PRIMORSKI DNEVNIK Jbb 'na plačana v gotovini Z'' „ imf\ i. Postale I gruppo " IjC113 7O lil* TRST, sreda, 26. novembra 1969 ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE KOVINARJEV i onovni sestanek pri ministru za delo P ©goji sindikatov za rešitev spora Razpihovanje alarmizma ConfIndustrie - Sklenjena delovna pogodba za uslužbence javnih lokalov in delavcev opekarn 25. — Na ministrstvu za delo se je danes zvečer ob prilita,,. 1 'tooistra Donat Cattina začel nov sestanek med predstavniki • r5|nda ' ....................... in organizacij kovinarskih delavcev (CGIL, CISL in UIL). 'SoT^ *e sklical minister za delo, da bi poskusil najti rešitev v itjihtra,nem sP°ru za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe v pod-šilt" * državno udeležbo. To je že tretji sestanek, ki ga je sklical milj ’ delo. ilVr?n.es so se v Rimu sestali člani %!odborov sindikatov kovi-»o ®V. CGH, CISL in UIL. Proučili '»iri dani' položaj v zvezi s spo-tOb* ^.onf'ndustrio in Intersindom g0cj,r,0vitvi vsedržavne delovne po K. •• Po sestanku so tri sindikat Ptganizacije objavile sporočilo, ' Poudarjajo, «da se je tkLjIillt tednih povečal pritisk ^ delodajalskih sil, da bi izzvale Ni jSodnijskih oblasti in policije ts H ®*avcen'. Izkoriščajoč žalost- dfiavt8'v Milanu- so sprožili y ftjvL pred mnogim časom pri-kj n^n°. reakcionarno kampanjo, iii 3 bi osamila delavsko borbo Kupila sindikate, da popustijo*, ijt .e organizacije poudarjajo, ^»vinarski delavci «niso priprav-Nberazprodati sv°ie delovne po-Pravi- in pravijo, da so vedno pri-Nfiu06 na resna pogajanja za za-spora tudi na ministrskem Vj r*. Za dosego tega smotra, pra-UlJjjročilo, mora Intersind zelo dllj^Piti svoje ponudbe, Confin-H*a Pa opustiti svoje trdovrat-in začeti s konkretnimi Sindikalne organizacije Wcj ?avijo, da bodo kovinarski de sliv-8 Petkovi vsedržavni demorn lii y ,’1 v Rimu poudarili svojo moč Ho J:'°- si priborijo novo delov- V^Odbo. 8v®zi s sedanjim stavkovnim „ s^ern je Confindustria objavijo ^točilo, v katerem med dru-iivjj javlja, da je celotni pro-m ustroj prizadet zaradi 4), ? da je to toliko bolj hu-8r stavke niso v nobenem pri-tjvjj opravičljive». Sporočilo ugodju’ da so pri tem najbolj pri-t^ijj 8 tanjša podjetja, kar bo za-l%i, daijevanja nereda v proiz-N hudo prizadelo tudi dobave N „op?hioma onemogočilo spre-% 80yjh naročil. Vse to bo v ve-Wmeri obremenilo stroške vseh 1* . naročil, ki so bila sklenjena ki ^novi sedanjih delavskih plač, 4) : korale ostati nespremenjene WPadl°,ti obstoječih delovnih j- 31. decembra letos. bijv sP°ročilo omenja zgube v ^ka • ^ preteklega meseca. Ke-U -industrija je bila prizadeta ’’ metalurška za 6,1 odst., Sije a za 9,3 odst., kar obreme-1,1 hltf6!!01?6 proizvajalne stroške 1 8e bolj bremeni splošne %, j Podjetij. Sporočilo zaklju-9 bj S.So trditve sindikatov, češ j °dai i dovolj zmanjšati profite z tat ,c.ev za britje utrpele ško-h p. 8di stavk, brez konkretne-'Xia na 7-bsti še za mala in ■ h p,odjetja- > ,°hičajn0i delodajalci izsilju-fN v aajrazličnejšimi alarmistič-i j0 «ttni o veliki izgubi, ki naj ja* industrijska podjetja Jbt delavskih stavk, da bi strli /i hjtelavcev in prisilili oblast, korist. V rStiicj reduje v njihovo v všinP? VPdustrijski delavci zaiti *t8t®r'h-ov^ev delovnih pogodb, treba delavcem pri- hfčk° soude'e7ho k v ne samo industrijskih podjetij, » y zadnjih letih s povečala8 Zn°,(ZVcdn^e ’n delovnega u-Ll^Čin .° Povečal, marveč tudi vib.J sindikalno svobodo v pod- & k!w0 s® hodo sestale delega-8 }t> s^P^skih industrijcev ma- j . ‘ uiLiuatLijccv um- ^dujih podjetij in delavskih to e.+».rvl,-« 1., viaL^ravljati 0 predlogih delo- stroke. Po sporočilu "1 • ^ega združenja bodo za- »ev . . _ Povišanju plače nekva-r iti n delavcev za 50 lir na ti ^ela °snovi o povišanju vcev ostalih kvalifikacij, u » e>. pdnik koivoraairsikega sdindi-sud Maoarlo je na sestanku odibora poudaril, da so •j0 mod sindiiikati ir Con-ter Iot®rs'iindO'm na mi tO ip 88 delo obtičali na mrtvi ? p0, da b0 vsako zavlačevanje Anteni Povzročilo še večje Njaij 'J® med delavci Macario J® treba poiskati mož-^ Pa 1 J6van'ia razgovorov. Dru-(tu a oh Se h° tre,ba sipdjaz-kj1, (jd^oječltm stanjem tn pri. tN k. . &amo nadaljnja sandi-i lahko ustvari pogoje p'rav’i'e'n,e delovne pogod-v Niio V£edržavne demonsbrani-^ v delavcev, ki ho v ho j, Rimu, je Macario dejal, 1 iz^^Oristraoija enoten in ja-h Z8|htev delavcev Poleg te-hhela demonstracija tudi značaj, saj bo predstav-°vor proti vsem reaikclo-Poskusom, da se zlomi od-°av, izkoriščajoč sedanji v državi. javnih lokalov so z -- dosegli sporazum s delodajalcev. Obnnv-bila nova delovna po-določa 60.000 lir mini- K plače, odpravlja te- Področji B 1 in B 2 glede ^ Na dragmjske doklade, do-8tljšanje tedenskega delov- nega urnika za eno uro od januarja 1970 in za dve ur' od julija 1971. Poteg tega delovna po. gcidba določa štiri starostne peno-dilčne poviške vsaka tri leta s odstotnim povišanjem plače, 15. plačo in pravico do sindikalne skupščine v obratih, ki imajo več kot 25 uslužbencev. Nova delovna pogodba, ki zanima 200.000 uslužbencev, bo stopila v veljavo 1. januarja 1970, Tudi delavca opekam so dosegli niovo delavno pogodbo po 15 dneh stavke v zadnjih mesecih. Na osnovi sporazuma z delodajalci bo tedenski delovni umik skrajšan od 44 na 40 ur, in sicer za dve uri s 1. januarjem prihodnjega leta, po eno uro pa leta 1971 in 1972. Nova delovna pogodba določa tudi kratki delovni teden od 1971. dalje. Plača pa se bo v prvem letu povišala za 20 odst. v drugem letu bo dosegla 22,5 odst. povišanja, tretjem pa skupno 25 odst. Prejemki za nadurno delo se bodo v prvem letu povišali od 7 na 14 odst., nato pa za 24 odst. redne ume plače. Poleg tega delovna pogodba zagotavlja pravico do sindikalnih skupščin na delovnem mestu. Tudi včeraj so se nadaljevale v milanski pokrajini razčlenjene stavke kovinarskih delavcev. V Palermu pa so stavkali delavci ladjedelnice. Delavci testeninske in mlinske industrije CGIL, CISL in UIL so proglasili za jutri 24-urno stavko. Kot poročajo sindikati, delodajalci še niso odgovorili na predlog po začetku pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Poleg tega so sindikalne organizacije sklenile proglasiti še en dan stavke do 30. novembra. Pogajanja med sindikati kmetijskih delavcev in veleposestniki so se razbila. Kot poročajo sindikalne organizacije, je razbitje povzročila Confagricoltura ,ki je zavrnila razpravo o sindikalnih pravicah in o zmanšanju delovnega urnika na 42 ur tedensko. Zaradi prekinitve pogajanj so sindikalne organizacije napovedale stavkovno gibanje. Confagricoltura pa sporoča, da so «nekatere sindikalne organizacije namenoma razbile pogajanja, da bi tudi kmetijske delavce vključile v vročo jesen*. Predsedstvo pokrajinskega združenja ANPI v Milanu je danes objavilo sporočilo v zvezi z nedavnimi incidenti v Milanu. Potem ko se milanski partizani klanjajo spominu ubitega policijskega agenta, odločno obsojajo «fašistične provokacije, s katerimi hočejo stru-mentalizirati te žalostne dogodke, za obnovitev škvadrističnega delovanja, ki je leta 1922 pripeljalo do fašistične diktature v Italiji*. ANPI poziva vse antifašistične sile, naj združeno branijo ogroženo svobodo in demokracijo. Vsedržavni tajnik krščanske demokracije Forlani je začel razgovore s tajniki drugih strank leve sredine. Danes se je sestal s tajnikom PSU Fcrrijem, s katerim je razpravljal o sedanjih političnih vprašanjih v državi. Jutri bo prispel v Rim francoski zunanji minister Schumann. Popoldne se bo sestal z zunanjim ministrom Morom. Njegov obisk je v zvezi s skorajšnjim «evropskim vrhom*, ki bo v Haagu 1. in 2. decembra. Schumann se je že sestal z zunanjimi ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Zahodne Nemčije. SPOROČILO PREDSEDNIKA NIXONA NA TISKOVNI KONFERENCI ZDA ne bodo prve uporabljale kemijskega in bakteriološkega orožja v vojne namene Napovedan načrt za uničenje vsega tovrstnega obstoječega orožja - ZDA bodo tudi ratificirale ženevski sporazum iz leta 1925 - Optimizem zaradi sovjetske in ameriške ratifikacije pogodbe proti širjenju jedrskega orožja VVASHINGTON, 25. — Ameriški predsednik Nixon je sporočil, da se bodo ZDA odpovedale uporabi bakteriološkega orožja v vojaške namene ter da se obvežejo, da ne bodo kot prve uporabile kemijskega orožja. Precjjednik, ki je govoril na tiskovni konferenci, je sporočil, da je do sklepa prišel po poglobljeni proučitvi obrambne politike v zvezi s kmetijskim in bakteriološkim o-rožjem. Dodal je, da bo pozval ameriški senat, naj ratificira ženevske sporazume iz leta 1925, ki prepovedujejo uporabo vseh dušljivih, strupenih in drugih plinov ter vse oblike bakteriološke vojne. Kot je znano, so ZDA venomer odrekale svoj podpis temu sporazumu, ki sta I ga pa bodisi Sovjetska zveza kot ..........................■>■•...milimi............immm,.. PO PISANJU SEVERNO VIETNAMSKEGA LISTA «NHAN DAN» Pokol v Song Myju je šemo člen dolge verige ameriških zločinov Množični uboji civilistov so v zadnjem letu zahtevali že 1.235 žrtev - U Tani: Vojna v Vietnamu je ena izmed najbolj barbarskih v zgodovini človeštva HANOJ, 25. — Pokol civilistov Song Myju mairoa lam ni bilo osamljeno dejanje, pač pa te člen izredno dolgi verigi zločinov, ki so jih zaikriviiili Američani in njihovi zavezniki v Južnem Vietnamu. Ta ugotovitev izhaja iz pisanja glasila severraovietnamske delavske stranke «Nhan Dan», ki v današnji številka našteva vrsto krvoločnih akcij proti civilnemu prebivalstvu, do katerih je prišlo po Nixonovi iavolitvi v Belo hišo. List omenja na prvem mestu talko imenovano «za:devo Balagan«, kjer je bilo tristo ljudii ubitih, tisoč tristo oseb pa pahnjenih v morje, kjer so tltoniili. «Nhan Dan» našteva nato pokol v Thang Biinbu (Quang Ngaim), kjer je izgubilo življenje 1.500 oseb, in v Can Thoju v ustju Mekonga, kjer je balo 600 oseb ubitih. List omenja tudii posledice bombardiranja in topniškega obstreljevanja Cong Horinha na osrednjih planotah s tristo mrtvimi in tisoč ranjenimi ter Binh Tuana z dvesto žrtvami. Uporaba kemijskega orožja je dalje povzročila zastrupitev 285.000 oseb, od katerih je petsto umrlo. Severno- ■M iiiii m m iiiiui min mmi timiitiii mi n um n 1'iniiii n mini iiiiiiiiiiiiiniiini 11,(111111,111 l||||mi||,|m|l|im|1n NA SEJI GOSPODARSKEGA SVETA SKUPŠČINE SFRJ Obširna razprava o osnutku proračuna za prihodnje leto Socialno zdravstveni svet za pomoč Banjaluki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno-zdrav-stveni svet v zvezni skupščini so danes na svojih ločenih sejah o informaciji, o stanju in ukrepih, ki so podvzeti za popravilo poškodovanih gospodarskih objektov, šol in zdravstvenih ustanov v Banjaluki, razpravljali o osnutku zveznega proračuna in elementih gospodarske politike v prihodnjem letu. V razpravi o predloženem osnutku proračuna za prihodnje leto v gospodarskem svetu so bili nekateri poslanci mnenja, da pri sestavi proračuna niso upoštevane stvarne možnosti gospodarstva, temveč potrebe tistih, ki koristijo njegova sredstva, ter da je predloženo povečanje materialnih izdatkov zvezne uprave preveliko. Izraženo je bilo mišljenje, da bi zvezna skupščina sama z varčevanjem morala biti zgled drugim z znižanjem predloženih izdatkov, ki so v primerjavi z letošnjimi za 27 odstotkov večji. Mnogi poslanci so se zavzeli za strogo varčevanje v zvezni u-pravi in proti vsakemu povečanju izdatkov. Gospodarski svet je brez razprave sprejel zakon o povišanju pristojbin za storitve zveznim organom. Pristojbine se povečajo samo za storitve zveznih organov doma ne pa tudi za storitve konzularnih in diplomatskih zastopstev. Prav tako so ostale nespremenjene pristojbine za potne liste, ki so bile že pred dvema letoma občutno povišane. S spremembo zakonov o carinski tarifi so bile zmanjšane tarife na uvoz nekaterih izdelkov v skladu z obveznostmi, ki jih je Jugoslavija prevzela v okviru tako imenovane Ken-nedyjeve pogodbe o Gattu. Podobno kot včeraj v odborih, je tudi v gospodarskem svetu danes prišlo do zelo burne razprave o položaju, ki je nastal zaradi upada proizvodnje in omejitve dobave električnega toka potrošnikom. Poslance je posebno presenetila izjava zastopnika- izvršnega sveta Borivoja Jeliča, da je skupnost elektrogospodarstva na večkratne zahteve zveznega izvršnega sveta, da predložijo ukrepe, da bi elektrogospodarski sistem boljše funkcioniral, poslala samo zahteve za povišanje cene toka. Eden izmed poslancev je postavil vprašanje, kakšna je funkcija zveznega izvršnega sveta, če od skupnosti ni mogel dobiti zahtevanih predlogov. V razpravi so poslanci dali vrsto predlogov za izboljšanje dela v elektrogospodarstvu, med drugim, da se elektrogospodarstvo obveže, da vsako leto sestavi elektroenergetsko bilanco, da ima določene rezerve za proizvodnjo toka v sistemu in na plačilo škode potrošnikom za nezadostno dobavo toka. V razpravi v kulturno-prosvetnem in socialno-zdravstvenem svetu o elementih politike o razvoju v prihodnjem letu so mnogi poslanci očitali, da se v materialih premalo pozornosti posveča ulturi in prosveti in socialno-zdravstveni službi. Socialno-zdravstveni svet je sklenil predložiti zveznemu izvršnemu svetu, da čim prej dostavi zvezni skupščini predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju v primerih elementarnih nesreč in s tem podprl sklep jugoslovanske skupnosti in socialnega zavarovanja o udeležbi skladov zdravstvenega zavarovanja v dajanju pomoči komunalnim skupnostim Banjaluke pri obnovitvi zdravstvenih ustanov v od potresa prizadetih krajih. Na koncu razprave o proračunu je svet sprejel vrsto predlogov, med drugim, da se v zveznem proračunu zagotove dopolnilna sredstva za povišanje družinskih invalidnin in da se v proračuna predvidijo sredstva za uskladitev pokojnin borcev in vojaških pokojnin in da zvezni izvršni svet pred snreiemom proračuna dostavi skupščini predlog o načinu iznolnitve preostalih obveznosti iz 1967.. 1968. in 1969 leta do skladov pokojninskega invalidskega zavarovanja za kritje beneficiranih pokojnin. B. B. vietnamsko glasilo govori končno o nečloveškem ravnanju in o ubijanju ujetnikov v zaporih v Poulo Condorju, Tay Ninhu in Thu Ducu. Tudi glasnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade je v oddaji radia FNO izjavil, da ni bi! pokol v Song Myju osamljen pri-mer, ampak da se bodo taki pokoli nadaljevali, dokler ne bodo ameriške čete zapustile Vietnama. Tiskovna agencija FNO je včeraj objavila vrsto dokumentov, ki govorijo o pokolih oivilnega prebivalstva v pokrajinah Quang Ngai in Quan,g Neam s strani ameriških in južmokorejskdh enot. Agencija podrobno poroča o okolišči nah, v katerih je T6. marca 198® 82. brigada ameriških padalcev, ki je delovala v Song Myju in v okoliški pokrajini, poklala 501 osebo. ((Ameriška enota — trdi agencija — je razstrelila podzemska zavetišča ter začela streljata proti prebivalstvu, metala žive otroke v plamene, posiljevala ženske in odvrgla u-mdirajoče v vatimjake«. Agencija FNO poroča tudi) da je istega dne neka južnokorejska enota poklala 734 oseb v pokrajini Quamg Nham ter objavlja besedilo poziva, ki so ga v tistem času naslovili na ameriško ljudstvo in v katerem so obsojali kolektivne pokole, ki so povzročili 1235 žrtev. Ameriški tisk in televizijska o-mirežja objavljajo medtem nova pričevanja ameriških vojakov, ki so bili marca lani v Song Myju. Te-leviaijsko omrežje «CBS» je oddajalo danes intervju z bivšim ameriškim vojaikom Paulom Meadlom, M se je udeležil pokola. Meadlo je povedat, da je po vdoru v vas pomagal pri zbiranju kakih 40 do 50 oseb, med katerimi so bila moški, zenske in otrobi. Poročnik CaJ|ey, proti kateremu je ameriška , vojska, kot je znano, odredila sodni postopek v zvezd s temi do-goplki, so Je takrat približal Mead-lu. in mu dejal: «Veš, kaj je treba stpriti, ali nd tako?« Meadlo, kot sam poroča, je odgovoril pritrdilno v! prepričanju, da mora Vietnamce samo zastražiti. čez kakih deset noinut pa se je poročnik vrnil k njemu ter ga vprašal, zakaj niso bili ujetniki še pobitd. Oalley je stopil nekaj korakov nazaj in nato začel streljati z brzostrelko na zbrano množico in tedaj so začeli streljati tudi drugi vojaki, med njimi sam Meadlo. Ta je v intervjuju povedal da je s svojo pušico «M - 16» izstrelil štiri trake, od katerih je vsak vseboval 17 nabojev, ter dodal: ((Mogoče sem ubil deset ali petnajst oseb. šlo je za moške, ženske itn otroke«. Meadlo je po televiziji izjavil, da je streljal zato, ker mu je bilo to ukazano, in ker je v taistem trenutku mislil, da je bilo to, kar je delal, pravično«. Po pokolu te prve skupine ljudi je poročnik Calley dejal Meadlu, da ga čaika še «dirugo delo«. Nekaj ljudii so tedaj pripeljali na rob nekega prepada in začeli streljati nanje, da so popadali v brezno. Bivši vojak je končno povedal da je bil ves čas pokola prisoten tudi višji častnik kapetan Ernest Medina, ki pa nd storil ničesar, da bi pokol preprečil. Intervju z bivšim ameriškim vojakom v Vietnamu objavlja danes tudi list «Tulsa Wodd», kii izhaja v državi Oklahoma. Bivši vojak Graver je dejal, da vojaki v Song Myju niso hoteli streljati na ljudi, ampak da Je pač vojna taka. Doda! je, da so dobili ukaz uničiti naselje ter da je bil poročnik Cal ley samo eden od treh načelnikov odredov, Id so dobili ukaze o.i višjih častnikov. Bivši vojak je v intervjuju povedal, da se je neki njegov tovariš sam ustrelil v stopalo, da bi ne sodeloval pri pokolu. Iz New Yorka poročajo o izjavi, ki jo je dal glasnik generalnega tajnika OZN U Tanta o pokolu v Song Myju. «U Tant je že večkrat izjavil — je dejal glasnik — da je vojna v Vietnamu ena izmed najbolj barbarskih vojn v zgodovini. Označujejo jo krvoločnosti, ki jih zakrivite obe strani. Generalni tajnik obžaluje ta krvoločna dejanja, predvsem pa premišljene napade proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu. Tovrstna dejanja — je zaključil U Tantov glasnik — dokazujejo nujnost, da se tej vojni čim prej naprava konec«. Sestavljena nova libanonska vlada BEJRUT, 25. — Rašici Karatne je sestavili danes novo libanonsko MOSKVA, 25. — V velikem kremeljskem dvorcu kongresov se J s pričel tretji zbor sovjetskih kol-hozniikov, elanov kmetijskih zadrug, ki morajo razpravljati o spremembi statuta kmetijskih podjetij tn v prvi vrsti, sprejeti sklep o uvedbi enotnega socialnega skrbstva za vse kmetovalce (prej je vsak kolhoz delal zase) in ustanovitvi posebnih «kolhoznih svetov« posvetovalnega značaja na vseh ravneh, od okrajnega, republiškega do zveznega. LR Kitajska že podpisali. Nixon je pojasnil, da bo do uporabe smrtnonosnega kemijskega o-rožja lahko prišlo samo za morebitno represalijo; sporočil je tudi, da bodo pristojni uradi Pentagona proučili načrt za popolno uničenje obstoječega bakteriološkega orožja. U-krepi, ki jih je Nixon napovedal, se ne tičejo solzilnih plinov, ki jih policija uporablja pri neredih, niti ne nekaterih kemijskih preparatov, ki jih ZDA uporabljajo (predvsem v Vietnamu in Kambodži) za uničenje rastlin. ^Človeški rod — je dejal na zaključku svoje tiskovne konference predsednik NL\on — Ima na razpolago že preveč sredstev, da se sam uniči. Z današnjim vzgledom ZDA upajo, da bodo prispevale k ustvarjanju vzdušja miru in razumevanja med narodi in med ljudmi.* Istočasno z Nixonovim sporočilom je poslanska zbornica objavila danes rezultat parlamentarne preiskave, ki je ugotovila, da je ameriška vojska od leta 1963 dalje porabila 200 milijonov dolarjev (120 milijard lir) za znanstvene raziskave in za izdelavo kemijskega in bakteriološkega orožja. Po drugi strani pa v krogih OZN poročajo, da je Sovjetska zveza predlagala sklenitev mednarodne pogodbe o prepovedi izdelovanja kemijskega in bakteriološkega orožja. Sovjetski predlog predvideva, da bi ženevska konferenca o razorožitvi proučila možnost odprtja večstranskih pogajanj za dosego splošne prepovedi tovrstnega orožja. Današnja izjava predsednika Ni-xona dobiva poseben pomen po včerajšnji ratifikaciji pogodbe proti širjenju jedrskega orožja bodisi s sovjetske kot z ameriške strani. V tej zvezi je tajnik OZN U Tant izrazil danes svoje zadovoljstvo nad ratifikacijo pogodbe ter dejal, da je bil na ta način »storjen važen na- f V« JT"* ““ f* uu ^ predek proti cilju splošne in popol- morftl ‘“P*8811 toib Imena iz ne razorožitve*. V isti zvezi je moskovski radio objavil danes komentar, v katerem je rečeno, da odpira ratifikacija pogodbe pozitivne perspektive za uspeh sovjetskega osnutka sporazuma o prepovedi uporabe morskega dna v jedrske namene ter za uspeh sovjetsko-ameriških razgovorov v Helsinkih o omejitvi strateškega orožja. K splošnemu optimizmu, ki so ga povzročili včerajšnji in današnji do- I godki, je prispela tudi vest, ki jo objavlja danes zahodnonemški list «Frankfurter Allgemeine*. List namreč piše, da bo zahodnonemška zvezna vlada še ta teden naročila svojim veleposlanikom v Washingtonu, Moskvi in Londonu, naj podpišejo pogodbo proti širjenju jedrskega o-rožja. vlado. V njej je šestnajst ministrov, zastopnik vseh najvaianeuših političnih skupin, k.i so prisotne v parlamentu, z izjemo desničarskega ((nacionalnega bloka« Ray-momda Eddeja. Tako se je zaključila huda politična kriza, ki je trajala že sedem mesecev. Nova vlada, ki jo je bejrutski radio označil kot «vlado narodne enotnosti, se bo prvič sestala jutri zjutraj pod predsedstvom predsednika republike Helouja. Prvič po desetih letih je v vladi zastopana tudi naoional • liberalna stranka Camilla Chamouna. iiiiiiMiiiiiiiiimitiiiiiimiimiimmiiiiiiHiiiiiNiiiiitiiiiiiiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii POROČILO NATTE NA SEJI CK KPI Urednikom «Manifesta»: ukinitev revije ali pa izpis iz partije «Ne zahtevamo, naj se odpovedo svojim idejam in nesoglasju, toda razprava naj se vodi v okviru partije, ne izven njo RIM, 25. — Centralni komite KPI ukazuje trojici svojih članov, kii so pred pol lete začeli izdajati revijo ((Manifeste«, ki je bila zelo kritična do stališč KPI, naj se svoja dejavnost! odpovedo, sicer pa jih bodo zbrisali iz vrst članov partije. V tem smislu je nastopil na včerajšnji seji CK KPI član političnega urada partije Alessandro Natta, k' je že na oktobrskem plenumu CK KPI načel to vprašanje Natta je trem članom CK KPI, Rossani Rossandi. Luigiju Pintor-ju in posl Natoliju postavil jasno alternativo: ali sprejmejo sklepe oktobrskega plenuma CK KPI, na katerem so se zavzemali za splošno razpravo med partijskim članstvom o tem vprašanju, do česar je tudi prišlo, ali pa bo CK KPI seznama članov KPI Kot je znano je na oktabrlutcim plenumu CK KPI izgledalo, da bo primer trojice o-koli ((Manifesta« rešen na miren način. Berlinguer in drugi vodilni člani KPI so namreč vztrajali, da se mora to vprašanje rešiti s pomočjo demokratične razprave v okviru partijskih organov, v katerih naj bi sodelovali tudi trije člani okoli ((Manifesta«. Po včerajšnjem poročilu Natte ................................m,....................... LETALONOSILKA «H0RNET» NA POTI NA HAVAJE Dve letali odpeljali v Houston prvih 45 kg Luninega materiala Conrpd, Bean in Gordon se v karanteni na letalonosilki dobro počutijo HOUSTON, 25. — Predsednik Nixon se je po telefonu razgovar-jal s tremi kozmonavti, ki so se dai na letalomo&iiM «Homet» ter Izrazil zadovoljstvo vseh Američanov za izreden uspeh, ki so ga dosegli s poletom na Luno in nazaj. Predsednik jim je tudi sporočil, da so bili vsi trije povišani v čin kapitana. Oonirad, Bean in Gordon so se. daj v karantena, kamor so jih spravili takoj po prihodu na ladjo. Z njimi je hudi zdravnik, ki je sporočil, da so v Izredno dobrem zdravstvenem stanju. Trije kozmonavti bodo ostali strogo izolirani od zunanjega sveta 21 dni. Ravnatelj Luninega polete v Houstonu Kraft je Izjavil, da so trije kozmonavti Izredno zadovoljivo o-pravill svojo nalogo od dneva iz. strelibve do prihoda na letalonosilko. V petek bo «Hornet» prispela na otoke Havaji, od koder bodo tri kozmonavte, kapsulo ln razen material ■ odpeljali z letald v Houston. Danes so z letalonosilke odposlali v Houston dva zaboja, ki vsebujeta 45 kg vzorcev Luninega kamenja in nekaj filmov. Zaradi varnosti so dragoceni material natovorili na dve letali, ki potujeta po dveh različnih poteh. Eno letalo se bo ustavilo na otočju Samoa, drugo na Pago Pago, preden bosta odleteli neposredno v Houston. Iz Houstona poročajo, da bodo «Apollo 13» izstrelili 12. marca 1970 ob 20.10 po italijanskem času. Na krovu bodo kozmonavti Jim Lovell, Fred Haise in Thomas Mattingly. Prva dva se bosta spustila z lunarnim modulom na Luno, kjer bosta prebila 35 ur, ali 4 ure več kot Conrad in Bean. Kozmonavta bosta po napovedanem programu pristala na Luni v bližini kraterja Fra Mau-ro. Medtem ko bosta dva kozmonavta opravila svoje naloge na Luni bo Thomas Mattingly krožil z matično ladjo okrog Lune v višini 16 km, s čimer bodo prihranili mno go goriva. Matična ladja «Apolla 12» je krožila nad Luno v višini 111 kilometrov. Kongres slovenskih zgodovinarjev (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — V Ljubljani je danes dirugi dan posvetovanje o problemu zgodovinopisja novejše slovenske zgodovine in o nalogah Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki je to posvetovanje tudi pripravil. Razpravljali so predvsem o problemih to nalogah arhivov, ki se nanašajo na najnovejšo dobo slovenske zgodovine. Uvodne znanstvene referate na to temo so imeli dr. Sergej Vilfan, Jože žontar ln dr. Tone Ferenc. Slovesnega začetka dela posvetovanja so se med drugim udeležili Sergej Kraigher, Franc Popit, Janez Vipotnik, France Hočevar, Miha Marinko, Bo. ris Zihrl, Miha Košak. Vida Tomšič in vsi najpomembnejši slovenski zgodovinarji. V razpravi se je v tej ali oni obliki največkrat pojavila misel, da je natančen tn celovit pregled virov še zlasti pomemben zato, ker so bili Slovenci narod brez lastne državnosti. Zgodovinarji so se še zlasti zavzeli, da bi miikrafilmiralt vse gradivo ne4e v Sloveniji, marveč tudii zunaj slovenskih meja, tako da bi bilo dostopno v nekakšnem znanstvenem oentru. kakršen je n.pr. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Posvetovanje, ki so ga priredil! ob 25. obletnici ustanovitve znanstvenega inštituta pri nekdanjem predsedstvu SNOS — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ln ob 10. obletnic! inštitute za zgodovino delavskega gibanja ni imelo slavnostnega, marveč delovni značaj, kar še boli povečuie pomen tega sre-Sanja slovenskih zgodovinartev. D. K. Razprava o «paketu» v tridentinskem in tirolskem svetu TRIDENT, 25. — Bodisi deželni svet Tridentinske Gornjega Poa-dizja kot tirolska deželna skupščina ste danes razpravljala o »paketu« s predloga italijanske vlad« za rešitev južnotirolskega vprašanja. V obeh svetih je bila razprava dokaj živahna in mnenja deljena. Razprava v deželnem svetu Tri-detinske Gornjega Poadižja se bo zaključila jutri. Danes ste zavzeli dokončno stališče o »paketu« samo KD in SVP Demokrščanski predstavnik je v celoti podprl predloge italijanske vlade, medtem ko je svetovalec Južnotirolske ljudske stranke samo prebral resolucijo, ki so jo predvčerajšnjem odobrili na strankinem kongresu. Tirolska zvezna skupščina pa je samo z glasovi večinske Ljudske stranke odobrila resolucijo, ki ((priznava sklepe kongresa SVP« in ki trdi, da bo ((izvajanje sedanjega poskusa rešitve lahko odprlo novo fazo za obstoj in razvoj južnotirol-ske etnične skupnosti« Avstrijski zunanji minister Wal-dheim je danes na vladni seji poročal o položaju na Južnem Tirolskem po sklepu kongresa VSP, da odobri «paket». O Istem problemu je kancler Klaus poročal predsedniku republike Jonasu. BRUSELJ, 25. — Ministri za delo šestih držav članic EGS so danes sklenili sklicati evropsko konferenco o zaposlovanju, ki bo v Bruslju od 16. do 22. marca 1970. Na konferenci, ki se je bodo udeležili vsi evropski delavski sindikati in vse strokovne organizacije, bodo proučili problem Izdelave skupne evropske poltlke za azpo slovanje. pa bi Izhajalo, da se trojica noče odpovedati svoji dejavnosti, ki jo je večina članstva, po poročilu pokrajinskih tajnikov KPI, ki so se te dni zbrali v Rimu, opredelila za «frakcionistično» »Naj bo Jasno«, je dejal Natta, «da ne zahtevamo od tovarišev, naj zameglijo ali omilijo svoje kritike ah naj se odpovedo vzrokom svojega političnega nesoglasja z vodstvom partije. Rekli smo pač, da se bomo proti tem idejam borili, da pa se razprava in polemika morata razvijati v okviru partije, v njenih statutarnih organih. Prosili smo jih, naj bodo enaki drugim partijskim članom, ki nimajo privilegija, da lahko Izdajajo lastno revijo, toda, odgovorni za izdajanje te revije so na to prošnjo odgovorili ne, in to medtem ko se je v partiji razvila iskTena razprava o tem vprašanju, kakor tudi o vprašanjih političnega in socialnega spopada v državi» V zaključku svojega poročila, ki je v bistvu povzetek razprave, ki je ves mesec trajala v partijskih osnovnih organizacijah, je Natta obsodil frakoionizem kot tuj poia.v v revolucionarni partiji, ker pri-vede nutoo do stru.ian.la in rušente partijske discipline, kakor budi sistema demokratičnega centralizma. KPI pa se mora zavzemati, 'e delal, za to. da bo čim bi’že kon. cerrtu »okuoinskeza izobražen "e«, demokrarične organizacije, ki se zavzema za socialistično revohmiio in v interesu delavskega razreda in ItalVanske demokraciie Natta se |e v svolem oorrvMIu dali časa syn. ceval na dejstvo, da CK KPI ni hotel podvzet1 admtntstraMvnib u-krepov proti t.ro’icl, k1 1e pričela izdajati disidentsko revijo, da pa 'e razvila na.1š>ršo tn demokrat'.;, no razpravo v svoji lastni obnovi Tud' raznrava ki se 'e vodila, ni Wla disrinllnskeza z.načaia t°rn_ več )e odražala v prvi vrsti poti. Učna stališča do nekaterih trditev revije V tem smislu pa ie Natta oprede'11 za negativno stališče brolice, ki vztraja prt izda-laniu lastne revMe odklanja pa demokratično razpravo v statutarnih organih. Italijanska javnost pričakuje da bo do črtanja trojice iz KPI prišlo večletno že med tem zasedanjem CK KPI Alternativo ki um Jo je postavil Natta (odpovedati se reviji, ne pa Metam ali odit.) iz KPI) so čla-n* trobce verjetno že odvrgla že med razpravo v 5 ko mislit ck KPT ki se ie nred tem sestala Iz poročila tiskovne agencije ANSA izhaja da ie po Nattt spre. govoril pred CK KPI eden izmed treh urednikov revije Natoli, vendar pa njegov govor zaenkrat še n) znan. Zahodnonemška nota izročena poljski vladi Nota vsebuje predlog o odprtju dvostranskih pogajanj za rešitev še odprtih problemov VARŠAVA 25. — Zahodnonem-ški poslanik Heinrich Boetz. ki vodi trgovinsko odposlanstvo ZRN v Vršavi, je izročil danes poljskemu namestniku zunanjega ministra Wl-n'ewriczu noto bonske vlade s predlogom - ki ga je kancler Brandt že pred časom napovedal — o odprtju dvostranskih pogajanj za rešitev še odprtih vprašanj, ki obstajajo med obema državama. Besedilo note ni znano: po neto arinih vesteh naj bi nota vsebovala samo ponudbo o pogajanjih, ne da bi navajala problemov, o katerih naj bi se pogajali Eden od teh problemov -pa bo vsekakor za-hodinoncmško priznanje poljske meje na Odri ln Nisi. ZAKONSKI OSNUTEK POSLANCEV FORTUNE IN BflSLINIJfl Zaključena v poslanski zbornici splošna debata o zakonski razvezi Debata se je začela v maju letos ter je zahtevala 30 sej - Referendum zadnji up demokristjanov RIM, 25. — Danes se je zaključila v poslanski zbornici splošna debeta o predlogu poslancev Fortune (PSI) in Baslinija (PLI) za uvedbo v Italiji zakonite razveze alkana. Debata se je začela že 29. maja letos in od tedaj je zbornica zasedala že 30 - krait. Na sejah so govorih 104 poslanci, povečini ti siti, ki nasprotujejo zakonskemu predlogu o razvezi zakona, se pravi demokristjani in misovci. Na današnjem jutranjem zasedanju so govorili demokristjan Fos-ohd, socialni proletarec Carrara-Sutour ter socialdemokratka (PSD) Maria Vlttoria Mezza in misovec Tripodi. Na popoldanskem zasedanju pa so govorili: Malagodi (PLI), Nilde Jottd (KPI), Fortuna (PSI) ter An dreotti (KD). Jutri zjutraj bo demokristjan Scalfaro pojasnil poslancem demo-kristjansko zahtevo, naj zbormca ne začne obravnavati posameznih členov zakonskega predloga Fortuna - Basiimi. Takoj nato pa bosta spregovorila poročevalca za večino in za manjšino. Predvidevajo, da bo nastopil tudi predsednik ministrskega sveta Rumor. V tem trenutku Se ni mogoče napovedati z gotovostjo, kaj se bo zgodilo. Demokristjani so trdno' odločeni, da preprečijo na vsak način, da bi priilo v Italiji do uzakonitve načela razveze. Zelo malo pa je verjetno, da bi se oprijeli skrajnega orožja parlamentarne obstrukcije, se pravi posega po vseh formalnih sredstvih, loi jim jih nudi zbornični pravilnik, da bi tako zavlekli v nedogled odobritev tega zakona. Ce se ne bo zgodilo nekaj popolnoma nepredvidenega, je uspeh zakonskega predloga socialista Fortune in liberalca Baslinija zagotovljen v zbornici. Nekoliko težje bo v senatu, kjer pa v bistvu obstaja vseeno večtoa, ki je naklonjena predlogu. Zdi se, da so demokristjani opustili v tem trenutku misel na možno obstrukcijo ter se v vse večji meri ubadajo z vabljivo pobudo uvedlbe v italijanskem parlamentarnem sistemu načela referenduma, ki naj bi nudil demokristjanom možnost, da z glasovanjem volivcev preglasujejo večinske sklepe poslanske zbornice. V teh okvirih se danes bije bitka med političnimi silami, ki so za ohranitev starega statusa na področju zakona (demokristjani in misovci) ter nasprotnimi silami (socialisti, PSU, KPI, PSIUP in liberalci), ki zagovarjajo teze, ki u-poštevajo globoke socialne spremembe. Liberalec Malagodi je ostro obsodil demoknistjanSki načrt za referendlum ter je pripomnil, da bd ta praktično razvrednotil sklepe suverene zbornice na pobudo nekaj več kot enega odstotka volivcev. Komunisti pa pripominjajo, da je treba upoštevati dejstvo, da današnja družina sloni predvsem PROGRAM PARTIZANSKEGA SREČANJA BORCEV V AJDOVŠČINI Ob 25-letnicl ustanovitve prekomorske brigade NOVJ prirejamo PARTIZANSKO SREČANJI v Ajdovščini, dne 29. novembra 1969 Program srečanja: — od 8. do 10. ure prihod borcev v Ajdovščino, prevzem knjige, prevzem kupona za kosilo in druge informacije (v prostorih avtomoto društva, Tovarniška 1, Ajdovščina). — ob 11. uri slavnostno zborovanje v kulturnem domu, Tovarniška 15 v Ajdovščini; slavnostni govor; v izvedbi kul turnega programa sodelujejo pevski zbor «Srečko Koso vel» iz Ajdovščine, mestna godba na pihala iz Ajdovščine, recitatorja iz Nove Gorice in Kopra. Po zborovanju bomo priredili tovariško srečanje v vojašnici JLA »Srečko Kosovel« v Ajdovščini oh Idrijski cesti. Udeleženci partizanskega srečanja si bodo lahko ogledali razstavo v kinodvorani pod naslovom »Četrta prekomorska brigada v NOVJ*. Pripravljalni odbor za izvedbo proslave prosi vse nekdanje borce 4. prekomorske brigade, ki zaradi pomanjkanja našlo vov niso prejeli osebna vabila — naj se srečanja svoje bri gade udeležijo na podlagi te objave. PRIPRAVLJALNI ODBOR PRI OBC. ODBORU ZZB NOV AJDOVŠČINA MiNIIIIIIIIIIIMIIIIimillUlllllilllllMIIHIIIIIIIUlimilHillllllOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMMIIItllllllllllllll V KARAIBIH SO ZAMENJALI GORIVO ZA RUM Zaradi zastrupitve je umrlo 13 oseb Sodčke z «rumom/ je naplavilo morje na otok St. Vincente KINGSTOWN (St. Vincent), 23 — Na majhen karibski otok je morje naplavilo nekaj sodčkov. Prebivalci bližnje vasi Sandy Bay so se takoj razveselili in razširili vest, da jim je morje naplavilo rum. Začeli so ga piti, prepričani, da je to rum najmočnejše vrste «Jack Iron». Zvečer so billi vsi pijani — redkim abstinentom se to rt zdelo čudno. Čuditi pa so se začeli, ko je nekaj oseb pomrlo. Takoj sv poklicali zdravnike iz Kingtovvna in ti so ugotovili, da v sodčkih m bilo ruma, ampak letalsko gorivo, ki ga je zaradi brodoloma odvrgla v morje ladja «Ruth 116». Doslej je zaradi zastrupitve u-mrlo 13 ljudi, med njimi pot o-trok, 41 oseb pa leži v bolnišnic.1 v težkem zdravstvenem stanju. II-den od preživelih je izjavil, da je tekočina imela okus po rumu in si sploh ne bi mogel misliti, d.: je to gorivo. Poplave v Sao Paolu SAO PAOLO, 25. - Po štirih dneh nenehnih neviht so danes lah-ito nudili v Sao Paolu pomoč ljudem, ki so ostali zaradi dežja brez strehe. Zaradi poplav so se rušile hiše, mesto pa je bilo paralizira no. Od 4000 oseb, ki so brez stre he. jih je komaj 2.300 dobilo za časno bivališče. Devet oseb_ je u mrlo, denarna škoda pa znaša pri bližno 600 milijonov lir. Minimalne temperature v Italiji in v Evropi RIM, 25. — Ministrstvo za obram-50 in letalstvo je objavilo minimalne temperature za italijanska in tuja mesta. Za Italijo so temperature naslednje: Bočen 2, Verona 2. Trst 10, Benetke 6, Milan 1. Turin —1, Genova 9, Bologna 4, Firence 11, Piša 13, Ancona 13, Perugia 8, Pescara 14, Aquila 6, Rim (sever) 11, Rim (Fiumicino) 15, Campobasso 8, Bari 14, Napoll 13, Potenza 10, S. Maria di Leuca 17, Catanzaro 14, Reggio Calabria 14, Messina 17, Palermo 18, Catania 13, Alghero 13, Cagliari 14. V tujih glavnih mestih so bile minimalne temperature naslednje: Oslo —12, Stockholm —9, Moskva 6, Berlin 0, Varšava 6, London —1, Bonn —1, Bruselj 2, Pariz 2, Ženeva 3, Dunaj 5, Beograd 7. Atene 19, Madrid 6, Lizbona 6, Alžir 14, Kairo (ni vesti), Jeruzalem (ni vesti), Istanbul 15. '/'-Mm sili MHl Medtem ko se mi zavijamo v plašče, se dekle v bikiniju smehlja na soncu. To ni nič čudnega, sliko so posneli v Avstraliji, kjer se bliža poletje na čustveni povezavi članov družine. Država se ne sme vmešavati v te odnose, temvač mora skrbeti samo zate, da se spoštujejo določene obveznosti poedincev do otrok. Podobne misli so Izrazili vsi poslanci, ki se zavzemajo za zakonski osnutek. Nekam grozeč pa jo bal govor demokristjana Andreottija, ki je namignil na možnost, da se bodo spet postavile pregrade v italijanskem političnem življenju med laičnimi političnimi silami in KD. Gre morda za grožnjo, da bi demokristjani sprožali namerno nov val antiklerikalizma v državi? O vsem tem bomo lahko dokončno sklepati šele v prihodnjih dneh, ko bo postalo očitno po kakšni poti bo šla poslanska zbornica. Helikopter na sliki je prinesel strelivo na postojanko Bu Prang v Vietnamu, v okolici te postojanke so ameriška letala samo v novembru odvrgla 15.000 ton bomb Delavec zabodel 14-Ietno ljubimko MESSINA, 25. — Štirinajstletna Canmelina Aspa, ki jo je pred dvema dnevoma zabodel njen 32-letni ljubimec, je v težkem zdravstvenem stanju. Dekle Je prestalo že dva kirurška posega, ki sta trajala šest ur tn med katerima so ji odrezali levo ledvico in eno rebro. 32-letni Giacomo Soiacalcme je spoznal dekle med njenim begom od doma. Kmalu nato je prosil starše za dekletovo roko in jih prepričal, naj mu dekle sledi v Nico-sto, kjer bi počakala na dokumente, ne da bi povedal, da je že poročen in ima štiri obroke. Ko je dekle za to izvedelo, je ljubimca zapustilo, ta pa jo je v napadu jeze na domu njenih staršev dvakrat zabodel z nožem. MILAN, 25. — Ko so na loteriji za Palermo izvlekli številko 11, je neznani milanski igralec (ali več igralcev) dobil 400 milijonov. Zdi se, da je pred časom isti igralec dobil 900 milijonov, ko so po dolgem času izvlekli za Palermo šte- vilko 67. •irpyoio z ideali revolucije in ie odločeno, da se žrtvuje za svojo svobodo B. B. Novi film Katharine Hepburn SYDNEY, 25. — Katharine Hepburn in Sir Robert Helpmann sta se odločila, da bosta snemala film o življenju novinarke Daisy niiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiKiiiHiuiiiiiiimiiii smrt. če se bo jutri ves led Antarktike stopil in bomo začeli toniti, čigava ušesa boste polnili s svojim «razrednim sovražnikom*? In da sploh ne omenjam dneva, ko bodo preživeli dvonožci začeli begati o-krog in umirati na radioaktivni Zemlji. Čas je, da se končno zavemo, da pripadamo predvsem človeštvu, človek pa se je ločil od drugih živali z mislijo in besedo. Ze po svoji naravi morajo biti ljudje svobodni, če jim mašijo usta, se vračajo k živalim. Svoboda izražanja — poštena, popolna svoboda izražanja — je naj- do nesreče na ljubljanskem letališču v Brniku. Potniško letalo JAT je pred pristankom podrsalo po vrhovih smrek, nakar so ga piloti usmerili proti Zagrebu, kjer je letalo tudi pristalo. Komisija ki so jo poslali, da bi na kraju samem proučila okoliščine te nezgode letala «caravelle» na ljubljanskem letališču. je danes objavila uradno sporočilo. To sporočilo ugotavlja, da sc vse naprave na letališču delovale v redu, prav talko je po pred. piših delovala tudi kontrola poleta. Pilot letala pa se ni držal določil o najmanjši višini ki velja za ljubljansko letališče, člani komisije so pregledali vse naprave tn zaslišali posadko. Sedaj pa bodo še raziskali, zakaj je pilot «caravelle» letel na višini 15 namesto najmanj sto m. n. K. nujnejša potreba vsake zdrave družbe in tudi naše. Tisti, ki v naši deželi ne želi svobode izražanja, je ravnodušen do domovine in misli le na lastne interese. Kdor ne želi svobode izražanja v svoji domovini, je ne želi ozdraviti njenih bolezni, ampak jih želi zapreti v notranjost, kjer se bodo ognojile. * * * Zveza sovjetskih pisateljev je na pismo Solženicina odgovorila v posebnem sporočilu, v katerem ga vabi, naj »zapusti domovino in odide v kapitalistični raj». Trditve v pismu pa opredeljuje Zveza pisateljev (ki vsebine pisma — seveda — ni objavila) za »lažne od začetka do kanca«. Glede trditve piša telja, da se nd mogel udeležiti zasedanja odbora Zveze pa trdi sporočilo, da to ni res, ker je »prejel brzojavko« (seveda ni pri tem o-menjena okoliščina, da je bila brzojavka poslana neposredno pred začetkom seje in da je bil pisatelj v svojem domu v Rjazanju, štiri ure od Moskve). Končno pa vsebuje sporočilo TASS, ki zagotavlja, da bo' članek o tem vprašanju objavljen v »Lite-ratumi gazjeti«, vabilo pisatelju, naj odide «tja, kjer se njegova dela vsakokrat sprejemajo z velikim zadovoljstvom: nihče ga ne zadržuje«. TISKOVNA KONFERENCA VELJKA RULAJIČA «Bitka na Ne ret vi» Pri Barij« nesreča vojaškega letala BARI, 25 — Štiri milje od vojaškega letališča Gioia del Colle, v bližini Barija, je danes treščilo na tla vojaško letalo Lovsko letalo »F 84 F« je upravljal 24-letni podporočnik Ciro Monti iiz Pozzuolija. ki je z drugim ie-tatom te vrele odšel na letalsko vajo. Med pristankom pa ,c letalo nenadoma padlo na tla in se raztreščilo. Pri nesreči je pilot umrl, tor mu zaradi nizkega leta ni u-spelo, da bi se rešil s padalom. Vojaške oblasti sedaj ugotavljajo vzroke nesreče. PREDVČERAJŠNJEM BIVANJU V TRSTU Časnikarji na obisku treh dežel v Furlaniji Ogledali so si tovarno Zanussi v Pordenonu, znano knjižnico v San Danielu in moderno tiskarno «Messaggera Veneta» v Vidmu Gripa v Sloveniji LJUBLJANA, 25 - V Sloveniji se nevarno širi gripa. V virusnem laboratoriju v Ljubljani menijo, da gre skoraj gotovo za griipoenl virus Influence tipa A. Dokončno ga bodo Identificirali v nekaj dneh ter povedali, če Je to Isti virus, k! je lant jeseni in letos spomladi razsajal po Evropi pod imenom «honlkonigŠka gripa«. Ambulante po vrsti poročajo, da je naval bolnikov močno narasel. Po večini so sedanja gripozna obolenja lažje oblike in Hh ljudje prebolijo v nekaj dneh. Gripa je zajela zlasti ljubljansko kotillno, pa tudi druga ob močja Slovenije. V Ljubljani so od sobote zvečer do ponedeljka zju traj zaznamovali nad 200 primerov gripe. Pred nekaj dnevi bd skoraj prišlo Časnikarji Slovenije, Koroške in naše dežele na ogledu naše ti-skarne in uredništva v Ul. Montecchi 6 Slovenski ^ in koroški časnikarji, ki se udeležujejo tretjega srečanja časnikarjev sosednih dežel, so si včeraj ogledali tovarno Zanussi v Pordenonu. Po kosilu v restavraciji »Villa Ottoboni*, med katerim so spregovorili nekaj priložnostnih besed tovarniški funkcionar dr. Tonelli, podpredsednik zveze furlanskih časnikarjev Luigi Riem, Milan Pogačnik za Slovence in Jo-sef Weithaler za Korošce, so časnikarji odšli v San Daniele, kjer jih je župan Filipuzzi sprejel v palači, kjer je znana knjižnica Guar-neriana. Časnikarji iz Slovenije in Koroške so si ogledali cerkev sv. Antona z znamenitimi freskami, kasneje pa so bili gostje industrij-ca Giovannija Vignude, ki jih je povabil v svojo klet na pokušnjo raznih vrst pršuta: Med večerjo v karakterističnem lokalu so si predsednik združenja novinarjev Slovenije Milan Pogačnik, predsednik zveze furlanskih novinarjev Gervasutti in novinar Zardi, ki je srečanju prisostvoval v svojstvu pokrajinskega odbornika, izmenjali zdravice, na kar so vsi odpotovali v Videm, kjer so si po pozdravnem govoru odgovornega urednika dnevnika »Messaggero Veneto* Vittori-na Melonija ogledali sodobno tiskarno videmskega časnika. Pozno ponoči go se novinarji iz Slovenije in Koroške, katerim se je v Vidmu pridružil predsednik časnikarskega združenja dežele Furlanlje-Juiijske krajine Danilo Soli, vrnili v Trst. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona li globe). Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decem. bra. Ni torej moč računati na mož-nost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ Bates. Angleška novinarka je ff. živela veliko let med prebivaj severne Avstralije in je med ul1’ mi pogumno delovala. V Phnom Penhu so podelili nagrade PHNOM PENH, 25. — Na gem mednarodnem filmskem stivalu v Phnom Penhu je prvo nagrado «zlato apsaro* boški film ((Zaton*. Film je reI ral princ Sihanuk, v filmu r sta igrala princ in njegova žtjf' ((Srebrno apsaro* so podelili C* škoslovaški, posebno nagrado r Sovjetski zvezi. ; Za 35 milimetrske kratkometro* ne filme je prvo nagrado do^ Južni Vietnam, Egipt je dobil dr* go nagrado, Bolgarija pa tret]0 Za 16 milimetrske kratkometrt? ne filme je prvo nagrado dobM Japonska, drugo Jugoslavija tretjo Kuba. Nova znamka za 25 lir RIM, 25. — 7. decembra &01 v počastitev ((enajstega dnem znamke» izdali novo znamko 25 lir. Znamka bo podolgovat ’ na njej bo naslikana poštna K čija iz leta 1903, ki je preta** pošto iz Sondria. Država bo dala 18.000.000 takih znamk. John Lennon vrnil viteško odlikovanje LONDON, 25 - John Le0^ ki sodeluje pri ansamblu 11‘J Beatles» je danes vrnil ang’eS„ vladi viteško odlikovanje "N-E » (eMerit of the British E pire«), rib bi protestiral, ker I Velika Britanija sodelovala P vojni v Nigeriji in ker P°dV ZDA v vojni v Vietnamu. Na Češkoslovaškem zastoj v sinhronizaciji film0 PRAGA, 25. - Filmski Jan Klimet zatrjuje v članku. je nedavno izšel v »Bude Bru^i i nočejo sinhronizirati sovjets^. da češkoslovaški filmski filmov. Sicer tega ne povedo . ravnost, vendar pa trdijo, da rmjo časa za to. Sinhroniziran ^ že veliko zahodnih filmov, kar tiče vzhodnih filmov, pa ie ™ ložaj težaven. Nagrade bmskega filmskega festivala PRAGA, 25. - Na desetem /% skem festivalu za kimam®1 ^ v Brnu je Italija dobila zl ti medaljo. Nagrado sta dobua svoj film (dl carabiniere» ro D’Adamo in Gigliola B°r9 ^ Srebrno medaljo sta za fitm ne \Vorte« (Brez besed) “ ,j zahodna Nemca Mari Kende Helmuth Ahner. Angleško - sovjetska za filmsko sodelovanje ^ LONDON, 25. - Zdi bodo v kratkem izvršili P°Q' med Anglijo in Sovjetsko o angleško sovjetskem skem sodelovanju. .m Italija in Francija sta sO0i vanje že podpisali, v t pa bodo zaključili pogoj0,1"' decembru. V Moskvi nemiri pred francoskim poslaništvom MOSKVA, 25. — Dvorišč« ^ r coskega poslaništva v tf bilo danes prizorišče manJ;š«g^1# mira Sovjetski vojak, ki Jjjel pred vhodom, se ni takoj t1® da je sovjetska ženska st0|P « f dvorišče, ko im je to 0PaZIV£)Sl9!’:' hotel preprečiti vstop v PjTt 'P p* P Ženski žrtvi neprevidnega prečkanja S pridržano prognozo so sprejeli včeraj zvečer na nevrokirurškem oddelku 74-letno gospodinjo Mario Soravito vd. Barbubi iz Ulice Ma-donizza 9. Prečkala je Ulico Com-bi, ko jo je podrl na tla 27-letni Giorgio Biasol iz Drevoreda San-zio 13/3 s svojo lambreto. Žensko so z avtom RK takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bila ranjena po nogi in da je bila v zmedenem stanju. Včeraj zjutraj so na ortopedskem oddelku sprejeli 65-letno Margheri-to Cruciati por. Mazzara iz Ulice Rossetti 47. Ponesrečila se je pri prečkanju Ulice Canova, ko se je vanjo zaletel 15-letni Giorgio Pipan iz Ulice Bonomea 156. Ženska se je pri padcu ranila po nogah. Prisotni, ki so ji takoj priskočili na pomoč, so telefonirali Rdečemu križu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno 8 do 10 dni. štvo. Neki francoski dil ženski prišel na pomoč in J° ljal v stavbo. pol1' Ženska je hotela prositi tično zavetišče, ki ga Pa mogla dobiti. Zvečer j® francoski poslanik Roger ^ poslal sovjetskemu zunanj10*” ^ nistrstvu protestno pismo. v ^ pravi, da se sicer strinja Njf da tuja poslaništva lahko ^ politično zavetišče le v primerih, vendar pa bi že ^ imajo sovjetski državljani prost vstop v poslaništvo. Prometna nesreča je zahtevala tri PARMA, 26, — Danes petih se je v bližini P*1®1« t«f' dila prometna nesreča, jala tri žrtve. Tovornjak 10$ verone, je nenadoma zavi*H?v ^ stran ceste in se čelno za-d , J „ ve, ki je vozil na cesti j/ ga je upravljal 41-letni Ma . ^ vil ‘“V Vf _______IH________| za^L pf1' vernjak iz Piacenze, ki h10 4? bajal nasproti. Oba voznika n'kov sopotnik, ki je bi) n ^ Pj* niaku z evidenčno tabli«0 . 1P cenze, so bili na mestu n,r„jaiK * tovor™!«, v radi trčenja se je Piacenze prečno zvrnil na i- :acenze prečno zvrnu »«• po ^ zapri pot. Vanj je kmain v ^ sreči zadel drug tovornj®|’ orf« voznik se je težko rahli $ J' n ju prvih dveh tovorni«*0 t genovski tovornjak zaletel v ^ r avto in ranil Prevozniika^.^, zgrmel po stranskem Sp^ Zdi se, da Je vzrok ne®1^ nec, ki je nenadoma zaj61 Leverona. BOSTON, 25. — Ko sta ,sT v/o i , za. — rvu r ni nevihti letos v od*« krili Boston z debelo sne«n ^ ) je tema zakrila mesto, pekvarila celotna elektrik* ža. Kino dvorane so zapr^h jfF lokale tudi, ker televfeU8, vala, n1 ljudem ostalo ,0 ko1, da se spravijo v Te dni se osebje v pOjTj4K cah pritožuje, da ima vel1* « t™* Z anketo so ugotovili V’0IW pojava. ^morski dnevnik Lepo pripravljen in uspel kulturni večer v Ricman jih Med bogatim programom so bila podeljena tudi Gallusova odličja ■ Na večeru je sodelovala tudi svetoivanska narečna pesnica Mijotova Delitev Gallusovih odličij ricmanjskim prosvctarjem *UŠ( soboto zvečer je prosvetno dilo° *Slavec» iz Ricmanj prire-jf fcZares lep kulturni večer. Bila tofa Prva tovrstna prireditev v le-*nn'1 sezonk V vaški prosvetni dvo-je zbralo kar lepo število ^ domačega društva in vašča tiojj’ ** .so z zanimanjem sledili 0 Pripravljenemu programu. p/?tornemu občinstvu se je naj-\ Predstavila odbornica društva C~*rc/ca Dragica Hrvatič, ki je v društvenega odbora pozdra-^ navzoče domačine in goste, hc .no pa svetoivansko narečno Oj n,co Marijo Mijotovo, ki se je ’iihVa^a v°bdu ricmanjskih prosvet-1^. delavcev, naj bi tudi k njim !osla recitirat svoje poezije, ki prefjrea« pevski zbor, ki ga že V1®0 ponovno vodi doma-pj.: 'lado Švara, je za ta večer ^iit ^ zelo obsežen in deloma tJ1, deloma pa zahtevnejši spo-1C, ?u°j koncert je zbor začel z Cce«o «Zdravljico». Sledilo je p »eč znanih slovenskih umetnih Ud'ni1' ki pa so že ponarodele, kot %^Tner i so liste stazice», 6 Adrijansko* in podobne. V Icft1 delu svojega programa je j^njski zbor izvajal prav tako W°ne Pesmi in skladbe, v zad-ti*1* de li»Tj delu pa so bile na vrsti par- ___ • 1 • !?»- -l___ ~q_ 0 Ricmanjsko občinstvo je pesmi• ki i'h ie zbor za' S^.z znano skladbo «Pesem o 0ra; tzvajanja svojih pevcev nato pa?° 2 odobravanjem, vendar Ji, .tizanske pesmi, kot po navali Zeie največje odobravanje, ta-bit; ,a Ploskanju pogosto ni hotelo gg onec. Pfov je bil program zelo do- bro pripravljen in bogat, ni bil samemu sebi namen, ker je bila na ta večer tudi svečana podelitev Gallusovih odličij zaslužnim ricmanjskim prosvetnim delavcem, preavsem pevcem. Gallusova odličja je nagrajencem izročil tajnik Slovenske prosvetne zveze Edvin Švab, ki je pred tem imel tudi kratek priložnostni nagovor, v kate rem je med drugim obrazložil pomen in namen teh odlikovanj, ki naj zaslužnim prosvetnim delavcem služijo v zahvalo in zadoščenje, mlajšim pa naj bodo v spodbudo za še večjo zavzetost in vnemo pri delu. da se naš narodni obtoj na tej naši zemlji zagotovi nam in našim. potomcem. Zlata odličja, ki nosijo ime po velikem slovenskem glasbeniku Gal Jusu, so dobili Mirko Berdon, Emil Komar, Mario Just, Zdenko in Vlado Hrvatič, Oskar Švara, Josip in Just žuljan, Milan Slavnik, Zdravko in Milan Kuret, Josip Depont, Boris Žafran in še Milan Komar ter Bazilij Hrvatič. Zlata odličja se dodelijo pevcem, ki že dvajset let pojo v zboru. Srebrni Gallusovi odličji sta dobila le dva ricmanjska pevca in sicer Emil Kuret ter Silvij Pavlič, bronasta pa Sergij Vatovec, Hilarij Cej in Erminij Kuret. Pevovodja ricmanjskega pevskega zbora in ricmanjski rojak Vla- dimir Švara pa tokrat ni dobil nobenega odlikovanja, ker je bil pred meseci, letos spomladi, odlikovan z Gallusovo plaketo, torej s še višjim priznanjem, na svečanosti v Kulturnem domu. Gostovanje pesnice Marije Mijo-tove v Ricmanjih na sobotnem večeru smo že omenili, vendar se k. njemu vračamo, da bi o njem še kaj dodali. Ricmanjci so pesnico sprejeli z navdušenjem, še večje in bolj navdušeno ploskanje pa je pesnica doživela ob koncu svojih recitacij. Marija Mijotova je pozornemu občinstvu recitirala več svojih znanih pesmi iz zbirke «Sou-ze jn smeh« in nato dodala še «Jo-žefov gud» in «Ricmenje su kri-ve», ki še nista bili tiskani niti nikjer objavljeni. Na koncu je pesnica morala na splošno zahtevo dodati še pesem, kako so nekoč Sve-toivančani potovali na romanje v Strunjan v Istri.. Kakor vidimo, je bil program lepo pripravljen. Ricmanjski prosvetni delavci so začeli zimsko sezono lepo. Upati je, da bo tej prireditvi sledila druga, tretja itd. Občinstvo, kot smo videli, si kulturnih prireditev želi, naloga društva pa je, da želji ugodi. M. M. Profesorji in doktorji Primorci na ljubljanski univerzi W'' Rektorat in pravna fakulteta ljubljanske univerze, nekod deželni dvorec NiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJE, KI POSTAJA PEREČE TUDI ZA ZAHOD Uživanje mamil ni več omejem samo na ozke kroge narkomanov Razvada se je razpasla posebno med mladino - O tem ne govore le v ZDA, temveč tudi po vsej zahodni Evropi in zadnje čase tudi v Jugoslaviji Pred nedavnim se je razširil po svetu preplah, ko so strokovnjaki ugotovili, da je sladilo, ki ga dia betiki uporabljajo namesto sladkorja, zdravju škodljivo. Koj za- Marija Mijotova recitira svoje pesmi pozornemu občinstvu '"""Mihi,,,,.............. vedno boljše medsebojno spoznavanje Nabrežinska godba na izletu v Brdih smemo nastopati le kot gosti, pač pa tudi kot gostitelji» Wio društvo »Nabrežina« si SjkJot k boljšemu razumevanju Etf vpojnega zbliževanja. Že dru-Jkifal N jeseni je odbor orga-% . l2tet godbenikov in prijate-Sšh, Uš'tva. Zelo agilni tajnik vlira.a Milan Pernarčič je tudi dokazal svoj izreden čut %n rn°sti za taka potovanja. V vu udeleženci priporočajo, 'wP^'hodnji pomladi nadaljuje rni pobudami. Mnenja ve-** ftSsedarajiih izletnikov je, naj jjbgJLvtednjič združi koristno z »SmJ01' . Taka srečanja naj po-% ■ stiki s sorodnimi društvi. nastopata samo kot ^.temveč tudi kot gostitelji. £vJJ. Nabrežina ne premore ka-% Je dvorane za dostojen spre-morebitni skupni koncert in povabljenega godbe-l bjfef. Pevskega društva, je pa 5 SoM okolici nekaj prostorov, fiSTlern> 23 **>. Obenem naj a*iih gostovanjih poveže god-SrfofePštvo z mladi.m pevskim Tako eni kot drugi po-%i>j novih moči ter so po-' primerna spodbuda za j?1 hi ‘u' Torej zaželeno in korist-% bil< • šp fhštv d*!o, sodelovanje med obe-Cr°™a, ki naj dokaže vsaj ^°r*šču slogo med vaščani. Ne] j; v goriška Brda je v lepi 3bjJi' 16. t. m., odlično uspel. JlS dobre kapljice se je ■ poalastek s prisilnimi ,vmi- katera pa niso premiji J* krepkih Kraševcev. Prija-ltfa ;;?‘ave pa so bili razočarani I? S' kjer sta Soča in podna polja ? šg ?'2je ležele hiše. Ob cesti Vlsoke krošnje 5—6-me trških Nti^lj^osile sledove naplavin raz- Vipa-in po- voda. v Dobrovo, . * jjoorovo, ^hiit^^ogradništva, (Nki111 Prijetno preš No •n Enzo Vi-aro. Režija Enri-co Fni-geri-o, se6nfL|r.|, zo DehO, Zborovodja Gaetano " Pri blagajni gledališča (tel. se nadaljuje prodaja vstopnic za * jišča, ker so sedeži že razprodal«- POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 20.30 je na Pr0® mu prva predstava Strindberg drame «Mrtvaški plesa v lzv_.„, skupine LUla Brignone, Gianni o tucoio in Achillo Millo. Prevod r oskrbel Luciano Codignola, osKroei c/uci-an« uuuibiivi«- re Sandro Šegul, sceno in kostum* Enrico Colombotto Rosso. Predstave drame ((Mrtvaški P1 k1 se bodo nadaljevale samo ,n|. delje, so izven abonmaja z obiMJ mi popusti za abonente na sez Teatra Stabile. aji Vstopnice so v prodaji v r*9* Protti (tel. 36-372 in 38-547). Nazionale 16.00 «L’investigatore lowe». James Garner, Gayle nicut. e Fenice 15.00 (dnfanzia, vocazlon« prime esperienze di Giacomo _ sanova». Maria Grazia BucCj,r' Leonard VVhltng, Llorie) SUU“V Tina Aumont, Raoul GrasSlM. frld Brambell. Technlcolor. Pr™ vedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «M-inuto per min to senza respiro». Carol VVbite, ^ Burke. Prepovedano mladim P-18. letom. Eden 16.00 «La caduta degll d*l»- Dirk Bogarde, l. Thullln. PreP° dano mladini pod 18 letom Excelsior 15.30 «L'uomo Per(J8 , Sidney Poitier, Joanna Shimk“ Al Freeman jr., Michael T° Technlcolor - Panavision nfl Ritz 15.30 «1 due invlncibilb). J0 - Wayne, Rock Hudson, Tony ( la-r. Technlcolor Fox Cinemascov Filodrammatlco 16 30 «Tepepa». mas MMlian. Colorscope. f5. Alabarda 16.30 «Nel labirmto del 9 so». O. De Sanct.is, M. P. ,5^1 Colorscope. Prepovedano mla° pod 18. letom. Aurora 16.30 «Una sull'altra». ■)' j. Sorel, Marisa Mell, Elsa Mah' ja, II. Technlcolor Prepovedano " d ni pod 18 letom. ,, Cristallo 16,30 «Sfida negll ari95 ' James Cain. Technlcolor. ,r, Capitol 16.30 «Come, auando, P . chč». Philippe Lero.v. Technlc<> J Prepovedano mladin- pod 18. Impero 16,30 «Un uomo P*1-Teehnii-calor. .h Vittorlo Veneto 16.15 «GU «cCfl|, vanno a morire In Peru«. color. Prepovedano mladini V°° letom. .jr Ideale 16.00 «W®tabanga 7. caricas. Ala-n Sco-tt in Dtio-na ^ rys. (j. Abbazia 16.00 «Non a-nd-iamo a ,r vorare«. Stan La-uret in 0 Agal* leto’’1' ivy»- H-ardy. Komični film. Astra 16.30 «La ga-ng dei diam Technr'color lant*1*- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POB0& ^ Dne 25. novembra 1969 se J* » Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Pa 8 oseb. UMRLI SO: 63-letna Blisa-betta Njj*‘ gia po-r. Zold-an, 80-letna Caf'** j. Ghersutta por. Lla, 77-letna 18|. chetta Scomparin por. Zaratln- . letna Giuseppi-na Negod-e vd. b cich, 61-letni Glova-n-nl Arbah. jU. letni Raffaele Kurassie-r, 74-letna ^ seppina Kovacich vd, Gustinčič*1’ letn' Alberto Ciani. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) g AlFAngelo d’Oro, Trg Gold®1111^ Cipola, UL Belpoggio 4. Marchio. ^ Ginnastca 44. Mianl. Drevored ramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKABN (od 19.30 do (.30) Man Dr. Gmelner, Ul. Giulia l4 c* zoni. Trg Sonnino 4. 1NAM A' gl dro, Trg Oberdan 2. D AmbroSi. Zoruttl 19/c, TRŽAŠKA KNJIGARN* TRST Ulica sv Frančiška Tel 61-792 Novo: AGYEYA. Vsak Ima svoje®8 20 tujca DZS 1.750 Darovi in prispevki V' Namesto cvetja na grob gena Lippe-rta daruje skupi*13 ", ji Ijev vn gospa Marija Grgič L,etj za Dijaško matico. Namesto uj n-a g,rob pok. Marije Verša “Lnj Boris Puntar 5000 lir za sp°*^ padl-i-m partizanom na Proseku_ ^ častite v spomina pok. Marije C*« t ruje Marija Brezavšček 2000 Glasbeno matico. • * * j Za žrtve potresa v Banja188 p darovali: Na kulturnem večeru ,| svetnega društva Slavec v Ricn jjo 32.260 fr, Ivan in Pavla Vidma* Kiir. Josipina Kosovel 2000 H'r- Višje nadizomištvo za promet je razpisalo natečaj za enega ali več lepakov ob pril tki kampanje za varnost n altalijamskih cestah. Natečaja se lahko udeleže umetniki Iz vse Italije ,ki bodo konkurirali za nagradi po 2 ln 1 milijon ter tri nagrade po pol milijona. Rok za predložitev osnutkov je 31. januar 1970, vse ostale informacije pa nudi odsek za promet pri tržaški prefekturi. REPEIITABOR Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svoj nagrajeni kraškl menu. • Tel. 22-71-13 Naznanjamo žalostno vest, d* je za vedno zapustila naša dr Pina Negode ^ Pogreb pokojnice bo danes-t. m. ob 15.15 iz mrtvašnic6 bolnišnice. r’ do^ Prisrčna hvala zdravniku dr-telancu za požrtvovalno ^*° letno zdravniško pomoč. Žalujoči bratje, svakinj6’ n in drugo sorodstvo I.T.F. — Via Zonta 3 # TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V PRIZIVU ZNIŽANA kazen mlademu tatu Obtoženca so zaradi mrtvouda prinesli v sodno dvorano na nosilnici to S-?0 Cairmeli fe Ul. Maidonna ; obsodbi 1» .p®18 Je Kljub svojim 20. letam din prekaljen tatič. Tudi t'^8® ni, saj je kradel na drobna “f®*-0 kaa' mu je prišlo pod * Sl , ttenairja d:z torbic deklet fiih * ^ 'dvoranah ali iz bencin-k>j,|,1,™Pa'!k, dio obilaiSdl v javnih c>>. i . v Bankovljah, pa do bila , h in alkoholnih pijač, iy J > slaščic, gramofonov, zlatnine isV^oje tatinske podvige je bil pred sodiščem in nato i tudi štirikrat obsojen: skupiti u moral presedeti nekaj čez T ta in plačati 160.000 lir globe. je imel tudi srečo. Na % to*1 sodišču so mu vse prejš-«lii4Cei’e zd'ruždili in enotno raz-d™1 o njegovem prizivu, žara 1!« za. nenamerni umor. Fant se je namreč aprila letos zaradi prevelike hitrosti zaletel s fiatom 600 v 774etnega Gluseppa Krasotica, ki je tedaj po prehodu za pešce v Ul. Pascali prečkal cesto. Priletni možakar je podlegel hudim poškodbam, Casadeia pa je sodišče julija letos spoznalo za krivega dejanja in ga je obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora ter odredilo, da mu za dobq dveh let odvzamejo vozniško dovoljenje. S prizivom, ki so ga obravnavali včeraj pred senatom (predsednik Severino, tožilec Mayer, zapisnikar Mosca, obramba — odv. Antonmi In Peitiracco), pa je Casadei dosegel, da so mu prvotno kazen občutno znižali lin sicer pogojno za dobo petih let brez vpisa v kazenski 'list na 8 mesecev zapora, medtem ko bo ostal brez vozniškega dovoljenja le leto dni. Pred istim sodiščem so razpravljali o prizivu 55-totnega Eugenia Cairleta iz S. Canriana ob Soči, katerega so z rešilnim avtom pripeljali iz kliničnega centra v Piši in ga v sodno dvorano prinesli na nosilnici. Mož namreč zaradi mrtvo, uda ne more hoditi in ker je postal gluhonem, _ so se morali po- Ul,iniiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiriiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiniiiiiiiltiiniiiii'iitiiiiii ^edišče pokrajinske turistične ustanove wnke kot vmesno pristajališče "a letalski progi Milan-Beograd r"žha Al;talin namerava namreč na tej svoji novi progi • su kot vmesno pristajališče Benetke, kar je v nasprot-* interesi deželnih turističnih in gospodarskih operaterjev tzvi J™ odhor pokrajinske usta-*®PT) je na svojem zaseda-fa^JTavljail lin zavzel kritično r AV* ,da namere letalske drui--1 'la v zvezi z vzpostavitvijo H-.** zveze Milan - Beograd. I/ f'3r-'l,S®>n,r EPT pravi v svojem V-,^. da j s čutili za svojo dol/,. * ^ to se o tem izreče, ker si je f'3t “htporiailn® vloge, ki jo ima Uj.7 sur.Btjfinih in trgovskih cd ' Va,* Vzhodno Evropo itn z Jugo-kar je bilo že večkrat sv;1-ItJt .^Ugotovljeno in potrjeno, pa b Praksi preizkušeno. družbe AHtalia namreč -laiwva da bodo za vmesno pri-progi Milan - Beograd **), 5 Benetke in r,e Trst (Ro;i-Je geograf siko mnogo bolj •*B1» *CJ1 Iri v\rte'fZ izmeničnimi polet' letal s 6 in DC 9, ki trajajo J Dovš,:?ra,da vsega eno uro ter P Ut#ob 18. uri iz Beograda ‘S*U-stamkom ob 19. uri v Ljub ,\l ,14 potovanja je 33.000 hr, 5 Ve* kot 15.000 lir vključno strni nove družbe Avio pro-Prflfl (v^s k, "Laks prav sotavo ne spod-t bi preskok Trsta *- vmesnega prlistajališča izgubo prestiža jultj-' Ko iei,:aUišča pa tudi izgubo za V .^uzbo Alitalia. tu U® smislu je izvršni odlbor Ai jjpa3tio izglasoval dokumenti-v8' d« Pjucijo, v kateri se zavze-, bi letalska čU'užba Aliitaha 111 načrtu za okrepitev In ?vbjih letatekih zvez upoš-0<1 prihodnje pomladi te nujnost ustnove p-i Uilar. . Beoigrad z vmesnim v Trstu (Ronkah) In v AJo 7 Sklenil je poslati rasci-4 jo trgovinski zbornici, \, °SVQJi in naslovi na deželne K Obvestilo Kmečke zveze prejemnikom diužinskih doklad Kmečka zveza obvešča vse kmete in neposredne obdelovalce, ki prejemajo za otroke družinske doklade, da morajo, v primeru, ko dobi oče ali mati kakšno penzljo 1 in pri njej doklado za iste otroke, to prijaviti do 30. novembra. Prijavnice bomo članom izpolnjevali v prostorih Kmečke zveze, Ul. Gerp-pa 9 v uradnih urah. Tajni 'tvo Kmečke zveze služiti totaačdce. Oarlet je bil verjetno več v zaporu kot doma, saj je bi! znan po svojih prevarah ta podpisovanju menic z lažnim imenom. In zaradi isrtdh obtožb (nabavil si je uro in radijski aparat, ki ga je pod ceno prodal, oboje seveda z menicami, ki jih je podpisal z imenom Mario Trevisa,n) ga je pretor že leta 1965. obsodil. Razsodbo so razve-lijiaviiE, ker pretor v Čedadu ni bil pristojen za sajenje teh dejanj, a junija letos so mu ponovno sodili v Vidmu, kjer so ga obsodili na 10 mesecev zapora in 25.000 lir globe. Carlet, ki je kazen presedel v Parmi, im ker je zbolel v Piši, je bil včeraj ves nebogljen prisoten v upanju, da mu bodo ugodili želji, ki jo je izrekel v memorialu, katerega je naslovil na predsednika. Todia kazein videmskega sodišča je bila tako nizka, da mu jo včeraj niso mogli še bolj znižati. Predsednik Severino, tožilec Ma-yer, zapisnikar Mosca, obramba od. vetndlk Borgna. Februarja letos so v Trstu zasačili za volanom avta 19-letnega narednika 151. peša-dijskega polka Saissari s sedežem v Trstu, Sebastjana Mamdrkja iz Palagontie pri Oaitamid. Vse bi se končalo brez nevšečnosti, če bi imel naredniit civilno šofersko dovoljenje. Imel pa je le vojaškega, ki mu ne do voljuje šofuranje civilnih vozil, zaradi česar ga je pretor maja letos obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski ldst, na 2 meseca pripora in na 20.000 lir denarne kazni. Mandira je vložil priziv, a medtem je imel narednik še sitnosti z vojaškim sodiščem v Padovi, ki ga je junija obsodilo zaradi tatvine, poneverbe listine za vstop v vojaško bolnišnico in tudi ker je odrekel pokorščino in brez dovolj e. nija zapustil edinico, na 1 leto zapora brez vpisa v kazenski list in na odvzem čina. Včeraj pa rola v Trstu ni imel sreče, ker so mu priziv zavrnili, mu potrdili prvotno obsodbo In ga obsoditi na plačilo povečanih sodniih stroškov. Predsednik Rossi, tožilec Bremo, obramba odv. Padovani. V S0R0T0 POPOLDNE ZAČETEK V polnem teku so priprave za letošnji Andrejev sejem Na programu so poleg zabavišč in sejma še vinska razstava, ogled kmetijskih strojev in filatelistična razstava - Prometni predpisi in nekatere omejitve ■ Poštna uprava javlja, da bodo vsi poštni uradi v tržaški pokrajini uradovali od 8.15 do 14. ure razen v Miljah in na Opčinah, kjer bodo uradi izključno za telegrafsko ir) .poštno glužtoo^dpjti cfa^jlJk^ure. PO VESTEH 12 GENOVE ------ . . - y| 11 1, iiO^ . v. Prispevek dežele za bolnišnice na Goriškem Deželni odlbor je pred nekaj dnevi odobril načrt za porazdelitev prispevkov za gradnjo in modernizacijo bolnišnic in zdravstvenih u-stanov (5 odst.) na posojila za do-do 20 let). Dober del teh prispevkov (v 20 letih skupno 2,124.000.000 lir) bo deležna goriška pokrajina, in sicer za glavno pokrajinsko bolnišnico v Gorici, za bolnišnico v Krminu in za bolnišnico «Fatebene-fratelili« v Gorici. Zaloga kave IB C se seli v Ligurijo? Vsakršna okrnitev tržaške zaloge bi močno prizadela pristanišče, velesejem in poslovne kroge v našem mestu Preteklo soboto so se na trgovinski zbornici v Genovi sestali hgu-rijski uvozniki in prekupčevalci s kavo in drugimi eksotičnimi poživili. Na dnevnem redu je bila razprava o pobudah, ki naj bi jih krajevni poslovni krogi sprejeli za to, da bodo zavrl! postopno upadanje mednarodne trgovine s Kavo skozi . genovsko luko. Ugotovili so namreč, da je ta trgovina v zadnjih letih močno popustila: leta 1969 je prispelo v Genovo 782.220 vreč kave (P° 60 kg>, v letu 1967 pa te še 376.422 vreč. Delež genovske luke na celotnem domačem uvozu tega poživila iz čezmorskih dežel se je tako zmanjšal s 60 od sto na 15,54 od sto. Se posebno vidno pa je bilo to nazadovanje v zadnjih mesecih, ko je postalo carinjenje kave neposredno z zaloge IBC v Trstu cenejše kakor v Genovi. Uvozniki in prekupčevalci iz Ligurije so tako prenesli težišče svojih poslov v Trst. Proti temu je nastopil konzorcij, ki upravlja genovsko luko, in sestavil odlbor, ki naj skrbi za ^OKREPITEV POSLOV PO AVTONOMNIH RAČUNIH V Kopru nova podružnica Uvozne in kreditne banke A Sodelovanje s tržaško Banco d’ Italia kratkim smo na tem mestu ten,1- 0 prizadevnosti poslovnih jn J® Podjetij v sosedni Slove-, yp0 J^rvatski, da bi poživili bla-jftji jj^njavo med obmejnimi pod-i e8a 5 ()sr>ovi tržaškega in gori-!' Se tsP°razuma. Ta prizadevanja v e dni strnila v otipljiv po-S^e° Prtje nove podružnice beo-^ii i?u°zne in kreditne banke v * ‘a denarni zavod je imel A j ®a .domačih tleh dve podruž-Alo 5 ,s*?er eno v Baru, ki pre-V I?*uie z južno Italijo, in dru-N^Pbotid, ki opravlja posle, vNlifn- ,z blagovno menjavo z ob-.H.ni kraii na Madžarskem. No- i. kr- " i? c?!?? Podružnica se bo posve-1 po avtonom-in Gorico, ter gk ra*];*'8^®0 prometu ?tate®'h za Trst i Kleti ®a voljo zlasti 30 domačim >Je®j s Koprskega, Sežanskega, ;fvdfi 75kega in iz Bujščine, ki se J-8! K„ ° s tem prometom. Podruž-,3, s°delovala s tržaško podruž- Hi'li0«nVpda Ranca d'Tti,,ia’ ki jc na strani pristojna za te ope- racije. Izvozna in kreditna banka v Kopru bo začela poslovati s tujino z nastopom novega leta. Gospodarski krogi v sosedni republiki se zdaj zavzemajo tudi za to, da bi v Kopru ponovno odprli gospodarsko zbornico oziroma vsaj periferični u-rad ljubljanske ustanove. /,a posledicami prometne nesreče Goriški trgovec podlegel poškodbam Na nevrokirurškem oddelku je včeraj popoldne umrl 73-letni trgovec Giorgio Lupi iz Gorice, Ulica Rabatta 15. Ponesrečil se je z motorjem na Miramarskem drevoredu v ponedeljek, ko mu je križal pot 18-letni vespist Valter Claus. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi ran 'n udarcev po glavi ter pretresa možganov pridržali prognozo. Njegovo stanje se je ponoči poslabšalo, včeraj pa je podlegel poškodbam. primemo obrambo genovskih interesov pri celotnem vprašanju. Določen pritisk so genovski krogi izvedli tudi na vodstvo tržaške zaloge Institute Brasileiro do Cafe, ki je — kakor se je Izvedelo na sobotnem sestanku na genovski trgovinski zbornioi — pristal na njihove zahteve in formalno zaprosil vodstvo pristanišča, da bi smelo postaviti v Genovi večjo zalogo kave v tranzitu za Zahodno Evropo in severnozahodne italijanske dežele O tem, da bo Genova ugodno rešila prošnjo, ni seveda nobenega dvorrvi, odprto pa je vprašanje. kako bo na ta sklep reagiral tržaški poslovni svet, sai bo s tem ukrepom bistveno ogrožen obstoj tržaške zaloge, ki je bil doslej — kakor je pred kratkim poudaril sam državni podtajnik za trgovinsko mornarico Mamnironi «žarišče za razpečevanje tega poživila na oelotno evropsko tržišče«. Poleg trgovinske zbornice in stanovskih organizacij, pa bo ukrep IBC resno prizadel tudi tržaški velesejem, saj js znano, da predstavlja prav kava enega izmed njegovih stebrov specializacije. Razgovor župana s predsednikom IACP Župan Spaccini je včeraj sprejel na razgovor predsednika zavoda IACP dr. Stasija, katerega je opozoril na zelo pereče vprašanje namestitve družin, ki jim bodo razlastili hiše zaradi razširitve pokopališča pri Sv. Ani. Dr. Stasi je potrdil, da je ustanova IACP na razpolago za rešitev vprašanja, nato pa se je sestal z odbornikom De Giodo, da se podrobno dogovorita o zadevi. Urad mestnih stražnikov v Gorici, ki mu je poverjen glavni del organizacije Andrejevega sejma, zlasti kar se tiče razporeditve zabavišč in prodajnih stojnic ter urejevanja prometa in urejevanja parkirišč, ima te dni polne roke dela. Komaj trije dnevi manjkajo do začetka sejma, ki bo v soboto, 29. t.m. Letos obeta biti v soboto in nedeljo še posebno živahno, saj sovpada začetek sejma z jugoslovanskim praznikom republike in zato bo prav gotovo še večje število jugoslovanskih obiskovalcev kot pa lansko leto. Po dosedanjih pripravah sodeč bodo letošnji sejem pripravili po običajnem pravilu in merilu ter ne bodo dodali k lanskemu programu kakšnih posebnih novosti. Vsekakor bodo pripravili razstavo domačih vin z običajno, vedno dobro obiskano pokuševalnico briških vin ter mednarodno filatelistično razstavo, ki je bila že lani zelo zanimiva in pa razstavo poljedelskih strojev. Glavnina letošnjega sejma bo v soboto, nedeljo in ponedeljek, zabavni del, ali takoimenovane komedije, pa se bo raztegnil do vključno v nedeljo 8. decembra. Do sedaj se je prijavilo 80 udeležencev z za bavišči in stojničar.jev z raznim blagom. Občinska uprava jih bo razporedila po že izdelanem načrtu: na trgu Battisti (20 zabavišč), v Ljudskem vrtu in v Ul. Petrarca (20 zabavišč); Ka korzu Verdi ob Ljudskem vrtu (10 zabavišč in stojni-čarjgv), v Ul. Boccaccio in na prostoru za pokritem trgom (8 stojnic in zabavišč), v Ul. Oberdan (5 stoj-r.icarjev s sladkarijami); na Travniku (17 stojničarjev in zabavišč) ter na gradbišču ob Ul. Roma (komedije in zabavišča). Kar se zabavišč tiče ne bodo manjkala vsa tipična zabavišča z avtomobilčki, motornimi dirkači, gli v steklenicah) po 500 Ur. Plačilo teh pristojbin je treba izvesti do 31. dec. 1969. Kdor se ne bo držal navedenih predpisov, bo kaznovan po zakonu. Pretekli četrtek zvečer je bila v dvoranici v Doberdobu, ki jo je PD «Jezero» dalo na razpolago, proslava 52-letnice oktobrske revolucije, ki jo je priredila krajevna sekcija KPI. Svečanost je otvoril domačin Jože Jarc, ki je pozdravil župana Andreja Jarca in občinstvo. Omenil je vpliv in vlogo Rdečega oktobra na vse svetovno delavsko gibanje ter jo navezal na narodnoosvobodilno borbo pri nas. Nato je govoril dr. Nereo Battel-lo, komunistični svetovalec goriške-ga občinskega sveta. V uvodu je dejal, da se tudi ob takih svečanostih ne moremo zadovoljiti s tem, da vzklikamo že znana gesla, ampak moramo kritično analizirati preteklost. Prikazal je vpliv revolucije na svetovno delavsko gibanje in nastanek komunističnih partij v Ev- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlllllllll STATISTIČNI PODATKI O NAŠEM KMETIJSTVU totoolnem uradu svoje obrtnice V letno žigosanje najkasneje do 28. februarja 1970. Obenem morajo vplačati po 200 lir in še 50 lir za kolek (ki ga dobijo kar na proto-kolnem uradu). Lastniki naslednjih obrtnic pa morajo dodati še potrdilo o plačilu pristojbine za obnovo zdravstvenega potrdila, kot sledi: a) sveže in prekajeno meso — pristojbina CCGG 10.000 Ur za obrate v mestu in po 6000 lir za obrate v predmestjih; b) laboratoriji za predelano, soljeno ali kakor koli pripravljeno vrsto mesnih izdelkov pristojbina CCGG po 5000 Ur. c) mlekarne (z odprtim mlekom Danes v Gorici stavka mestnih avtobusov Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo danes v zvezi z napovedano stavko prekinjen promet mestnih avtobusov za štiri ure. Avtobusi ne bodo vozili od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Med tem časom bodo vzdrževali promet z vojaškimi vozili PRETEKLI ČETRTEK ZVEČER V Doberdobu so proslavili oktobrsko revolucijo Slavnostnim govorom je sledilo petje partizanskih pesmi Na Goriškem imajo kmetovalci nad 3000 motornih kmetijskih strojev Več kot polovica teh je traktorjev - V goriški okolici je strojev veliko več kot v tržiški in je njihova poraba zaradi lega tudi precej manjša Število strojev se veča vzporedno z nižanjem kmečkega prebivalstva Na Goriškem je bilo v letu 1967 nad 3000 kmetijskih motornih strojev, med katerimi kar 1535 traktorjev. Njihova porazdelitev na teritoriju goriške pokrajine ni bila, in logično še danes ni, enakomer na, ker je bilo njihovo število < v zgornji polovici pokrajine skoro dvotretjinsko, medtem ko so zabele-. razstavo eksotičnih živali, fantastih I žili v Niškem okolišu, ki ima ob-nim vlakom, sputnikom, raznimi I delovalno površino kot gonška o- J - ^i.11 __1. ■ • • . , . Ir /\l i/IO 1 Med Opčinami in Prosekom S fiatom 850 v vojaški avto 31-letni nadzornik Luigi Margoni iz Ulice Grunt 6 je vozil s svojim fiatom 850 po cesti med Opčinami in Prosekom, ko je trčil v vojaški avto, ki ga je upravljal Nicola Sac-chi iz openske vojašnice. Margonija so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo stegnenico in verjetno tudi medenico. Če ne bo komplikacij, bo okreval v 60 dneh. ■ V četrtek, 27. novembra, se bo ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madomraina 19. nadaljevala razprava, ki jo je sprožil krožek za politično - socialne študije «Che Guevara« 6 temi «Trst in osvobodilna volna«. koliea, skoro polovico motornih kmetijskih strojev. To je znak, da je kmetijska posest v goriški okolici zelo razdrobljena, da imajo mali kmetje posestniki zelo veliko število raznih strojev, na drugi strani pa nas ti podatki opozarjajo na dejstvo« da se je v tržiški okolici ustvarila ve lika, kapitalistična koncentracija obdelovalnih površju« , ki bolj ppfc, trno izkorišča kmetijske stroje s katerimi razpolaga. Število kmetijskih motornih strojev se je v zadnjih dvajsetih 'letin' precej povečalo. K temu so pripo mogli razni razlogi, v prvi vrsti želja kmetovalcev, da bi si olajšali delo na svojem posestvu, v ( drugi vrsti pa dejst 'o, da je v zadnjem času precej ljudi zapustilo kmetijo in se preselilo v mesta, kjer so se zaposlili v industriji ali terciarnih dejavnostih. Pred nekaj dnevi smo objavili podatke o kmetijskem prebivalstvu na Goriškem in smo ugotovili, da se je v kratkem razdobju od leta 1961 do 1968 to prebivalstvo skrčilo za eno tretjino. Kmetovalci so pri nakupovanju kmetijskih strojev v glavnem izkoriščali zakon št. 949 iz leta 1952 in zakon št. 454 iz leta 1961, ki jim je nudil ugodne kreditne pogoje. Vsi niso bili deležni teh ugodnosti. Na drugi strani je tak ugoden nakup forsirala italijanska industrija kmetijskih strojev, ki je lahko na tak način plasirala svoje proizvode. Pri tem so se številni kmetje na žalost prepozno zavedli, da so kupili dragocene stroje, ki jih izkoriščajo le malokrat na leto. Bolje bi bilo, da bi si kupili stroje v družbi z drugimi sosedi, vendar je bilo le malo takih «zadružnih» primerov. Industrija pa je imela ves interes, da bi prodala čim več strojev. V razdobju od leta 1961 do 1967 se je število strojev na Goriškem podvojilo. Leta 1961 je bilo na Go lllllllllliiilMililllliiiillllliiiiilliill1llllllli„lliiiIilliniillllll,m|ln|||||U|||||||||||||||Nm||||||||im|||||||||||||| drugimi vrtiljaki in atrakcijami itd. Goriško županstvo je tudi že izdalo ustrezne prometne predpise, ki veljajo za dobo od opoldne v soboto 29. novembra pa do polnoči v nede ljo, 8. decembra, kot sledi: E Omejitev hitrosti velja zn Ul. Brass (od Trga Culiat do Ul. Semi-nario), za Ul. Giustiniani (od Ra-futa do Ul. Alviano), za Ul. Bombi (vključno predor pod Gradom) in v drevoredu Oriani; na teh odsekih je dovoljena hitrost do 20 km na uro. 2. Prepoved ustavljanja vozil: na Korzu Verdi na obeh straneh od Ul. Crispi do Ul. Seminario razen pred Ljudskim vrtom; v Ul. Mame-li na obeh straneh; v Ul. Boccaccio na obeh straneh; v Ul. Oberdan na obeh straneh; na Travniku v celoti; na Trgu 27. marca v celoti; v Ul. Roma od Travnika do Ul. Crispi na obeh straneh: v Ul. Cadorna na obeh straneh od Drevoreda XX. septembra do Ul. Petrarca; v Ul. Petrarca cela na obeh straneh; na Trgu Battisti ves srednji del in deloma ob straneh; v Drevoredu XX. septembra na obeh straneh od Ul. Cadorna do Ul. Brigata Pavia; Ul. S. Chiara v celoti na obeh straneh. 3. Prepoved prehoda: na Travniku v urah največjega prometa pešcev; v Ul. Oberdan, Ul. Boccaccio, Ul. Oberdan, Ul. Petrarca in na Trgu Battisti velja prav tako prepoved v času največjega prometa. 4. Začasna ukinitev prepovedi pre hoda v Ul. Morelli na odseku med ulicama Crispi in Oberdan. V zvezi s temi ukrepi bodo postavili ustrezne prometne znake. Letna obnova trgovskih obrtnic Na osnovi obstoječih predpisov je goriški župan Izdal odlok, ki določa, da morajo lastnik! trgovskih obrtnic predložiti v občinskem pro. IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Hude poškodbe duhovnika pri trčenju avtov na križišču Nesreča se je primerila sredi noči zaradi neupoštevanja prednosti Prejšnjo noč okrog I. ure sta v Gorici, na križišču ulic Vittorio Vemeto, Delila Bona in Baiamonti trčila dva avtomobila pri čemer sita bila oba šoferja ranjena, od tega eden bolj hudo. Ob tisti uri se j© peljal 32-letni Isidoro Vio, doma iz Caori© s svojim avtom fiat 1100 po Ul. Vittorio Veneto v smeri od državne meje proti središču mesta. Ko je dospel do omenjenega križišča je iz Ul. Della Bona v smeri proti Ul. Baiamonti privozil svoj fiat 1100 duhovnik 42-letml Luigi Pontel lz Gorice, Ul. Alviano 16. Ker ni dal prednosti vozilu na glavni oesti je prišlo do močnega trčenja med obema in oba vozača sta pri trčenju dobila telesne poškodbe. Odpeljali so ju v splošno bolnišnico, kjer so Via pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, rane na levem sencu in udairca v kriižu. Hujše poškodbe so ugotovili pri Pontedu, ki ima udarec v lobanjo, rano na lasišču, zlom leve rame in leve noge ter pretres možganov; pridržali so ga za 40 dni na zdravljenju. Karabinjerji iz Ul. Sauro, ki so napravili zapisnik, so ugotovili pre-cejšnjo škodo na obeh vozilih. V Vidmu so aretirali vlomilca iz Tržiča Policija iz Vidma je sporočila 'Policiji v Tržiču, da so v Vidmu prepoznali in aretirali roparja, ki je v noči od 31. oktobra na 1. november vdrl v urad pri bencinski črpalki AGtBP v Tržiču ter Iztrgal upravniku, 34-letmamu Antoniu Co-ou, lz torbice skoraj 30.000 lir. Gre za 21-letnega Remlgla Cormonsa iz Vidma. Ugotovili so tudi, da je imel še enega pajdaša, ki pa ga niso še zasledili. Za mjtm so izdali tl. ralndco. riškem 1730 raznih motornih strojev, predlanskim pa je njih število doseglo 3021, kar pomeni v odstotkih povečanje za 75 odstotkov. Število traktorjev se je povečalo od 812 na 1535, število motornih kosilnic od 132 na 364, število moto-kultivatorjev od 46 na 175. Pri drugih motornih strojih, ki se uporabljajo v kmetijstvu ni bilo povečanje veliko. Povečalo pa se je precej število razpoložljivih konjskih sil. in sicer od 30.272 na 63.057, kar pomeni, 108 odstotkov. Povečanje gre predvsem na račun traktorjev, kjer so predlanskim zabeležili 50 tisoč 863 konjskih sil v primerjavi s 24.108 konjskimi silami pred osmimi leti Poglejmo kakšne so številčne razlike med goriško in tržiško okolico. Obdelovalna površina v okolici Gorice meri 11,499 ha;''V tržiški1,‘tfA količi pa je 11.080 ha površine. Tu ni torej razlik. Ta pa je v razpoložljivosti raznih strojeW'i kajti v zgornji polovici pokrajine pride na vsak hektar 3,05 KS, v spodnji polovici pa le 2,02 KS. To pomeni, da okrog Tržiča bolje izkoriščajo razne stroje. Morda bo prišel prav'za primerjavo podatek o razpoložljivosti konjskih sil v naši deželi, kjer beležijo 2,55 KS na vsak hektar obdelovalne površine. Ti podatki kažejo, da imamo v dveh polovicah goriške pokrajine zelo različno število kmetijskih motornih strojev. V goriški okolici jih je bilo ob zaključku leta lfi«6 no 1925 ali 68,7 odst., v tržiški o-kolid pa 924, ali 31,3 odst. Še podatek o porabi goriva v le tu 1966. Znano je, da dobivajo kmetje gorivo potom urada UMA. Zaradi tega je moč točno zabeležiti vsak podatek. V označenem letu so v goriški okolici porabili 9445 stotov goriva, kar pomeni, da je prišlo 26,8 km na vsako konjsko silo in da je bil vsak stroj v teku leta uporabljen za 109,4 ure. V tržiški okolici pa so v istem razdobju porabili 9275 stotov goriva, na vsako razpoložljivo konjsko silo je prišlo 41,4 kg goriva, vsak stroj je delal 169 ur. Vsi ti podatki nam povedo, da je v naši pokrajini zelo veliko število kmetijskih strojev, ki se zelo malo uporabljajo. V drugih krajih nase dežele se številke gibljejo nekje v sredini med tistimi zgoraj omenjenimi za goriško in tržiško polovico pokrajine. Ti podatki nam tudi povedo, da je naše kmetijstvo nasičeno s stroji. Nad 3000 strojev za približno 4000 ljudi, ki se uradno ukvarjajo s kmetijstvom. To je zelo veliko število za takšno obliko kmetijskega gospodarstva kot je naše, kjer je posest zelo razdrobljena. Gospodarski razlogi narekujejo, da se kmetije združijo v razne skupine, zadruge ali konzorcije in da bolj smotrno uporabijo razne stroje, mnogi med katerimi so pravi luksuz za posameznega kmetovalca. To je temboi.i potrebno, ker bodo v prihodnjih letih kmetje potrebovali še več strojev, to v predvidevanju nadaljnjega krčenja števila aktivnega kmečkega prebivalstva. Negospodarsko pa bi bilo ime ti doma dragoceni motorni stroj, ki ea človek uporablja le malo dni v letu. di kamnoseki integracijo v višini 80 odst. izgubljenih ur. Od prvega decembra letos stopi v veljavo tudi skrajšani delovni urnik in sicer 42 ur in pol tedensko; od 1.12.1970 4i ur in pol tedensko; od 1.12.1972 pa po 40 ur tedensko. Soboto bodo upoštevali kot praznik. Kdor pa bo delal ob sobotah ima pravico do 30 odst. poviška za dnevno delo, za nočno delo pa prejme 50 odstotni povišek. Poleg teh izboljšav pa imajo kamnoseki pravico imeti sestanke in zborovanja s sindikalnimi predstavniki na delovnem mestu 8-krat letno, iz svoje srede pa lahko izvolijo v vsakem kamnolomu po enega predstavnika kot člana notranje komisije. V kratkem se bodo sestali predstavniki fjRidjlcatgv, iij industrialcev, z'namenom,'da na podlagi novega zakona določijo plačilno lestvico za vsako stroko posebej. Prav tako .bodre sindikatu pregledali kvalifikacije v vsakem kamnolomu. V prvih dneh prihodnjega meseca se bodo predstavniki omenjenega sindikata ponovno sestali s kraškimi kamno seki, da jih natančno seznanijo z novimi dosežki. ropi. Omenil je nastanek III. internacionale ter svetovno komunistično gibanje. Poudaril je, da je v zadnjem času prišlo do nastanka številnih socialističnih držav v različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih pogojih. Po 52 letih oktobrske revolucije ne gledamo na Sovjetsko zvezo več mistično, ampak kritično. Iz debat in razprav pa se lahko porodi še večja enotnost v svetovnem komunističnem taboru. Prikazal je borbo delavskega razreda v zadnjem času in zahteve naprednih sil do temeljitih ekonomskih reform. Nato se je razvila diskusija, kateri je sledila skromna zakuska. Domačini so zapeli tudi več partizanskih in revolucionarnih pesmi. J. Jarc JUTRI V ŠTANDRE2U Proslava 80-letnice prof. Andreja Budala Prosvetno društvo .O. Župančič« iz štandreža bo priredilo jutri, 27. t. m. ob 20.30 v svoji prosvetni dvorani v štandrežu proslavo, na kateri bodo proslavili 80-letnico svojega sovaščana prof. dr. Andreja Budala. Potem, ko so proslavili njegov tako pomemben življenjski jubilej že v Trstu In drugod, saj je naš rojak znan širom po naši matični domovini in še daleč preko njenih meja, je prav, da se ga spomnimo tudi v Standrežu, kjer je zagledal luč sveta in kjer si .je nabiral svojo prvo učenost, ki jo je potem tako visoko izpolnil, da jo je v obilni meri delil tudi drugim preko šole in svojih knjig, /ato računamo. da se bodo vaščani, pa tudi drugi znanci in prijatelji našega jubilanta, polnoštevilno udeležili te proslave. Izreden občni zbor Zelenega križa V nedeljo, 30. t .m. z začetkom ob 9. odnosno ob 10. uri bo v mali dvorani UGG v Gorici izredni občni zbor članov Zelenega križa. Na dnevnem redu Je poročilo dosedanjega komisarja, določitev nove članarine, izvolitev dveh članov upravnega odbora In treh preglednikov računov, ter slučajnosti. Udeleženci naj prinesejo s seboj člansko izkaznico. Vsak član ima pravico do enega glasu ter lahko s poverilnico zastopa po enega drugega manjkajočega člana Tečaji za umetnostno drsanje Jutri, v četrtek, 27. t. m ob 17 uri bodo na novem sedežu za hokej in umetnostno drsanje v telovadnici na otroškem igrišču v dolini Kor-na začeli s tečajem za umetnostno drsanje. Tečaj organizira UGG in ga bo vodil Vit tori no Sebenlcco. Lekcije in vaje bodo ob torkih, četrtkiih ln sobotah od 16.30 do 20. ure porazdeljeno po skupinah. Tečaj je namenjen za otroke in odrasle od 4 let navzgor. Vpisovanje pri UGG v Ul. Rismondo 2, kjer dobijo prizadeti vsa potrebna pojasnila. Pridobitve kamnosekov z novo delovno pogodbo Pokrajinsko vodstvo FILLEA (CG IL) je v soboto imelo na Poljanah sestanek z delavci kamnolomov in delavnic. Prisotnim je govoril sindikalist Edo Sfiligoj. Na kratko je obrazložil novo delovno pogodbo, ki so jo delodajalci podpisali za to kategorijo. Kamnoseki bodo s prvim decembrom t.l. dobili 13 odstotkov poviška na uro na podlagi milanskega področja. Na uro bo ta povišek znašal od 60 do 80 lir. V slučaju vremenskih neprilik dobijo tu- Izlet s Kmečko zvezo v kromberški grad Kmečka zveza v Gorici obvešča svoje člane, da priredi v ponedeljek, 1. decembra popoldanski izlet v kromberški grad. 'lam si bodo udeleženci ogledali razstavo kmetijskega orodja in kmetijskih učnih pripomočk ob stoletnici Prve slovenske kmetijske šole v Gorici. Odhod z lastnimi sredstvi s Katertni-jevega trga v Gorici ob 14. uri. Podrobnejše informacije na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1/1. Športni krožek za dirke športna komisija pri AK v Gorici je s pomočjo predsednika Maria Tirela ustanovila poseben športni krožek za avtomobilske dirka če. Za predsednika so izbrali odv. Luzzatto-Guerini. Krožek bo zastopal in ščitil koristi športnikov goriške pokrajine. Kdor se želi vpisati naj se obme do športnega urada pri AK, kjer bo dobil tudi podrobnejša pojasnila. V TRŽIČU Tečaj za bolničarje Pri splošni bolnišnici v Tržiču bodo organizirali tečaj za usposabljanje navadnih bolničarjev, ki se bo začel s I. januarjem. Pouk bo trajal 12 mesecev. Prvo leto bodo sprejeli 25 gojencev in sicer 15 žensk in 10 moških. Vpisovanje in pojasnila pri upravi bolnišnice v Tržiču. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se Je 24. in 25. novembra rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. ROJSTVA: Simone Calligaris, E-doardo Resen, Cristina Cemic, Gio-vanni Lamanda, Daniele Volpato, Claudio Bigolin, Andrea Bogar, Ele-’ na Braida, Fortunato Puddu, Paola Bressan, Mlchela Fazari in Mau-ro Drigo. SMRTI: 70-letna Bruna Tomma-sin por. Sanfilippo, gospodinja Ma-rin Visintin vd Cechet; kmet 83-letni Glovanni Bressan, postrežni-ca 58 letna Rosa Baracetti, upokojenka 68-letna Elena Knez, mesar 56-letru Ezio Gottard, gospodinja 81-letna Maria Martelossi. CORSO. 17.00: «Sam Whiskey», B. Reynolds m K Walter. Ameriški barvni film. VERDI. 16.00: «La cadiuta del Ter-zo Reich«. Dokumentarni film. MODEKNISSIMO. 17.00: «Maldon- ne», E. Martinem tn R. Hossain. Italijanski barvni film. V1TTOR1A. 17.00—21.30: «L’estate del leone«, E. Persson tn S. Ber-til Taube; švedski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «Stanlio e Ollio eroi del circo«, S. Laurel in O Hardy; ameriški čmobeld film. / rzte AZZURRO. 17.30: «Giro del mondo in 80 giomi«, David Niven, v barvah. EXCELSIOR. 17.00: «Bay bay Barbara«, barvni film PRINCIPE 17.30: «ln due sl ln tre no«, R St-eiger in C. Bloom, barvni film ,\ov(i Gorica SOČA (Nova Gorica); «Skrivnost bengalske džungle«, itaiijansko-španski barvni film - ob 18. in 20 uri DESKI,E: »Junaki Pavlove ulice«, ruski film - ob 19.30. RENČE: »Skrivnostna vojna Hari Friga«, ameriški barvni film — ob 19.30 SEMPAS: Prosto KANAL: Prosto SVOBODA (Šempeter): ((Norčavi dnevi Staniia in Olja«, ameriški film — ob 18 tn 20. PRVAC1NA: »MorTec na konju«, ameriški barvni film — ob 2o’ POTUJOČI KINO - SELA: ((Ka- ravana hrabrih« ameriški barvni film - ob 19 30 DEŽURNI LEKARNI CA >R (CA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ulica Car-ducci 38. tel. 22-68. TRŽIČ Danes je dežurna lekarna v Tržiču «Alla Salute« dr. Fabbris, Ulica Oosulich št. 117, tel. 72480. V OKVIRU RAZNIH NOGOMETNIH TEKMOVANJ Danes vrsta nastopov italijanskih moštev Pokal švedskega kralja Danes bodo na raznih' italijanskih Igriščih odigrali več mednarodnih tekem veljavnih za sejemski pokal, oz. za pokal državnih prvakov. Najvažnejša bo gotovo tekma v Firencah med Fiorenlino in Dinamom iz Kijeva. V prvi tekmi so Itatiani zmagali z 2:1 in če upoštevamo, da na tem turnirju goli, ki jih doseže ekipa na tujem, veljajo dvojno, ne bi smelo biti nobenega dvorna o tem, kdo bo napredoval. V drugačnem položaju pa se nahaja Milan, ki bo moral gostovati na Holandskem. V prvi tekmi je milanska enajsterica zmagala z minimalno razliko 1:0, zato se bodo morali tokrat «rdeče - čmi» krepko potruditi, če bodo hoteli tudi letos častno braniti osvojeni pokal. V tekmi za sejemski pokal se bosta na neapeljskem igrišču San Paolo pomerila Napoli in Stuttgart. Prva tekma se je zaključila brez gola in zato je izid te tekme prepuščen vsaki možnosti. V Turinu bosta stopili na igrišča v istem turnirju postavi Juvsnitusa in Herte iz Berlina. Turinčaoi so po zadnjih prvenstvenih neuspehih uvedli nekatere restriktivne ukrepe proti igralcem, s katerimi, upajo, bo moštvo spet zaigralo pozitivno. Izid prve tekme je bil 3:1 v korist Herte. Se tretja tekma za pokal sejem skdh mest: v Milanu se bosta pomerila Imiter in Hansa Rostock. Slednja je v prvi tekmi zmagala z 2:1 in bo danes skušala obdržati to prednost. Za Mitrapa Oup pa se bosta v Rimu pomerila Lazio in Honved, v Bresoid pa Brescia in jugoslovanska enajsterica Hajduk iz Splita. V Cagliariju bo domače moštvo sprejelo v goste vzhodne Nemce. Kart Zeiss Jena Je zmagal v pr. vi tekmi z 2:0. Tudi Roma bo odigrala danes tekmo veljavno za pokal pokalnih prvakov. Rimljani bodo gostovali t»ri Elnhovenu (Nizozemska). RIM, 25. — V današnji televizijski rubriki »Športna sreda« bodo danes prenašali dva registrirana izvlečka tekem Feijenoocd — Milan in Elnhoven — Roma. ODBOJKA PARMA, 25. — Evropska odbojkarska zveza je sporočila razpored srečanj veljavnih za pokal državnih prvakov. Italijanska šesterica Bumor Parma bo Imela v prvem kolu za nasprotnike švicarskega pr. vaka Star Volleyba.ll club iz Ženeve. Tekmi bosta 5. januarja v Parmi, ln 19. Istega meseca v Ženevi. V. Britanija izločila Jugoslavijo z izidom 4:1 LJUBLJANA, 25. — Jugoslavija se je danes v Ljubljani poslovila od nadaljnjega tekmovanja za pokal kralja Gustava v tenisu. Velika Britanija je namreč premagala Jugoslavijo s 4:1. Rezultati: Stdilwel‘l - Franulovič 6:3, 7:9, 6:1, Cox — Spear 6:3, 6:4; Batt.rick . Curtis — Franulovič -Spear 6:3, 7:9, 3:6. Slovensko planinsko društvo Trst organizira ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI s smučarskim tečaj’em, od 26. decembra 1969 do 6. januarja 1970, v preure jenem domu «Zrenjanin». Pojasnila in vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9/II, pri gdč. Norči, tel. 31-119. NOGOMET BUENOS AIRES, 25. — Po 39 dneh ječe so danes prišli spet na svobodo trije igralci Estudlantesa, ki so se v tekmi z Milanom nešportno vedli. S tem pa so zadostili le civilnemu sodišču, ker sc jih športni forumi obsodili na zelo stroge kazni. Vratar Poletti je bil dožlvljenjsko diskvalificiran. Brežanke so na odbojkarskem turnirju v Pulju dosegle v nedeljo e-nega doslej največjih njihovih uspehov; v močni konkurenci so o. svojile prvo mesto in si s tem priborile več nagrad. Na sliki (od leve): Tamara Foraus, Divna Slavec in Mira Klabjan z osvojenimi nagradami. — Nastop v Pulju sodi v okvir intenzivnih priprav, ki jih ima letos ekipa Brega v pričakovanju začetka prvenstva B lige. Zmaga nad Porečankami v Pulju je obenem dokaz, da so Brežanke že zdaj v zelo dobri formi. Ekipo iz dolinske občine tudi letos vodi in trenira Učo Jurkič, v šesterki sami pa nastopajo v glavnem vse lanske igralke ■iitiiiinitiiiiiiiiiiitinitiiiiiiiiiifiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiittiiiintiiiiiiitinii/iniiiiiiiiiiiiiliili/lliilllliiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiilllilitiilliiiilliltliiHliiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiitiiin NA PRVENSTVU MLADINCEV Brežani kljub tremi odpravili ekipo CRDA BREG 1:2 (9:15, 15:13, CRDA 8:15) CRDA: Orovatti (k). Cocevari, netil, Antonlcffve, Sarchettt, Pan-gos, Mulier, Po lili BREG: Lovriha F. (k), Lovriha V., Svetina F., Žerjal V., Žerjal Walteir, Ota, Pangerc. SODNIKA: Bonmi, SaJvfin. ZAPISNIKAR: Tramoillinl V okviru moškega mladinskega odbojkarskega prvenstva je Breg v svoji skupini premagal nevarno šestenko CRDA. Telim a ie bila ves čas lepa in napeta: mladi Brežani so dati vse od sebe in so zmagali povsem zasluženo. Slovenski igralci so bili na igrišču zelo gibčni in so lepo zaigrali predvsem v obrambi, ki je spretno nevtralizirala napad CRDA. Nekoliko pa je zatajil napad Brega, čeprav ga je V. Lovriha zalagal s številnimi uporalbn'ml žogami. Kronika je pestra. «Plavi» so se podali na igrišče s preceičnjo dozo treme, katere so se otresli takoj po prvih udarcih. Ti so pokazali, da nasprotniki niso nobena velesila. CRDA je ogrožala Brežane le pri stanju 9:9 a so se «p!avl» takoj zbrali ln začeli nizati točko za točko, do petna.jstice. Drugi set j-e bil najbolj borben. CRDA je bila stalno rahlo v vodstvu. Brežanom jo je uspelo uje fi in so vodili že s 13:10. Vendar pa so proti koncu Tržačani pritisnili in odločili set v svojo korist. V odločilnem nizu se je CRDA žilavo upirala samo v začetku. Dru. gače pa so Brežani vedno, čeprav nekoliko živčno, nadzorovali stanje Napeli so vse moči ln po nekaj menjavah pri stan’u 14:8 zadali ekipi CRDA odločilni udarec. Boris Pangerc V drugem kolu ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva so sinoči v Trstu dosegli naslednja izida: Sokol - Primorec 2:0 (15:4, 15:4) Bor - Polet 2:0 (15:1, 15:0) NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA «DAN REPUBLIKE Dekleta Brega so v Pulju s svojo igro presenetila Brežanke so v nedeljo nastopile v Pulju na turnirju, ki ga je organizirala Pu!a v počastitev «Dneva republike«. Breg je nastopil z naslednjo postavo: Slavec, Kofol, Rapcvtec, Turko, Barut, Klabjan, Hmeljak, Pavletič, iiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii V PRIJATELJSKI ODBOJKARSKI TEKMI V GORICI Vse igralke Bora zaslužijo pohvalo Nastopile so tudi mladinke AGI GORICA — BOR 3:1 (15:8, 6:15, 15:12, 15:7) BOR: Rogelja, Bezeljak, Barej, Pečar, Kalan, Artač, Svagelj in Hrovatin. V nedeljo Je ženska odbojkarska šesterka Bora odigrala prijateljsko srečanje v Gorici proti tamkajšnjemu AGI. Tekma sama Je pokazala nekaj lepih odbojkarskih po. tez ln to predvsem v prvih treh nizih. O domačinkah ni kaj povedati, saj je to še vedno ista odlična ekipa, ki Jo dobro poznamo iz prejšnjih prvenstev. V nedeljo se sicer niso predstavile v najboljši formi, kar ne moremo niti pričakovati, sni pričnejo prvenstve. rJ spopadi B lige komaj 15. februarja. Bržkone bo prav ta šesterka izredno težko premagljiva za vse nasprotnice. Tržačanke so zaigrale zadovoljivo in vse igralke zaslužijo pohvalo, še posebej moremo pohvalit! podajačici Rauberjevo in Hrovatinovo Medtem ko smo navajeni na zanesljivo in konstantno igro prve v obrambi ln še posebej pri zalaganju tolkačic s koristnimi žogami!, je prijetno presenetila Hrovatinova. V novem okolju «starej-ših» igralk se je odlično znašla In se je prav dobro uigrala. To pot se tolikačice res ne morejo pritoževati nad njenimi žogami,' ki so bile take, kot bi jih prinašala na »pladnju«. Poleg tega pa je dobro krila in često blokirala močne napade naTiorotnic. Kot smo, že omenili, je bila Igra zadovoljiva, razen v zadnjem setu, ko sta obe ekipi močno popustili in sta atekmova-!“.» v napakah zlasti pri servisih. Izven programa so odigrale en niz tudi mladinke. Ko so premagale začetno tremo in še večjo bo-ječnost pred Barblerljevo ln tovarišicami, so bile popolnoma enakovredne nasprotnicam. Domačinke so prišle do 15. točke prej na račun večje izkušenosti, kot dobre Igre. Leno plačilo za vložen trud mladih Tržačank pa je 12 osvojenih točk. G. F. Foraus. Ekipa Brega je na tem turnirju opravila gotovo enega svojih dosedanjih najlepših nastopov. Zaigrala je izredno borbeno in požrtvovalno, predvsem pa učinkovito v napadu. V prvi tekmi se je pomerila z režkirn Partizanom (to je bila druga ekipa tega društva: prva je nastopata istega dne v prvi jugoslovanski ligi), proti kateremu se v prvem nizu ni znašla. Nato pa je šesterka «plavih» zaigrala kot prerojena in je nasprotnice skoraj «zbrisala» z igrišča. Izid te tekme je bil namreč naslednji: BREG — PARTIZAN REKA 2:1 (8:15, 15:5, 15:1) S to zmago so se Brežanke uvrstile v finale, kjer so se pomerile s starim znancem naših ženskih šesteric, z odbojkarskim klubom Poreč. O tej tekmi lahko rečemo le to, da je bila izredno izenačena (glej izid!), napeta od prve do zadnje minute, s tehničnega stališča pa je bil to gotovo eden najboljših »izdelkov« šesterice izpod Socerba. Naše igralke so za odlično igro požele priznanje občinstva, pa tudi nasprotnika. Izid: BREG — OK POREČ 3:1 (15:13, 15:13, 13:15, 15:13) Končni vrtni red: 1. Breg 2. OK Poreč Pula Partizan Reka B in C. 3. 4. V BRAZILIJI Stadion poimenovan po nogometašu Peleju BRAZILIJA, 25. - Stadion glavnega mesta Brazilije bo nosil ime slavnega nogometaša Peleja in bo nosil naziv: stadion Edson Aram- tes do Nascimento. S tem so se hoteli voditelji mesta Brazilije oddolžiti temu nogometnemu fenomenu ob priliki njegovega tisočega gola. Stadion je moderen ln lahko sprejme 50 tisoč gledalcev. PRAGA, 25. — V prvi tekmi veljavni za Mitrapa Oup je Slavij® iz Prage premagala italijansko mo_ štvo Verona z 4:1. Prvi polčas se je zaključil z 2:1. NA POKRAJINSKEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU Lep uspeh naraščajnikov nabrežinskega Sokola V nedeljo začetek C lige s tekmo Julia-Sokol V soboto Je bil v Trstu pokrajinski turnir naraščajnikov, katerega so se udeležili vsi boljši tekmovalci, ki sodijo v to kategorijo. Seveda so bili prisotni tudi člani nabrežinskega Sokola, ki so takrat res presenetili. Vsi štirje so se odlično odrezali in se uvrstili med prvih šest tekmovalcev. Prvo mesto Je zasedel Just Fabjan, ki je taikorekoč že «veteran» v namiznem tenisu. Nastopa sicer samo leto dni, vendar je odigral že večje število turnirjev in se je mnogokrat odlično uvrstili. Tokrat se je moral za zmago boriti s Tržačanom Cespo (CGS), s katerim je v prvem kolu dvoboj sicer izgubil, v finalnem kolu pa je moral najprej premagati domala vse o-stale Nabrežiince, preden se je v borbi za končni uspeh ponovno sreča! s Cespo. Tokrat mu zmaiga ni ušla: nasprotno, do nje mu je bila pot še kar lahka. Tretje mesto je zasedel drugi Nabrežinec, Dobrila. Ta Igralec se le malo časa bavl z namiznim tenisom, a je kljub temu že dosegel nekaj zavidljivih uspehov, kot na primer na državnem turnirju v Veroni. ko sta s Fabjanom zasedla tretje mesto med dvojicami. četrto mesto je zasedel komaj 11-letni Nevo Radovič, peto pa prav tako Nabrežinec Valter Pertot. Njun uspeh je pomemben predvsem zato, ker bosta še dve leti oba nastopala med naraščajniki in ima torej nabrežinsko društvo zagotovljeno kvalitetno naraščajndško e-kipo tudi za prihodnjo sezono. Prav tako bosta oba nastopala še na mladinskih igrah, kjer sta že lani enakovredno šla v borbo za prvo mesto. Kakovost turnirja samega ni bila na najvišji ravni. Priča smo bili nekaterim zanimivim in borbenim tekmam, kvalitetno Igro pa je pokazalo le malo tekmovalcev. S!cer pa je velik uspeh že nastop večjega števila naraščajnikov, katerih pred nekaj leti v Trstu sko-ral ni bilo. Izidi: Finalno kolo: Radovič — Pertot 2:1 (16, —17, 17) Fabjan — Radovič 2:0 (3, 15) Fabjan — Dobrila 2:0 (15, 17) Fabjan — Cespa 2:0 (11, 15) Lestvica 1. Fabjan (Sokol) 2. Cespa (CGS) 3. Dobrila (Sokol) 4. Radovič (Sokol) 5. Pertot (Sokol) in Rennl (CGS). Prijeten družabni večer v SZ Mladost v Doberdobu Mladina se je večera udeležila v velikem številu V soboto zvečer so se zbrali v dvorani PD Jezero vsi športniki z goričkega Krasa. Le ti so v okviru SZ Mladost pripravili družabni večer ob priliki nagrajevanja najboljših tekmovalcev na 11. slovenskih športnih Igrah ter na memorialu M. Fi-leja. Fantje in dekleta so se vabilu odbora ŠZ Mladost odzvali polnoštevilno Prireditelji so takoj otvorild večer z nagrajevanjem tekmovalcev, nato pa se je program sprostil ob mizah obloženih s kraškim pršutom in žlahtno kraško kapljico. Za dobro razpoloženje so poskrbeli priložnostni harmonikarji, ritem pa je s svojim basom dajal Pepi Ferli-ško. Pravo veselje se je začelo, ko je predsednik ŠZ Mladost, Marjan Lavrenčič, otvoril «pouštertamc». Ob spremljavi slovenskih valčkov in polk je »pouštertanc« krožil po dvorani in sklepal priložnostne pa re, ki so pred radovednimi očmi vseh pričujočih morali plesati. Rajanje se je zavleklo pozno v noč, tako da je marsikateri športnik v nedeljo zamudil norometno tekmo ali kak drug športni dogodek. Omembe vredno je, da se je obujena stara navada »pouštertanca« lepo obnesla. Zlasti mladina je pokazala, da zna ceniti tudi fčare plesne običaje, vsaj toliko ali še v večji meri. kot so razni se','::Vl ameriški plesi. To potrjuje budi le-pa udeležba mladih deklet, ki so raje zamudile #canzonissimo», kakor ples s »pouštertancem«. S tem v zvezi se po-tav^a domačim prosvetnim delavcem vprašanje iskanja še drugta sterilh o-bičajev. Med temi je budi «ikoled-vanje«, katerega je neka doberdob-ska ženica lepo in na dolgo opisala za društveni vestnik «Naš Kras« in bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk. Janko Kot smo predvidevali, je nastalo nekaj sprememb v sporedu prvenstva C lige. Glavna sprememba je ta, da bo sodelovala še ena ekipa in sicer videmski OSI Friuli. Furlani so se namreč pravočasno prijavili, njihovo prijavo pa so v Rimu enostavno »založili« in so Jo odkrili šele po prejemu priziva. To je še en dokaz, da državna namiznoteniška zveza ne deluje kot bi morala. Zaradi vključitve te ekipe je nastalo v sporedu prvenstva nekaj sprememb. Tekmo Julla — Sokol bodo tako odigrali že v nedeljo 30 t. m., dvoboj Sokol — OSI Friuli bo na sporedu 18. januarja, povratno srečanje v Vidmu pa bo 15. februarja. Sicer pa bo obveljal spo-red, katerega smo objavili že prejšnji teden. Po pristopu furlanske ekipe so se možnosti Nabrežimcev za osvojitev prvega mesta skrčile. Videmčani imajo namreč solidno ekipo, kateri bo težko iztrgati zmago. Sicer pa v tem prvenstvu ni pravega favorita. Vse ekipe so več ali manj enakovredne in šele po zaključku prvega dela prvenstva se bo pokazalo, kdo meri na B ligo. S. J. Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo napovedani SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU v dneh 30. novembra ter 7. in 8. decembra (dvodnevno bivanje) in 14. ter 21. decembra. Tečaj bo pod vodstvom dveh smučarskih učiteljev trbiške smučarske šole, ki bosta poučevala tečajnike v slovenskem jeziku. Tečajniki bod0 razdeljeni na štiri skupine in sicer na začetniško mladinsko, začetniško za odrasle, nadaljevalno in tekmovalno. Ob zaključku tečaja bodo u-deležencl opravili izpit in bo. do pri tem dobili ocenjeval no značko. Cena celotnega tečaja (ki vključuje: prevoze z avtobusom, eno nočnino z zajtrkom in večerjo ter vsak dan po dve uri šole) je 12.500 lir. Ce. na tečaja brez prevoza in nočnine je 6.500 lir. Sam prevoz z avtobusom pa bo znašal 1.200 lir za člane in 1.400 lir za nečlane Pojasnila in vpisovanje Trstu. Ul Geppa 8. tel. 31-119. M. Cerar najboljši športnik Slovenije LJUBLJANA, 25. — Miroslav Cerar je bil že petič proglašen za naj bol 'šega športnika Slovenije. Dodeljena mu je bila zlata plaketa -'Branka Ziherla«, ki jo uredništvo (■Tedenske tribune« dodeii vsako le to na podlagi rezultate ankete, v kateri sodelujejo šporbni časnikar,ji Slovenije Drugo mesto in srebrna plakete pa je bilo dodeljeno kapitanu košarkarske reprezentance Jugoslavije Ivu Danevu. Nadalje so nagradili tudi Natašo Urbančič, ki je bila istočasno proglašena za najboljšo športnico letošnjega leta. Poleg tradicionalnih plaket »Branka Ziherla« Je “Ted** ska tribuna« podelila spori11’3*, plakete najboljšim športnikom posameznih panogah. Slovesna P glasitev najboljših športnikov venlje je bila v Litiji ob u31 nem kulturno - umetniškem P1 gramu. UŽIVANJE MAMIL NI VEČ OMEJENO (Nadaljevanje s 3. strani otopelost, nato idiotski zunari^ ^ dez uživalca pove, kako dale0 . uživanje heroina privedlo nes neža. Narkomani, ki uživajo . roin, so v kratkem fizično lrl Po hično tako propadli kot tistii uživajo opij. Amfetamini so poživljajoča 3 ^ stva, ki so v rabi pri šp°rUV^. in pri nekaterih študentih P1^’ ^ piti. Neposredne posledice s® spečnost, hkrati pa se UZ1V?„„. počuti psihično in fizično moča”’ vendar pa ta moč kmalu u33^ Pri uživanju teh dražil kmalu pove srce. Prav tako se ^ nanje privadi organizem. tako so potrebne vedno večje doz®’ ^ prej ali slej porušijo Psihl^LjTP fizično ravnotežje, tako da IrZfl nato opravka z obratnim ueri od tistega, ki smo ga imel1 v četku. ' Za poživljajočimi sredstvi Pj, dejo na vrsto pomirjujoča j stva, ki jih uporabljajo nerv ^ strašljivi ljudje za spanje au se močno razburijo. Ta sredstva povzročajo no zaspanost in onemogočajo ^ malno delo. Zaspanost je jj je trajna; tudi po ves dan. ^ zvrst spadajo razni luminalu r biturati in neprobamati, cla.nej)uf vorimo o bromu, ki povzroča ^ šo fizično in umsko otopelost j, ganizem se na sredstva P^o in zato so mu potrebne v ^ večje doze. Te pa pustijo oK^. ne samo na živčnem sistemu, jj več tudi na jetrih in ošibiJ0 spolne sposobnosti. uživanje je propagiral neki V ZDA se je pred leti ,£goV« eki ^ fesor. LSD je kratica za L*3 oA veliko govoriti o LSD. I# no kislino, ki jo je odkril - v. leta Hoffmann. Ne bomo se ^ciljali pri kemični analizi tega 3 yVi stva, ki ima halucinacijsk* y-če ga uporabljamo v večjib u, cinah. Sicer pa ustvarja P31'3 yg-ne napade in je hud strup di, ki so nagnjeni k psihot j. reakcijam. Uporaba tega v stva je privedla tudi do morov. Podobne posledice 1 ^ tudi meskalin, psylocibin katera druga tovrstna sredst Končali oomo s sredstvom y ki je neke vrste «blažilo» fji-ga najdemo v semenu juZllj{^l' ške rastline piptadenie PcT. h3 To je hudo toksično in m°cv. y lucinogcno sredstvo. Up°ra prepovedana, kljub temu vaj razpečava. Posebno v " Navedli smo nekaj najt)™1 got nih strupov, ki se uporablJal%e- blažila, dražila in v druge ne. Uporabljajo se tudi v ^ stvu, seveda v ustreznih $ nah. Pogosto pa človek, ki e loge, obveznosti ali tudi Pr3 ,jpe nr.icf.i cfrnmnairfi ciliio k P it prosto stremuštvo silijo k ir šeni aktivnosti, nekontrolir3 u. , nri«30 živa dražila, ki mu lahko P1 (je; nejo hujše posledice O \fi» mih, ki jih povzroča vedn° ^ razširjeno uživanje marii*^ je mladino, pa smo spregov° v začetku. S. Sam bom moral ponj. De bi le prišel sin z avtomobilom. Brž ko se sprevod premakne, moram po čoln. Tako je, ker sem se zanašal na druge. Sedaj moram pritisniti. Ce bi se lahko zanesel na koga. Tako pa ni nihče potegnil pozimi čolna iz vode. Morali bomo izdelati drug čoln, ki ga bomo uporabljali samo za turnir. Ribiči nam vedno mečejo naprej ta čoln. Mi, mi smo vam dali čoln. Vašega je pa odnesla voda. Prekleto. In kostumi. Skoro bi me kap, ko sem se povzpel na tisto podstrešje, kjer smo hranili opremo. Koliko denarja smo morali odšteti. Nekaj jih je že prišlo. Na čelu naj bo godba. Temu ne more nihče oporekati. In nato naj sledi cvetlični korzo. Vsi s cvetjem okrašeni čolni naj gredo v prvem delu sprevoda. Nekatere čolne so izredno lepo okrasili. Z barjanskim cvetjem. Komisija, ki bo Izbrala naj lepše okrašen čoln, bo imela resnično težko delo. Nekatere moram poiskati doma. Vedno je tako. Vsak čaka na druge. Ce gre eden, potem hoče priti tudi drugi. Sta- rih ni bilo potrebno nikoli prositi. Mladi, ti pa se radi norčujejo. Toda potem, kadar gre zares, kadar spoznajo, da je od njih marsikaj odvisno, potem zagrabijo tudi oni. Tudi oni se zavzamejo, da prireditev čimbolj e izpade. Le da za nje ni prav ničesar dovolpj dobro. Najslabši so oni, ki stoje ob strani. Ti samo kritizirajo in ne mignejo s prstom. Ce bi spustil čolnarje naprej, bi se ribiči razpočili od jeze. Moram jih razdeliti po vsem sprevodu. Po grupah. Upravitelj čolnarjev je hotel, da bi on vodil sprevod. Pravi, da nekateri zastanejo, da ne pre-veslajo niti polovico proge, ko se že obrnejo nazaj, da drugi silijo drug čez drugega naprej, da se spodaj, ko je treba pri mostu obrniti, da se tam zatakne, ker je tok premočan in da bi morali vsi peljati okoli mostu, drugače bo sprevod razpadel. Toda on je preveč svojeglav. On hoče vse na silo. On ne zna z ljudmi. Ako bd on vodil ljudi, bi jih polovico odšlo, ali pa bi nalašč delali drugače. On naj vodi svojo grupo čolnov. In naj pazi na kočo. Koliko sem moral skakati oko- li, da smo naredili koliščarko kočo, z mostičem in ograjo na kateri se suše kože divjadi. V koči naj se pelje barjanska lepotica. Spremljajo pa naj jo lovoi. V prvem delu sprevoda, kmalu po pričetku, tam naj bo čoln s podkovanim krapom. Podkovani krap in za njim ribji tat in žandarji, ki stražijo ribjega tatu. Potem pa zopet lovci, ptičarji in Žabarji. V sprevod bi morala vključiti tudi povodnega moža in dekle, katero je povodni mož odvedel v reko. Njun čoln bi moral biti nekaj posebnega. Pripovedka o povodnem možu in o ošabnem dekletu, je najlepša pripovedka, ki je nastala ob reki. Večna borba med možem in ženo. To ni več mit. Mit to je življenje. Vse bi moralo biti natančno preštudirano, vse natančno začrtano, nič slučajnega. Kot dobro zrežirana predstava v gledališču. Le da bi ljudje gledali in hkrati igrali samega sebe. Tako pa se ob tem improviziranju marsikaj zatakne. Ko bi vsaj vedel koliko čolnov bo prišlo. Vedno pridejo zadnji trenutek. In nato silijo drug čez drugega. Popraviti moramo še --...... ---- »voc*. I ojog uiauiOlGUtUUlIl v LcH-L l rs.u, !•()•()•()•( )•()•< . BORIS VISNOVEC000000^