> 111» VTAV.B'AWA*mmvJ»lAUll\ ' M m » 1 i i 1 ss m X REPORTAŽA O SOKU IN SENDVIČU ÉD.OHODNINA O izolskem prvoligašu smo napisali več slabih kot dobrih besed. Medtem se je v klubu ; sestavljajo IL MANDRACHIO - 50 ŠTEVILK II Mandracchio je štirinajstdnevna priloga Mandrača, ki jo pripravlja samostojna redakcija ki jo zdaj vodi eden naših ustanovnih članov Andrej Šumenjak. II Mandracchio ima veliko bralcev posebej med pripadniki italijanske manjšine, precej bralcev pa ima tudi onkraj meje. v tej številki Mandrača objavljamo njihovo jubilejno, 50 številko in uredništvu želimo še veliko uspehov. ALI POZNATE NAŠE SVETNIKE? maumaami e očala na recept in brez recepta vse vrste kontaktnih In dioptrijskih leč1 neomejen izbor okvirjev I kvalitetna zaščitna sončna očala | izdelava z najsodobnejšo tehnološko podporo "Ljubljanska 24, Izola svetovanje! 'Tel.: 066/61-403, fax.:066/67-044l Novinarji imamo slabost, da smo prepričani da to kar vemo mi vedo vsi. Pa verjetno ni res, saj marsikdo ne ve niti tega, kdo je predsednik Občinskega sveta ali kdo je tajnik občine oziroma načelnik Upravne enote Izola, pa čeprav gre za ljudi, ki dejansko odločajo o marsičem.V pomoč pri poznavanju ljudi 1*je križanka, ki jo objavljamo na 15. strani. Če jo boste rešili ste frajer. Če je ne boste pa tudi. splošna banka koper jjD3D® ) je Vaša rubrika spoštovani braici. vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic " akopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne noriramo. _________________________________ OSMI MAREC - DAN SOLIDARNOSTI Z ŽENAMI V PRIZADEVANJU ZA ENAKE PRAVICE In ne samo za DAN žena. Pri nas so ženske zakonsko enake, zastopane pa NE. Da ne bi zašel v preveč obširne razlage, bi moral že samo zaradi dejstva , da je med nami 50% (in več) prebivalcev ženskega spola, ženske imeti približno tak procent zastopanosti povsod, kjer se v skupnosti kaj odloča. To velja za oba spola, vendar vemo za kaj gre. Danes je stanje slabše, kot pred osamosvojitvijo, saj se je njinov procent v organih odločanja spustil na cca 14 %. Ker se torej situacija se slabša, nekateri že konkretno in ne samo deklarativno delamo na popravi te krivice. Pri sprejemanju predloga zakona smo sedaj ostali sami. Nujno potrebno je, aa vsi nekaj storimo v tej smeri. Zato me veseli, da ne proslavljajo v Izoli osmega marca le starejši, ki vedo koliko je bilo potrebnih konkretnih bojev najprej s fašizmom pred in med vojno, nato pa tudi po sprejetju vseh zakonov, ki sicer jamčijo enakopravnost, ki pa jo je vendar potrebno dosegati še v praksi. Lepo je bila v našem izolskem Mandraču predstavljena prireditev ob osmem marcu v mali i kulturnega doma. Vesel sem tega, ker pomeni, da je ta zavest jo, na kar bi bila Klara Zetkin dvorani prisotna tudi med mladimi in jo s zelo ponosna. Izolanom pa nekdo mora pojasniti kaj pomeni zadnji stavek v članku, da "če pridno delaš te vidijo le nekateri, če si slab te vidijo vsi". Istočasno se je v Rivieri odvijala v organizaciji sekcije žena "Gracjela Gobbo" iz Izole tradicionalna Izolska nikdar prekinjena prireditev ob osmem marcu, kjer je bilo prisotnih "samo" nad tristo občanov, ker jih več dvorana pac ne sprejme. Vsi so občanke in občani Izole zato me hudo moti, da o tem množičnem, veselem kulturnem shodu ni bilo v Mandraču, razen napačno napisanega obvestila o uri prireditve (kar je povzročilo manjše nesporazume) in objava zelo drobno stiskane zahvale smMM'jev* trgovin Izvirni slovenski suvénìr 0 tajsk sponzorjem, napisanega nič. Ker sem tudi sam bil prisoten, saj se te prireditve vsakič udeležim, vem, da je program obsegal poleg pozdravnih govorov predsednice te sekcije in predstavnika italjjanske skupnosti,zeio bogat kulturni program, ki so ga izvedli: učenci OŠ Vojke šmuc, OŠ Dante Alighieri, dijaki SGTŠ, mešani pevski zbor društva upokojencev Izola, moški pevski zbor iz Kort, recitatorki Vida Rožnik ter Valerija Vrabec, program pa je popestril Maksi Vergan. Predstavljena je bila tudi Gospa Elizabeta Pušpan, ki je letos prejela od Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS naziv podjetniška debitantka za leto 1995 s svojim podjetjem Salladia. Zaključnila pa je poslanka Breda Pečan z govorom, ki je analiziral boj za enakopravnost žena v zgodovini, po arugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, z natančnimi podatki in predlogi za izboljšanje sedanjega stanja, ki se ga veliko žensk ne zaveda. Uspešen je bil tudi srečelov, ki je bil že drugič namenjen izključno Društvu multiple skleroze. Seveda, končalo se je s skupno zabavo, ali ni to v redu? Poleg tega, da je potrebno enakopravnost uresničevati čez celo leto in vsako leto, predlagam, da se naslednje leto z združenimi močmi pripravi ENO centralno izolsko prireditev. Ženske in moški smo vseh starosti, zato bi bilo škoda dopustiti, da nas generacijske razlike ločijo. Ker živimo v isti skupnosti, se moramo tudi generacijsko povezati, še posebej pri dosegi skupnih ciljev v žalosti, jezi in veselju, kot v veliki družini. Naj živijo ženske, skupaj z nami moškimi ne glede na leta. Lucio Gobbo Pojasnilo urednika: Dragi Lucio. Vsi smo ljudje, vsi smo iz enega kosa in, kot veš, je materija neuničljiva in se ne more razčetveriti. Mi z naše strani brez vseh nadomestil in brez strankarskih interesov počnemo to kar je po našem mnenju prav in kot kaže nismo sami. Zagotovo pa si ne želimo da bi bili nevedni spremljevalci v predvolilni glasnosti kogarkoli. Saj serazumeva kajne? (Mef) DUNBLANE NA IZOLSKI NAČIN Prejšnji četrtek je v osnovno šolo Vojka Šmuc prišel razburjeni Dobravčan in fizično "obdelal" tri učence tretjega razreda. Sreča v nesreči je, da so jo odnesli brez poškodb, vendar s podukom prijazne zdravnice enemu od otrok : "Ignoriraj jo (sošolko) !" Ta novička pa seveda terja kratek komentar. V enem izmed tretjih razredov so se fantje sprli s prijetno sošolko. Nevešči lepih besed in dejanj odraslih, so ji naklonjenost izkazovali s podtikanjem nog, dreganjem s prstom na jelcinov način, metanjem šolske torbe ...Naklonjenost je bila očitno obojestranska, saj je zelo rada tolkla po fantih s puščico. Enega je verjetno imela raje kot druge, saj je tožil sošolcem, da ga je udarila z železom... V spor je, kot se spodobi v takih primerih, pred petnajstimi dnevi posegla učiteljica. Obojestranske naklonjenosti je bilo hitro konec. Fantje so sošolko začeli ignorirati. S tem pa so se hudo zamerili njenemu očetu . Menil je, da si hčerka takšnega odnosa ne zasluži, zato jim je namenil lekcijo. Nekaj je videl tudi šolski hišnik, vendar je ob prihodu mož postave na šolo izgubil spomin... Na srečo seje ta lekcija za fantičke končala samo s šokom. In zmedenim očetom po sinovem vprašanju: "Kako naj ignoriram sošolko, da ne bom dobil batin ?" Dragi bralci, to je naša tragedija, ki je po posledicah ne gre primerjati s tisto v škotskem mestu Dunblanu, vendar... (jože Herbst) Distrutti gli alberi, distrutti i sogni e i ricordi Ad Isola c'e poco verde, e sempre meno ce ne sara'. Per costruire parcheggi, la marina ci sono dovuti tagliare più' di una ventina d'alberi. E nessuno non ferma o può' fermare questo massacro. Ora se ne tagliano altri per costruire la SEI Dante Alighieri. Ma all' architetto e tutti gli altri che costruiscono la scuola non e' passato in mente che distruggendo il parcogiochi si distrugono un mucchio di altre cose ?! I ricordi di tutti quelli che sono cresciuti su quel parcogiochi, i loro sogni otto i alberi, che hanno sempre amato. No, nessuno ci ha pensato. Ma dove andrò io a giochare ? In un altro parcogiochi ? Certo sarrebe facile. Ma chi ricostruirà in me tutti i bei ricordi che ho passato da piccola nel mio parcogiochi ? lo non ho niente cotro la costruzione della nuova scuola, ma cotro il taglio degli alberi e cotro la distruzione del parcogiochi. Li ripianterete gli alberi? Costruirete un parcogiochi ? Non credo, perche a noi ragazzi in questa citta' non si pensa. PERCHE A VOI INTERESSANO SOLO I SOLDI E NON IL NOSTRO FUTURO ! Ana DECEMBRA NI IN NI KONEC iwyiwy« «? Zima je bila letos res dolga, vendar se je v Marinčku, nekdaj osrednjem lokalu turistične Izole, zavlekla še bolj kot drugod. Lokal je namreč celo zimo preživel zaprt in niti ob najbolj sončnih dneh ni odprl vrat na katerih še vedno visi listek, da ga bodo ponovno odprli decembra. Ce imajo v mislih naslednji december, potem bo ta malo dolga.. Sicer pa, ali nima lokal posebej visoke najemnine, ker je na turistično najbolj prometnem območju Izole. AKCIJA POMLADANSKO ČIŠČENJE IN UREJANjE OKOLJA Turistično društvo Izola je prevzelo pobudo in koordinacijo vseslovenske akcije "MO|A DEŽELA LEPA, UREJENA IN ČISTA", ki poteka v občini Izola. S posebnimi obvestili smo skušali obvestiti predvsem institucije, društva in pravne osebe kako naj pristopijo k akciji, saj nam je v velikem interesu, da bi bil rezultat akcijie čim uspešnješi. Izola povdarja svoj turistični značaj, vendar se moramo zavedati, da je v veliki meri turistični uspeh odvisen tudi od urejenosti in prijaznosti kraja. ŽELIMO SE OBRNITI TUDI NA VAS, OBČANI IZOLE, da sodelujete pri aktivnostih, ki se bodo odvijale v tem, pa tudi v naslednje mesecu, nadaljevale pa bi se skozi vse leto. Spomiti vas želimo na nekatere izolske posebnosti, ki jih skušamo odpraviti že nekaj let, vendar se jih trdovratno oklepamo, ali pa jih sploh ne vidimo več Katere so to ? V okolici mesta in na podeželju izstopajo predvsem divja odlagališča odpadnega in gradbenega ateriala, klasičnih gospodinjskih smeti in seveda avtomobilov in bele tehnike. PVC vrečke in podobna embaklaža je kar pogost in reden material, ki izstopa, burja pa pripomore k boljši razporeditvi po okolju. JP Komunala redno poziva k čiščenju okolja ter omogoča brezplačen sprejem na deponiji, vendar so rezultati silno skromni. V mestu so problematične vse tiste površine, ki so javne (npr. ob cestah, nepozidane in neoddane površine, okolica stanovanjskih blokov, kjer niso razdeljene površine med občino in stanovalci ). Neurejene so tudi žive meje s privatnih zeljišč, ki največkrat rastejo preko ograj na površine cest in pločnikov. OBČANI OBČINE IZOLA ! PROSIMO VAS, PRISTOPITE K AKCIJI IN UREDITE SVOJO NAJBLIŽJO OKOLICO. SPOROČITE NAM SVOJA OPAŽANJA na telefon jP Komunale Izola (67'370) ali pa na našo informativno pisarno (tel 67'100). Prepričani smo, da bomo s skupnimi aktivnostmi dosegli željen uspeh in splošno zadovoljstvo nas vseh, ki prebivamo v tej občini. PREDSEDNIK TD IZOLA Jadran Furlanič Tako-le so delavci Komunale konec prejšnjega tedna obrezovali drevesa vzdolž Cankarjevega drevoreda. Drevesa zdaj niso ravno lepa ampak že poleti bo kaj videti. DREVESA TUDI RASTEJO POPRAVEK V tekstu k JAVNEMU RAZPISU za izbiro organizatorjev turističnih prireditev (Mandrač 158) smo pomotoma zapisali ORGANIZATORJI namesto IZVAJALCI. Prosimo da opravičilo in pojasnilo upoštevate. MALI OGLAS Manjši poslovni prostor v Tržaški št. 10 oddam resnemu najemniku. Informacije na telefon 61-344 (vsak dan od 19.-21. ure) SOBNO KOLO za rekreativce prodam. Tel.: 63-997 SLFRA MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovih Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENjAVA RAZPORED SPREJEMANJA NAPOVEDI ZA DOHODNINO DO 22.03.1996 ___________sprejemamo napovedi na sedežu izpostave - Izola, Gorkijeva 2, med uradnimi urami (v ponedeljek in petek) od 8.00 do 12.00, v sredo od 8.00 do 12-00 in od 14.00 do 17.00). GEEZH^aiD^iZlESjsprejemamo napovedi na sedežu izpostave vsak delovni dan (ponedeljek petek) od 08.00 do 12.00 ter od 14.00 do 18.00. QQEQZlSEQEBIBQ sprejemamo napovedi na sedežu izpostave od 08.00 do 12.00. Napoved lahko pošljete tudi priporočeno na naslov: REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA IZOLA Gorkijeva 2, 6310 IZOLA. Na kuverto in potrdilo OBVEZNO napišite: "NAPOVED ZA DOHODNINO 1995". V izogib večji gneči na izpostavi priporočamo pravočasno oddajo napovedi oziroma oddajo napovedi po pošti. Ministrstvo za finance Republiška Uprava za javne prihodke Izpostava Izola SPORTELLI DISPONIBILI PER LA NOTIFICA DELLA DICHIARAZIONE DEI REDDITI FINO AL 22 03 1996 le dichiarazioni dei redditi si possono presentare presso la sede della sezione, a Isola, Via Maksim Gorki 2, nelle ore d'ufficio (lunedi e venerdì) dalle 8.00 alle 12.00 mercoledì dalle 8.00 alle 12.00 223E2ESEBiZSIQE5H[^23 'e dichiarazioni dei redditi si possono presentare presso la sede della sezione tutti i giorni feriali (lunedi - venerdì) dalle 8.00 alle 12 00 e dalle 14.00 alle 18.00). Vf.Vf.il»tfifliJtgk'>'V.-l le dichiarazioni dei redditi si possono presentare presso la sede dalle 8.00 alle 12.00. La dichiarazione dei redditi può inoltre essere inviata con lettera raccomandata al seguente indirizzo: AMMINISTRAZIONE REPUBBLICANA DELLE ENTRATE PUBBLICHE SEZIONE DI ISOLA Via Maksim Gorki 2 6310 Isola Sulla busta e sulla ricevuta postale VA AGGIUNTC DICHIARAZIONE DEI REDDITI 1995’”. Onde evitare resse consigliamo di presentare la dichiarazione per tempo, ovvero di inviarla tramite posta Ministero delle finanze Amministrazione repubblicana delle entrate pubbliche Sezione di Isola Na podlagi Zakona o financiranju javne porabe (Ur.list RS 48/90, 34/91, 30/92, 7/93), Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur.list RS 28/93 in 19/94) in na podlagi potrjenega letnega plana, Javno podjetje "KOMUNALA" Izola OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvedbo investicijsko-vzdrževalnih del 1. Predmet javnega razpisa je - sanacija garderobnih prostorov, orientacijska vrednost del znaša 1.200.000,00 SIT - sanacija pokopališkega objekta, orientacijska vrednost del znaša 1.500.000,00 SIT - izgradnja pomožnih prostorov na komunalni deponiji v Izoli, orientacijska vrednost del znaša 3.000.000,00 SIT. 2. Ponudniki oz. njihovi pooblaščeni zastopniki lahko prevzamejo potrebno dokumentacijo in popis del na sedežu podjetja JP "Komunala" Izola, Verdijeva 1, od ponedeljka, 25.3.1996 do srede 27.3.1996 med 7. in 15. uro. 3. Na razpis se lahko prijavijo podjetja ali samostojni podjetniki z ustreznimi registracijami ali dovoljenjem naziva samostojni podjetnik. 4. Ponudbe je potrebno dostaviti v zapečateni ovojnici z oznako "Ne odpiraj - ponudba na javni razpis" najkasneje do petka, 5.4.1996 do 15. ure na naslov JP "Komunala" Izola, Verdijeva 1. 5. Rok izvedbe del je april 1996. 6. Odpiranje ponudb bo v torek, 9.4.1996 ob 8.00 uri, v prostorih JP "Komunala" Izola, Verdijeva 1. 7. Ponudbniki bodo obveščeni o rezultatih razpisa v 15 dneh od dneva odpiranja. 8. Pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika so cena, rok, plačilni pogoji in reference. Vrstni red pogojev ni obvezujoči pri izbiri ugodnosti. JP "KOMUNALA" IZOLA UPOKOJENCI ! Če iščete primemo možnost aktivnih pomladanskih počitnic v zdravilišču potem se oglasite na sedežu Društva upokojencev Izola (Plenčičeva 3), kjer Vam bodo predstavili program sedemdnevnega oddaiha v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nam omogočili, da smo 8. marca organizirale in izvedle proslavo mednarodnega praznika žena. S pomočjo zbranih prispevkov smo uspele dati prazniku žena pomen, ki ga po našem mnenju zasluži ter obenem omogočili nepozabno družabno srečanje izolskih žena, za kar smo jim izredno hvaležne. Najlepša hvala Občini Izola in našemu županu dr.Mariu Gaspariniju in trgovinam ter podjetjem: Doro, Beivi prodaja gostinske opreme Šmarje, Salladia d.o.o., slaščičarni Galeb in Diana, Gala d.o.o., Amigos avtomatic servis d.o.o. ter cvetličarni Orhideja in Mimi. ŽENSKA SEKCIJA _________"Gracjela Gobbo" IZOLA 35 LET POMORSKE Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber " Osebno že dosti časa razlikujem med visokošolskim središčem, ki pomeni, da bomo tukaj imeli določeno število visokih šol fakultet, morda tudi kako višjo, očitno tudi kakšen inštitut ali kaj podobnega; da bomo poizkušali to integrirati povezati in razvijati naprej. Torej o tem, ali bomo imeli na tem območju visokošolsko središče ali ne, mislim, da postopoma ni več dvoma, ker smo lepo število konkretnih korakov v to smer postorili. Od visokošolskega središča do univerze v polnem pomenu besede, o tem bi sicer lahko več povedal rektor, je pa seveda daleč. Univerza ni nekaj kar se ustvari, vzpostavi preko noči. Mora imeti kritično maso števila profesorskih kadrov, raziskovalnih kadrov in študentov. Zato trdim sam (vem da komu to ni všeč), da je univerza še daleč, da pa je visokošolsko središče že gotovo." (FK) Na nedavni slavnostni obeležitvi 3S-letnice obstoja in dela Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu so predali namenu amfiteatrsko predavalnico s 192 sedeži. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Caber je od Slovenskih železarn prevzel ključ hotela Korotan v neposredni bližini šole, ki bo služil za potrebe visokošolskega študija na Obali in ga simbolično predal magistri Nadi Trunk Sirca, v.d. diretorja Visokošolskega središča v Kopru. Ob tej priložnosti so se na sedežu Fakultete zbrali številni visoki gostje, jubilanti in delavci šole za katero se lahko upravičeno trdi, da je nosilka razvoja visokega šolstva na Obali. V publikaciji, ki so jo izdali ob jubileju šole, so zapisali, da je za prve pomorske šole na severnem Jadranu poskrbela že avstrijska cesarica Marija Terezija, ko je leta 1753 izdala odlok o ustanovitvi šole, kije čez slabo leto dni ( 13.5. 1754) začela z delom v Trstu. Slovenci so dolga leta morali odhajati na šolanje za pomorščake trgovske mornarice daleč proč na tuje. Dve leti po vojni, 1.3.J947 je v Semedeli pri Kopru začela delovati prva slovenska pomorska šola z imenom Slovenska pomorska trgovska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. V prvi razred je bilo takrat sprejetih 29 dijakov. Ravnatelj je bil dr. Franc Škerlj iz Trsta, ki je krmilo šole predal kapitanu dolge plovbe Slavku Kavšku. Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora v Kopru 1.3.1954, je bilo v Piranu ustanovljeno podjetje VAL, plovbna in pomorska agencija. To podjetje je bilo kasneje preimenovano v Slovenijaline, katerega imovino je kmalu zatem prevzella novoustanovljena Splošna plovba Koper. Leta 1956 zasledimo novo ime Splošna plovba Piran. Na osnovi temeljite analize domačih razmer ter načina usposabljanja pomorščakov po svetu je Franc Potočnik pripravil program dvoletnega višješolskega izobraževanja in sicer tako, da je redni študij v prvem letniku potekal na ladji, v drugem letniku pa so bila predavanja na šoli. Ljudska skupščina LRS je 24. 6. 1960 sprejela zakon o ustanovitvi višje pomorske šole v Piranu, ki je pričela z delom 15. 10. 1960 in je takrat imela navtični ter strojni oddelek. Leta 1962 je bilo dokončano novo šolsko poslopje v Portorožu kamor sta se pod skupno streho preselili Pomorska srednja šola in VPŠ Piran. Leta 1975 VPŠ Piran postane članica Univerze v Ljubljani. Leta 1986 se VPŠ preimenuje v Višjo pomorsko in prometno šolo v Piranu. Pomembna resolucija Skupščina R Slovenije je 7.3. 1991 sprejela Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. V njej je med drugim zapisano, da bo Slovenija zagotovila razvoj trgovskega in turističnega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem trgu, ter vzpodbujala razvoj pomorskega in prometnega šolstva, podpirala pa bo tudi razvoj znanstveno-raziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi. IS RS je s svojim sklepom 17. 10. 1991 dal soglasje o skladnosti višješolskih programov, ki ju šola izvaja; pomorstvo II in tehnologija prometa. 12. marca 1992 je bil sprejet zakon o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole v Piranu. 8. decembra 1993 Je bil sprejet zakon o visokem šolstvu, ki visokošolske zavode loči na univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Tega leta je šola začela s programom druge stopnje-visokošolski študij s 3. letnikom in 60 vpisanimi študenti. Državni zbor R Slovenije je 27. 12. 1995 sprejel odlok o tem, da se VPPŠ preoblikuje v Fakulteto za pomorstvo In promet v okviru Univerze v Ljubljani. Najmlajša članica ljubljanske Univcrzc-fakultcta za pomorske vede, nudi danes univerzitetni program Tehnologija prometa in tri visoke strokovne programe, ki jih je na svečanosti predstavila prof. dr. Marija Bogataj, dekanica šole. Dejala je, da bodo pripravili tudi program podiplomskega študija. Veliko svetlih točk Prodekan, doc. dr. Llvij jakomin. Je med, kije tudi pozdravil goste, je drugim zapisal, da so kakovost svojega dela sproti preverjali pri diplomantih, ki so se v pomorstvu uveljavili doma in v svetu kot odlični pomorščaki. Da bi Slovenija smotrnejše izkoristila svojo obmorsko lego, ugoden prometni položaj ter se učinkoviteje povezala z državami EU, srednje in vzhodne Evrope, bo vedno bolj potrebovala usposobljene prometne kadre, ki bodo s svojimi znanji obvladovali teorije sistemov, teorije upravljanja in vodenja, znanja in izkoriščanja prometnih sredstev in prometnih poti, transportno tehnologijo in organizacijo prometa. Visokošolski kompleks v Portorožu Danijel Božič, tajnik šole, je prepričan, da bo prostorska stiska šole kmalu šla v pozabo. 5. septembra je bil med Ministrstvom za šolstvo in šport, Srednjo pomorsko in prometno šolo in Fakulteto podpisan dogovor o gradnji nove srednje šole, da katere bo prišlo v letu 2001 na novi lokaciji. Istega dne je bil podpisan tudi dogovor med Ministrstvom za šolstvo in šport in občino Piran o tem, da se območje hotela Korotan nameni visokemu šolstvu. Anketa DA, NE, NE VEM V uredništvo smo že prejeli prve odgovore na našo anketo in rezultati so celo za nas nekoliko presenetljivi. Oblikuje se tudi lestvica NAj IZOLANOV in zaenkrat so na njej v glavnem nova imena posebej tista iz humanitarnih vrst. Odgovore na anketo nam pošljite do ponedeljka 25. marca ko bomo objavili prve rezultate in hkrati izžrebali prvega dobitnika naše nagrade. 1. Ali ste član katere od političnih strank?. 2. Ali veste kdo so predsedniki strank, ki delujejo v Izoli?________________________ 3. Ali veste, kje ima sedež stranka katere član ali simpatizer ste?. DA □ NE NE VEM □ □ □ □ □ □ □ □ 4. Ali bi lahko našteli vsaj polovico (12) članov občinskega sveta?. 5. Ali veste kdo je predsednik občinskega sveta?. 6. Naštejte tri osebe za lestvico NAJ IZOLANOV Anketne glasovnice pošljite na naslov MANDRAČ Veliki trg 1, Izola, do 25. marca, lahko pa odgovore sporočite tudi na RADIO MOR|E (tel.: 65-721) vsak ponedeljek sredo in petek med 10. in 11. uro. '///////////t Sem sodi tudi območje s čolnarno, ki ga danes uporablja Jadralni klub Pirat. Slednje naj bi bilo namenjeno potrebam športnih društev občine Piran, ki gojijo vodne športe, športnim dejavnostim dijakov Srednje pomorske šole in študentov fakultete ter izva-janju praktičnega usposabljanja dijakov in študentov. Celoten visokošolski kompleks bi tako meril več kot 23.000 m2. Prostorski in gradbeni posegi naj bi bili končani do leta 2001. Na območju Fakultete za pomorstvo in promet ter hotela Korotan bo tako zrastel prvi zaokrožen segment bodoče Univerze. V letu 1992 je bil na šoli zaposlen en učitelj z doktoratom in 10 učiteljev z magisterijem. Letos jih je redno zaposlenih enajst z doktoratom in deset z magisterijem. V šolskem letu 1995/96 je redno vpisanih 756 rednih in 676 izrednih študentov. ZDRAVNIKI STAVKAMO Ko berete te stavke, je s strani zdravniškega sindikata FIDES napovedana, nato začasno prekinjena in sedaj nadaljevana stavka že v teku. Zdravniki opravljamo le še nujne medicinske ukrepe, tako kot se to dogaja v dežurni službi ali ob nedeljah. Ne želim zlorabljati te rubrike za prepričevanje prepričanih "za" in ne onih, ki se jih ne da premakniti. Le opozoriti želim, da se pri tej stavki zdravniki ne borimo le za potiskan papir z imenom denar, temveč tudi za status pravice, ki so si jih drugod že izborili v večji meri kot v slovenski državi (npr. na Hrvaškem!) in so tam samoumevne in, ki izhajajo iz posebih dolžnosti in odgovornosti, ki so jih zdravnikom naložila država, družba in in sami s svojo moralo in etiko. Veliko sedanje slovenske zdravniške problematike izhaja tudi iz tega, da je bil zdravniški stan vedno hvaljen in hkrati tudi sumljiv takim in drugačnim režimom zaradi svojih trajnih vrednot, ki se niso podrejale dnevni ali tedenski politiki, zaradi intelektualnega bogastva in potenciala, ki še vedno in zlasti zdaj, ko je zdravništvo spet združeno pod eno stanovsko streho, predstavlja nevarno politično moč, če povzdigne glas v zagovor ali v obtožbo nečesa ali nekoga; in seveda zaradi tega, ker posega v šibke strani še tako močnih posameznikov ( pa čeprav anonimno in v zavezanosti k molčečnosti) in jih razgalja v njihovih lastnih očeh. Poleg stanovskega združevanja, ki ga predstavlja obnovljena Zdravniška zbornica pa je pravica sindikalnega združevanja zdravnikov (sindikat FIDES) tista, ki zdravnikovo bivanje, delovanje, hotenja še najbolj približa drugim, nezdravnikom: ne gre za bogove v belem, gre za ljudi z velikimi obveznostmi, ki so si jih s študijem in delom sami naložili in na katerih pleča je država odložila še veliko svojih bremen; in za opravljeno delo in naložena bremena naj tudi plača pošteno. Ali pa naj svojim državljanom pove, da bo zdravnike razbremenila mnogih obveznosti, bremen in s tem zmanjšala povprečni zdravstveni standard Slovencev, ki je primerljiv z vsemi bogatejšimi evropskimi državami in daleč presega zdravstveni standard vseh novonastalih ali novospremenjenih evropskih držav. Odkar so Feničani iznašli denar se da hvaležnost za opravljeno delo prikazati tudi z njim, ker je njegov jezik univerzalen ne pa le s priznanji. In če je visok zdravstveni standard predvsem posledica obremenitev in strokovnosti zdravnikov (in ta ne raste sama od sebe v zdravniških glavah, niti je niso že takoj na začetku šolanja nalili v zdravniške glave) ter njihovega odpovedovanja normalnemu osebnemu življenju za to, da si materiafni standard zvišajo toliko, da si lahko z osnovno plačo kupijo eno Murino obleko z brezrokavnikom, s pogostim tedenskim nočnim delom ob rednih delovnikih ter še z dolgimi vikend dežurstvi pa še eno obleko za ostale družinske člane, potem je jarišelčas, da zahtevajo svoje in da tega svojega ne podarjajo več državi. Odkar se da z ekonomskimi (ne pa z medicinskimi) by passi in z drugimi dokazi sposobnosti delati v tej državi nekaznovan ugled in status in odkar imamo priliko slišati, videti in čutiti posledice poslanskih bravur v slovenski skupščini ter se zavedati, koliko jim zanje poleg drugih državljanom plačujemo tudi slovenski zdravniki, potem so stavkovne zahteve upravičene in moralne: kajti gre za upor intelekta proti surovi sili oblasti in politike, oziroma kot je dejal predsednik FIDESa dr.Kuštrin Konrad: gre za denacionalizacijo zdravniške pameti. V izolskem ZD stavkajoči dodajamo še svoje zahteve do uprave in do občine v kateri in za katero tudi delamo. Ne pozabite, da ni zdravniška oskrba po merljivih učinkih v Izoli nič bistveno drugačna kot v kaki drugi po velikosti in sestavi prebivalstva primerljivi občini, kjer pa zdravniki delajo (nekateri tudi celo svoje življenje) v neprimerno ugodnejših delovnih pogojih.. Pogostejše prihajanje in odhajanje zdravnikov ("spet nov zdravnik v ambulanti!") je v preteklosti šlo prav na račun delovnih pogojev, kajti za zdravnika skoro ni hujšega udarca kot če ne more izrabiti in izraziti svojega znanja in se potrjevati kot pravi stroka in kot si sam (vsaj na začetku kariere) želi. In taka potrjevanja redo predvsem v korist pacientov. udi občina mora poravnati svoj desetletni moralni in materialni dolg ne le do že "pobeglih" zdravnikov, pa do tistih, ki so izgoreli v svojem delu in ostali razočarani nad mačehovstvom, ko je šlo za nove prostore, pogoje dela, strokovne kurativne in preventivne programe, pač pa tudi do tistih, ki smo še tu in še želimo izboljševati in ohranjevati zdravje občanov. Nekdo mora čimprej poravnati ta dolg do preteklosti in do prihajajočih prebivalcev Izole in njihovih zdravnikov. Sodobna zakonodaja je managementu (direktorjem) dala pri nas tolika pooblastila pri vodenju podjetij, zavodov, da so zaposleni v njih v takem položaju kot so se ga v sodobnem kapitalizmu že rešili. Soupravljanje je le želja. Sindikalna dejavnost ter pravice sploh niso vcepljene v našo zavest in boj za take pravice je v podzavesti večine verjetno še vedno razdiralno, protidržavno dejanje. Zato so kršenja osnovnih pravic zaposlenih še vedno možna, tudi osnovnih pravic zdravnikov v izolskem ZD. Prav zato so te pravice področje, ki ga stavka ne bo zaobšla in zna prav zaradi dosedanje nepripravljenosti vodstva ZD, da bi-dodatne stavkovne zahteve uresničilo, stavka zdravnikov v ZD Izola dobiti še drugačne dimenzije! Želim vsem, da bi v stavkovnih dnevih ali tednih (!), Iki so pred nami, nikomur ne bilo potrebno iskati nujne medicinske pomoči v ZD Izola. Smo pa vseeno pripravljeni! Upam, da boste nekai svojega gneva namenjenega glavam zdravnikov posuli tudi na glave tistih, ki so pripeljali do razlogov za našo stavko. Volitve so blizu, ne pozabite. dr. Aridrej Demikovič INDE KOPER ODPRLI REHABILITACIJSKI CENTER V sredo, 13. marca 96 so v Kopru svečano odprli oddelek Centra za rehabilitacijo invalidov Inde Koper. Invalidsko podjetje INDE Koper že 36 let usposablja in zaposluje Invalide po programih, ki jih prilagajajo njihovim sposobnostim. Del njihove dejavnosti so usmerili v razvoj programov na področju invalidskega varstava za celotno obalno-kraško regijo, kjer naj bi čakalo na priložnostno zaposlitev okoli 670 invalidov. Z ustanovitvijo oddelka za rehabilitacijo invalidov sledijo rehabilitacijski praksi, ki jo združno uveljavljamo v Sloveniji. Podjetje Inde je zaradi dolgoletnih izkušenj pri delu z invalidi bilo izbrano za nosilca dejavnosti Centra za rehabilitacijo v obalno- kraški regiji. Od 172 trenutno zaposlenih v Invalidskem podjetju INDE je 56 odstotkov invalidov. Invalidi delajo v oddelku čopiči, in v DE Plastika. Z ustanovitvijo novega Centra za rehabilitacijo invalidov bodo začeli uveljavljati bolj kokovostne programe, ki so jih razdelili v dve glavni skupini. Program A: Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in težje invalidnih oseb (poklicno in delovno usmerjanje, prilagajanje na delo, psihosocialna rehabilitacija itd.) in program B: Projektno delo s področja invalidskega varstva (vključevanje v reševanje problemov invalidnih in zdravstveno ogroženih oseb v podjetjih, programi javnih del, analize invalidnosti v občinah, svetovanje in drugo. Invalidi na trgu delovne sile? V Sloveniji je že okoli 100 invalidskih podjetij in 163 tisoč invalidov. Mnogi zaman iščejo priložnostno delo. Novoustanovljeni Center za rehabilitacijo invalidov v podjetju INDE Koper bo deloval po programih in metodah, ki so jih razvili v celjskem Centru za rehabilitacijo. Z Nacionalnim programom ki ga pripravljajo na vladni ravni naj bi zaustavili negativne trende na področju zaposlovanja in rehabilitacije invalidov. Predvidevajo, da bo predlog nacionalnega programa pripravljen do konca junija . Franci Dolenc se je zahvalil vodstvu podjetja INDE Koper, ki je omogočilo, da bo Center za rehabilitacijo deloval v okviru njihovega podjetja. Po ocenah, ki so jih navedli na tiskovni konferenci naj bi bilo v Sloveniji okoli 163 tisoč invalidov od tega nekaj manj kot 120 tisoč delovnih invalidov. Na trgu delovne sile se pojavlja okoli 34 tisoč invalidov vseh kategorij. Zaposlenih je okoli 27 tisoč invalidov, na delo pa jih čaka še okoli 7 tisoč! Ljudje postajajo invalidi zaradi najrazličnejših okoliščin, prvenstveno zaradi prometnih nesreč, poškodb na delovnem mestu, doma in v naravi, vse več invalidskih stanj pa imamo tudi zaradi "stresnih situacij", nevrotičnih obolenj. Brezposelnost invalidov se je začela povečevati, ko so se jih začela otepati redna podjetja zaradi splošnih problemov zaposlovanja in nizke stimulacije. Tako se je samo lanskem letu zaposlenost invalidov zmanjšala za 30 odstotkov! Samo v južnoprimorski regiji je delo izgubilo okoli 1000 invalidov. Na proizvode v redni prodaji, ki jih izdelujejo invalidi v svojih invalidskih delavnicah oz. podjetjih, vse do leta 1993 kupcem ni bilo treba plačati (20 %) prometnega davka, zato so bili njihovi izdelki tudi konkurenčni, cenejši. Olajšave, ki so jih deležna invalidska podjetja po novem, tega ne odtehtajo v zadostni meri. Država je pahnila invalide na trg delovne sile. (FK) SLASH, STEVE IN JAZ Kot vsako leto, se je tudi letos zgodil Musikmesse, nejvečji glasbeni sejem na svetu - in bil sem tam. Musikmesse se je dogajal v Frankfurtu od 13. do 1 7. marca letos na njihovem velikem in znenem sejmišču, v posebej za take prireditve zgrajeni stavbi, ki je zelo futuristične oblike. Med ogromno razstavljavci (bilo jih je toliko, da sem jih videl komaj polovico), je bil tudi naš izolan Davorin Sever, ki je zdaj že znan po svojih izvrstnih bas kitarah in kitarah, ki jih prodaja po celem svetu, med drugimi pa ima eno v uporabi tudi kitarist skupine U2. Tudi organizacijo obiska sejma je pripravil in vodil Sever muzikalije z Damjano Sever na čelu, ki se je zares potrudila za čimboljše počutje. Štart je bil, seveda, v Izoli, nato smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo vkrcali ostale. Skupaj nas je bilo za cel avtobus. Z nami je bil tudi Koprčan Danijel Matič, ki je šel na sejem predvsem zaradi avdicije za kitarsko šolo G IT v Los Angelesu, ki jo je na svoje veliko zadovoljstvo tudi uspešno opravil. Na avstrijsko-nemški meji smo počakali še vodiča, Slovenca, ki sicer živi v Nemčiji, ki pa ga tam ni ga bilo, ampak smo se dobili nekje na sredi poti. Pot je potekala brez težav, če izvzamemo, da nas je čez nekaj ur nenadoma obsvetlil močan reflektor. Videli smo kar precej policijskih vozil, ki so naredila zaporo, saj sta iz bližnjega zapora zbežala dva zapornika. Potem nas je pot vodila vse do sejemske stavbe, kamor smo prišli uro pred časom. Malo smo si odpočili in nato smo se podali v čudoviti svet glasbe in glasbene tehnike. Takoj sem poiskal halo, kjer so bili razstavljeni glasbeni inštrumenti in oprema, saj me to najbolj zanima, ker postavljam na noge svojo glasbeno skupino. Hitro mi je bilo jasno, da ne bom uspel pobrati vseh katalogov, ki jih potrebujem, saj je bilo toliko razstavljalcev. Prvi je bil Roland, ki je imel, vsaj zame, kar precej novosti, čeprav mi je Davorin povedal, da na splošno, ni bilo toliko novosti, kot leta poprej. Nato so se zvrstili drugi znani in manj znani razstavljalci. Od Korga do E-MU-ja, itd. Tu pa tam, je bil tudi kakšen razstavljalec, ki se ukvarja z glasbenimi programi, prodaja pesmi za računalnuike, karaoke pesmi (tudi za računalike)... Potem sem se odpravil še po drugih sejemskih halah. Najbolj zanimiva mi je bila tista z osvetljavo, ozvočenjem in opremo za diskoteke, saj rad zahajam v te vrste zabavišča. Že zunaj je dišalo po dimu, ki je prihajal iz "dim mašin". Na vsakem centimetru je bilo videti različne svetlobne efekte in laserje. Žal v v hali, kjer so razstavljali kitare, na žalost nisem našel Severjevega paviljona, da bi ga slikal, zato pa me je navdušilo, ke je med 13.00 in 14.00 uro Slash, ex kitarist Guns'n'Roses, delil podpise. Malo sem se še sprehajal naokrog in nato skupaj z Danijelom šel po podpis. Ko je telesna straža odrivala oboževalce in jih spuščala enega po enega, sem že mislil, da med vsemi ne bom uspel priti do Slasha. A mi je le uspelo. V bližini je bil še eden od slavnih kitaristov: Steve Vai, ki je tudi delil podpise j a sem le naredil fotko, kjer je ob njem tudi zgoraj omenjeni Danijel. Ker nisem mogel | več dihati, sem šel malo na zrak. Imel sem že kar precej j prospektov in ker so me od vsega že zelo bolele noge, sem se odpravil nazaj proti avtobusu. Čez 14 ur sem bil že doma, pol lepih vtisov in še bolj poln prospektov, ki se jim bom posvetil v naslednjih dneh. Tekst in foto Aljoša Šumenjak (pripravnik) Predšolski oddelki OŠ "Dante Alighieri" Izola organizirajo TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA V OBLIKI IGRE TRAJANJE: 25 šolskih ur TERMIN: marec - maj 1996 UDELEŽENCI: predšolski otroci od 4. leta dalje Za dodatne informacije se obrnite na OŠ "Dante Alighieri" Izola (tel.,faks.: 65-313) CISTO JE LEPO Pogovor s tistimi, ki jim je skrb za naše čisto okolje tudi poklic. Letos kar nekaj novosti, čistejše je tudi podeželje. (TF) Izolsko Komunalno podjetje se je doslej že precej izkazalo. Mesto je resnično čistejše, komunalci pa se trudijo, da red in čistočo tudi vzdržujejo. Tako bo tudi letos. Nekaj več o tem nam je povedal direktor izolske komunale, Alojz Zorko. - Kar nekaj je novosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Že lani smo začeli z odvozom smeti iz vasi oziroma podeželja. Tako sedaj že odvažamo smeti Iz Kort, Malije ter Šareda. Tudi v tem letu bodo z odvozom nadaljevali, razširili pa ga bomo še na druge vasi oziroma zaselke. Pri tem se srečujemo s številnimi problemi, saj je dostop do mnogih zaselkov težek, če ne že nemogoč. Potrebno je urediti ceste, obračališča, v ta namen pa bo komunalno podjetje kupilo tudi srednje velik kamion, prilagojen prav takim primerom. Nadaljevali bomo tudi z zamenjavo starih in dotrajanih vozil in računamo, da bomo kmalu imeli obnovljen ves vozni park. Ravno sedaj poteka čiščenje kanalizacije. Kolektorji in nekatere veje so bili očiščeni že pred petimi leti, sedaj pa smo se lotili nekaterih vej kanalizacije v starem delu mesta, od katerih nekatere za čas svojega obstoja sploh še niso bile nikoli očiščene. Komunalno podjetje se bo letos še bolj vključilo v turizem oziroma naj bi bilo v turistični sezoni še aktivnejše. Spet bomo čistili plaže oziroma obalo, novost v letošnjem letu pa je prevzem plaže na Svetilniku. Že lani smo plažo na Svetilniku kar zgledno vzdrževali, letos pa se obetajo tudi nekatere novosti. V dogovoru z županom bomo asfaltirali peščeno pot, postavili pa bomo tudi javno razsvetljavo. Letos bi radi uredili še oglasne površine, zavzemamo pa se tudi za ureditev neprometnih označb, vendar so na tem področju stvari še nedorečene. Od 25. 3. do 31. 3. KS STARO MESTO 1 VELIKI TRG-pri Ribiču 2: TRG Sv Mavra 25.3. - 27.3. 2. S Mašera - Sv. Peter 23.3.-31.3. 3 . KRISTANOV TRG 4. GREGORČIČEVA-KAŽIPOTNA 5. TRG PADLIH 25.3.-27.3. 5. OB PEČINI-Dom upokolencev 28 3 - 31.3. 6. SONČNO NABREŽJE-občlna 25.3. - 27.3. 6. SONČNO NABREŽJE-Ob stolpu 28 3 - 313 7. MANZIOUJEV TRG 25.3. - 28.3. 7. SMAREGUJEVA - Hote) Marina 28.3.-31.3. ŽELEZO 1. MANZIOUJEV TRG 2. TRG SV. MAVRA 3TRG PADLIH 25.3. - 27.3. 3. KRISTANOV TRG 28.3.-31.3. PAPIR 1. MANZIOUJEV TRG 25.3. - 31.3. 2. CERKEV Sv. MAVRA 25.3. - 27.3. 2. TRG PADLIH 28.3-31.3. od 1.4. do 7.4. KS n. - Izola mesto 1. ŽUPANČIČEVA 1.4. - 3.4. 1. KRAŠKA - igrišče 4.4. - 7.4. 2. PREKOMORSKIH BRIGAD-SGTŠ 3 OKTOBRSKA-KOSOVA 1.4. - 3.4. 3. OKTOBRSKA - trafo 44.-74 4. PLENČIČEVA-gasilcl 1.4. -3.4. 4. OKTOBRSKA-vrlec 5 DANTEJEVA - marina 1.4. -3.4. 5 PARK ARRlGONl-parkldšče 4.4. - 7.4. 6, TOMAŽIČEVA - Hotel Delfin 1.4. -3.4 6. SIMONČEK - parkirišče 4.4. - 7.4. železo 1. OKTOBRSKA-KOSOVA 2. KRAŠKA-igrišče 3 PARK ARR1GONI - parkirišče PAPIR 1. Rarkin èo prt ZDR.DOMU 1.4. -7.4. 2. DANTEJEVA - Park. Arrtgoni 1.4.-7.4 Vsi doslej postavljeni kontejnerji za papir ostanejo na dosedanjih lokacijah. od 8.4. do 14.4. KS LIVADE___________________ 1. KAJUHOVA-pri izlivki 2. VELUŠČKOVA - prt trgovini 3. IX. KORPUS - market 8.4. -10.4. 3. IX, KORPUS-igrišče 11.4. - 14.4. 4. A. VALENČIČA-zg. parkirišče 5. F. MARUŠIČA-zg. parkirišče 6 ISTRSKEGA ODREDA-težmer 8.4. - 10.4. 6. PARTIZANSKA-VELUŠČKDVA 11.4.-14.4. 7. E.DRIOLUA-prvo parkirišče 8.4. - 10.4. 7. E. DRIOUJA-dmgo parkirišče 11.4. - 14 4 feirro 1. VELUŠČKOVA-trgovina 2. FMARUŠIČA-paiklrišče 3. E DRIOUJA-parkirišče PAPIR 8.4. - 14.4 1 F. MARUŠIČA-parklrSče 3. Z. MOJO A -parkirišče LEGENDA: V času akcije bodo nekateri kontejnerji poslovljeni na istem mestu ves teden, nekateri pa 3 dni na enem in 4 dni na drugem mestu. Kontejnerji, ki se 'selijo' so oštevilčeni z isto številko oziroma poudarjeni z rastrom (temnejša podlaga). Posebej opozarjamo na to, da so kontejnerji za ločeno zbiranje železa in papirja posebej našteti, tudi zato. da bi res upoštevali njihovo namembnost. od 15.4. do 21.4. KS JAGODJE 1. KS JAGODJE-park.Hampy 2. CESTA V J.-S.ALUENDEJA 3. PROLETARSKIH BRIGAD-lgrišče 4. STRMA POT-POD VINOGRADI 15.4. - 17.4 4. NA TERASAH 18 4 - 21 4 5. CESTA V J.-HUDOURN1ŠKA 15.4. - 17.4. 5. VRTNA UUCA 18.4.-21.4. 6. MLADINSKA-začetek 15.4. - 17.4 6. ILIRSKA-SENČNA 16.4.-21.4. 7. OUČNA-NA GRIČU 15.4. - 17.4, 7. OB PROGI-začetek 18.4.-21.4. 15.4. - 17.4. 1. KS JAGODJE-Hampy 2. PROL BRIGAD - Igrišče 3. MLADINSKA -začetek 18.4.-214 1. KRIŽIŠČE JAGODJE - parkirišče 2. OB PROGI- začetek 3. STRMA POT-POD VINOGRADI PAPIR 15.4. - 17.4. 1. KS JAGODJE-Hampy 2. KRIŽIŠČE JAGODJE - parkirišče 18.4. - 21.4. I . CESTA V J - HUDOURNIŠKA 2. OB PROGI-začetek od 22.4. do 28.4. KS KORTE 1.ŠARED 2.MAUJA 3. KORTE-zadiužni dom 4. KORTE-pod vasjo 5. BAREDI 6.NOŽED 22.4. - 24.4. 6. CETORE 25.4. - 28.4. 7. MEDOŠI 22.4. - 24.4. 7. MALA SEVA 25.4. - 28.4. ŽELEZO 22.4. - 24.4. 1. ŠARED-avt. postaja 2. MEDOŠI 3.N0ŽED 25.4. - 28.4. 1. KORTE-zadružni dom 2. MAUJA - avt. postaja 3. BAREDI - zgornji PAPIR 1. ŠARED 22.4. - 24.4. 2. KORTE - Zadru ril dom 25.4. - 28.4. 1. MAUJA 2. BAREDI 22.4. -28.4. Akcija bo letos potekala tudi po nekaterih majhnih zaselkih v občini in sicer bodo kontejnerji od 29.4. - 5.5.1996 postavljeni ▼ naslednjih zaselkih KOČTRLAG, DONKE-pri koritu ln DOBRAVA SKRIVALNICA^ K i e» i eman drac ? Od 25. marca pa nekje do konca prvega aprilskega tedna bo v Izoli spet čas očiščenja. Ne gre samo za akcijo čiščenja v Izoli, temveč gre za vseslovensko akcijo pod geslom; Slovenija, rqoja dežela - lepa, urejena in čista. V akcijo se naj ne bi vključila samo komunalna podjetja, ampak naj v akciji naj bi sodelovali tudi lovci, ribiči, taborniki turistična in športna društva... "Spomladanska akcija očistimo okolje je zasnovana tako kot vse akcije v prejšnjih letih. Kakšnih bistvenih novosti ni. Še naprej bomo vztrajali na ločenem zbiranju odpadkov. To nam sicer povzroča precej stroškov, vendar so tudi na tem področju opazne spremebe; vse več občanov je ekološko osveščenih in se drži naših navodil ostali pa se bodo to še navadili. Tudi letos bomo ločeno zbirali kosovne odpadke, železo in papir. Vsak kontejner bo primerno označen, na komunali pa pozivamo vse naj se označb držijo. Kontejnerji bodo na "standardnih" mestih, sicer pa bodo o podrobnejšem poteku akcije občani obveščeni preko Mandrača in Radia Morje." je o akciji povedal Tone Purkart ki je pri Komunali neposredno zadolžen za njeno izpeljavo. rmmmimmmmmmmtmmtiimmimmmmmmmmmmsiiimimsmmmmmmmmìsmtmismmmmmmmmiimimmm 4 COLE PREKRATKI ZA ZMAGO V GORICI (OH) V Nedeljo 17. marca ob 11.30 je izolska nogometna karavana, okrepljena z avtorjem te reportažice, odpotovala na gostovanje v Novo Gorico k potencialnemu državnemu prvaku, ki ima srečo, da mu je ime dal največji igralniški kompleks na Slovenskem. Od mladih fantov seveda ni bilo pričakovati senzacije, tako da je bilo razpoloženje dokaj neobremenjeno. Točka, bi bila več kot presenečenje. Pa se fantje med potjo niso kaj dosti posvečali nogometu, temveč bolj življenskim zadevam. Cela pot je bila v znamenju smeha. Šele ob prihodu v Novo Gorico je bilo čutiti malce napetosti in resnosti, kot se za resno tekmo tudi spodobi. Novogoriški stadion je napolnilo več kot 1500 gledalcev, za razpoloženje pa so poskrbele goriške Vrtnice, kot se po njihovo pravi goriškim Ribarom. Kot zanimivost naj povem, da so gledalci ob imenovanju sponzorja goriških nogometašev ploskali, kar se v Izoli zagotovo ne bi zgodilo, saj mi takšne raje izžvižgamo. Ampak, to je seveda naš problem. Vrnimo se k nogometu. Izolani so prvi dve tretjini prvega polčasa pokazali enakovredno igro in dobro mero zagnanosti. Po prejetem golu pa sta morala in moč padli. Občinstvo je fer navijalo za domače moštvo, pa tudi Izolanom je padla kakšna vzpodbudna beseda. Vrtnice so s svojega stojišča tiste na tribuni zmerjale z gledališčem, ampak vse je bilo v merah naravnega Izolani pa so medtem dobili še dva gola, malo po svoji krivdi, malo pa po dobri igri domačinov in niti junaku s prve strani Mandrača ni kaj zameriti, saj se je nekajkrat kar dobro izkazal. Rezultat odraža realno razmerje med ekipama; na trenutke dobra igra Izolanov pa daje upanje za naprej. Mlada ekipa mora, takšna kot je, nadaljevati skupaj, pa bo še kaj iz njih. Pripis urednika: Karte za nogometno tekmo je zelo koristno kupiti v predprodaji, še posebej, če v blagajniški hišici opazite može z zapisnikarskim papirjem, ki izgledajo kot rubežniki. Fantje, ki zdaj tekajo po igrišču in sedanje vodstvo kluba za stare grehe namreč niso prav nič krivi. Informacija je seveda zaupne narave in naj gre od ust do ust. Hvala. Vodstvo je bilo z rezultatom kar zadovoljno, igralci pa so na poti domov kmalu nehali govoriti o nogometu in se posvetili temu, kar jih čaka doma v Izoli. Tudi povabilo na večerjo v gostilno pri Zorotu v Štanjelu jih ni posebej fasciniralo, komaj so čakali, da pridejo domov. Za tiste, ki jih zanimajo kulinarične stvari naj povem, da so igralci dobili juho, svinjski kotlet v omaki, pražen krompir, mešano solato in sladico. Pili so brkinske špricarje (jabolčni sok in Stil) le vodstvo je pogledovalo tudi na drugo stran šanka. V avtobusu ni bilo prepevanja, saj tudi ni bilo vzroka za to, pogovore pa se je največ vrtel okoli tistega, kar mulce teh let pač najbolj zanima. Kaj je to pa uganite sami. Domov smo prišli ob devetih zvečer, skupaj smo odšli še na požirek in športnega dneva je bilo konec. Naslednjo nedeljo pride v Izolo drugouvrščena Mura. Lepo bi bilo, če bi ta nastop Izolani pospremili v čim večjem številu, saj gre vendarle za našo ekipo v kateri je kar nekaj zelo obetavnih mladih igralcev, ki vedo, kako se je treba boriti za barve svojega kluba, čeprav za to ne dobiš v žep niti tolarja. Orlando kVeterank'eIRKf Izola ODBOJKA Nespreten poraz Simonov zaliv Izola :Krka 2:3 (6, 7,0,10, 13) spet zberejo v tretjem in nasprot-** nika pustijo na ničli, nato pa izgubijo oba nadaljnja niza in tekma je seveda izgubljena in s tem prepotrebne točke za uvrstitev višjo ligo. Položaj resda še ni kritičen, vendar bodo te točke še kako manjkale oziroma na gostovanjih jih bo težje osvojiti saj so nasprotniki tudi močni in zagrizeni. Predvsem so zaskrbljujoča nihanja v izolski igri in prav ta bo potrebno odpraviti. Ne glede na to kje bodo odbojkarji Simonovega zaliva igrali drugo leto ali v 1 .A ali pa spet v 1.B ligi. ROKOMET Vrstni red 5. turnirja veterank-IZOLA 96: 1. Kočevje, 2. Preddvor, 3. Šentjernej, 4. Izola. Veteranke se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali za uspeh prireditve in že vabijo na ponovno srečanje čez leto dni. NOGOMET Izolani so odpotovali v Gorico brez vsakršnih iluzij. Pomembno je bilo čimanj golov. To je Izolanom tudi uspelo. Čeprav so bili Goričani boljši nasprotnik vseh devetdeset minut, jim je izolsko mrežo uspelo le trikrat zatresti. Nevarnosti pred izolskimi vrati so se neprenehoma vrstile, vendar se je v veliko primerih Bojanič zelo izkazal. Izolska ekipa se je kar ustalila, po kvaliteti je sicer ne moremo postavljati ob bok profesionalnim ekipam, je pa solidno moštvo, ki se "bori za sok in sendvič". Prav lahko se zgodi, da bo ta "klapa" drugo leto v drugi ligi igrala pomembno vlogo. JADRANJE jadralni klub Burja je v soboto in nedeljo pripravil drugo v seriji regat za takoimenovani pomladanski pokal ki obsega tri tekmovanja oziroma 15 regat (Koper, Izola, Piran). Skupaj je jadralo več kot 100 jadralcev iz Hrvaške Italije in Slovenije jadralci pa so imeli zelo dobre pogoje za jadranje, saj je, posebej v soboto, pihala močna burja tako da so tisti najboljši lahko pokazali vse svoje znanje. V razredu Optimist sta se na prvi dve mesti uvrstila jadralca iz Italije, tretji je bil koprčan Hmeljak, odličen četrti pa Izolan Košir (Burja), pa tudi sedmo mesto je pripadlo njegovemu klubskemu tovarišu Rianu Pilepiču. V razredu Evropa je pred vsemi jadralci slavila potencialna olimpijka Vesna Dekleva (Olimpie), ki je zmagala tri regate, Janko Belingar (Burja) je bil tretji, Primož Mislej (Olimpie) pa peti. DEKLEVA V ANZIO Za Vesno Dekleva se začenja najodločilnejši ciklus tekmovanj za izpolnitev kriterijev za odhod na olimpijske igre. Konec tega tedna bo odpotovala na močno regato v italijanski Anzio, takoj za tem pa, skupaj s trenerjem Jurijem Dorošenkom, v špansko Murzio, kjer bo od 12. do 17. 4. kvalifikacijska regata za Ol v Atlanti. KRI NI VODA ROKOMET Delmar : Škofljica 23:21 Od nekdaj je bila Škofljica trd nasprotnik Izolanov in tudi na tej tekmi je bilo tako. Izolani se nikakor niso mogli malce bolj razigrati, da bi lahko ušli nasprotniku. Ti so jim bili vseskozi blizu, nikoli niso sicer vodili, a po prvem polčasu še v ni bilo nič odločenega. Šele proti koncu tekme je bilo jasno, da so Izolani vseeno boljši nasprotnik, ko pa je z nekaj dobrimi obrambami posredoval Božič, ni bilo o zmagovalcu nobenega dvoma več. Drugi teden je na sporedu obalni drugoligaški derbi (Jestvina Koper) in čeprav se bodo sosedje zagrizeno borili, dvoma o zmagovalcu ne bi smelo biti. Do prve lige namreč vodijo samo zmage. Krim Electa : Marina Izola 44:25 Izolan ke so tekmo visoko izgubile. Domačinke so narekovale hiter tempo, ki mu Izolanke niso bile kos. Škopelja se je sicer trudila, vendar proti napadom gostiteljic ni imela pravega orožja. Za ekipo Marine Izola poraz ni katastrofalen, nedvomno bolj pomembne tekme v boju za osmo mesto še pridejo. TABORNIKI VABIJO NA RUŠENJE Taborniki odreda Jadranskih stražarjev iz Izole vabijo v soboto, 23. marca popoldne UDARNIŠKO RUŠENJE TABORNIŠKEGA DOMA Po rušenju in selitvi na novo začasno lokacijo bodo zakurili taborni ogenj in dali duška spominom na tridesetletja druženja v tem prijetnem, zelenem okolju sredi starega mesta. SKUPSCINA ŠPORTNIH RIBIČEV Bojan Loboda je ponovno izbran za predsednika Zveze za športni ribolov na morju Slovenije. Tako so odločili delegati,ki so se zbrali na skupščini Zveze za športni ribolov na morju Slovenije, ki je bila v soboto, 16. marca v prostorih Splošne plovbe v Portorožu. Na skupščini so obravnavali poročilo predsednika o delu Zveze v letu 1995 in poročilo predsednika tekmovalne komisije. V Zvezo so sprejeli nov (9. po vrsti) klub - Društvo čolnarjev in ribičev Porporela Koper, ki ima okoli 100 članov. Delegate skupščine so pozdravili Mag. Srečko Perko, pomočnik ministra v Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano, Olga Kranjčič, delegatka hrvaške Zveze za športni ribolov na moiju, Ante Sankovič, predsednik Športnega ribiškega društva iz Umaga, Zdenko Vozlič, direktor Javnega zavoda Športni center Piran in drugi. Hrvaška gosta sta predsedniku Bojanu Lobodi izročila priložnostni darili in priznanje za sodelovanje in pomoč na lanskem svetovnem prvenstvu v Umagu. Potrdili so tudi finančno poročilo za leto 95 (zveza je poslovala pozitivno) in sprejeli načrt dela ter finančni načrt za letošnje leto. Vlado Štrukelj, predsednik izolskega društva Menola, je predlagal, da bi prihranek iz lanskega leta nakako oplemenitili, saj bodo denar zelo potrebovali za načrtovano svetovno prvenstvo, ki naj bi bilo v Piranu čez dve leti. NOGOMET NOVE GENERACIJE Rezultati nogometnih tekem mladinskih kadetskih in pionirskih ekip so bolj ali manj težko dosegljivi naš novi sodelavec pa ravno to počne ze leta in desetletja. Njemu in vsem, ki vas to zanima objavljamo rezultate in lestvico in razpored teh tekmovanj. KADETSKA NOGOMETNA LIGA MLAJŠIDEČKI Kadetska liga bo začela spomladanski OBALNA LIGA -12. krog del sezone 30. marca. Izolani bodo gostovali v Košani, Korte so proste. PRIMORSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Spomladanski del prvenstva se bo nadaljeval v nedeljo, 7. aprila. Izolski mladinci bodo gostovali v Šmarjah. Galebdzola 2:1 Transportjadran preloženo Solinar:Branik B 6:1 Koper B:Branik A 4:0 Koper Ajadran D 7:0 Na lestvici vodi Koper (31 ) pred Solinarjem (30) in Izolo (19 točk) Naslednji krog lzola:Tabor KRAJEVNE SKUPNOSTI? DA! KRAJEVNE ORGANIACIJE IN SVETNIKI ZDRUŽENE LISTE SOCIALMH DEMOKRATOV IZOLA V OBČINSKEM SVETU VABIMO VSE KRAJANE NA RAZPRAVO O ORGANIZIRANOSTI, PRISTOJNOSTIH IN NAČINU DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V NAŠI OBČINI, KI BO: - za Krajevno skupnost Livade v četrtek 21. marca ob 19 uri v prostorih Krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8 - za Krajevno skupnost JAGODJE v petek, 22. marca 1996 ob 19. uri v prostoru krajevne skupnosti Jagodje Izmenjava mnenj je namenjena zlasti obravnavi odloka o Krajevnih skupnostih, ki je v postopku sprejemanja v občinskem svetu. «P ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV IZOLA V razpravi so omenjali odnose Klubi-Zveza, Klubi- čolnaiji, nekateri pa so omenjali tudi splošne probleme na področju ribolova. Kje na primer lahko turist kupi dovolilnico za ribolov, seje vprašal nekdo od razpravljalcev. Zveza za športni ribolove na moiju Slovenije je v koledarskem letu 1995 organizirala pet tekmovanj v rangu državnih prvenstev, eno predtekmovanje za državno prvenstvo in kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Državni prvaki za leto 1995 po vrstah in kategorijah tekmovanj pa so bili: Trkarjenje s skalnate obale in zidanih objektov: med kadeti -Jure Draksler ŠRD Aero Celje, med mladinci- Simon Oblak RPD Piran, med člani- Zvonimir Grgurevič MRK Menola Izola Trkarjenje s položne obale- surf casting: Dejan Struna RPD Piran Trkarjenje iz zasidranega čolna- lov z roko: Mirko Celec RPD Piran Trkarjenje iz zasidranega čolna- lov s palico: Jernej Zelič PLK Koper. Uspehi kot so drugo mesto mladinske reprezentance in četrto mesto članske reprezentance na svetovnem prvenstvu, drugo mesto Simona Oblaka v posamezni konkurenci na mladinskem svetovnem prvenstvu , ter tretje mesto članske reprezentance na evropskem prvenstvu v kombinaciji, zaslužijo pohvalo. Franc Krajnc (Primorski Utrip) SONČEK SIJE V ALGI V galeriji ALGA (nasproti tržnice) so na ogled izdelki iz delavnice barvanja svile ki deluje v okviru ORTC SONČEK Centra zveze društev za celebralno paralizo iz Božičev. Daljšo oceno razstave boste prebrali naslednjič do takrat pa priporočamo ogled zares lepih izdelkov ki bodo ob koncu razstave tudi naprodaj. KULTURNI DOM IZOLA KULTURNI DOM IZOLA CASA 01 CULTURA ISOLA marec 96 GALERIJA ALGA Odprta je razstava ORTC SONČEK (Center zveze društev za cerebralno paralizo) iz Božičev. Predstavlja se delavnica barvanja svile. PROGRAMI ZA ODRASLE V petek, 22. marca, bo ob 20. uri, v Kulturnem domu Izola vsakoletna glasbena prireditev PRIMORSKA POJE. V četrtek, 28. marca vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Izola na premiero gledališke predstave VIDEO KLUB, ki so jo pripravili igralci Gledališke šole Izola pod mentorskim vodstvom Zvonke Radojevič. V petek, 29. marca vas ponovno vabimo v restavracijo Simonov zaliv, kjer se bo ob 20. uri pričel zanimiv družabni večer. Ogledali si boste modno revijo, na kateri se nam bodo predstavila dekleta, ki so opravile Tečaj za manekenke. Plesalci Plesne šole Izola se bodo pomerili v plesnem tekmovanju in se potegovali za naziv Plesni par 96. Vsi pa boste lahko sodelovali v družabnih igrah in zaplesali ob živi glasbi. Za dobro voljo in sproščen smeh bodo poskrbeli igralci skupine STEPS iz Izole, ki vas bodo zabavali s prizori iz burleske jaz ti on ali ona. Predprodaja vstopnic: vsakdan na sedežu ZKO Izola, med 8.00 in 15.00 V soboto, 23. marca bo med 10.30 in 11.15 odprt CICI KLUB. Zabavali se boste ob pravljici KAKO SE |E ŽABA UČILA PETI. Vstopnina:300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola. V soboto, 30. marca bo od 10.30 do 11.15 v odprt CICI KLUB. Tokrat boste prisluhnili Pravljici o... Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica. V soboto, 30. marca vas ob 16. uri vabimo v Kulturni dom Izola na premiero gledališke predstave MALI STRAH BAV BAV. Predstavila se vam bo mlajša skupina Gledališke šole Izola. Vstopnina 400 sit. ŠOLA KREATIVNOSTI - TEČAJI TEČAJ KLAVIRJA na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO - 20 urni tečaj ROJEVA SE FESTIVAL MEDITERANA Izola, 22. junij do 24. avgust V soorganizaciji Mandrača in ZKO Izola pripravljamo prvi festival glasbe Mediterana, ki se bo dogajal vsak petek in soboto, od 22. junija do 24. avgusta 1996 na različnih prireditvenih prostorih v starem delu mesta. Občini Izola smo naslovili vlogo, da za potrebe festivala odobri uporabo prostora pred Koprsko 1, razširitev Ljubljanske (pri Kraljici) in Manziolijev trg. Ta prizorišča in še nekatere dele starega mesta naj bi vsak petek in soboto zvečer preplavili zvoki tople mediteranske glasbe. Doslej imamo že sklenjene dogovore za nastop skupin kot so: TAKABANDA, Modeca city ramblers, Gori uši Vinetovv, Ana Pupedan itd. K sodelovanju so vabljeni tudi ulični glasbeniki in vsi tisti ki menijo da je njihova glasba dovolj blizu Mediteranu in dovolj daleč od Alp. Podrobnosti sledijo. Besenghijevi koncertni veieri VEČER TROBILCEV DEJANA GLAMOČAKA IN EDVARDA BIZJAKA Ciklus koncertov, s katerimi Glasbena šola Izola obeležuje trideset let svojega obstoja in delovanja se je, po recitalu pianista Vladimirja Mlinariča nadaljeval v sredo, 13. marca z nastopom dveh bivših učencev izolske in koprske šole, sedaj že uveljavljenih mladih glasbenikov. To sta trobentar Dejan Glamočak in hornist Edvard Bizjak, ki sta v preteklih letih zelo uspešno zastopala šolo na republiških in zveznih tekmovanjih. Sedaj pa sta diplomanta Akademije za glasbo v Ljubljani; Dejan v razredu profesorja Grčarja, Edvard pa pri profesorju Faloutu. Skupaj z odličnima pianistkama - korepetitorkama Bojano Karuza in Boženo Dornikovo sta nam pripravila prijeten večer v izjemno akustični dvorani Besenghijeve palače. Interpreta sta se predstavila z zahtevnim programom, ki je vseboval po en klasični tristavčni koncert in eno sonato, pisano v sodobnejši zvočni govorici. V obeh koncertih (R.Straussa za rog in J.M.Hummla za trobento) sta izvajalca pokazala precejšnje mojstrstvo v obvladovanju instrumenta, predvsen Glamočak pa muzikalno sproščenost in virtuozno poigravanje s toni v 3. stavku. V sonati za rog in klavir danskega skladatelja Bentzona je Edvard Bizjak ob enakovrednem sodelovanju pianistke Božene Dornikove na ustrezen način prikazal ekspresivne črte te, vsebinsko bogate skladbe in dosegel potrebno zlitost zvoka s klavirskim. Stilno drugačna je Sonata za trobento in klavir jeana Francaixa, skladana v neoklasicističnem stilu in z najvišjimi tehničnimi zahtevami. Dejan Glamočak je ob spremljavi Bojane Karuza prepričal z izbrušenostjo tona, zanesljivostjo nastavka in z elegantnim, kultiviranim izrazom. Za primeren glasbeni prehod med sonatnim in koncertnim delom je poskrbela pianistka Bojana Karuza s poglobljeno in intimno izvedbo Brahmsovega Intermezza v A-duru. Vsi izvajalci zaslužijo pohvalo za kakovosten in doživet glasbeni večer, Glasbena šola Izola pa kot prizadeven organizator že pripravlja nove koncerte. Bojan Glavina I primi 50... "2ua,lc&e tenne cul citt^cuutieeitnenutttene, iuidue (frača tne*t.///■-/■/■ £»i'm m m. p L li h-— '-..V p» L tJ»i v o « y.r *77: ,yj nmu -Mfcmriii itn 1 mm V MOMINIM ONIMI MIM TEREBŽ "^2ÙJ Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite ob otvoritvi novega prodajno - servisnega centra E^2lJ v Prodajnem centru RUDA v Izoli, Polje 21, ki bo v petek, dne 22.marca 1996 ob 11. uri. Z veseljem vas pričakujemo. 'EREBi AVTO JEREB d.o.o. (T CLUB MAONA PIRAN Vodoravno 1. POI ARRIVA FRANCO ^ 6. BRANKO, KI JE MAHNJEN NA MARINO X LAHKO BI BILVINIŠEK jlf JANŠA GA NI ZGREŠIL XNAJSTAREJSI SVETNIK ^ItfNAJMLAJŠI DOPISOVALEC Z GOLJEVŠČKOM J4TNI FRATER It TARLA SOLO ITALIANO 'jTtil BLEJČAN X »OMANJŠEVALNICA OD VINA <19, CATCH THE CASH ' 2ft"UČITEL| V POKOJU ___________Navpično______________ /(. DOPISNIK IZ IZOLE 2. SPECULISI ZA BILJARD SONO INNAMORATA DI... >"NE VRAG, LE SOSED B0„„ jm 10 STO MA /TMPRIPADNIK NEMŠKE MANJŠINE Jtlm V KORTAH NOGOMETAŠ PO FUNKCip JSrMASKOTA OLIMPIJSKIH IGER V SARAJEVU ' JTLAHKO BI BDL IZ SAN SIMONA PETEK, 22.marec ob 21.00 Kat nastane, ò* m romantični Prekmurec poda v *vet In ga zansse msd rudar)« v Trfcovlj«? In 4« je temu Prekmurcu Ime Vlado Por*doS? in če tam spozna deklino z v«Wto družino? In če Je ta družina muzikalična s polovico članstva v rudarski pieh bandi? Prekmurec poveže oba konca In nastane pleh folk rock band : Onle&i Vstopnin* : 800,00 sit SOBOTA, 23.marec ob 21.00 n (on) boutique nmn izòix UUBLJANŠKA 40, 0*066 61 225 NOVO ' NOVO ' NOVO NOVO Najnovejša sveža moda POMLAD 96 VELIKA IZBIRA PRILOŽNOSTNIH, SVEČANIH OBLAČIL ZA MATURANTKI Y( ^ j dJuui:fo