega sistema, v katerem bo odlo-čal delavski razred sam, ne pa poli-tični predstavniki v njegovem ime-nu. Zato je predvsem v nasprotju z njunimi stališči, če se preveč pou-darja oseben Titov in Kardeljev pri-spevek k razvoju jugoslovanske re-volucije, podcenjujejo pa žrtve in moč vseljudskega narodnoosvobo-dilnega gibanja in samoupravna aktivnost najširših delovnih mno-žic. Titova in Kardeljeva kritika kulta osebnosti in stalinizma je naj-boljši dokaz za to, kako sta pojmo-vala vlogo osebnosti v razvoju so-cializma. Po drugi strani je treba odločno zavračati tudi težnje, ki hočejo v takoimenovanem postti-tovskem obdobju zmanjševati vlo-go in pomen osebne pobude, oseb-nega znanja, osebne odgovornosti, strokovnosti, in ki v kolektivnem delu vidijo takšfcn način političnega delovanja, ki ne gradi na osebnih sposobnostih in kvalitetah, ampak na nekakšnem kompromisarstvu med člani kolektivnih teles. Kardelj je bil to, kar je bil kot notranja sila revolucije. Sam je dejal leta 1970: ,,Se tak pravičnik ne bo mogel nikoli do kraja izmeriti, kolikšen je osebni prispevek vsakega posamez-nika v tem boju, ker je revolucija strnila Ijudi v svoj enoten ustvarjal-ni odred.'' Proučevanje Titovega in Kardeljevega življenja, njunega teoretičnega in praktičnega politič-nega delovanja, naj bo osnova za opredelitev vloge vodOnih osebno-sti pri nadaljnjem utrjevanju, raz-voju in uresničevanju jugoslovan-ske poti v socializem in za vzgojo novega rodu mladih borcev za sa-moupravni socialistični razvoj.
Prizadeto, pa vendar mirno in dostojanstveno so delovni ljudje Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije pospremili Kardelja na njegovo zadnjo pot, kot da bi želeli pokaza-ti, koliko so se naučili od tega skro-mnega, toda odločnega borca za svobodo narodov in oblast de|av-skega razreda, ki je te svoje Iastno-sti prepričljivo izpričal tudi v zad-njih mesecih in tednih borbe z za-hrbtno boleznijo.
Kipar Stojan Batič je s tem spo-menikom uspešno izrazil naravo Edvarda Kardelja, teoretično globi-no in dognanost njegove misli, zla-sti pa njegovo vizionarstvo, ki ga je kazal v pripravah, med revolucijo in v povojni graditvi. Ob tem dejst-vu, da stoji spomenik prav v rudar-sko-industrijskem, delavskem Tito-vem Velenju, v katerem živi in dela veliko delavcev iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, simbolič-no poudarja tisti razredno socialni temelj, brez katerega slovenski na-rod ne bi (kot je zapisano v skle-pih Kočevskega zbora) „končno veljavno stopil v krog suverenih na-' rodov" in ki tudi danes predstavljai osnovno silo široke družbenopoli-tične aktivnosti pri uresničevanju načrta dolgoročne gospodarske in družbene stabilizacije tet razvoja. To je aktualno sporočilo danes od-kritega spomenika.
Prav je, da tudi v naprej v skladu s Kardeljevo naravo obeležujemo njegov spomin. Kardeljevo ime in njegova podoba naj bosta čimbolj širokain čimmanj vsiljivo vtkana v delo in življenje naših delovnih ko-lektivov, društev, krajevnih skup-nosti, vasi in mest, kot so Kardelje-va stališča, usmeritve in praktična politična aktivnost vgrajeni v do-sežke našega razvoja. Prav pa je tudi, da pred XII. kongresom Zve-ze komunistov Jugoslavije pove-
mo, da moramo biti mnogo odloč-
nejši pri spopadanju z deformaci-
jami našega gospodarskega in sicer-šnjega razvoja, ki so v nasprotju s Kardeljevo mislijo in jih velikokrat trpimo, čeprav vemo, da ne morejo zdržati „kardeljevske" analize in kritike.
Tako bomo najbolje počastili spomin Edvarda Kardelja, revolu-cionarja in največjega teoretika socialističnega samoupravljanja.
4. stran ★ HSS CS5
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje *
17. junij 1982
Iz razprave Janeza Živka na seji MS ZKS Celje
Pogoj za razvoj -učinkovitejše gospodarjenje
Tudi v občini Velenje ugotavljamo. da dajejo gospodarske razmere pečat političnim razmeram. Zato si prizade-vamo trenutnim razmeram prilagoditi družbenopolitično aktivnost. posebej tudi aktivnost občinske organizacije /.veze komunistov.
f rdimo lahko. da je vpliv splo.šnih gospodarskih razmer v Jugoslaviji in Sloveniji na rezullate gospodarjenja v občini Velenje dokajšen. oziroma da se je naša družbenopolilićna skup-nosl. upoštevaje strukluro gospodar-stva. znašla v preccj večjih ležavah kol večina občin v ccljski regiji in Sloveni-ji. To Irditev utemeljujc dejstvo. da oba še vedno največja in najpomemb-nejša nosilca. ki predslavljata 80% industrije, toje Rudarsko elektroener-getski kombinat in TGO Gorenje. poslujela z resnimi motnjami. Med-tcm ko je za REK oziroma za njegov energetski del. lorej za Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šo.štanj. značilno, da še zmeraj. kljub naporom in prizadevanjem ZK v preteklem obdobju. posluje v neurejenih družbe-noekonomskih odnosih in nedogovor-jeni samoupravni organiziranosti energc'iskega gosjx>darstva v SR Slo-veniji. pa je za TGO Gorenje znaćil-no. da se zaradi svoje velike vključe-nosti v zunanjetrgovinsko menjavo in zaoslrenih pogojev razpolaganja 7. usivarjenimi deviznimi sredstvi. sre-čuje s skoraj nepremostljivimi težava-mi pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali.
Rudarji v velenjskem Rudniku lignita in delavci v šoštanjskih Termo-elektrarnah so v lanskem letu. pa tudi v prvih mesecih letošnjega leta. z nadplansko proizvodnjo premoga in električne energije. kljub težavam. dokazali. da so pripravljeni in sposob-ni dosegati dogovorjene naloge v SR Sloveniji in s tem prispevati pomem-ben delež k stabilizacijskim naporom združenega dela. Kljub temu pa se. zaradi že omenjenih problemov. ne-nehno ubadajo s težavami v zvezi s pridobivanjem prihodka in posledica-mi. ki iz lega izhajajo (likvidnost. zagotavljanje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov itd.) Vse to kaže. da delavci v teh organizacijah združe-nega dela še zdaleč niso v položaju, da bi lahko razpolagali zrezultati svojega dela in še učinkoviteje gospodarili. Prićakujemo. da bosta sprejem druž-benega dogovora o organiziranosti energetskega gospodarstva in samou-pravnega sfiorazuma o ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka v okviru SR Slovenije prispevala k urejanju razmer v tej izredno pomembni pano-gi. Zavedamo pa se tudi. da bodo morali delavci. posebej pa komunisti. v teh dveh organizacijah združenega dela storiti še več. če želimo dosledne-je uresničevati dogovore. sprejete na zadnji akcijski konferenci komunistov REK.
Velika vključenost TGO Gorenja v zunanjetrgovinsko menjavo in težave
v zvezi z zagotavljanjem normalne proizvodnje so lo delovno organizaci-jo pripeljali v položaj. da se že poldrugo leto neprestano ubada z izgubami. ki so v prvi vrsti posledica nedoseganja naćrtovane proizvodnje. Brez dvoma je bilo v preteklem obdobju. v obdobju drugačnih druž-benoekonomskih f>ogojev v celotni družbi,, v razvoju TGO Gorenje marsikaj zamujeno. To velja tako za jx>vezovanje z dobaviielji in koope-ranti kakor tudi za hitrejše spreminja-nje strukture proizvodnje. Tega dej-stva. ki ga je občinska organizacija ZK nepreslano izpostavljala. v zad-njih dveh letih pa tudi OO ZK v TGO Gorenje. se zavedajo delavci v Gore-nju. Trdim lahko. da je bilo v zadnjem obdobju veliko narejenega. tako za širše povezovanje kakor tudi za pre-strukturiranje proizvodnih progra-mov. Toda. kljub vsem slaboslim, ki so bile prisotne. TGO Gorenje ne moremo odrekati velikega deleža, ki ga daje za doseganje boljše zunanjetr-govinske bilance republike. Dejstvo je. da ustvarja Gorenje ob okrog 2 odstotnem deležu v celotnem prihod-ku republike kar 6 odstolkov sloven-skega izvoza, delež v uvozu pa znaša 3 %. V lanskem letu pa je TGO Gorenje uslvarila okrog 1,5 milijarde dinarjev deviznega suficita. Ta dejstva najbolj zgovorno govore o veliki pripravljenosti delavcev TGO Gore-nje, da nadaljujejo usmeritev. sprejeto pred 15 leti. ko so se vkljućili v mednarodno delitev dela.
Zraven težav v proizvodnji pa je prav tako žgoča težava tudi tovarna Korting v ZR Nemčiji. Ne glede na dilcmc o umestnosti nakupa takcga podjetja pa so delavci ob obravnavi re/.ultatov gospodarjenja ugotavljali. da je osnovni ra/.log za dana.šnji položaj predvsem neuresnićen motiv ob nakupu. Zalo tudi dosledno vztra-jajo. da morajo biti v sanacijskem programu. o katerem bo tekla razpra-va v naslednjih tednih. raz.rešena predvsem la vprašanja.
V	precejšnjih ležavah. predvsem zaradi ncdograjenih odnosov v Indu-siriji usnja Vrhnika. je tudi lozd Tovarna usnja Šoštanj. kjer delavci resno ra/mišljajo o smotrnosti nadalj-njc vključenosti v Industrijo usnja Vrhnika. Neenakopravno obravnava-njc vseh treh usnjarn v okviru organi-zacijc združenega dela tako glede preskrbe s surovinami (ob 80 % izkori-ščcnosti zmogljivosti v Šoštanju). izvajanja skupnih funkcij itd. pa med drugim pogojuje položaj. da imajo delavci v drugih dveh usnjarnah za 50 % višje osebne dohodke kol delavci v Šoštanju. Če k temu dodamo še ncpripravljenost matične delovne or-ganizacije. da se resnično vključi v napore za prestrukturiranje proizvod-nje. je njihove pomisleke lažje razu-meti.
V	vseh teh organizacijah združene-ga deja. pa tudi v drugih. ki jih nisem omenil. so komunisti zastavili aktiv-
nosti za odpravo slabosti znotraj posameznih okolij. Akcijski program. ki smo ga sprejeli v občini na osnovi programskih smernic programsko vo-iilne konference. pa je naravnan na uresničevanje poiitike gospodarske stabilizacije, nadaljnji razvoj družbe-noekonomskih odnosov ter akcijsko in organizacijsko usjx>sabljanje os-novnih organizacij. Tem prizadeva-njem podrejamo tudi metode politič-nega delovanja obćinske organizacije ZK.
Rczultati gospodarjenja dajejo. ra-zumljivo. tudi osnovo za vse oblike porabe. Zato bomo v naslednjih mesecih spregovorili ludi o nadalj-njem razvoju inleresnih področij v novih pogojih. tako družbenih kot materialnih dejavnosti, in z razpravo v občinski skupščini skupno prevzeti odgovornost za razvoj leh podroćij.
Pogledi in razmišljanja o nadaljnjem razvoju so namreč različni, zalo bo konferenca, kalere sklic načrtujemo še pred dopusti, morala poenotiti gleda-nja komunistov na to vprašanje.
Zavedamo se. da je osnova oziroma pogoj za nadaljnji razvoj gospodar-stva in celotnc družbenopolitične skupnosti učinkovitejše gospodarjenje in doseganje več in kvalitetnejšega dohodka. Da pa bi to dosegli pa bo treba sprejeti notranje ukrepe za dosego večje akumulativnosli obstoje-čih proizvodnih programov in večje racionalnosti na vseh področjih pora-be ter hilreje vključevati nove progra-me (Gorenje, Sipak. Farmin. ESO, Veplas itd.). Kvalitetnejši dohodek naj bi temeljil na proizvodnih, ki zahtevajo večznanja in manj materia-la. Čimpreje pa bo Ireba razjasniti tudi položaj tistih organizacij združe-nega dela. ki izvažajo več kot polovico svoje proizvodnje in zavestno ustvar-jajo izgubo.
Družbenoekonomske razmere, s katerimi se soočamo, lerjajo tudi nove oblike in metode delovanja ZK. To toliko bolj, ker se utegnejo razmere še poslabšati. Ko smo na seji občinskega komiteja ZK sprejemali program aktivnosti za letošnje leto smo skupaj ocenili, da moramo namcniti veliko več pozornosti organizacijski in akcij-ski usposobljenosti osnovnih organi-zacij ZK. da bodo kos razmeram v posameznih okoljih. Zato pospešeno usposabljamo in izobražujemo sekre-tariale osnovnih organizacij ZK. Z udeležbo članov občinskega komiteja ZK na sestankih osnovnih organizacij ZK pa ugotavljamo stanje v posamez-nih okoljih. Do konca meseca junija bomo opravili razgovore s sekretarji in spregovorili o razmerah v tozdih, krajevnih in drugih skupnostih. Tako bomo lahko še podrobneje opredelili aktivnosti občinske organizacije ZK za akcijsko in organizacijsko krepitev vodstev OO ZK. kjer bo lo potrebno. in izoblikovali programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za okolja. ki so najslabše obvladovana.
Enajst kongresov
Zveze komunistov Jugoslavije
Prvi kongres -kongres zedinjenja
je hil od 20. do 23. aprila 1919 v Beogradu. Udeležilo se ga je 432 delegatov vseh jugoslovanskih socaldemo-k ratskih strank in skupin razen iz Slovenije. Delavska giba-nja. ki so se do tedaj v raznih predelih države razvijala v zelo različnih okoliščinah in pod različnimi vplivi, so združi li v enotno partijo, ki so jo po imenovali Socialistična de lavska partija Jugoslavije (ko-munistov). Ta se je kmalu zatem (in mcd prvimi komu-nistićnimi partijami v Evropi) priključila Tretji internacio-nali. Kongres je sprejel revo-lucionarno usmeritev. vendar se je napačno opredelil do nacionalnega. agrarnega in še nekaterih drugih vprašanj. kar je pozneje povzročilo nckatere nesporazume v par-tiji. Za sekretarja SDPJ (k)je bil izvoljen Filip Fiiipović.
Drugi kongres
jc btl od 20. do 24. junija v Vukovaru. Na njem je sode-lovalo 374 delegatov. ki so zastopali 65 članov SDPJ (k) in 208 tisoč članov združenih revolucionarnih sindikatov. Na kongresu so sprejeli pro-gram in statut partije. opre-delili taktiko nadaljnjega bo-ja. nekatere aktualne politič-ne naloge ter novo ime — komunistčna partija Jugosla-vije. Največji pomen drugega kongresa. na katerem so se Zvezi komunistov Jugoslavije priključili tudi slovenski ko-munisti. je v tem, da je bilo poraženo tako imenovano i;eformistično krilo v partiji, žmagala pa je napredna, revolucionarna smer. Za se-kretarja sta bila izvoljena Filip Filipović in Sima Mar-kovtć.
Tretji kongres
je bil od 17. do 22. maja 1926 na Dunaju, udeležilo pa se ga je 48 delegatov iz vseh koncev domovine in vodstva KPJ. ki je bilo tedaj v tujini. Do tega kongresa je prišlo na pobudo Komunistične inter-nacionale. ki si je močno pri-zadevala. da bi zgladila
skrajno zaostrene spore med levo in desno frakcijo v Ko-munistični partiji Jugoslavije. ki je btla ob vse večjem terorju bur/oazije oblasti (katc-ga pravna osnova so bili Ob-znana. vidovdanska ustava in zakon o zaščiti države) prisi-Ijena delati ilegali. Na kon-gresu so odločno obsodili l'rakcijske boje in sektaštvo. tako da so naposled predsta-vniki obeh frakcij soglasno sprejeli vse kongresne sklepe in odločitve. Za sekretarja centralnega komiteja je bil izvoljcn Sima Marković.
Četrti kongres
je bil v začetku novembra 1928 v Dresdenu. na njem pa je bilo 22 delegatov. ki so predstavljali 2034 članov iz 83 mestnih in 25 okrožnih partijskih organizacij. Tudi ta kongresje bil posvečen frak-cijskim spopadom v Komuni-stični partiji Jugoslavije. ostro obsodil obe frakciji in izbral novo partijsko vodstvo, pre-težno sestavljeno iz članov iz delavskih vrst. Četrti kongres pomeni tako konec »temne-ga« obdobja v zgodovini jugoslovanske partije. za k'a-terega so značilni dolgotrajni frakcijski boji. Hkrati se s tem letom (posebej še z osmo konferenco zagrebške partij-ske organizacije. ki je s Tito-vim nastopom najbolj nepo-sredno opozorila na posledice frakcionaštva) začenja po-stopna konsolidacija KPJ. Za političnega sekretarja je bil izbran Jovan Mališić. za or-ganizacijskega pa Djuro Dja-ković.
Peti kongres
je bil od 21. do 29. julija 1948 v Beogradu. Udeležilo se ga je 2344 delegatov, ki so zastopali 468.175 članov KPJ in 51.612 kandidatov za člana partije. Kongres se je odvijal v času odkritega napada Stalina in Informbiroja na KPJ. Zato je kongres, ki je v zgodovini znan po geslu: »Resnica mora znagati«, na marskistično-leninističnih iz-hodiščih razčlenil dejavnost KPJ v narodnoosvobodilnem gibanju in socialistični revo-luciji terodločno odbil zlona-
merne in neresnične obtožbe Informbiroja. Kongres je sprejel nov (torej drugi) pro-pr im partije ter statut KPJ, za generalnega sekretarja pa je bil izvoljen Josip Broz Tito.
Šesti kongres
je bil od 2. do 7. novembra 1952 v Zagrcbu. Na njemje sodelovalo 2022 delegatov. ki so predstavljali 780 tisoč članov. Ta kongres označuje dejstvo. da se je Jugoslavija naposled otresla mednarodne izolacije ter da je teklo tretje leto. kar smo vpeljali delav-sko samoupravljanje. Slednje so delegati ocenili kot prelom v razvoju socialističnih družbe-nih odnosov. Utrdili so me^to in vlogo partije v nadaljn[i etapi socialističnega razvoja ter se zavzeli za čim večji razmah mednarodnega sode-lovanja z vsemi državami ter svobodnimi deiavskimi giba-nji. Demokratizacija družbe-nih odnosov je terjala tudi drugačno vlogo KPJ. zato se je preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije. Za generalnega sekretarja je bil izvoljen Josip Broz Tito.
Sedmi kongres
je bil od 22. do 26. aprila 1958 v Ljubljani. Na njem se je zbralo 1795 delegatov. ki so zastopali 755 tisoč članov ZKJ. Najvažnejši dokument sedmega kongresa je novi (tretji) program Zveze komu-nistov Jugoslavije. ki je še zmeraj veljaven in navse aktualen. Poudarja. da so poglavitni nosilci razvoja Ju-goslavije delavci in občani. osnova socialistične demco-kracije pa je delavsko irt družbeno samoupravljanje. ZKJ se mora boriti tako proti težnjam anarhičnega podce-njevanja vloge države kakor proti spreminjanju države v silo nad družbo. ki bi zožila neposredni vpliv delovnih Ijudi na politično odločanje. Kongres je sprejel tudi nov statut in resolucijo o nadalj-njih nalogah ZKJ. za general-nega sekretarja pa izvolil Josipa Broza Tita.
(Dalje prihodnjič)
Ocena delovanja delegatskega sistema v občini Velenje
Delegat - ustvarjalni povezovalni člen med bazo in skupščino
IZVRŠNI SVET IN UPRAVNI ORGANI
Zaradi vrste razlogov. ki so bili že omenjeni v oceni, se je izvršni svet vseskozi pojavijal kot glavni in osnovni predlagatelj gradiv. ki so jih obravnavali zbori občinske skupščine, ki mno-gokrat niso bila dovolj kvalitetno pripravljena, posredovali zborom skupščine prek izvršnega sveta. ki pa do teh gradiv ni bil dovolj kritičen. je bil nehote prisoten občutek, da izvršni svet kot osrednji izvršilno oblastni organ ni v stanju dovolj učinkovito usmerjati in usklajevati izvrševanje sklepov občinske skupščine. Premalo celovito je bilo tudi poseganje izvršnega sveta na področje samoupravnih interesnih skupnosti, seveda z izjemo nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti materialne pro-izvodnje. Prav tako pogoste so bile pripombe o tem, da je bil izvršni svet preveč »okupiran« z notranjimi organizacijskimi vprašanji občinske uprave. čeprav je v zadnjem obdobju uspe-šneje obvladoval nekatere operativne naloge na področju pre-skrbe in stabilizacijskih ukrepov.
Premaio pozornosti je namenjal izvršni svet pripravi re-snično variantnih predlogov odločitev. ki bi zamenjale že do-končne predloge. s katerimi pa so bili delegati običajno prepo-zno seznanjeni in so bili postavljeni pred dejstvo, da so predloge izvršnega sveta in upravnih organov le še formalno potrdili.
Pri delovanju občinskih upravnih organov kaže pripomniti
dejstvo. da so se prepogosto zadovoljevali z mnenjem. da so
zadostno vključeni v delegatski skupščinski sistem. če se bodo
pojavljali neposredno ali prek izvrSnega sveta pred zbori ob-činske skupščine z raznimi normativnimi akti. Povezanost upravnih organov s temeljnimi organizacijami in samoupra-vnirni skupnosti je še vse preveč temeljila na formalnih dopisih in ssklicevanjem na zakonska pooblastila. In prav takšna praksa je mnogokrat pogojevala nezadovoljstvo delegatov s predlogi odločitev. ki sojih posredovali upravni organi.
Ob tem pa je treba upoštevati. da imajo delovni ljudje in občani več delegaLskih izkušenj. postali so kritičnejši do po-manjkljivosti. ki zavirajo delovanje delegatskega sistema, pa tudi bolj zahtevni do uresničevanja sprejetih odločitev. čeprav je
ponekod še zmeraj prisotna tudi premajhna zainteresiranost delovnih ljudi in občanov ter občutek nemoči delegatov, ki ga pogojuje zlasti velik vpliv strokovnih, izvršilnih in upravnih organov na sprejemanje odločitev v okviru delegatskega siste-ma.
INFORMIRANJE IN USPOSABUANJE DELEGATOV IN DELEGACIJ
Neustrezen sistem informiranja, zlasti pa okorelo prilaga-janje vsebine obveščanja delegatskim odnosom, je eden od osnovnih razlogov za neučinkovito delovanje delegatskega si-stema.
Sedanja delegatska gradiva in informacije, bodisi v glasilih organizacij združenega dela ali v Našem času, so bolj odraz tistega. kar delavci v strokovnih službah, upravnih organih in informatvinih sredstvih znajo delati, ne od odraz tistega, kar bi morali delati. Svoj del odgovornosti za takšno stanje imajo zagotovo družbenopolitične organizacije. ki opravljajo na tako pripravljena gradiva in informacije.
Kljub temu. da imajo delovni ljudje in občani več splošnih informacij. delegati pa tudi vedno več možnosti za celovitejše informiranje. ugotavljamo. da posamezne službe pripravljajo obsežna gradiva brez potrebne selekcije in racionalnosti. Takšen
sistem vpliva bolj na neinformiranost delegatov kot pa na
spodbujanje ustvarjalnega dela. ker delegati prepogosto ne
prečitajo razvlečenih in zraven tega še močno zakompliciranih gradiv. Vse to pa ovira možnost deiegata, da bi posegal v razpravo in prispeval svoj deležk razčiščevanju problemov. Ker pa ob vsem tem tudi še ni zadostne skrbi za sistematično uspo-sabljanje delegatov in družbenopolitičnih aktivistov. se kaj kmalu srečamo s pojavom pasivnosti in nezainteresiranosti.
Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije so odgovorne za vsebino in kvaliteto družbenega usposabljanja članov delegacij in drugih delovnih ljudi, predvsem pa za to. da sc pripravijo ustrezni programi usposabljanja in kvalitetni
predavatelji. Interes za usposabljanje pa mora izhajati iz orga-nizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti. Čeprav je storjen dokajšen premik. pa v organizacijah združenega dela še ni čutiti prave potrebe za sprotno in kontinuirano usposabljanje delegatov in drugih delavcev. Številni delegati doslej niso bili deležni nikakršnega druž.benega usposabljanja. Takšna praksa se v prihodnje ne bi smela ponavljati.
ZAKLJUČEK
Ocena o delovanju delegatskega sistema v občini Velenje je več ali manj zapis ugotovitev in pojavov, ki so bili pfisotni v vsakdanjem delu inje posplošena na razmere vobčini. Namen oceneje opozoriti na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delu delegatov. delegatskih organov in družbenopolitičnih organi-zacij ter sleherno okolje spodbuditi k odpravljanju leteh.
Če bi povečanemu številu delegatov in razvejanosti dele-gatskega sistema sledila povečana aktivnost družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb, zlasti odgovornejšt odnos stro-kovnih in poslovodnih delavcev, pa tudi samih delegatov do delegatskih organov in dolžnosti. bi bilo negativnih pojavov in nepravilnosti zagotovo veliko manj.
In če bi komisije samoupravne delavske kontrole v orga-nizacijah združenega dela ter odbori za samoupravni nadzor v
skupščinah samoupravnih interesnih ..kupnostih, komisija za
družbeni nadzor pri občinski skupščini in delegati ob aktivni
vlogi in pomoči družbenopolitičnih organizacij dosledneje iz-vrševali svoje naloge. bi lahko večino naštetih pomanjkljivosti hitreje odpravili.
Domala vsak delegat je član ene od družbenopolitičnih organizacij in od odnosa med delegatom in družbenopolitično organizacijo v posameznem samoupravnem okolju je v veliki meri odvisna aktivnost posameznegii delegata.
Dabisclahkodovoljširoko. predvsem pa učinkovito lotiji prcmagovanja navedenih slabosti. so potrebne številne akti-vnosti. ki pa jih bo treba uresničevati kar najbolj poenoteno.
17. junij 1982	* Titovo Velenje	i7 npi n\/MiH nRRAi\ii7Ani.i	nas cas * stran 5
			
Elkroj — tozd Konfekcija Šoštanj
Presegli načrtovano proizvodnjo
V naših delovnih organizacijah se iz dneva v dan „otepajo" z mnogimi težavami. Izvoz, to prednostno nalogo si prizadevajo delavci uresničiti kar najbolje in na vsakem koraku.
Delavci Elkroja — tozd Kon-fekcija Šoštanj so v prvem tro-mesežju Tetos dosegli neprimerno boljše poslovne rezultate kot v ena-kem obdobju lani. V prvih treh me-secih so izdelali kar 52.538 kosov otroških hlač ali za 17 odstotkov več kot so načrtovali. Nadvse razveseljiv je podatek o kakovosti proizvodov. Pri končnem pregledu kakovosti proizvodov sta bila zavrnjena Me dva odstotka proizvedene količine. Do meseca aprila je 120 zaposlenih v Elkroje-vem tozdu Konfekcija Šoštanj dosegli 35 odstotkov višji dohodek od načrtovanega in kar za 91 odstotkov več v primerjavi z ena-kim obdobjem lani. Vse to jim je omogočilo, da so v sklade skupaj z amortizacijo namenili 28.86.000 dinarjev. Kot poudarjajo, bi bili rezultati gospodarjenja mnogo boljši, če bi bil rešen že kar dolgotrajen spor na sodišču združe-nega dela v Celju glede prevzetih in neplačanih zalog, ki jim jih dolguje delovna organizacija Toper. Precej boljši proizvodni rezultati izhajajo iz delne dopolnitve tehnološke opreme in boljšega obvladovanja proizvodnje.
Kot smo že omenili, se v tem Elkrojevem tozdu delavci ne srečujejo s pomanjkanjem repromaterialov ali drugih pomembnih surovin. Le občasno morajo za nekaj minut ustaviti stroje na delovnem mestu krojenja, in sicer zaradi prepozno poslanega materiala in zaradi pomanjkljivo pripravljenih delovnih nalog. Napake, najpogostejše so pri kroje-
nju, je težko odpravtti v serijski proizvodnji. Močno pa to vpliva na kakovost in nižjo proizvodnjo. Zaradi pogostosti napak so pričeli .še z dodatno nalogo — kontrolo kvalitete krojev, ki jo opravlja vod-ja krojilnice. Da bi se na pričetek jeseni in zime pravočasno in temeljito pripravili, so pričeli izvajati načrtovano proizvodnjo za to obdobje že v mesecu maju. Končali pa naj bi jo do konca septembra tega leta. Izdelki, ki jih bodo naredili v tem času, bodo namenili domačemu tržišču, okoli
10.000 kosov pa bodo izvozili v Zvezno republiko Nemčijo.
Delavci tega kolektiva se marlji-vo pripravljajo na že težko pričakovano novogradnjo proiz-vodnih prostorov. Načrtujejo, da bodo letos pripravili vso potrebno dokumentacijo in da jih bosta veljali priprava ter sama izgradnja proizvodnih prostorov brez opreme približno 50 milijonov dinarjev. Do sedaj so zbrali idejne projekte, najugodnejšega ponudnika in izvajalca. Poleg tega bodo zaposlili še nekaj kvalificiranih delavcev.
Zgradili bodo nove proizvodne prostore
Kako bodo letovali delavci Vegrada?
Vsako leto več zmogljivosti
Organiziranemu oddihu delavcev posvečajo tudi v gradbeno industrijskem pod-jetju Vegrad Titovo Velenje vso skrb. Njihovi delavci bodo lahko letos letovali v dvajsetih počitniških prikoli-cah na Malem Lošinju, Vrsarju in Umagu. Skupno bo lahko letovalo v letošnji sezoni 140 družin in to predv-sem v mesecih juliju in avgu-stu. Za letovanje v predsezoni inpo njej se odloča zelo malo delavcev. Večina jih namreč nima možnosti, da bi letovali v tem času. ker imajo šoloob-vezne otroke oziroma so njihovi zakonci zaposleni v delovnih organizacijah, kjer koristijo kolektivni dopust in podobno.
Počitniške zmogljivosti raz-poreja komisija za oddih in jetovanje pri konferenci os-novnih organizacij sindikata. Prednost pri letovanju imajo delavci z daljšo delovno do-bo. tisti, ki v preteklih letih niso letovali in tisti. ki imajo nižje osebne dohodke. Zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, so namreč mnogo pre-majhne, tako da njihovi de-lavci v prikolicah ne morejo letovati niti vsako drugo leto. Prav zaradi tcga so se odloči-li. da združujejejo 10 odstot-kov sredstev namenjenih za regres. za razširitev in vzdrže-vanje počitniških zmogljivo-sti. Tako imajo v srednjeroč-nem programu zapisano, da bodo vsako leto kupili 6 počitniških prikolic. Pri tem se sicer srečujejo s težavami, ker jim IMV željenih prikolic ne more dobaviti, je povedal
Roman Raško. vodja oddelka
za splošne zadeve.
Razmišljali so tudi že o tem, da bi kupili nekje ob morju hišo, ki bi jo uredili v počitniški dom Vegradovih delavcev, vendar to sedaj ni možno, ker tega ne dopuščajo zakonski predpisi.
Kljub temu. da dosegajo v Vegradu dobre rezultate, za regrese za letni dopust ne
Roman Raško
morejo nameniti toliko sred-stev kot v drugih delovnih organizacijah v občini. Pred leti so namreč ta sredstva skromno načrtovali, sedanji predpisi pa so takšni, da lahko vsako leto povišajo regres za določen odstotek glede na višino v preteklih letih. Zato so njihovi delavci upravičeno nezadovoljni, po-udarja Roman Raško.
Regres za letni dopust določijo po višinah osebnih dohodkov. V letošnjem letu bodo dobili delavci Vegrada z najnižjimi osebnimi dohod-ki po 3.400 dinarjev regresa, tisti z najvišjimi pa po 1.900 dinarjev.
Gorenje — Tovarna gospodinjske opreme
Letovanje, rekreacija
Za mnoge najlepši in najprije-tnejši dnevi v letu se bodo uradno pnćell čez štiri dni. Poletje je tudi čas, ko seodpravimonazaslužen oddih na morje, v planine, ali pa preživimo Ietni dopust kar doma. Vedno več občanov se odloča za
letovanje vorganizacijiturističnih
agencij ali organizacij združene-ga dela, kjer so zaposleni. In kako so poskrbeli za letovanje svojih delavcev v Gorenju — Tovarni gospodinjske opreme Velenje?
»Za kar najboljši letni oddih naših delavcev skrbi služba za rekreativno in kulturno deja-vnost. Vendar se o kakšni dobri organiziranosti na tem področju ne moremo pohvaliti. saj je naša ponudba zelo skromna in borna.« je povedal vodja službe za rekre-ativno in kulturno dejavnost Miro Pruš. Kljub prizadevanjem, ki so iz leta v leto večja, niso za leto-vanje svojih zaposlenih v vele-njskem Gorenju še kaj prida sto-rili. Na voljo imajo sami le 60 šo-torov. ki jih lahko posodijo. V tem letu jim je uspelo ugoditi vsem tistim. ki bodo letovali na ta način. Njihova lastna ponudba bo letos dodobra izkoriščena. Poleg poso-janja šotorov lahko delavci Go-renja preživijo zaslužen oddih ob morju v prikolicah. ki iih ie ta služba najela s pomočjo Rdeče
dvorane v Rovinju. To je tudi njihova najceneiša ponudba, saj je treba odšteti za desetdne-vno oskrbo na dan 450 di-narjev za osebi. » Pri vseh ostalih
Miro Pruš
možnostih letovanja. kijih imamo na voljo. smo le posredniki po-nudb turistične agencije Izletnik in Rdeče dvorane. Našim delav-cem omogočimo le obročno od-plačevanje.je dejal Miro Pruš. Da bi lahko letovali tudi tisti delavci Gorenja. ki imajo najnižje osebne dohodke na družinskega člana. so najeli prikolice občinskega sindi-
kalnega sveta. Povedati moramo še to. da letos delavci Gorenja ne 'oodo imeli kolektivnega dopusta, zato je možnosti za kar najprije-tneši oddih veliko več. To pa je tudi vse. kar lahko ponudi služba za rekreativno in kulturno deja-vnost za organizirano letovanje svojim delavcem. Kot poudarja vodja te službe Miro Pruš. so letos ugodili vsem. čeprav se kaj dosti zaposlenih za organizirano leto-vanje ni obračalo na to službo. Tako so omogočili letovanje v prikolicah ali hotelih 150 druži-nam. 60 družin pa bo preživelo letni oddih pod šotori.
Pra v gotovo bodo morali na tem področju v prihodnje še veliko narediti. da bi lahko ponudili svojim zaposlenim veliko več las-tnih zmogljivosti. Njihova razmi-šljanja, kako poiskati kar naj-boljšo rešitev je. da bi vsi zapo-sleni odstopili del regresa. ki je v tem letu znašal 3500dinarjev. Še najcenejša in najboliša možnost pa je solidarnostni dan. Le tako bomo lahko prihodnje leto po-nudili našim delavcem pestrejšo izbiro in prišli do lastnih zmog-ljivosti.« je sklenil pogovor Miro Pruš. vodja službe za rekreativno in kulturno dejavnost v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Veliko možnosti za koristno preživljanje prostega časa
Le v malokateri naši organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti je rekreacija tako dobro organizirana kot v Tovarni go-spodinjske opreme Gorenje Vele-nje. Delavci imajo na voljo veliko možnosti za kar najkoristnejše preživljanje prostega časa ali odmorov.
Rekreacija je v tovarni, gospo-dinjske opreme Gorenje Velenje organizirana na več načinov. Ena
najuspešnejših je usmerjena in or-ganizirana rekreacija, to je rekrea-cija v krajevnih skupnostih. Kot poudarjajo v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, ki skrbi za to zvrst dejavnosti, so pred pri-bližno dvema letoma spoznali, da je treba to obliko koristnega preživljanja prostega časa pripra-viti tam, k jer njihovi delavci živijo in delajo. Zato so najeli bazene, telovadnice, kegljišča vse od Mozirja, Slovenj Gradca, Ptuja, Crne in še kje drugje. Da so tokrat resnično „zadeli v črno" dokazuje udeležba na teh prostorih, saj so prav vsi polno zasedeni. Te objek-te pa koristijo za rekreacijo tudi njihovi invalidi.
Med delavci Gorenja postajajo vse bolj priljubljeni tako imenova-ni mikroodmori. V nekaterih toz-dih zaradi težkega in monotonega načina dela uvajajo desetminutne odmore. V teh je rekreacija nekoliko slabše oreanizirana, pač
odvisno od iznajdljivosti or-ganizatorja te dejavnosti v po-sameznih tozdih. Prav letos bo rekreaciji med odmori namenila služba za rekreacijo in kulturno dejavnost mnogo več skrbi, kot v preteklih letih.
Ze četrto leto zapored priprav-ljajo v tej organizaciji združenega dela preventivno rekreativne od-more. Vsako leto namreč pošljejo delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih na programiran aktivni odmor na morje. Kandidate iz-birajo služba za rekreativno in kulturno dejavnost, osnovna or-ganizacija sindikata in vodja toz-da. Lansko leto je takšen 10-dnevni dopust preživelo v Poreču, v oktobru in novembru 150 delavcev. Izkušnje so namreč po-kazale, da je takšna oblika rekrea-cijc nadvse koristna in potrebna.
Poleg teh treh oblik organizira služba za rekrativno in kulturno dejavnost v Gorenju še tečaje smučanja, jadranja na deski, šahovski tečaj, z organiziranjem plavalnega tečaja pa poskušajo odpraviti plavalno nepismenost, ki je med zaposlenimi še vedno precej prisotna. Največ zanimanja med delavci Gorenja je za smučarski te-čaj, v zadnjem času pa vse bolj ra-ste zanimanje za jadranje na deski.
Ena od pribljubljenih oblik rek-reacije so razna tekmovanja, ki jih
pripravljajo v tozdih, posameznih delovnih okoljih, skupinah. Tako imajo svoje igre konstruktorji, tehnologi, kontrolorji. Ta zvrsti za koristno izkoriščanje prostega časa potekajo skozi vse leto. Za pr-venstvo Gorenja tekmujejo delavci kar v 20 športnih disciplinah. V delovnem programu pa ima služba za rekreativno in kulturno dejav-nost zapisano še organizacijo trim akcij. Nadvse prizadevno delata v Gorenju tudi planinska in kolesar-ska sekcija.
Za tako bogato pestro in razgi-bano rekreativno dejavnost je po-trebno precej strokovnega kadra. Teh pa imajo v Gorenju kar do-volj, vsako leto pošljejo na tečaje za organizatorje rekreacije in sodniške tečaje pet ali šest svojih delavcev.
Vsaka stvar neka.^ „košta". Tako je treba tudi za to zvrst koristne dejavnosti nameniti mno-go denarja. S sredstvi sklada skupne porabe plačajo najemnino za najete objekte, pripomočke, stroške sojenja. Za stroške tečajev in tekmovani Da orispevajo svoj delež tečajniki in tekmovalci sa-mi. Kot načrtujejo, bodo v tem le-tu porabili za rekreativno dejav-nost delavcev Gorenja • okoli 6 milijonov in 130 tisoč dinarjev, od tega naj bi iz sklada skupne porabe dobili več kot polovico.
MALA ANKETA
Poletje, najlepši čas, je pred vra-ti. Nekateri so se na dopust že odpravili, drugi ga nestrpno pri-čakujejo. Želja za poletni oddih je veliko, možnosti prav tako. Vsak se je odločil za kar najprijetnejši oddih po svojih denarnih sposob-nostih. Mnogi bodo letovali s po-močjo turističnih agencij, drugi s pomočjo organizacij združenega dela, nekateri ,,na svojo roko". Tudi nas je zanimalo, kako bodo letos preživeli zaslužen oddih kraja-ni naše občine. Tole so nam po-vedali:
Darja Cvikl iz Titovega Velenja:
„Letos bom z družino prvič preživela letni dopust v Rabcu. Za 10 dni bom zamenjala svoj dom za
Darja Cvikl
Kako bomo letos letovali?
bivanje v hotelu. Letujem preko Rudarsko elektroenergetskega' kombinata, kjer je zaposlen mož. Preteklo leto smo bili v prikolicah v Premanturi, vendar nam ni bilo všeč. Zato smo se tokrat odločili za hotel. Na Reku so za letovanje de-lavcev zelo dobro poskrbeli, pa tudi cene niso pretirano visoke. Upam, da bo toplo, vroče in da bomo preživeli 10 dnevno bivanje v Rab-cu kar najprijetneje."
Marjeta Kumer iz Šoštanja: ,,2e nekaj let ne hodim redno na morje Letošnje dopustniške dni pre-življam na različne načine, vendar bol.i delovno. Navdušena sem nad planinami, zato bom z družino odš-la za tri dni na Triglavska jezera. V
Marjeta Kumer
prav vročih dneh pa se bom hladila na šoštanjskem bazenu. Cene letovanja v planinskih domovih so dosegljive za vsak žep. Sicer pa, če človek dela, si lahko na dopustu privošči malo več razkošja. Ce bo lepo vreme, bom svoje dopustniške dni prav tako prijetno preživela." ,
Anton Močnik iz Soštanja: ,,Za-poslen sem na šoštanjski bencinski črpalki. Narava dela je takšna, da mi krepko „krajša" dopustniške dni. Na zaslužen oddih lahko odidem le za največ pet dni. Zato tudi letos z mojim letovanjem na morju ne bo nič. In kako bom preživel dopustniške dni doma? Iz-koristil jih bom za sprehode, izlete
v naravo, imam pa tudi nekaj pri-jateljev, doma s kmetije. V najlep-šem letnem času je prav takrat največ dela na travnikih in polju. Zato jim bom priskočil na pomoč. V vročih poletnih dneh se bom od-pravil na šoštanjski bazen."
Ivan Pocajt iz Šmartnega ob Pa-ki: „O, na zaslužen oddih se že se-daj malo pripravljam. V tem letu bom preživel 10-dnevni dopust v Crikvenici. Tam ima naša delovna organizacija dom. Cene za letošnje letovanje so nekoliko višje od lan-skih, vendar še vedno ne pretirano visoke. Vsako leto x odpravim na morje kam drugam. Pohvaliti mo-ram našo službo, ki sjsrbi za kar najprijetnejši oddih delavcev Reka,
i Anton Močnik
Ivan Pocajt
saj ima prav vsak možnost letova-nja vzdolž cele Jadranske obale."
Štefka Pristovšek iz Titovega Velenja: „Varčevanje in visoke ce-ne so tudi meni letos krepko „zagodle". Do sedaj sem se vsako leto odpravila na zaslužen oddih na morje. Letos pa bom „letovala" kar doma. Sem mati samohranilka in si letovanja kje ob naši obali ne morem privoščiti. Zaposlena sem na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, kjer imamo zelo dobro poskrbljeno za organiziran letni oddih. Izbira je zelo pestra in veli-ka, letovanje pa za nekatere tudi ne predrago. Na dopust sem se od-pravila vedno preko turističnih agencij. Pa nič za to. Dopustniške dni bom preživela prav tako prijet-no, le lepega vremena in obilo sonca bo treba."
Štefka Pristovšek
6. stran ★ nSS C8S_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE _-ntovo Velenje ★ 17. junij 1982
V Zavodnjah so proslavili pomemben jubilej
Tesno sodelovanje med šolo in krajem
Kljub dežju je bilo preteklo nedeljo v Zavodnjah nadvse slove-sno, saj so proslavili 100-letnico tamkalnje podružnične šole. Dvo-rana kulturnega doma ie bila sko-rajda premajhna za vse, ki so s svojo udeležbo noteli počastiti ta visoki jubilej. Z udeležbo na proslavi so krajani dokazali, da je Šola njihova, da ima pomembno vlogo pri razvoju kraja. Delo uči-teljev je bilo resnično vseskozi do-slej, v tej bogati in pestri zgodovini vtkano v življenje kraja in gotovo bo tako tudi v prihodnje. Poleg krajanov so se proslave udeležili tudi drugi gostje, učenci pa so posebej toplo pozdravili nekdanje učitelje in učiteljice, ki so pred leti poučevali v šoli.
Kot se za takšen častitljivi jubi-lej spodobi, so seveda vsem zbra-nim v dvorani predstavili bogato kroniko — Prebral jo je ravnatelj centralne šole (Karla Destovnika-Kajuha v Soštanju) Karel Kordeš, kroniko so začeli pisati že ok-tobra leta 1881, ko so kupili zemljišče za šolo. Karel Kordeš je omenil vse učiteljć in učiteljice, ki so kdajkoli poučevali v njej. Njim in vsem drugim, ki so prispevali, da je v kraju danes lepa, skorajda nova šola, se je na koncu proslave zahvalil s podelitvijo Kajuhovih priznani.
Podobno kot marsikje drugod v občini so se tudi v tej šoli razmere za delo zelo izboljšale v zadnjih desetih, dvaisetih letih. Solo so obnovili, dobila je telefon, pri njej so zgradili bazen, v bližini je tudi smučišče, v kletnih prostorih so uredili jedilnico, preuredili ostrešje, kjer so si uredili spominsko sobo ter tudi tako dokazali, da nadaljujejo bo-gato izročili našega narodnoosvo-bodilnega boja. Razvijalo se je to-
varištvo ob drugih ustaljenih vo mala Napotnikova kolonija. Ze osem let prihajajo v ta kraj mla-dih iz raznih krajev oziroma šol Slovenije in v tem času je nastala bogata zbirka njihovih del iz lesa v spomin na velikega našega kiparja Ivana Napotnika, ki je bil doma prav v Zavodnjah. Mladim se sko-rajda vsako leto pridružujejo tudi starejši umetniki, kot na primer Janko Dolenc, Petar Jovanovič. Z malo Napotnikovo kolonijo je šola po besedah Karla Kordeša kultur-no obogatila ne le vas, ampak tudi občino.
,,2elim," je dejal ob koncu, ,,da bi šola tudi v prihodnje uspešno napredovala in da bi bilo tudi v bodoče njeno sodelovanje s krajani tako tesno kot je bilo dos-lej." Krajani so svojo povezanost s šolo doslej kazali tudi s tem, da so vedno pomagali pri obnavljanju šole z delom, velikokrat pa seveda z lesom. Karel Kordeš pa se je po-leg nekdanjim učiteljem ter učite-Ijicam, krajanom in drugim pose-bej zahvalil tudi kolektivu Ljub-ljanske banke-Temeljne banke Ve-lenje, ki je velikokrat finančno po-magala šoli.
Priznanja so podelili Angeli Ročnik, Veri in Jožetu Svetini, Mariji in Rudolfu Pirmanšku, Ma-riji Solar, Rozaliji Skerl, Ivanki Drobnič, Heleni Cafuta, Anici Suligoj, Majdi Tamše, Heleni Taj-nik, krajevni skupnosti, kul-turnemu društvu, društvu prijate-Ijev mladine, krajevni organizaciji in osnovni organizaciji ZSM Zavodnje, Angeli Brglez, Francu Anželaku, Ivanu Knezu, Marijanu Lipovšku, Ljubljanski banki-Temeljni banki Velenje, Tovarni usnja Soštanj, Občinski zvezi pri-jeteljev mladine Velenje in Goz-darstvu Soštanj.
Kot se za takšen jubilej spodobi, so pripravili zelo lep kulturni program, v katerem so poleg učen-
cev in drugih domačinov sodelova-li tudi člani Saleške folklorne
skupine.
Veliko ljudi se je zbralo na proslavi
Pripravili so zelo lep kulturni spored,
DIJAKI2. a ČISTIJO OKOLJE
Dijaki 2. a velenjske gimnazije so v letošnjem letu pripraviili vrsto delovnih akcij. Nekaj je bilo takšnih, ki so jih orga nizirali zato, da s,o nekaj prislužili za taborjenje, ki ga bodo pripravili med počitnicami, mnogo pa je bilo tudi takšnih, ki so jih pripravili zato, da bi bilo naše okolje lepše. Mednje sodi, tudi akcija, ki so jo pripravili pred dnevi. Dijaki tega razreda Gimnazije so čistili reko Pako.
Spregovorili o naložbah
Vodovod iz Ljubije prihodnje leto
Ena od točk zadnje seje skupščine samoupravne in-teresne s komunalne sku-pnosti je bila ocena delova-nja skupnosti v zadnjem mandatnem obdobju. Do-sedanji predsednik Jože Kandolf je opozoril na ne-katere pomanjkljivosti, ki so zmanjševale učinkovitost skupnosti. Kljub prizadeva-njem za dograjevanje, in krepitev delegatskega delo-vanja in uspehom na tem področju je še vedno priha-jalo do bolj ali manj nepo-trebnih zatikanj.ki prav go-tovo niso bile v prid delu skupnosti in rnedseboj-nemu dogovarjanju med iz-vajalci in uporabniki (Manjkale so povratne in-formacije, izvajalci so zaradi boljšega poznavanja pro-blematike včasih posredno vplivali na odločitev upo-rabnikov ti pa so tudi pogo-stoželeli uveljavitipredvsem ozkelokalnepotrebe .sejeso hiie na robu sklepčnosti idr.).
Jože Kendolf je sprego-voril tudi o izvajanju na-jvečjih investicij, katerih nosilec je bila in je še samo-upravna interesna ko-munalna skupnost.
Najzahtevnejša in finanč-no največja investicija je vodovodni sistem Ljubija. Z dogradnjo tega objekta smo pričeli 1978 leta, saj so že tedaj razpoložljivi vodni viri komaj zadoščalt za nemote-no oskrbo. Doslej je zgrajen
cevovod premera 400 mm
od Ljubije do ŠoštanjB v dolžini 12 kilometrov. Po-tnibno Da ie še zgraditi zaje-tje v Ljubiji, cistilno na-pravo na Grmovem vrhu, rezervoar v Pesju in celotni sistem povezati, preizkusiti ter predati obratovanju. Za izgradnjo objektov so že pridobljena vsa soglasja, za-gotovljena pa je tudi fi-nančna konstrukcija. Inve-
sticijski predračun je 190 milijonov dinarjev. Po predvidevanjih bi moral biti sistem vodovoda Ljubija končan do konca letošnjega leta.
Zaskrbljujoče pri tej gradnji je, da je že doslej dve leti zamude, dela pa so se podražila za več kot štirikrat. Verjetrio ni vzrok samo v nerealnem planiranju, temveč tudi v premalo primernem odno-su do te pomembne naloge.
Druga večja naložba, o kateri so spregovorili na seji, je bila gradnja Saleške magistrale. Ura-dno je bila ta cesta predana v uporabo za občinski praznik ok-tobra 1980. Zaradi slabega pro-jektiranja in izvedbe del. nereše-nih odškodnin in nekaterih dru-gih težav pa je bilo uporabno do-voljenje za Šaleško magistralo iz-dano šele aprila 1982. Potrebno je bilo opraviti sanacijo križišča pri Pesju ter odpraviti še nekatere druge napake za kar so porabili 6 milijonov dinarjev. Delegati so menili, daje za takšno nedopustne nestabilizacijske primere v pri-hodnje potrebno poiskati odgo-vorne delavce.
Na področju toplovodne oskr-beje bil v tem obdobju dokončan CEP II in v glavnem saniran vro-čevod. Kljub zagotovilom To-plovoda, da bodo dobili sredstva za sanacijo povrnjena, saj je bila ta potrebna zaradi neustrezne izo-lacije prodajalca tega sistema. pa najbrže temu ne bo tako.
Delegati so spregovorili še o načrtovanju in uresničevanju planskih dokumentov. Opozorili so. da je veljka težava nerealiziran vir sredstev organizacij združe-nega dela iz čistega dohodka. Denar se namreč zbere šele po zaključnem računu in je tako težko načrtovati višino, tako
zbranih sredstev.
Na seji so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika skup-ščine so izbrali Jožeta Krka, za podpredsednika pa Borisa Breša-rja. za predsednika zbora upo-rabnikov so izvolili Karla Stro-pnika. za predsednika zbora iz-vajalcev pa Julijana Slemenška.
Zaključna dela in poizkujno obratovanje bi moralo biti opra-vljeno do začetka aprila 1983, uporabno dovoljenje pa bi moral ta vodovod dobiti prve dni junija prihodnje leto.
Krajevna skupnost Pesje
Vrsta komunalnih
HORTIKULTURA TITOVO VELENJE 82

Stanovanje - osnovna celica življenja v soseski
V vseh naših razvojnih ak-tih, še posebej v aktih stano-vanjske skupnosti piše, kaj moramo vsi skupaj storiti za varstvo in izboljšanje bival-nega okolja, stanovanjske kulture itd. Vseje lepo in prav, vendar pa največkrat ne sto-rimo dovolj. Zato naj ne bo odveč, če posvetimo malo več pozornosti tudi temu področ-ju našega življenja, naših od-nosov in poskusimo humani-zirati naše poglede in dejanja do teh bistvenih vrednot. brez katerih ni mogoče spodobno živeti.
Živimo v takJnem okolju, ki je od-raz naših matertalnih možnosti in ogledalo našega odnosa do celovite zemljiške in urbanistične politike vseh naselij v občini. Že večkrat smo ugo-tovili, da nismo zadovoljni z našimi mestnimi cestami, trgi. hodniki, javno razsvetljavo, pešpotmi in dovoznimi potmi. z zelenimi površinami. javnimi parkirnimi prostori. pi tudi z uredit-vijo balkonov, lož, kletmi in podobno. Prevečkrat so vsi ti elementi našega življenja odraz našega nekulturnega odnosa do družbemh dobrin in sred-stev.
Naj tokrat več prostora namenimo funkciji stanovanja. Hiter tempo raz-voja. vse večje zahteve za delovno storilnost. za zunanje in družbene ob-veznosti bistveno vplivajo na fizično in psihično stanje človeka. Ropot in splošni nemir na delovnem mestu, ulici. v trgovini, izredna dinamika, tempo dela, združen z neprestanim večjim ali manjšim vznemirjanjem nujno slabo vplivajo na splošno po-čutje. Zato ni odveč trditi, da je za mnoge izmed nas poslednja možnost. ki nam ostane, da se razbremenimo. Stanovanje je tudi prvi pogoj, da dru-žina sploh lahko nastane in živi, je pa tudi porok splošnega počutja stano-valcev. Od stanovanja zahtevamo m-timnost in družabnost, varnost, red, higieno. prostost, zabavo, konfort, le-poto itd., vse to pa seveda moramo stanovanju dati mi, ki ga uporabljamo. Biliso časi, ko je človek rabil praktično
le fizično moč ter se je zadovoljil le s prehrano in spanjem. sedaj pa je sta-novanje osnovna celica družbenega življenja v soseski. krajevni skupnosti ter je osnovni pogoj urbanizacije. zato bi morali ob projektiranju ali gradnji stanovanjskih prostorov. ulic. naselij itd. večkrat prisluhniti porabnikom.
Vprašanje stanovanja ni samo vpra-šanje človeškega standarda;je 5e nekaj več: v sodobnih urbanih pogojih je stanovanje edina materialna možnost človeka. da ustvari vrsto svojih člove-Skih relacij. da si napravi lastni dom in da da svoji eksistenci polno človeško dimenzijo. Zato tudi stanovanjske si-tuacije ne moremo vedno meriti samo s kvadratnimi metri. ampak tudi s po-menom. ki ga temu področju name-njamo mi in družba kot celola. Sta-novanje je draga, običajno najdražja trajna potrošna dobrina, ki jo posa-njeznik rabi v življenju, zato so tudi stroški posamezntkov ali družbe za to dobrino izjemno visoki. Pomen sta-novanja za vse nas ne sme biti sporen. Naša stanovanjska politika in naš in-dividualni odnos do te temeljne vre-dnote bi moral biti vedno bolj human in stabilizacijski. ne pa obratno.
Ko smo gradili to mestoje bila do-delitev stanovanja življenjski praznik tistih. ki so stanovanjedobili. Ta odnos je tekom let vedno bolj bledel. celo do skrajnosti. ko se posamezniku skoraj-da ne Ijubi več priti niti po ključe za novo stanovanje. Ali je lahko še kaj bolj nehumanega doživeti v odnosu do tistih. ki so sredstva za stanovanje ustvarili in zanj namenili? Ali ni škoda številnih zanemarjen h površin v kle-teh. pritličjih. hodnikih. ker jih očitno organizirano ne znamo izkoristiti za koristne namene? Ali je naša posa-mezna ali družbena nezainteresiiranost do teh vrednot dosegla ž.e lakSno mejo. ko bi bil morda potreben ostrejši družbeni nadzor.
Ze v uvodu smo rekli. da imamo sicer dobro začrtano stanovanjsko politiko. To je sicer teoretično izhodi-šče, praktična slika razmer. razen redkih izjem. pa je obratna. Će zbori stanovalcev ali hišni sveti ali krajevne skupnosti niso sposobni ali nočejo normalizirati teh odnosov, ie nujna posledica družbeni poseg. Škoda, ki se ustvarja je izjemno visoka, tako v ma-terialnem kot nematerialnem smislu.
Kakšna so otroška igrišča
Pretekli četrtek smo pregledali igri-šča v Titovem Velenju in se tako vključila v akcijo ureditve mesta pred prireditvijo Hortikultura 82. Ugota-vljali smo tudi pomanjkljivosti. ki jih bo potrebno odpraviti na igriščih. Ne smemo pozabiti. da so igrišča sestavni del bivalnega okolja prebivalcev mesta. saj so to tudt otroci, mar ne?
Žal. so pogostokrat avtomobili va-žnejši od otrok. Igrišča (Prešernova 22. Jenkova 9 itd) so »potisnjena« ob rob parkirišč; igrala postavljena brez si-stema. N ič lepša ni tudi okolica blokov, saj so brežine gole tudi po več letih bivanja v blokih. Ali stanovalci ne vi-dijo. da je okoltca neurejena, nasme-tena — videli smo zelo sprane in ob-ledele odpadke. ki so preživeli nekaj spomladanskih neviht in bili že ne-kajkfat pohojeni!
Prepričani smo. da imajo prebivalci stanovanja lepo urejena, da nekateri hodijo z »drsalci«. Ali ne čutijo potre-be. da bi morala biti ureiena ludi okolica stanovanjskih hiš. da bi na-redili gredice. posadili cvetje in okra-sno grmičevje ter počistili nesnago?
Razočarani smo ugotovili. da ma-
lomaren odnos do okolice narašča z velikostjo stanovanjskih zgradb, kot da so prebivalci bolj odtujeni med se-boj in s tem tudi do okolice.
Primerjali smo urejenost v Titovem Velenju in Šoštanju ter ugotovili, da so šoštanjske ceste, zelenice in igrišča bolj čista in urejena.
Ob pregledu igrišč smo bili prijetno presenečeni nad dokajšnjo urejenostjo in dobrim vzdrževanjem igrišč, ki jih urejajo hišni sveti ob stolpnicah Fo-itove in Prešernove ceste.
Verjetno bo treba ponovno oživiti nekdanjo zelo živoodgovornost hišnih svetov in stanovalcev do urejenosti okolja.
Ob skupnem delu se bomo bolje spoznali in bodo tudi naši odnosi bolj razumevajoči in strpnejši. V te akcije moramo vključevati tudi otroke. Tako se bodo bolj vrastli v svoj kraj in bodo želeli okolje ohraniti lepo.
Storiti moramo vse. da bo naše okolje ostalo tako lepo kot bo ob pri-reditvi Hortikultura 82.
Komisija za otroška lgrišča pri občinski skuipnosti otroškega varstva
Ze doslej so si v krajevni skupnosti Pesje močno prizadevali čimlepše urediti kraj in uresničiti kar največ želja krajanov. Uspe-hov ni manjkalo, podlaga zanje pa je bil tudi zahteven delovni prog-ram, ki so ga sprejeli v začetku lanskega leta. Seveda bi postorili še mnogo več, če bi imeli na voljo več denarja. Vseeno so z doseže-nim zelo zadovoljni, saj so opravili tudi nekaj nalog, ki so se vlekla iz leta v leto. Predvsem je to pod-ročje komunalnega urejanja, kjer je bilo in je še vedno največ neurejenih zadev. Zato bodo tudi v bodoče temu vprašanju namenili največ pozornosti. Predvsem želijo v bližnji prihodnosti urediti krajevne ceste v Podgorju, ulično razsvetljavo in razširiti telefonsko omrežje v kraju. Že dalj časa se v kraju ukvarjajo z vprašanjem cest-nih priključkov na Partizansko cesto. Kot kaže tega vprašanja ne bodo kaj kmalu rešili, saj rešitev ni odvisna le od krajanov samih.
Zelijo si tudi, da bi se pospešila izdelava zazidalnega načrta Straže ter zahodnega dela Pesja ob Lilij-ski cesti.
Ob vseh naštetih nalogah se v Pesju marljivo pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika.
Slavijo ga 7. julija, na dan, ko so leta 1941 komunisti in skojevci Saleške doline, največ jih je bilo iz Pesja, uspešno izvedli napisno ak-cijo. Letos bodo slovesnost pri-pravili 4. julija.
O načrtih krajevne skupnosti Pesje je predsednik njene skupšči-ne Anton Košir povedal naslednje:
,,V preteklem obdobju smo največ pozornosti namenili komunalnemu področju. Posodobili smo nekaj cestnih odsekov in napeljali toplo-vod v vzhodnem delu Pesja. V letošnjem letu moramo odpraviti plaz na cesti Podgorje — Klavž. S tem bomo zagotovili varnost krajanom, ki tam živijo in se vsak dan vozijo na delo v Šoštanj in Velenje. Zavedamo pa se, da glede na predračun ne bomo dobili do-volj sredstev. Urediti moramo tudi priključek na koncu ceste Podkraj — Saleška magistrala, vendar tudi za to nalogo še nimamo zago-tovljenega denarja. Tudi uresniči-tev številnih drugih pomembnih nalog zavira pomanjkanje sred-stev. Prav zato imajo naši delegati še toliko večjo odgovornost, če želimo s skupnimi močmi izboljšati življenjske pogoje v našem kraju."
B. Mugerle
„Zivljenjsko nevaren odsek ceste Hodgorje—Klavž moramo nujno uredi-ti", je poudaril predsednik skupščine KS Anton Košir.
17. junij 1982	* Titovo Velenje
PREDSTAVLJAMO VAM
nas cas * stran 7
Naši osmošolci v šolskem letu 81/82

8. b OS Štirinajste divizije
Od leve proti desni: ravnateljiea Janja Peterman, Radojka Ivkovie, Barbara Založnik, Helena Grm, Nevenka Tamše, Zdenka Oštir, Stanko Pirtovšek, Boris Rihter, Tatjana Krajnc, razredniearka Ivana Lešnik.
8. razred OŠ Luče
Stojijo zadaj: Aleš Klemenšek, Alojz Plesnik, Zlatko Ošep, Janez Vavdi, Peter Krivec, Viki Metulj in Marko Suhadolnik; spredaj: Tanja Cigala, Anton Planinšek, Franjo Pavlič, Ljubo Dugaris, Ivan Kosmač, Franc Robnik, Franc Prepadnik, Vida Voler, Branko Rihar, Irma Robnik, Renata Robnik, Valentina Knez, Martina Selišnik, Darinka Ošep, Danica Žagar, Mojca Moličnik, Marija Kle-menšek, Jožica Robnik, Marija Plesnik, Anica Zamernik, Irena Zamernik, Branka Kladnik in razredničarka Ida Bergant.
8. a OŠ Ljubno ob Savinji
Stojijo: Emil Kukovič, Matej Kralj, Milan Zrimšek, Majda Orešnik, Monika Podmeninšek, Andreja Lik, Andreja Trbovšek, Sonja Kovač, Minka Zalesnik; čepijo: Jože Atelšek, Vinko Pustoslemšek, Ernest Sočič, Janez Trbovšek, Vanč Arnič, Romana Arnič, Bernarda Kumprej in razredničarka Olga Levar, manjkata Peter Orešnik in Jože Kumprej.
8. b OŠ Ljubno ob Savinji
Stojijo: Martin Visočnik,Matjaž Prislan, Janez Kovšak, Franc Brglez, Alojz Dctmar, Ada Prislan, Maja Osovnik, Jožica Poljanšek, Marija Plesec, Lučka Kaker in razredničarka Marija Dešman; čepijo: Janez Kolenc, Franci Rajter, Marjan Golob, Dominik Ternik, Jani Prislan, Irena Blekač, manjka Marko Volovljek.
8. a OŠ Gornji grad
Prva vrsta: Branka Pistotnik, Gregor Štancer, Zdenko Štrukelj, Igor Grudnik, Andrej Rihter, Miran Kladnik, Jani Poličnik; druga vrsta: Vida Ramšek, Sonja Grudnik, Tatjana Bastelj, Stane Krivec, Marjeta Mali, Martin Štiglic, Tinka Pustoslemšek, Fanika Tevž; tretja vrsta: Bojan Purnat, Franc Bric, Marjan Remic, Janez Žlebnik, Jože Bastl, Janko Pustoslemšek, Edi Poljanšek in razredničarka Martina Podpečan.
8. b OŠ Gornji grad
Čepijo: Bojan Petek, Marko Poiškruh, Jurij Suhovršnik, Branko Belaj, Robert Božič, Silvo Pečnik; prva vrsta: Andreja Speh, Zdenka Jelšnik, Ema Podpečnik Irena Požežnik, Stanka Speh, Stanka Suhovršnik, Gelika Rihter, Marija Matjaž, Francka Repenšek, Helena Fužir; druga vrsta: Rado Filač, Dani Fale, Damjan Kobale, Janez Rihter, Matija Ermenc, Matjaž Ugovšek, Olga Štiglic in razredničarka Bojana Tekavc.
s. stran ★ nas cas
FELJTON, SLIKANICA
Titovo Velenje *
17. junij 1982
DEZERTER IZDA SKRIV-NOST
V tistem času je meška ob-veščevalna služba povečala števi-
10	svojih centrov in izpostav v zahodni Bosni in HrvaJki na območju Srba, Lapca in Knina. V vseh večjih vaseh so vzpostavi-
11	strog nadzor nad vsakim pre-bivalcem. Ena izmed takih iz-postav tajne vojaške obveKeval-ne službe je bila tudi v Prijedoru. Njena naloga pa je bila nadzor nad našim svobodnim ozemljem na Kozari.
Osemindvajsetega marca 1944 je v Prijedor priiel civilno oble-čen visok in suhljat neznanec. Poiskal je hišo, kjer je bila ta izpostava in zahteval, naj ga sprejme dežurni policist.
„Vstopi!" mu je dejal kaplar Dengel. >,Kaj bi rad?" je vprašal neznanca in si gadobro ogledal.
„Povedal bi vam rad nekaj ze-lo pomembnega. Da veste, moj brat je v vaših esesovskih enotah, jaz pa sem dezertiral iz partiza-nov," je začel govoriti.
„Iz katere enote si dezerti-ral?" ga je prekinil Dengel.
,,Iz 1. proletarskega korpusa. Bil sem skladišnik pri Drvarju in ker sem zbolel, so mi dali dva meseca bolniške z namenom, da bi se na Kozari opomogel. Od tam pa sem dezartiral," je pripovedoval Denglu.
Kaplar Dengel je bil izkušen policist in ga je pazljivo zaslišal. To mu je bil prvi primer, da se je kak partizanski dezerter sam ja-vil tajni vojaški policiji in izdajal vojaške skrivnosti. Takoj je se-dal za pisalni stroj in vanj vtaknil papir. Dezerter je pove-dal, da se piše Namik Tatarić, in da je bil rojen leta 1920 v Banjaluki, kjer je bil trgovski pomočnik. Povedal je, kako je bil iz Kozarškega partizanskega odreda premeščen v korpus, in sploh' je izdal vse, kar je vedel.
,,Ali morda veš, kje je vrhovni štab?" ga je vprašal Dengel.
,,Vem!" je Tetarić odgovoril kot iz puške. „V votlini nad des-nim bregom Unca pri mostu. Pred votlino so zgradili leseno barako, ki pa je že toliko pod previsom, da ji letalska bomba ne more do živega. Zato pa jo je mogoče obstreljevati s strani. Tam biva tudi Tito. Nosi črno sukneno obleko. Trinajstega marca, ko sem odšel iz Drvarja, je bil Tito še vedno tam," je vedel povedati dezerter Tetarić.
„Dobro, kdo varuje Tita in vrhovni štab?" je zanimalo Dengla.
,,To je nalog spremljevalnega bataljona, ki je na žagi pri tistem mostu. Stražarji so tako
razporejeni, da razen tistih, ki tam delajo, ne more nihče priti v votlino," je odgovoril izdajalec.
„Pokaži mi to na karti," je dejal Dengel.
„Na karto se ne spoznam, vendar vam bom povedal, kar vem, zato pa sami poiščite na karti votlino," je dejal dezerter.
Dengel je prekinil zasliševanje in začel risati skico razmestitve vrhovnega štaba, Tetarić pa mu je natančno obrazložil, kar je bil slišal in videl v Drvarju in kamor je pogosto zahajal.
„Povej mi, kje so še drugi štabi in enote!" mu je ukazal kaplar Dengel.
„Stab mojega korpusa je v Prekaji, 6. Iičke proletarske divizije v Trniniću Bregu, 5. udarnega korpusa v Ribniku in 8. hrvatskega udarnega korpusa v Tičevu. Vem tudi za vojaške misije," je dejal in nadaljeval: ,,V Prnjavoru je dvajset britan-skih oficirjev, v Bosanskem Pet-rovcu štirinajst angleških voiakov in podoficirjev, v Trninić Bregu dvajset Američanov in v hišah pri mostu na Uncu v Zoriću sedemindvajset Rusov. Vse te misije imajo tudi radijske posta-je," je zdeklamiral Tetarić.
Nato je še povedal, kje so bolnice, tajna skladišča in nji-hove zaloge, letališča, vojaške in politične šole ter štabi brigad in enote. Ko je načelnik obveščeval-ne službe nemške 373. divizije kapetan Boehnke zvedel za to ne-pričakovano odkritje, je ukazal, naj Tetarića takoj pošljejo v Bosanski Novi, kjer ga bodo natančno zaslišali.
RENDULIC PREGLEDUJE FOTOGRAFIJE
Generalpolkovnik Lothar Rendulic je bil sorazmerno mlad general, saj je imel avgusta 1943, ko je prišel v Jugoslavijo za komandanta 2. tankovske armade, komaj 56 let. Hitler je tudi njega potegnil z vzhodne fronte v prepričanju, da je našel prav takega generala, kot ga po-trebuje na jugoslovanskem vojskovališču.
Svoj štab je imel v Vrnjački Banji v eni izmed tamkajšnjih največjih vil, ki se je imenovala ,,Moj mir". V tej vili so o pri-pravah za napad na Tita in vrhov-ni štab vedeli le general Rendulic, načelnik njegovega štaba general Helmut von Grolman in obve-ščevalni oficir major Ditz von Knesebeck. Vsi drugi niso o tej veliki vojaški skrivnosti ničesar vedeli, niti njegovi generali, ki so poveljevali korpusom in divizi-jam.
Od srede aprila dalje je lahko prihajal major Knesebeck vsak dan k generalu Rendulicu, če je le imel kakšno pomembno sporoči-
lo. Rendulic je bil zadovoljen s svojim obveščevalcem, ki ga je v svoj štab pripeljal z vzhodne fronte iz 20. tankovske divizije.
Prav takrat, ko se je general odpravljal večerjat, je potrkal in takoj zatem vstopil Knesebeck.
,,Kaj je novega?" ga je vprašal general.
,,Iz 15. korpusa so nam sporo-čili, da v Drvarju in bližnjih kra-jih postavljajo nove telegrafske in telefonske linije. Izdatnejše je tudi zračno oskrbovanje band z orožjem in strelivom prek letališča v Medenem polju. Tito je obiskal štab 8. korpusa v Tiče-vu. Eden izmed naših agentov poroča, da je Tito v Drvarju sprejel še osem ruskih oftcirjev, ki so z letalom prispeli na letali-šče pri Petrovcu," je generala informiral major Knesebeck.
,,To pomeni, da so razmere kar ugodne za nas. Kot sem obve-ščen, za naše načrte prav nič ne vedo," je pripomnil general Rendulic.
Poročanje je za hip prekinil Rendulicev adjutant poročnik Waldemar Methner. Povedal je, da je prispel kurir iz 15. gorskega armadnega korpusa in da je prinesel za majorja von Knesebecka nujno pošto. Ko je obveščevalni oficir odprl pismo in na hitro preletel njegovo vse-bino, je dejal:
„Kapetan Teifer pošilja zaple-njene Titove in Nazorjeve fotografije."
„Dajte mi jih," je zahteval Rendulic in iz radovednosti vstal.
Brž ko je pogledal prvo sliko, je von Knefebe*Ku dejal:
„Glejte, to 'je Tito. Tu kadi z ustnikom tu pa ima okoli vratu jermen, na katerem mu je obe-šena pištola. To se ujema z opi-som, ki smo ga že prej dobili od četnikov."
Nato je Rendulic pregledal še druge fotografije. Za eno izmed njih je rekel:
„Tudi tale je Tito. Mislim, da je bila posneta na tistem komunističnem zasedanju lani ieseni v Jajcu. Slikan je, ko govori," je dodal Rendulic.
Major von Knesebeck je pojasnil, da je slike zaplenila 392 pehotna divizija v vasi Srednja gora, ki je od Udbine oddaljena osem kilometrov. General Rendulic je stopil k mizi in iz predala potegnil 5e eno Titovo fotografijo. Primerjal jo je s prejšnjimi. Nato je vzel fotogra-fijo Vladimira Nazora.
„Nazora prvič vidim. To je tisti pesnik in predsednik hrvat-ske komunistične skupščine, o katerem ste mi že prej pri-povedovali," se je spomnil Rendulic.
TITO V BASTASIH
Ko si je Rendulic ogledoval fotografije, se je spet jezil na divizijo „Brandenburg", kajti eden izmed njenih polkov je pod šifro „Noernberg" pripravljal akcijo proti Titu in vrhovnemu štabu tik pred drugim zaseda-njem AVNOJ, vendar se je akci-ja izjalovila.
,,Se nekaj, gospod genera!." je nadaljeval major Knesebeck." ,,V tej pošiljki je še ena zanimiva informacija. Cetniki nam sporo-čajo, da se je Tito z vrnovnim štabom Dreselil v vas Bastase. To je šest kilometrov severozahod-no od Drvaria."
,,To pomeni, da Tito ni več v Drvarju?" ga je vprašal Ren-dulic. To ie Rendulica precej iznenadilo. Po eni strani je bil sicer zadovoljen,,ker je major Knesebeck vselej imel zanimive podatke, po drugi strani pa se je bal, da mu sporoči tudi kaj take-ga, česar si ni želel.
,,Vem, kje so Bastasi," je de-jal general in poiskal vas na kar-ti. -,Če se ie res nreselil tia. ie to lahko znak, da nekaj ve o naših namerah," je.Rendulic nadalje-val in ukazal: ,,Naj kapetan Tei-fer preveri to informacijo."
Major Knesebeck je še pove-dal, da je v Sipovljanih oftcirska šola Vrhovnega štaba, ki ima 70 slušateljev, in da se partizanske enote na vseh položajih pri-pravljajo n^ odločno obrambo Drvarja. Na podlagi tega je Ren-dulic sklepal, da bo Vrhovni štab kljub vsemu ostal v Drvarju.
Nemci so Drvar že nekajkrat bombardirali, zadnje in najhujše bombardiranie pa so izvedli 6. aprila. Ob tej priložnosti so bombe porušile precej stavb in pobile dosti Ijudi. V začetku aprila je tovariš Tito ukazal, nai enote Inženirske brigade vrhov-nega štaba postavijo Je eno bara-ko, in sicer v votlini, ki je v Bastasih.
Votlina je bila za zaščito pred zračnim napadom zelo primerna. Bila je na pobočjih kamenice ob izviru reke Bastašice. Vendar je bila manjša od Pećine na desnem bregu Unca pri Mandić mostu. Zato je večji del barake segal v votlino, večii del pa ie bil izven nje in so jo dobro zamaskirali z vejevjem. Do nje je od cerkve peljala ena sama ozka steza.
Ko je bila baraka v Bastasih končana, se je tovariš Tito sredi aprila dejansko vselil vanjo in tam delal. To pa je prišlo na uše-sa tudi Nemcem. Nemška obve-ščevalna služba se kljub temu ni preveč zanesla na ta podatek, kajti pogosto se je dogajalo, da je od svojih agentov prejemala napačne informacije.
Jezikovno razsodišče (75)
Lep prospekt, šibko besedilo
J. G. iz Novega mesta nam je poslal bogato ilustriran in lepo izdelan prospekt novo-meškega Dolenjskega pro-jektivnega biroja, ki ijna besedilo natisnjeno v treh jezikih, in nam piše: »Tudi večjo vsoto denarja name-nimo za učinkovito vidno sporočilo. Pa se mi le zdi, da v jeziku, vsaj v slovenskem delu. ni vse tako, kakor bi smelo biti. Zdi se mi precej bombastično — ali imam napačen vtis?«
Vtis bo kar pravilen. Be-sedilo je izdelek, značilen za mnoge naše poslovne ljudi, ki mislijo, da morajo ob ta-kih priložnostih v vsak sta-vek nakopičiti čimveč, zlasti še veliko samostalnikov. Tu se vsiljivo ponavlja beseda storitev, ki ji ni nič očitati, če je rabljena na pravem mestu in v pravi meri. Kar poglej-mo.
Že na začetku je nerodno povedano. da se je biro »or-ganiziral kot delovna orga-nizacija v letu 1978«. Nato je navedena dejavnost, ki da jo ima »firma registrirano pri pristojnem sodišču«. Izraz firma se potem še ponovi, ko imamo vendar domačo be-sedo podjetje. Nadalje be-remo: »V svojem delu se ne omejujemo zgolj na pod-ročje Dolenjske, temveč smo s storitvami prisotni tudi v ostalih predelih SFRJ. Bi-rokratska slovenščina, ko bi se lahko reklo preprosto in jasno: » ... prevzemamo.
opravljamo dela tudi drugod po Jugoslaviji.«
Za prihodnost prospekt na-poveduje, da bo podjetje pove-čalo dejavnost v obsegu. ki bo »zadoščal potrebam in zahte-vam celovite ponudbe storitev investitorjem, od ideje investi-cijskega vlaganja, spremljajoče-ga svetovanja, projektiranja in inženiringa«. Nepotrebna za-pletenost, ko želijo povedati le, da bo biro investitoijem v pri-hodnje lahko- ponujal vse po-trebne storitve ali dejavnosti. In to naštevanje se sicer začenja »od ideje ...«, vendar se ne nadaljuje z »do«, kakor bi pri-čakovali (to je popravljeno samo v angleškem prevodu).
In kajpada je na koncu spet rečeno, da hoče prospekt pod-jetje predstaviti s projektt, ki »reprezentirajo obseg naših sto-ritev«, namesto »ki kažejo ob-seg naše dejavnosti«. Tudi an-gleško besedilo ni brez napak, prospektu pravi npr. celo bro-šura, čeprav je le zganjen list.
Besedilo sicer zasluži pohva-lo. ker nima slovničnih in pra-vopisnih napak, kakor jih je drugod veliko; sestavljavci pa niso imeli pravega občutka, kako naj se pišejo takšna bese-dila.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in po-bude za boljše jezikovno izra-žanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v jav-nosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Do-ber slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
PAKA
TOZD GOSTINSTVO TITOVO VELENJE VABI V MESECU JUNIJU
—	na teraso BAZENA v Titovem Velenju vsak petek od 17. do 21. ure ter
—	na vrt KAJUHOVEGA DOMA v Šoštanju vsako soboto od 17. do 21. ure.
NASTOPILI BODO TAMBURAŠI IN TRIO IZ PESJA! Vstopnine ni!
VABIMO VAS!
50. »Kant so izginili ujetniki?« so brcali Kena besni stražarji. Menili so pač, da je eden izmed njih...
»Ne vem!« se je branil Ken. »Spal sem!«
No, sledi v rosni travi niso lagale. Stražarji so se hrupno usuli k jami, se za hip prerekali in že so se spuščali navzdol. Ken je slišal sopenje mož, ki so plezali po steni, pa kietvice teh, ki so se v poltemi spotikali.
»Dohiteii jih bodo!« ga je spreletelo.
V hipu je bil Ken spet stari junak, Ilir z gora, hitrih misli in še hitrejših gibov.
Ob jami je stala skela, visoka, z mahom obrasla. Vanjo se je uprl z vsemi svojimi mla-dimi močmi...
Skala je zastokala. Koreninice bršljana, ki so jo vezale na mehka gozdna tla, so popokale in kamniti kolos se je jel nagibati vžrelo vhoda v podzemlje!
Še trenutek in skala se je prevalila v jamo. Nečloveški kriki zmesarjenih, ob stene prile-pljenih človeških bitij in loputanje silne ka-mnite gmote — to je bilo vse, kar je odmevalo navzgor. Še poslednji grom — skala se je za-gozdila v tesen in za večno zaprla podzemsko pot— ingluhatišinaje obstala vvrtači.Tišina pokopališča!
Ken je stal ob jami negiben in brezčuten. Dogodek ga ni vrgel iz črnih misli.
Na nebu se je zarisalo jutro. Hlad je zavel iz hoste in Ken se je zavil v vojaški plašč, ki ga je pobral s tal.
Zrl je v tabor, ki je po prečut i noči spal. Nihče tam zgoraj ni vedel za nočni pobeg— in ko bi vedel, kdo bi se le menil za tavajočega zagre-njenega soldata ...
Stopil je med šotore, med vozove, konje, speče vojake. Iskal je z očmi sledove življenja.
17. junij 1982
Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas*stran11
KOLEDAR
Četrtek, 17. juriija - GORAZD Petek, 18. junija — BOGDAN Sobota, 19. junija — JULKA Nedelia, 20. iunija - SILVA Ponedeljek, 21. junija — LOJZE Torek, 22. junija — AHAC Sreda. 23. junija - KRESO
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek, 17. junija — dr. Blatnik (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
Petek, 18. junija — dr. Kunej (dnevni), dr. Kunej (nočni)
Sobota, 19. junija — dr. Prenc (glavni), dr. Žičkar (notranji)
Nedelja, 20. jiinija — dr. Prenc (glavni), dr. Žičkar (notranii)
Ponedeljek, 21. junija — dr.
Zupančič (dnevni), dr. Glušičeva (nočna)
ZDRAVNIKIV ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 17. junija — dr. Lazar Petek, 18. junija — dr. Pirto-všek
Sobota, 19. junija — dr. Pirto-všek
Nedelja, 20. junija — dr. Pirto-všek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ti-tovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu.
Sobota, 19. junija — dr. Pavlo-vičeva, Titovo Velenje, Petra Stanteta 13
Nedelja, 20. junija — dr. Pa-
vlovičeva , Titovo Velenje, Petra Stanteta 13
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 18. junija do četrtka 24. junija — dipl. veterinar Rih-tarič, Šoštanj, Prešernov trg 7, te-lefon 881 - 143
MAL/OGLAS/
IŠČEM MOŠKEGA za pomoč pri delu na kmetiji. Marija Orozel, Arnače 12, Titovo Velenje.
PRODAM star barvni TV sprejemnik Gorenje. Brinovšek, Cesta pod parkom 23, Titovo Velenje. Tel. 852-617.
PRODAM »DUAL« gramofon z radiom in zvočniki 80 W s ca-rinsko deklaracijo. Informacije po telefonu 851-300, interna 531, dopoldne.
PRODAM barvni TV spreje-mnik Gorenje. ekran 58 cm. Ka-menik, Petra Stanteta-Skale 17, Titovo Velenje.
PRODAM" hladilnik Gorenje, zložljiv kavč »Barleta« z dvema ležiščema, šotor za 3 osebe — če-ški, šotor za 4 osebe — nemški, vse v dobrem stanju. Informacije na naslov Šalej, Tomšičeva 10/15, Titovo Velenje. (Od 6. do 7. ure in od 19. do 20. ure)
PRODAM preproge in prevle-ke za VW 1200 J letnik 1975, zelo dobro ohranjene. Telefon (063) 851-953 dopoldne ali zvečer.
PREKLICUJEM veljavnost spričeyala št. 166-552 z dne 10. 6. 1972 STŠ za elektro in strojno stroko Maribor. Marijana Tra-tnik, Stanetova 7, Titovo Velenje.
PRODAM strešno betonsko opeko 1400 komadov. Šmigoc, Prešernov trg 12, Šoštanj. Opeka je v Ravnah.
PRODAM osebni avto Diana. Informacije po telefonu 881-320.
REDNO ZAPOSLIM KV mi-zarja ali NK delavca. Informacije po telefonu 884-114.
PRODAM MOPED AP 4 br-zine, star 30 dni. Nedeljko Dani-čič, Kidričeva 3, Titovo Velenje.
PRODAM osebni avto »Za-stava 101«, Ietnik 1978,registriran do 1983, telefon 850-887 (Popol-dne)
PRODAM novezvočnikeSony 2 x 100 W Max, z deklaracijo, za 19.000.00 din. Naslov v uredni-štvu.
UGODNO PRODAM PI-ANINO, znamke Petrof. Infor-macije v večernih urah na naslov Vili Sinkovec, Prešernova 9a, Ti-tovo Velenje ali po telefonu 851-324.
K/NO
GIBA NJE PREBIVALST VA
REK
(^(jfofllr)
Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge
1.	REZKARSKA DELA (več delavcev)
Pogoji: — KV rezkalec
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
2.	STRUGARSKA DELA (več delavcev)
Pogoji: — KV strugar
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
Nudimo stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu okrog 12.000 din in več, odvisno od delovnih izkušenj.
Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov-nim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj posredujejo svoje vloge pisno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK SIPAK, Titovo Velenje, Koroška 61, kadrovsko splošno področje.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
REDNI KINO VELENJE
Petek, 18. 6., ob 18. in 20. uri: LOVEC NA MORSKE PSE -italijanski avanturistični. V gl. vlo-gi: Franco Nero
Sobota in nedelja, 19., 20. 6., ob 18. in 20.nuri: PACIFIC BANA-NA — avstralski, sexi komedija. V gl. vl.:: Robin Stewart Ponedeljek in torek, 21., 22. 6. ob 18. in 20. uri: BANOVIĆ STRA-HINJA — domači. V gl. vlogi: Franco Nero
Sreda in četrtek, 23., 24. 6. ob 18. in 20. uri ULICE NASILJA — ameriška grozljivka. V gl. vlogi: Jammes Caan
Petek, 25. 6. ob 10. uri: ALI JE PILOT V LETALU — ameriška komedija. V gl. vlogi: Robert Hays
KINO DOM KULTURE VELE-NJE
V	ponedcljkih od 21. 6. — 1. 9. 1982 predstave filmskega gledali-šča v domu kulture odpadejo Četrtek, 24. 6. ob 20. uri: BUCK ROGERS, JUNAK VESOLJA — ameriški, znanstveno fantastični.
V	gl. vlogi: Gill Gerard
KINO SOŠTANJ Sobota, 19. 6. ob 19..30: BA-NOVIC STRAHINJA — domači.
V	gl. vlogi: Franco Nero Nedelja 20. 6. ob 17.30 in 19.50: LOVEC NA MORSKE PSE italijanski avanturistični. V gl. vlo-gi: Franco Nero Ponedeljek, 21. 6. ob 19.30: PA-CIFIC BANANNA — avstralski, sexi komedija. V gl. vlogi: Robin Stewart
Sreda, 23. 6. ob 19.30: BUCH ROGERS, JUNAK VESOLJA ameriški, znanstveno fantastični.
V	gl. vlogi GILL GERARD
KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 18. 6. ob 20. uri: DAMA V AVTOBUSU - brazilska ero-tična drama. V gl. vlogi: Sonia Braga
Torek, 22. 6. ob 20. uri: LOVEC NA MORSKE PSE — italijanski avanturistični. V gl. vlogi: Franco Nero
Petek, 25. 6. ob 20. uri: ULICA NASILJA — ameriška grozljivka — v gl. vlogi: Jammes Caan
MATIČNI URAD TITOVO VE-
LENJE
Poroke:
Marjan LAHOVNIK, roj. 1957. inženir elektrotehnike iz Titovega Velenja in Danica HREN,roj. 1961,gradbenitehnik iz Hrastovca; Roman KOPRI-
Streljanje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Strmčnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. ki so darovali vence
in cvetje ter sočustvovali z nami.
Posebna zahvala velja vsem delovnim organizacijam RLV, Službi zavarovanja VEPLAS, in njegovim sodelavcem za darovane vence ter izraze sožalja.
Hvala za poslovilne besede tov. Miklavžini, ZZB, RK Pleštvec ter duhovniku za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi.
VEC, roj. 1954. RTV mehanik iz Titovega Velenja in Katarina ANDROČEC. roj. 1953, delavka iz Titovega Velenja; Srečko DREV. roj. 1959. ključavničar tz Titovega Velenja Silvestra FI-LAČ. roj. 1961, natakarica iz Ti-tovega Velenja.
Smrti:
Kristina KEŠE, upokojenka iz Titovega Velenja, Prešernova 9, stara 79 let; Olga REZMAN, go-spodinja iz Titovega Velenja, Kajuhova 12, stara 55 let; Anton OSTROVRŠNIK. rudar iz Tito-vega Velenja, Kersnikova 7, star 36 let; Ema TANŠEK. upoko-jenka iz Škal 99. stara 88 let.
Drugega republiškega kontrolnega tekmovanja v streljanju s preizkusnim MK orožjem za sestavo republiške reprezentanee, so se udeležili tudi velenjski strelci. V konkurenci mla-dink je bila v strojnem položaju najboljša Velenjčanka Darja Orlačnik (512 krogov). le za dva kroga je bila slabša Saška Bola. ki je osvojila drugo mesto, Mojca Močivnik pa se je uvrstila na četrto mesto.
V streljanju s pištolo je med mla-dinci prav tako zmagal predstavnik strelske druline Mrož iz Titovega Velenja Matjaž Šentjure (486 krogov).
Med člani pa je Alojz Trstenjak osvojil peto mesto.
Na tradicionalnem strelskem tek-movanju reprezentanc Slovenije in Hrvaške v Ljubljani so nastopile za slovensko reprezentanco tudi velenj-ske mladinke. Darinka Orlačnik je na tem tekmovanju dosegla nov sloven-ski rekord (524 krogo), Saški Bola pa ga je uspelo takoj za tem popraviti (526 krogov). Kljub dobrim rezulta-tom Velenjčank, je Slovenija izgubila srečanje z rezultatom 3:2.
Velenjskim strelcem nacionalnega programa je na tekmovanju tekmo-valne skupnosti uspelo nastreljati 1442 krogov kar zadostuje za uvrstitev v republiško strelsko ligo, ki se bo začela oktobra. Ekipo so sestavljali: Franjo Zučko (371) Silvo Pešak (359), Franc Trebše (359) in Renato Šter-man (353 krogov). (f. ž.)
SUPERMARKET BLAŽEJ
PLIBERK - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
Električna motorna žaga, 30 cm, 1350 vatov
.,1398.-
^ Televizijski sprejemnik, 31 cm . za izvoz samo
1390.-
Dobavimo vsak rezarvni del!
Radijski sprejemnik z bu-dilko
za izvoz samo
Pečica na oglje in 3-delni pribor za izvoz samo a. š. 119.—
Garnitura za kampiranje (miza in 4 zložljivi stoli) za izvoz samo a. š. 498.—
Izvozne cene veljajo pri nakupu za najmanj a. š. 1.000.-	^ f
/ /<f
Blažej prodaja za dinarje — ugodna	/ $
menjaval	<? <č>
/ /

IGM GRADNJA Žalec Dimnikiin kamini tergreznice
DIMNIKI IN KAMINI TER GREZNICE
Graditelji si danes sploh ne morejo zamisliti svojega dela brez izdelkov žalske Gradnje. In kaj sploh proizvajajo v Gradnji? Proizvodni program je izredno pester: Schiedel YU mon-tažni dimniki, Schiedel YU etažni dimniki, Schiedel YU ventilacije, Schiedel YU odprti kamini, montažne troprekatne greznice, potresni zidani-vogalniki, termoizolacijski bloki Stibo.
Danes vam predstavljamo nekaj najbolj znanih izdelkov.
SĆhlEDEL DIMIMIK
To je troslojni montažni dimnik z gibljivo, kisloodporno in ognjestalno šamotno cevjo. Ta dimnik je industrijsko izdelan gradbeni ele-ment, ki po svoji konstrukciji in kakovosti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja šamotna cev in večslojna konstruk-cija so temeljne značilnosti sistema. Schiedel dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv in za razne moči kotlov od 5 do 10.000 kilovatov. Dimniki premera 13, 5, 016 in premera 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več pri-ključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. V Gradnji pa proizva-jajo tudi etažne dimnike, ki so najbolj primerni pri gradnji stanovanjskih blokov in stolpnic.
MONTAŽNA TROPREKATNA GREZNICA
Individualna gradnja je lahko še cenejša, če uporabljate pri gradnji pravilne materiale. Če se boste odločili za montažno troprekatno greznico, boste prihranili denar in čas. Izde-lana je iz armiranega betona MB 250. Sestoji iz treh pretočnih prekatov, ki so po volumnu različni, glede na funkcijo prekata. Povezava med prekati je izvedena z odprtinami, pred katerimi so nameščene zaščitne plošče. Mon-tažna troprekatna greznica je pokrita s pokro-vom iz petih armirno-betonskih plošč velikosti 1,20 x 0,456 m. Vsak prekat ima odprtino za čiščenje, pokrito s pokrovom. Sporočite svoje želje v Gradnjo v Latkovo vas pri Preboldu ali pa trgovini z gradbenim materialom v vašem kraju. Telefonska številka Gradnje v Latkovi vasi je 722-144. Zahtevajte prodajno službo!
KAMINI IZ GRADNJE
V	dnevni sobi je prijetneje, bolj domače in bolj romantično, če je v njej tudi kamin. V Gradnji izdelujejo kamine Antika ift Smreka. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Suhoiparna tehnična popol-nost pri sodobnih gradnjah stanovanj še pod-žiga želje po estetskem videzu. Dopolnjevanje centralnega ogrevanja z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako ozračje in ugodje, ki si ga želimo, primerno vremenu in času.
V	Gradnji v Latkovi vasi pa so pričeli proizva-jati tudi vrtne kamine. Dva tipa proizvajajo: Vrba in Breza. Poleg lepote in praktičnosti se odlikujeta tudi po tem, da lahko elemente stikate brez uporabe malte, kar omogoča postavitev oziroma prestavitev kamina na po-Ijubno mesto atrija, vrta, terase...
Kamina imata možnost izvedbe kot grill kamin ali grill mizica.
Vrtni kamin Vrba
Društvo novinarjev Slovenije
Obiskali Porabske Slovence
Člani Društva novinarjev Slovenije smo preteklo sobotc in nedeljo obiskali naSe rojake
v	Porabju na Madžarskem. V tem predelu živi okoli 5000 Slovencev. Veseli so vsakršnih stikov z rojaki iz matične domovine, saj radi spregovori-jo o svojem delu in življenju v materinem jeziku.
Pot nas je najprej vodila v Monošter, kjer smo obiskali slovenskega iončarja Karolya Danoserssa. Pokazal nam je, kako iz gline oblikuje svoje za-res čudovite izdelke, ki so zna-ni po vsem Porabju in za kate-re je prejel že vrsto priznanj saj ohranja tradicionalne ljud-ske motive in oblike.
Ustavili smo se tudi v skoraj povsem slovenski vasi Zgornji Senik. V tem kraju že več kot trideset let aktivno deluje me-šani pevski zbor Pavel Avgust, ki že deset let sodeluje tudi na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Prav sedaj se zopet pripravljajo na to sre-čanje. Ogledali smo si njihov kulturni dom in knjižnico, o delu zbora in kulturnega društ-va v tem kraju pa nam je govoril vodja zbora Andraž Cabaj. V kraju imajo dvo-jezični vrtec in osnovno šolo.
Ustavili smo se tudi v njiho-
vi	vaški gostilni, kjer smo poklepetali z domačini ter zapeli in zaplesali ob zvokih slovenskega harmonikaša dvainosemdesetletnega Marti-na Propoša.
Pot nas je vodila nato do Blatnega jezera in do krajev, kjer naj bi nekoč bilo središče Kocljeve kneževine. Poleg šte-vilnih znamenitosti, lepih dvorcev in utrdb smo si ob povratku v Porabju ogledali šp „skanzen" — Panonsko vas. To je muzej na prostem, kjer so zbrane stare panonske domačije in predstavljena
Panonska vas, ena od zanimivosti Madžarske
Spretni prsti naglo oblikujejo mehko glino
njihova notranja ureditev in	veseli, izrazili pa so željo, da bi
oprema.	bi bila takšna srečanja po-
Zamejski Slovenci iz Porab-	gostejša, saj bi se tako še
ja so bili našega obiska zelo	okrepile medsebojne vezi.
OK SZDL Mozirje
Pos¥et o okolju
Varsivo okolja ter napredek osebne in splošne higiene so področja, ki jim tudi v Gornji Savinjski dolini name-njajo čedalje več pozornosti. Temu je bil namenjen tudi posvet. ki sta ga v torek pripravila občinska konferenca SZDL in občinski odbor Rdečega križa Mozirje. Nosilca akcije sta k sodelovanju povabila vse. ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljSanju higienskih razmer in k lepSemu oko-Iju. To so ribiči. lovci. mladinci. sindikalne organizacije. osnovne šole. turistična društva. gasilci. krajevne organizacije RdeČega križa in drugi Na posvetu so skupno sprejeli pro-gramske usmcritve za prihodnje ob-dobje in se že dogovorili za prvo veliko akcijo. Gre namreč za »teden čistega okolja«. ki ga bodo v občini Moztrje pripravili od 21. do 28. junija.
Rekreacija
Srečanje zdravstvenih delavcev
PD Ljubno
Proslava na Travniku
Planinsko društvo Ljubno ob Savinji slavi v teh dneh 30-letnico ustanovitve, čeprav velja poudari-ti, da sega začetek planinske dejavnosti v tem kraju še nekaj de-setletij nazaj. Osrednjo slovesnost bodo ljubenski planinci pripravili pri svojem bivaku v čudovitem okolju Travnika. Proslava se bo pričela v nedeljo ob 10. uri.
GD Mozirje
V soboto veliko slavje
V Mozirju slavijo letos vrsto po-membnih obletnic. Med nje zagotovo sodi tudi 157 — letnica gasilske dejavnosti v kraju in 95-letnica usta-novitve gasilskega društva Mozirje. Člani društva se na slavje marljivo pripravljajo. V soboto. 19. junija. bodo na prostoru ob Savinjskem gaju pripravili shod gasilcev Štajerške in Koroške. Slovesnost s parado in bogatim kulturnim sporedom se bo pričela ob 15. uri.
Pred dnevi so se v Mozirju že tretjič srečali delavci Zdravstvenih centrov Velenje tn Ptuj—Ormož. VeČ kot tristo sodelujočih se je po-merilo v športnih aktivnostih. srečanje pa so popestrili s kulturnim programom in družabnim večerom. Seveda je bilo največ poudarka na strokovnem srečanju. ki so se ga istega dne udeležili vodilni delavci ter družbenopolitični funkcionarji obeh centrov. Glede na to. da se oba centra ukvarjata z isto dejavnostjo, je bil pogovor namenjen predvsem izmenjavi izkušenj, še posebej pa so govorili o svobodni menjavi dela. ki naj bi zagotavljala ustrezen položaj zdravstvenih organizacij v družbi.
Sodelujoči so ugodno ocenili razvoj odnosov med dvema zem-Ijepisno oddaljenima centroma. sklenili pa so. da bodo odnose še po-globili s tem. da se bodo na strokovnih pogovorih srečevali večkrat letno.
Jadran — Šoštanj 22:22 (10:11)
Na
koncu
sedmi
V zadnjem kolu v ||. zvezni roko-metni ligi so rokometaši Šoštanja gostovali pri ekipi Jadrana in s tega gostovanja prineseli le točko. Rezultat srečanja je bil 22:22. polčas 10:11. Šoštanjčani so v vseh 22. kolih zbrali skupaj 21 točk in pristali na sedmem mestu.
Za Šoštanj so tokrat zaigrali: Zu-panc. Podgoršek. Vrečar, Toplak 1. Požun 2. Guček 3. Potušek 5. Javornik 2. Lesjak 4. Stvarnik 5. Štrigelj, Građišnik.
Nogomet
Kokarje najboljše
Na področju občinske nogometne zveze Mozirje se je letos tekmovanja za pokal Mladosti udeležilo 8 moštev. Presenetljivo in zastuženo so prvo
mesto osvojili nogometaši Drete iz
Kokarij. V polfinalu so premagali Elkroj s 6:5 po streljanju enajstme-trovk, v finalu pa Novo Štifto s 4:2. S tem so v trajno last osvojili pokal občinske nogometne zveze in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje kjer pa so klonili proti lanskim republi-škim prvakom, nogometašem Smart-nega ob Paki.
Zmagovalce občinskega tekmova-nja velja pohvaliti tudi za izvrstno organizacijo finalne iekme.
Srečanje 82
Prva
zmaga Šmarčanov
Na rokometnem igrišču Partizana Šoštanj je bilo preteklo soboto že 4. srečanjev tem letu vŠaleškidoliniekip krajevnih skupnosti in delovnih orga-nizacij z naslovom Veselo. zabavno in enostavno. za vsakega pripravno. To srečanje upošteva posebna komisija tudi pri točkovanju v akciji lščemo najboljšo krajevno skupnost v občini Velenje.
Razveseljivo je. da je v Šoštanju nastopilo kar šest ekip. na tretjem v Šmartnem ob Paki so bile namreč le tri. V ŠoStanj pa so prišli tekmovalci in tekmovalke iz krajevnih skupnosti Gaberke. (ki so se prvič udeležili tega tekmovanja). Šmartnega ob Paki. Škale—Hrastovec in Konovega. Nastopili so seveda tudi organizatorji KS šoštanj in tudi ekipa Reka. ki je sodelovala že na prvem srečanju.
Pri pripravi srečanja je Šoštanjča-nom nekoliko ponagajaloslabo vreme. saj do zadnjega niso vedeli ali bodo lahko izvedli tekmovanje'na prostem ali ne. No. nekako jim ga je le uspelo pospraviti »pod streho« na rokome-tnem igrišču. Tekmovalci iz KS Ška-le—Hrastovec. ki so doslej že trikrat zmagali. so se morali v Šoštanju za-dovoljiti s tretjim mestom. Najboljši so hili tckmovalci iz Šmartnega ob Paki.
Ena izmed iger v Šoštanju
Plavanje
Enajst
zmag Velenjčanov
Preteklo nedeljo so velenjsklplaval-ci sodelovali na troboju v Radovljici. Pomerile so se ekipe Kopra. Radovlji-ce in Velenja. Omeniti velja. da so Velenjčani imeli največ zmag, vendar so prvo mesto osvojili domačini, drugo Velenje, tretje Koper, ker sta se točkovala po dva najbolje uvrščena v vsaki kategoriji. Plavali so v treh kategorijah in sicer: mlajši pionirji letnik 71 in mlajši. starejši pionirji 68—70 ter člani. Največ uspeha je
imel Tadej Vuderl pri starejših pionir-jih z štirimi zmagami, ter Katja Oman z dvema zmagama. Pri članih pa je dve zmagi dosegel Dušan Vejnovič. Po eno zmago pa so prispevali. Matjaž Groznik mlajši pionirji. ter moška in ženska štafeta. Pohvalo zaslužijo naj-mlajši plavalci velenjskega kluba. ki so v kratkem času pokazali velik napredek. tako da lahko z optimiz-mom v prihodnjih letih pričakujemo od njih še dobre rezultate.
Plesni klub Titovo Velenje
Največji uspeh
Plesni pari Plesnega kluba Titovo Velenje, so na zadnjem kvalifikacij-skem turnirju. ki je bil 12. junija, dosegli uspeh, ki pomeni v njihovi dosedanji plesni poti, največ. Še nikoli klub kolektivni ni bil tako uspešen ko'. tokrat.
Zanimivo je, da sta najboljša para uspešna že od vsega začetka in se ves čas uvrščata tudi na najvišja rpesta v svojih razredih. Tako sta si tud« )riborila pravico nastopa v višbtn takovostnem razredu. Tako nastapa-jo sedaj Alenka Mastnak in Matjaž Pergovnik v III., Branka Kavšek in Sandi Jeromel pa v II. Mojca Slovlj-šak in Milan Marinko ter Valerija Planinc in Bojan Oremuž so začeli tekmovati kasneje, nekje sredi sezone.
»uiuji m) bili že takrat med desetimi najboljšimi.
Tokrat sta se dva para uvrstila v finalni del tekmovanja v IV. razredu in sicer Mojca in Milan na 6. Valerija in Bojan pa na 7. mesto. Alenka Mastnak in Matjaž Pergovnik sta bila še uspešnejša. Njuno drugo mesto pomeni piko na i med dosedanjimi uspehi v tej sezoni.
Najuspešnejša pa sta bila Blanka in Sandi. Ponovno sta osvojila v II. razredu prvo mesto. ki samo potrjuje njune dosedanje uspehe na podobnih tekmovanjih.
Do konca sezone bodo pari nasto-pali še na dveh turnirjih za pokal SFRJ. prvi bo že ta teden v Ljubljani, naslednji pa prihodnji teden v Roga-ški Slatini.
MILIČNIKISO ZAPISALI
ZBIL PEŠAKINJO
Foitovo cesto v Titovem Velenju je 10. junija letos pravilno prečkala Elizabeta Rošer. Po cesti je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 137-480 Jože Černic. ki je Rošerjevo zbil » cestišču. pri čemer je dobila ta lude telesne poškodbe.
ZABODEL GA JE Z NOŽEM
Na pokopaltšču Podkraj sta se 11.
unija letos iprla delavec R. O. in clatež R. K. Pri tem je R. K. zabodel R. O. in zbežal s kraja nesreče. Miličniki so ga izsledili še isti dan in ga predali sodnik.u za prekrške. Ta ga e kaznoval zaradi klateštva z zaporno caznijo. Za storjeno kaznivo dejanje pa bo prijavljen javnemu tožilcu.
RAZGRAJAL V KUHINJI
Vinjeni C. K.je prišel 12.junijaob 15. uri 30 minut v kuhinjo družbene
prehrane REK Velenje, kjer je oviral zaposlene ter si sam jemal hrano. Posredovati so morali miličniki, ki so ga prepeljali na Postajo milice. kjer so ga pridržali do istreznitve. Zagovarjati pa se bo moral še pri sodniku za prekrške.
Sejem kolesarske
opreme
Kolesarska sekcija pri stužbi za rekreativno in kulturno dejavnost v Gorenju bo v soboto pred Rdečo dvorano pripravila sejem rabljene in nove kolesarske opreme. Sejem bo trajal od 8. do 11. ure, na njem boste lahko kupili ali prodali rabljeno opre-mo, za novo pa bodo poskrbela trgov-ska podjetja in zasebniki.
MALA ANKETA
Kam po osnovni
ki so zbrali 56 točk. tri točke manj so imeli Rekovci. ekipa Škal 48, Šoštanj na četrtem 45. Gaberke 36 in Konovo
30.
Vse ekipe so za sodelovanje na tem srečanju j>rejele od predstavnika kra-jevne slTupnosfTSoštanj Makša Dvor-nika lepe plakete. zmagovalna ekipa pa še posebno priznanje krajevne skupnosti.
Naslednie srečanie bodo organizi-rali septembra Škalčani. Ob kratkioce-nidosedanjihštirihsrečanjjetrabaugo-tovTTi. 3a niso potekala tako kot bi si želeli. lzjema je lahko le prvo. ko so se še vsi »lovili« glede pravil in pa tretje. ki soga skorajda brezhibno pripravili v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Zato bi bilo prav. da bi se prihodnjič pri organizaciji bolj potrudili.
Med srečanjem je Rudi Bajec. predsednik komisije za potek akcije Iščemo najboljšo krajevno skupnost, izročil v imenu republiške komisije posebni priznanji predstavnikom Šo-štanja in KS Škale—Hrastovec. Šo-štanjčani so v lanski akciji Iščemo najboljšo krajevno skupnost v repu-bliki med mestnimi KS osvojili peto mesto. Skalčani pa deveto med pn-mestnimi KS.
šoli
Spet je tu junij in osnovnošol-ske klopi bo zapustila nova generacija. Osmošolci imajo v teh zadnjih šolskih dneh polno skrbi. Mnogi so se sicer že vpisali v programe, kjer bodo šolanje nadaljevali. mnogi pa se v teh dneh še preusmerjajo na šole, kjer ni bilo dovolj vpisanih. O tem. kako so se odločali za poklic. kako poznajo delo, ki ga bodo opravljali po končanem šolanju smo se pogovarjali z' nekaterimi osmošoici.
ZVEZDANA MERC: »Moja teta je zapsole-na v tekstilni stroki v Ptuju in že od nekdaj sem si želela. da bi tudi jaz opravljala po-dobno delo. O svojem bodočem poklicu sem se veliko pogovarjala tudi s starši, pa tudi v šoli smo veliko govorili o tem, saj smo imeli številna predavanja o izbiri poklica že v sedmem razredu. Preprtčana sem, da poklic, ki ga bom opra-vljala po končanem šolanju. zelo dobro poznam in da mi bo v veselje.«
HERMAN NOVAK: »Ob
koncu šolanja na osnovni šoli, se vsakdo znaj-de v precej tež-kem položaju, saj se mora odločiti, kam naprej. Zave-dam se, da je izredno pomemb-no. za kakšno delo se odločiš, saj ga boš opravljal vse življenje. Zato ni čudno, da posvečajo tudi v šoli zelo veliko pozornosti poklicnemu usmerjanju in stro-kovnjaki si prizadevajo, da bi nam pri tem pomagali. S pomoč-jo psihologinje na naši šoli, sem se odločil, da bom šolanje nada-ljeval na Rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju na elektro smeri. V šoli so organizi-rali številne obiske v delovnih organizacijah, tako da smo lahko dokaj dobro spoznali poklice, za katere se odločamo.«
MILAN GOLTNIK: »Vpisal sem se v kovinarsko usmeritev Ru-darskega šol-skega centra, postal pa bi rad strojni tehnik. Strojni tehnik je tudi moj stric in ravno on me je navdušil za to delo. Podrobno mi ga je opisal, povabil pa me je tudi na Rudarski šolski center, kjer sem se dobro seznanil z vsem, kar dela. Bil pa sem tudi v Rudniku lignita Velenje, kjer bi se rad zaposlil po končanem šolanju.«
~ MARINA ROBNIK:
»Vpisala sem se na gostinsko šolo v Slovenj Gradcu. Ta po-klic me že dol-go eseli. saj bi zelo rada dela-la z ljudmi. Upam. da bom za šolanje na tej šoli dobila tudi štipendijo. Ko sem se odločala za svoj bodoči poklic, sem se nekajkrat premisli-la. Razmišljala sem tudi o tem, da bi postala konfekcionarka. Za to šolanje pa je izredno veliko zanimanje, tako da bodo spre-jemni izpiti.
~ IRŠIČ ZO-RAN: »Tudi meni so pri iz-biri poklica ve-liko pomagali v šoli, kjer so pri-pravili vrsto pogovorov z nami in starši na to temo. Po-
leg tega smo se lahko ustavljali
pri naši pedagoginji. ki je vodila
poklicno usmeijanje. Pripravlje-na nam je bila tudi osebno svetovati.
Precej časa sem razmišljal, kam bi se vpisal. Prvotno sem se želel na elektroenergetiko, kasne-je pa sem spoznal, da je poklic orodjarja zame bolj primeren. To delo sem si ogledal tudi na Rudarskem šolskem centru. tako da mislim, da izbiram pravilno.«
M. Z.