Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo.
Vaoblna: Uredba o objarljanju zakonov, uredb in naredb. — Pravila stalno epidemijgko komisije. — Naredbo poverjeništva za notranje zadeve: o imenovanju občinskega gerenta v Zgornji Bistrici; o imenovanju prisednikov v sosvet občinskemu gerontu na Boču; o izpopolnitvi sosveta občinskemu gerentu v Robu; o imenovanju prisednikov v sosvet občinskem« gerentu v Kranjski gori in o razpustu gospodarskega odbora za Kranjsko goro-Log; o dovolitvi pobiranja enkratne 1 ODO0/,,11 o doklado v občini adlešieki; o izpopolnitvi sosveta mestno občine ptujsko. - Razglasi dožolno vlado za Slovenijo : Ustanovitev referata za telesno vzgojo. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za
Slovenijo od dne 9. do dne 1'). novembra 1919. — Razglasi raznih drugih uradov iu oblastov. — Razne objavo.
764.
V imenu Njegovega Veličanstva
JPetjt»«, I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Aleksander»,
prestolonaslednik
na predlog Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o objavljanju zakonov, uredb in naredb *
Člen 1.
Vsi zakoni, vse uredbe in naredbe, ki se objavljajo v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“, izhajajočih v Beogradu, imajo a tem objavljanjem obvezno moč.
Člen 2.
Dokler bodo izhajali uradni listi pokrajinskih vlad, se mora ta objava v „Službenih Novinah“ zaradi širšega znanja izročati javnosti tudi po teh listih, a dan objave v „Službenih Novinah“ je smatrati za dan uradne razglasitve.
^	C1 e n 3.
istotako se morajo po uradni dolžnosti vsi zakoni in vse uredbe in naredbe, ki se razglašajo v „Službenih Novinah“, priobčevati v zborniku zakonov in naredb, kjer so taki zborniki ustanov-! Ijeni v posameznih pokrajinah.
I
Člen 4.
Vsi do sedaj v tem letu izdani zakoni kakor tudi vse uredbe in naredbe, izdane izza dne 1. decembra prejšnjega leta do sedaj, se morajo na-kaadno objaviti na način, razložen v 2. in 3. členu te uredbe.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah“.
Našemu ministrskemu svetu naročamo, naj skrbi za izvršitev tega ukaza, oblastvom zapovedujemo, naj se ravnajo po njem, a vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 13. novembra 1919.; št: 23.023.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta na zastopnik ministra za notranje zadeve:
Ljub. M. Davidovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta:
Juraj Biankini s. r.
Minister za prosveto:
Pavle Marinkovič s. r.
Minister za finance:
dr. V. Veljkovič s. r.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 141, izdanih dae 18. novembra 1919.
Minister za promet :
M. Draškovič s. r.
Minister za pravosodje in zastopnik ministra za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačitev zakonov: K. L. Timotijevič s. r.
Minister za gradbe:
Velislav N. Vulovič s. r. Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinič s. r.
Minister za verstvo: Alaupovič s. r.
Minister za socialno politiko in zastopnik ministra za narodno zdravje: Vitomir Korač s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. Albert Kramer s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžič s. r.
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode:
Juraj Biankini s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel: V. Bukšeg s. r.
Minister za gozde in rudnike: Kristan s. r.
Minister za socialno politiko, zastopnik ministra za agrarno reformo: Vitomir Korač s. r.
Naredbe osrednje vlade.
765.
Na podstavi členov 1. in 4. zakona o čuvanju narodnega zdravja, člena 5. centralne državne uprave, člena 4. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje in odloka ministrskega sveta z dne 28. februarja 1919., št. 1712, predpisujem ta
Pravila stalne epidemijske komisije.*
I.	Sestav stalne epidemijske komisije.
1.	) Stalna epidemijska komisija je strokovna posvetovalna korporacija ministrstva za narodno zdravje v vseh zadevah, ki se tičejo obvarovanja zoper aktivne kužne bolezni in njih zatiranja ter je v stalnem stiku s higiensko-bakteriološkim odsekom.
2.	) Področje stalne epidemijske komisije se razprostira na vse pokrajine kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	) Članov ima stalna epidemijska komisija največ petnajst; imenuje jih minister za narodno zdravje.
^ Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 133, izdanih dne 8. novembra 1919.
4.	) Najmanj osem vseh članov mora stalno prebivati v Beogradu.
5.	) Člani komisije izvun Beograda se sklicujejo tedaj, kadar se obravnavajo važna epidemijska vprašanja njih kraja ali vse pokrajine. Ako se zunanji člani začasno mude v Beogradu, sc tudi lahko udeležujejo rednih sej.
6.	) Med člani epidemijske komisije morajo biti vsaj: en higienik, en bakteriolog, en klinik-epidemiolog, en zastopnik vojne sanitete in en statistik.
7.	) Stalna epidemijska komisija ima svoje seje v ministrstvu za narodno zdravje redno dvakrat na teden.*
8.	) V primerih posebnega epidemiološkega značaja se sestaja tudi po večkrat na tedfin, pa tudi vsak dan, ako se vidi to ministrstvu za narodno zdravje potrebno.
9.	) Stalna epidemijska komisija ima svojega predsednika in svojega tajnika. Predsednika nadomešča najstarejši, tajnika pa najmlajši član komisije.
10.	) Predsednik, oziroma njegov namestnik, sklicuje redne in izredne seje ter vodi razprave v njih. Tajnik vodi zapisnik in vse dopisovanje komisije.
II.	Naloge slalne epidemijske komisije.
11.	) Stalni epidemijski komisiji je naloga, da strokovno proučuje epidemiološke razmere v deželi in v sosednjih državah ter po teh razmerah ukrepa vse, da se prebivalstvo obvaruje ali obrani kuge. V ta namen:
12.	) Zasleduje vse napredke in novosti v obsegu znanstvene epidemiologije in njenega praktičnega uporabljanja s posebnim ozirom na naše
’ razmere.
13.	) Proučuje podatke o gibanju akutnih kužnih bolezni, kakor jih predlaga statistični odsek ministrstva za narodno zdravje, ter jih preizkuša po njih vrednosti.
14.	) Predlaga potrebne ukrepe, da se ti podatki ne zakesne, da so točni in uporabni.
15.	) Predlaga način, kako naj se ti podatki zbirajo in urejajo tako, da ustrezajo načelom, ki so usvojena v mednarodnem sanitetnem prometu.
16.	) Vzdržuje živo zvezo z mednarodnim odborom za zatiranje kužnih bolezni v Parizu.
17.	) Kontrolira način, kako se ti podatki zbirajo v ministrstvu, ter vodi njih končno urejanje in objavljanje.
18.	) Zasleduje gibanje kužnih bolezni in epidemij v sosednjih državah, po vsem svetu s posebnim ozirom na nevarnost, ki nam preti od njih.
19.	) Skrbi za hitro in točno prijavo prvih primerov na mejah in v mejah našega državnega ozemlja (vhodne postaje, izkrcavanje).
20.	) Ureja in kontrolira delo v postajah za hitro in točno bakteriološko ali serološko diagnozo.
21.	) Nadzira način, kako se izolirajo bolniki in kako se1 izvršuje ta izolacija.
22.	) Nadzira in predlaga desinfekcijo ol^’ite-nih oseb, stvari in stanovanj, istotako železniških voz, ladij in drugih prometnih pomočkov.
23.	) Skrbi, da se obvarujejo infekcije odprta vodna korita in domači vodnjaki.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
24.	) Organizira desinfektivne kolone, razporeja desinfcktorje in predpisuje način njih poni: a.
25.	) Skrbi za nabavo desinfektivnih pomoč-kov in aparatov in za njih porazdelitev.
26.	) Pospešuje ustanavijanje epidemioloških bolnic in oddelkov, sodelovaje pri izdelovanju j načrtov in’ njih ureditvi.
27.	) Vodi evidenco posebnih epidemijskih i zdravnikov, higienikov in bakteriologov.
28.	) Sodeluje pri ustanavljanju bakterioloških ! postaj in sero-cepilnih zavodov.
29.	) Skrbi, da je vedno na razpolago zadosti i potrebnih zdravil, seruma in cepiva ter da se I ti pomočki točno upravljajo.
30.	) -Sodeluje pid asanaciji prometa z ozirom na epidemije in na pravilni prenos okuženih bolnikov.
31.	) Kontrolira ukrepe ob pokopavanju okuženih mrličev, zlasti ob hudih epidemijah.
32.	) Daje direktive za popularna predavanja in za spise (lepake, brošure ali strokovna navodila za zdravnike).
33.	) Predlaga cepitev ogroženega zdravega prebivalstva.
34.	) Organizuje asaniranje krajev z endemi-jami ter Ukrepa vse, kar je potrebno za proučevanje endemij.
35.	) Odpošilja po dovolitvi ministra za narodno zdravje svoje člane ali delegirane osebe, da kontrolirajo delo v boju zoper epidemije in endemije na licu mesta.
36.	) Sodeluje in presoja razpored proračuna ministrstva za narodno zdravje, partijo, določeno za zatiranje epidemij.
III.	Delo posameznih članov stalne epidemijske komisije.
37.	) Predsednik stalne epidemijske komisije, oziroma njegov namestnik, lahko za gotova opravila izvun sej določi enega ali več članov komisije po direktivah, ki jih daje komisija sama. Večja posebna opravila te vrste nagraja minister za narodno zdravje po predlogu komisije.
38.	) Člani stalne komisije, ki potujejo po službenem poslu, smejo v vprašanjih obvarovanja in zatiranja epidemije izdajati naredbe uradnim zdravnikom, ki jih morajo nemudoma izvršiti (s pravico, da se naknadno pritožijo).
-Q ) Članom stalne epidemijske komisije ic določena nagrada za vsako sejo (glej sklep min:-shskega sveta z dne 28. februarja 1919., oziroma ministrstva za narodno zdravje z dne 24. februarja 1919., št. 1712).
40.) Članom stalne epidemijske komisije, ki potujejo po naročilu komisije, se račimijp dnevnice in doklade za potne sttoške po odloku ministrskega sveta z dne 23. februarja 1919., oziroma ministrstva za narodno zdravje z dne 24. februarja 1919., št. 1712.
Ta pravila stopijo takoj v veljavo.
V Beogradu, meseca oktobra 1919.; št. 22.850.
767.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo prisedniki v sosvet občinskemu gereniu na Boču, okraj mariborski.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu na Boču se imenujejo: Tomaž V e r h o n i k, Aleksander Šantl, Janez K a u b e, Peter G r u š o n i k in Anton G r u š o n i k — vsi posestniki na Boču.
V	Ljubljani, dne 13. novembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr. žerjav s. r.
768.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se izpopolnjuje sosvet občinskemu gerentu v Robu.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu v Robu se imenujejo poleg že imenovanih: Janez Tomažin, posestnik v Mohorju; Jakob Lenič, posestnik v Sekirišču; Matevž Lenič, posestnik v Robu.
V' Ljubljani, dne 14. novembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr. žerjav s. r.
769.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo prisedniki v sosvet občinskemu gurentu v Kranjski gori in razpušča gospodarski odbor za Kranjsko goro-
Log.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu v Kranjski gori se imenujejo: Miroslav Razinger, gostilničar in posestnik v Podkorenu; Jožef Pintar, posestnik v Gozdu št. 7; Leopold Zore, trgovec v Kranjski gori; Franc Smolej , železniški kretnik v Kranjski gori.
Gospodarski odbor za Kranjsko goro-Log je razpuščen. Za gerenta se imenuje Franc Kosmač, posestnik in krojač v Kranjski gori, ki so mu dodeljeni za prisednike: Alojzij Pečar, posestnik v Kranjski gori; Josip Košir, posestnik v Logu št. 11; Ahil Košir, posest, in kurjač v Kranjski gori.
V	Ljubljani, dne 18. novembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade:
dr. Žerjav s. r.
770.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se občini adlešički dovoljuje pobiranje enkratno 1000%ne doklade.
Zastopnik ministra za narodno zdravje, minister za socialno politiko:
Vitomir Korač s. r.
Naredile deželne vlade za Slovenijo.
766.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenuje občinski gereut v Zgoraj! Bistrici.
Namesto Franca Boha, ki je odstopil kot občinski gerent v Zgornji Bistrici, se imenuje Franc Tomažič, posestnik v Zgornji Bistrici.
V Ljubljani, dne 12.novembra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr. Žerjav s. r.
Občini adlešički se, da pokrije dolg za šolsko zgradbo v Adlešičih, dovoljuje pobiranje enkratne 1000%ne doklade na vse neposrednje davke izvzemši dohodnino in plačarino.
V	Ljubljani, dne 18. novembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr. Žerjav s. r.
771.
Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero so izpopolnjuje sosvet mostne občine ptujske.
Za prisednike v sosvet mestne občine ptujske se še imenujejo: zdravnik dr. Bela Štuhec, krojač Ivan K r i s t a n i č in trgovec Franc K o r ž e — vsi v Ptuju. '
V	Ljubljani, dne 25. novembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade: dr Žerjav s. r.
St. 7306.
Ustanovitev referata za telesno vzgojo. J
Minister za narodno zdravje je z odlokom z dne 25. oktobra 1919., št. 22.472, odobril predlog zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, da se pri tem odseku ustanovi referat za telesno vzgojo v šoli in izvun šole.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 29. novembra 1919.
Sanitetni šef: dr. Oražen a. r.
St. 7664.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih m ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 9. do dne 15. novembra 1919.)
	a	>ä	1		i Ostali v na- j [daljnji oskrbi.
Okraji	« 6	c 7? ro	I	1 1	
Škrlatica (S c a r 1 a t i n a).					
! Ljubljana mesto		! 4	,	•	■	4
j Litijski okraj		2		2	•	.
D a v i c a (D i p h t e r i a),					
Brežiški okraj	 j Kranjski okraj		1	i	1		1
Kočevski okraj			i			1
Ljubljana mesto		5	.	1		4
Mariborski okraj .	.	. . ‘	1		1		.
Maribor mesto		1		.		i i
Novomeški okraj		1	.	*1		.
Ptujski okraj		3				3 1
Radovljiški okraj .... Slovenjegraški okraj . .	.	t	2		1	2
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).					
Brežiški okraj			1			1
Celjski okraj		7	,	6		1
Celje mesto		4				4
i Kranjski okraj		6	2	1	1	6
Kočevski okraj		Ö		1	1	3
j Ljubljana mesto		10	3	,		13
Maribor mesto		6		4		2
Slovenjegraški okraj ...	7	1	2		6
; Velikovški okraj		4				4
Griža (Dyse	n t e r i a).				
. Brežiški okraj		7	30	4		33
j Boroveljski okraj ....	47	10	15	6	36
Celjski okraj		41		19	2	20
Celje mesto		3	,	,	#	3
Cerkniški okraj			2			2
Kianjski okraj		20	3	11	.	U
Krški okraj		3	1	2	.	12
Kočevski okraj		4				4
Ljubljanski okraj ....	1	.	1	.	
j Ljubljana mesto		37	1	5		33
Litijski okraj		10	,	4	2	4
Mariborski okraj		2	.	2	.	
Maribor mesto		41	3	22	1	20
j Novomeški okraj		4		4		
: Ptujski okraj		17	6	12	2	8
1 Radovljiški okraj ....	1		1		
'Slovenjegraški okraj . .	.	57	16	18	8	47
Velikovški okraj		72	.	*	.	72
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 27. novembra 1919.
Sanitetni šef: dr. Ora|en s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
A I 347/19—9.	2357 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Marjeta Zupančič, rojena Markovič, posestnica v Stojncih št. 26, je dne 18. junija 1919. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Marko Zupanič, posestnik v Stojncih.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 21. oktobra 1919.
I. 3/19—10.	2359
Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z 'Ine 3. novembra 1919., opr. št. L 3/19, se je Florijan V i t r i h, posestnik, prej stanujoč na Muti, zaradi umobolnosti popolnoma preklical.
Za skrbnico se mu imenuje Ana Vitrih, posestnica na Muti.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek I., dne 3. novembra 1919.
L I 17/19—6.	%	2450
Sieles ]p.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 13. novembra 1919., L I 17/19—6, je bil Franc Repi č, posestnik v Sakušaku št. 81, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika se mu je postavil gospod Alojzij Zorman, posestnik v Oblačaku.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 13. novembra 1919.
P 131/19—1.	2535
Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 27. junija 1919., L 5/18—18, je bila Elizabeta 2 i ge rt, posestnica v Cegetincih, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Ludovik Fras, posestnik v Brengovi.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu,
dne 7. novembra 1919.
Pi» o la. s» it ve za mr’t'sreqra.
Pristojni sodni dvori so uvedli postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogreša n ce same pa pozivljejo sodišča, ki so uvedla postopanje, naj se zglase pri njih, ako še žive, ali naj jim dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnjo bivališče pogrešančevo !	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče kuratorja, ki jo bil postavljen pogrešane«	Sodni dvor, ki je uvedel postopanje, dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Janez Repar, rojen dne 16. maja 1880., oženjen delovodja v Soteski.	Odšel kot vojak 97. pehotnega polka na gališko fronto; zadnjo njegovo poročilo iz meseca oktobra 1914.	Zena Ana Repar.	Ivan Vrtačnik, kuj govodja v Soteski.	Novo mesto, dne 4. oktobra 1919., T 171/19-2.	1. maja 1920.
Jožef Somljaneo, rojen dno 4. marca 1880., oženjen trgovec v Škocjanu.	Pogrešan kot vojak 27. črnovoj «iškega pehotnega polka izza bojev meseca avgusta 1914. pri Lvovu.	Žena Terezija Komljanec.	Anion činkole, posestnik v Dobrttški vasi.	Novo mesto, dne 4. oktobra 1919., T 133/19—4.	15. aprila 1920.
Ignacij Sadar, rojen dne 26. aprila 1886., samski j posestnikov sin v Velikem Globokem j št. 15.	Pogrešan kot vojak 7. lovskega bataljona izza meseca septembra 1914.	Sestra Terezija Sadar istotam.	--	Novo mesto, dne 10. oktobra 1919 , T 165/19-2.	1. maja 1920.
Janez Grabnar, rojen dne 6. februarja 1867., oženjen posestnik na Ardrem št. 5.	Odšel leta 1907. v Krško in se ni več povrnil.	Žena Marija Grabnar istotam.	Franc Bajec, župan v Ardrem.	Novo mesto, dno 10. oktobra 1919., T 109/19-6.	1. novembra 1920.
Štefan Turk, rojen dno 24. decembra 1891 , posestnikov tln v Šmihela št. 26.	Odšel kot rezervist 17. pehotnega polka na soško frooto; zadnje njegovo poročilo z dne 15. maja 1905. Baje je bil meseca junija 1915. ranjen v glavo.	Svak Josip Murn, posestnik na Plešu.	Franc Turk, posestnik v Šmihelu.	Novo mesto, dne 13. oktobra 1919., T 445/19 4.	10. maja 1920.
Viljem Žalio, rojen dne 26. marca 1878., oženjen posestnik v Zadovinku št. 1.	Pogrešan kot vojak 17. pehotnega polka izza leta 1915.; baje utonil ob prehodu čez Dnjester meseca julija 1915.	Žena Ljudmila Žtilič istotam.	Or. Franc Rostohar, profesor na državni gimnaziji v Mariboru.	Novo mesto dne 14. oktobra 1919 , T 152/19-4.	1. maja 1920.
Jožef* Röthel, rojen dne 17. marca 18/9., oženjen posestnik v Š: rilju.	Pogrešan, odkar jo kot vojak 27. domobranskega polka dne 25. marca 19! 5. prišel v rusko ujetništvo; baje umrl dne 11 marca 1916. za tifuzom v ruski boluiri.	Žena Alojzija Röthel v Škrilju.	Janez Lužar, posestnik v Škrilju.	Novo mesto, dne 15. oktobra 1919., T 211/18-11.	26. aprila 1920.
Anton Rampeter, rojen dne 17. januarja 1877 , oženjen poaeslnik v Upoldit ftt. 24.	Pogrešan kot črno voj uk 27. polka izza 29. novembra 1914., ko je služboval kot poljska straža pri Vardišču ob srbsko-bosengki meji.	Žena Marija Lampeter istotam	tlojzij Jaklitscb, posestnik v Slovenski vasi.	Novo mest«, dne 16. oktobra 1919., T 114/19-4.	16. maja 1920.
Frano Rustik,	j Pogrešan kot vojak 7. lovskega bataljona izza rojen dno 19. septembra 18H0., oženjen i bojev dne 21 oktobra 1914. okoli Nowega posestnik v Dolenjem Mabarovcu št. 26. !	miasta v Gal ciji.		Zena Frančiška Lustik istotam.	Jožef Sketelj, posestnik v Dolenjem Gradišču št. 7.	Novo mesto, dne 18. oktobra 1919., T 141/19-6.	1. maja 1920.
Ivan Knoz, rojen dne 19. decembra 1883., oženjen rudar v Škofiji riži št. 66.	Prišel kot vojak 27. domobranskega polka leta 1914. ali 1915. v rusko ujetništvo: zadnje njegovo poiočilo z dne 1. maja 1913.	Žena Ana Knez.	Hinko Medved, župan v Št. Juriju pri Ra lečah.	Novo mesto, dne 19. oktobra 1919., T 142/19—3.	15. maja 1920.
Alojzij Žarn, rojen dne 7. oktobra 1881., delavec v Lomnem št. 16.	Prišel kot v >jak 7 lovskega bataljona leta 1914. v rusko ujetništvo ter baje med dnevi 20 in 25. septembra 1915 umrl v bolnici v skobclevem.	Alojzija Popar in Marija Levičar,	Janez Požun, posestnik v Lomnem št. 22.	Novo mesto, dne 20. oktobra 1919., T 172/19-4.	16. februarja 1920.
Janez SCoib var, rojen dne 4. junija 1890., posestnikov sin v Križevski vasi st. 13.	Pogrešan izra bojev v Karpatih leta 1915.; zadnj» poi učila o njem iz začetka leta 1915	Brat Martin Kočevar	Konrad Barle, šolski vodja v Metliki.	Novo mesto, dno 21. oktobra 1919 , T 169/19 3.	15. maja 1920.
Fi-acc Hočevar, rojen dne 16. septembra 1881., oženjen posestnik v Ponikvah št. 21.	Pogrešan izza soških bojev kot vojak 7. lovskega bataljona; baje ubit 4. novembra 1915.	Žena Alojzija Hočevar.	Jožef Jauc, posestnik na Artu št. 4.	Novo mesto, dne 24 oktobra 1919., T 163/19 4.	1. junija 1920.
. (						— Anton Rogar, rojen dne 1. aprila 1898 , samski posestnikov sin v Smuki št. 21.	Pogrešan kot vojak či novoj niške ga pehotnega polka 409 izza meseca avgusta 1917	Franc Logar v Smuki Št 21.	Anton Hrovat, davčniv izterjevalec v p. v Žužemberku.	Novo mesto, dne 25. oktobra 1919., T. 164/19-3	1. junija 1920.
Janes Novak, rojen dno 26. decembra 1883., oženjen posestnik v Predstrugah št. 3.	Pogrešan kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka izza bojev v Galiciji meseca janu.rja 1915.	Žena Marija Novak ištotam	Jožef Šteb, na Cesti št. 25	Novo mesto, dne 25. oktobra 1919 , T. 183/19 3.	1. junija 1920
Ciril Trempn», I rojen dno 10. marca 1885 , oženjen j posestnik v Ogulinu št. 9 pri Vinici.	Pogrešan kot vojak 7. lovskega bataljona izza bojev na ruski fronti koncem leta 1914.	Žena Ana Trempus v Ogulinu št. 9.	Franc Mihelič, posestnik na Vinici.	Novo mesto, dno 29 oktobra 1919., T. 163/19-3.	1. junija 1920. j
Anten Štancar, rojen dno 12 majavi883, samski posestnikov sin v Cužiii vasi ši. 8.	Prišel kot avstrijski vojak leta 1914 v rusko ujetništvo; zadnje poročilo o njem z dne 1. decembra 1914	Marija Pavšelj v čužni vasi št. 8	Anton Štancar v čužni vasi št 8.	Novo mesto, dno 30. oktobra 1919., T. 173/19-3.	1. junija 1920.
Janez Erjavec, rojen dne 29. avgusta 1883., oženjen posestnik v Velikih Vodenicah št. 9.	Pogrešan kot vojak 7. lovskega bataljona izza bitko pri Grodku meseca, septembra 1914.; zadnje pismo pisal dne 20. septembra 1914.	Žena Alojz ja Erjavec istotam.	Lavoslav Bučar, posestnik v Kostanjevici.	Novo mesto, dne 31. oktobra 1919., T 168/19-3.	15. junija 1920.
Martin Jaro, rojen dne 27 oktobra 1876, oženjen posestaik v Gorenjem Ajdovcu št. 7.	Pogrešan kot vojak 27. črnovojuiškega pehotnega polka izza dne 28 junija 1916 ; baje ta dan padci v bitki na Dolnrdobu	Žena Julijana Jarc istotam.	Anton Hrovat, davčuiv izterjevalec v p. v Žužemberku.	Novo mesto, dne 5. novembra 1919., T 144/19-4.	15. junija 1920.
Frano Muhič, j rojen dne 1 septembra 1875. v Zdiuji 1 rasi, oženjen delavec v Mirni peči.	Odšel leta 1904. v Ameriko ter je neznanega bivališča; zadnje pismo iz leta 1905.	Zena Marija Muhič.	Ivan Smolik, višji sodni oticial v p v Novem mestu.	Novo mesto, dne 8 novembra 1919 , T. 176/19 6.	1 decembra 1920.
Anton Pohar, rojen dne 24 avgusta 1884., v Vrhovom, obvdovel čevljar v Radečah.	Pogrešan kot bivši vojak 37. strelskega polka izza bojev na soški frouii leta 1917 ; zadnje njegovo pismo iz meseca avgusta 1917.	Oče Juri Pohar v Radečah.	Jožef Ravnikar, posesnik na Njivicah.	Novo mesto, dne 15. novembra 1919., T 188/19 3	15 junija 1920.
Jožef Nemanič, rojen dno 6. avgusia 1883. v Rosalnicab, ož°njen posestnik v RosStnicah št. 5.	Leta 1914. odšel kot vojak 27 domobranskega pehotnega polka na gališko fronto; od tedaj ui vesti o njem. Prišel baje v rusko ujetništvo.	Žena Marija Nemauit istotam.	Mate Cerjanc, posestnik v Rosalnicab št. 7.	Novo mesto, dne 14. novembra 1919., T. 191/19 3.	16. junija 1920.
* Ö tem so popravlja razglas z dne 13. septembra 1919., opr. št. T 20/18—4, glede krstnega imena, ki je Jožef, ne pa Alojzij.					
Firm. 1489, Rgf. A II 275/t.	2514
Vpisala se je v register dne 24. oktobra 1919. tinna:
„Svetla“ — Import - eksport za tehniko in elektrotehniko — Janko Pogačar s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z vsemi predmeti, spadajočimi v tehnično in elektrotehnično stroko,
imetnik : Janko Pogačar, trgovec v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 24. oktobra 1919.
Firm. 352/19, Reg. I 8/26.	2465
Izprememba pri že vpisani firmi.
Vpisala se je v register, oddelek C, pri firmi: Karl Teppey, Steiermärkische Holzindustriegesellschaft m. b. H.,
s sedežem v Celju nastopna izprememba: Firma se glasi odslej:
Prva jugoslovanska lesna industrijska družba z omejeno zavezo v Celju.
Datum vpisa: dne 3. oktobra 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 3. oktobra 1919.
Firma 365/19, dr. 1 52/4.	2461
Izbris firme.
Izbrisala sc je v registru dne 13. oktobra 1919. vsled sklepa deželne vlade za Slovenijo, oddelka za trgovino in obrt, v Ljubljani z dne 31. avgusta 1919., št. 4668/19—5, in s tem združene likvidacije firma:
Alfred Frankel, Commanditgesellschaft,
9 sedežem v Mariboru,
obratni predmet: Handel mit Schuhwarenprodukten in außerungarischen Ländern.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 13. septembra 1919.
Firm. 378/19, Rg. A I 235/1.	2490
Vpis posamezne firme.
Vpisala se je dne 13. oktobra 1919. v register A firma:	Franjo Lippert
s sedežem v Mariboru ob Dravi, obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, imetnik: Franjo Lippert v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
/ dne 13. oktobra 1919.
Lovrenc Podbevšek, župan v Palovčab, kot načelnik in Jožef Vodlan, posestnik na Veliki Lasni št. 18.
Firm. 1357, zadr. I 59/43.
b)	Hranilnica in posojilnica v Gorjah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz'načelništva sta izstopila Tomaž Javornik in Simon Jan, v načelništvo pa sta vstopila Andrej‘Jakopič, posestnik v Spodnjih Gorjah št. 46, in Janez Vidic, posestnik na Poljščici št. 21.
Firm. 1358, zadr. VI 112/29. c ) Zadaružna centrala v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
V načelništvo je vstopil kooptirani član Matija Skerbec, stolni vikar v Ljubljani.
Firm. 1369, zadr. V 41/17.
c)	Čevljarska gospodarska zadruga na Dobra-
čevi pri Žireh,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva so izstopili Anton Anzelm, Anton Bačnar in Franc Kavčič, v načelništvo pa so vstopili Martin Kopač, čevljarski mojster na Dobračevi št. 52, Jakob Loštrk, čevljarski mojster v Zireb št. 46, in Ivan Strlič, čevljarski mojster na Dobračevi št. 7.
Firm. 1415, zadr. III 109/40.
d)	Hranilnica in posojilnica v Bohinjski Bistrici,
registrovana zadruga z neontejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva je izstopil Janez Arh, v načelništvo pa je vstopil Janko Strgar, posestnik v Bitnjah št. 7.
Firm. 1416, zadr. III 156/64.
e)	Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup
in prodajo,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani,
nastopna izprememba:
Prokura se je vzela Josipu Palmeju, podelila pa tajniku Franu Gogoli, ki bo zadrugo podpisoval pod zadružno firmo poleg enega člana načelništva.
Firm. 1432, zadr. III 189/27.
f)	Hranilnica im posojilnica v Komendi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva sta izstopila Janez Grintal in Franc Pibernik, v načelništvo pa sta vstopila Franc Kosec, posestnik na Križu, in Franc Za-drgal, posestnik v Kaplji vasi.'
II. V trgovinskem registru pri firmi:
Firm. 1335, Rg. A I 159/3.
Iz načelništva so izstopili Blaž Urleb, Ivan Oset, Franc Lubej in Jakob Mikola, v načelništvo pa so vstopili novoizvoljeni člani načelništva: Ivan Brežnik (kot načelnik), Alojzij Plausteiner (kot načelnikov namestnik), Franc Klajnšek in Mihael Bohorč — vsi posestniki v St. Juriju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 26. septembra 1919.
St. 1159/st.	*52» 8—8
Raz: jais.
Nova izmera mesta mariborskega in njegovih
okoliških občin.
Podpisani mestni magistrat namerja na novo premeriti okoliš mesta mariborskega in njegovih okoliških občin: Studencev, Tezna, (Spodnjega Radvanja II.), Pobreža, istotako dele občin: Gorenjega Radvanja, Spodnjega Radvanja I. in Krčevine. Ves okoliš meri približno 26 km* ter obseza okoli 9000 parcel.
Oblastveno avtorizirani civilni zemljemerci ali podjetja, ki razpolagajo z izvedencem, morajo izročiti ponudbe, podprte z dokazili o upravičenosti za izvršitev takih del in do sedaj že izvršene izmere mesta, najdalje do dne 15. decembra 1919.* ob dvanajstih pri vložnem zapisniku mestnega magistrata mariborskega.
Istočasno s ponudbo se mora položiti pri mestni blagajni mariborski kavcija za 75.000 K v gotovini ali v 4%nih državnih zakladnih bonih. Ponudba se mora po predpisu kolkovati, zapečatiti in opremiti s pristavkom: „Ponudba za novo izmero mesta mariborskega“.
Mestni magistrat si pridržuje pravico, da prosto izbira med prosilci, ne da bi bil vezan na najnižjo ponudbo, kakor tudi pravico, da odkloni vse eventualne ponudbe ter na novo določi razpisni rok.
Prekasno vložene ali nedostatno kolkovane ponudbe se nikakor ne bodo vpoštevale. Podrobnosti dotičnih pogojev more vsakdo vpogledati ob delavnikih med 10. in 14. uro pri mestnem stavbnem uradu (glavno poštno poslopje na Stolnem trgu, II. nadstropje, na desno).
Na željo interesentov se dopošlje po en izvod odnosnih pogojev proti odškodnini 10 K.
Mestni magistrat v Mariboru, dne 24. novembra 1919..
Vladni komisar: dr. Pfeifer s. r.
---------------------
Razne objave.
2561 \7abilo na 46. redni občni zbor
trboveljske premogokopne družbe,
ki bo dne 18. decembra 1919. ob enajstih v lastnih prostorih na Dunaju, L, Falkestraße št. 1.
Firm. 374/19, A I 236/1.	2497
Vpis posamezne firme.
Vpisala se je dne 15. oktobra 1919. v register A firma:	Marija Korent
s sedežem v Mariboru, Koroška cesta št.64, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnica: Marija Korent v Mariboru, Koroška cesta št. 64.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 15. oktobra 1919.
2495	Renas glas.
Vpisala se je dne 14. oktobra 1919.:
I. V zadružnem registru pri zadrugi:
Firm. 1323, zadr. VI 39/12. a) Živinorejska zadruga v Spodnjih Palovčah, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, nastopna izprememba:
Iz načelništva sta izstopila Franc Oražem in Florijan Savinšek, v načelništvo pa sta vstopila
Anton Rojina
nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina & Comp.,
vstopil je Karel Binder, trgovec v Ljubljani, vsled tega javna trgovska družba izza dne 18. avgusta 1919.
Pravico zastopanja imata družabnika vsak samostojno ter podpisujeta firmo tako, da eden izmed družabnikov pristavlja pod tiskano ali pisano besedilo firme svoj osebni podpis.
Prokura Marije Rojinove je preklicana.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 14. oktobra 1919.
Firm. 342/19, zadr. II 18/27.	24US
Izprememba pri že vpisani zadrug;,
V zadružnem registru se je vpisala dne 26. septembra 1919. pri zadrugi:
Kmečka hranilnica in posojilnica v St. Juriju ob juž. žel.,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Dnevni red:
1.	) Poročilo o proračunu in predložitev bilance za leto 1918.
2.	) Poročilo in predlog preglednikov.
3.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	) Predlog, da bi se sedež družbe premestil.
5.	) Volitve v upravni svet.
6.	) Volitve preglednikov za leto 1919.
* * *
Gospodje delničarji, kateri žele pri občnem zboru uporabili svojo volilno pravico, se vabijo po § 22. družbenih pravil, naj polože svoje delnice najmanj osem dni prej, to je najpozneje do dne 10. decembra 1919 , in sicer na Dunaju pri osrednjem uradu družbe, L, Falkestraßc 1, ali pa pri likvidaturi banke „österreichische Länderbank“, v Budimpešti pri banki „Ungarische Eskompte- und Wechselbank“, v Ženevi pri zavodih „Lombard, Odier & Co.“, „Union Finan-ciere de Geneve“ in „Cheneviere & Co.“. Vsakih 20 delnic daje pravico za en glas. (§ 21. pravil.)
Upravni svet.
* Rok je bil prvotno določen do dne 8. decembra 1919., pa se je z odlokom mestnega magistrata mariborskega z dne 4. t. m. podaljšal do dne 15. decembra 1919.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg r Ljubljani.