32, štev. V Kranju, dne 8, avgusta 1908, IX leto. Političen in gospodarski list Stane za Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po- polti ta celo leto 4 K, aa pol leta 2 K, za druga države stane 560 K. Posamesna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi goep. K. Floriana v •Zvezdi*. Inserati se računajo za edo stran 60 K, ta pol strani SO K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila »e plačuje sa petit-vrsto 10 vin., 6« aa tiska enkrat, za večkrat znaten fopust. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse uprava« zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi noj se izvolijo frackirati. — Rokopisi se ne vraf ajo. Vesna. če poseka gospodar drevo v gozdu, Šteje na Štoru lesne kroge in sklepa iz teh krogov, koliko let je bito staro posekano drevo. Drevo ima hitro in kratko življenje. Z vse drugačimi številkami računa geolog, ki stoji ob strminah nebotičnih Alp in občuduje posledice go« rotvornih sil. Vendar povsod vlada mogočen zakon, komaj vidon, odimalokaterega spoznan, zakon večnega razvoja. Sličen zakon opazujemo tudi v duševnem razvoju!, Vendar je tu razlika. Razvojni zakon v anorganskem in organskem svetu nima presledka. Razen elementarnih katastrof, ki zadržujejo ali uničijo posamezne dele naravnega razvoja, gre to stremljenje neprenehoma navzgor. Ni pa tako v duševnem življenju. Duševno življenje ha njegov razvoj imata svoje reakcijske dobe, svojo kafabazo. Rasvojna črta ne gre vedno navzgor, včasih po ravnem in včasih celo navzdol. In v takem trenotku živimo ravno sedaj. In ne samo pri nas na slovenski zemlji. Za narodovo eksistenco so take faze obte-zevalni poizkusi. Ge ima narod dovolj notranje moralne sile, premaga naval in doživi zopet leple dneve, če pa nima dovolj resistenčne sile — po* gina Seveda so taki poiskusi bolj nevarni za male, nego za velike narode* Fdor ima veliko, lahko nekaj izgubi, ne da bi prišlo njegovo življenje v nevarnost. Kdor ima pa malo krvi, hitro opeša. Stranka, ki nastopa sedaj gospodstvo na slo-i venskih tleh, je vpeljala — bonski sistem. Ta zisteia obstoji v tem, da je stranka — vse, načela nič. To se previ: vse je kupčija. Kupčija so zakramenti, kupčija mala, kupčija rodbinska in spolna čast, kupčjja prijateljstvo, kupčija jtutica, kupčija floančaa in politična uprava, kupčija večno izve-tičaoje, kupčija odveza ob smrtni uri in kapčJja pošten pogreb. Oe se ima zasesti važno mesto,' ie ni ozirati na gmotne in kulturne interese narodove, temveč na vprašanje, kaj hasne stranki. V takem položaju se protežira Nemce nasproti Slovencu, se denuncira Slovence na korist Nemca. Veliki okvir pa, v katerem se giblje to umazano mesetarjenje, to gnjusno sleparjenje natega kmeta in obrtnika in delavca, se imenuje: krščansko-socialno svetovno naziranje. Enako strujo, četudi ne v tej pretirani uma-sanostl in podlosti opazujemo tudi na Nemškem, posebno na Bavarskem in ob Renu. Vendar ta bacil ni tako nevaren pri narodu, ki šteje 60 mi- i Kodov in ima svetovno«kulturo,-nego pri narodu, ki šteje poldrugi milijon. Zaradi tega postaja usoda Slovenstva vedno opasneja. In v tem opasnem trenotku sestali so se gorenjske napredni visokošolot zadnjo nedeljo v Kranju in si osnovali ferijalno akademično društvo I «Vesna». To društvo ni politično, ima pred očmi strogo kulturno delo našega dijaitva med počitnicami. Za nas je ta ustanovitev ravno v sedanjih žalostnih časih vesel pojav. Med ustanovitelji tega društva videli smo resne, jako inteligentne mlade može, ki so si opasnosti slotenskega položaja popolnoma svesti. Mi ne dvomimo, da imajo ti dijaki pogum in resno voljo, zastaviti vse svoje moči, da se med ljudstvom še reši, kar se rešiti da. Zaradi tega bi danes v prvi vrsti opozorili na to mlado društvo širšo slovensko javnost Naj bi se tu ne ponavljal naš stari greh. Nekaj navdušenih govorov ob ustanovitvi, odbor, in potem zopet vse zaspi. Uvažuje pa. naj se tudi težavna pozicija društvenega odbora. Tisti, katerim je kupčija vse, so društvu napovedali neizprosen boj, še preden se je porodilo.' Ta boj se nadaljnje na vsej Uniji, z vsemi sredstvi brezobzirne in brezdomovinske stranke. Zaradi tega je dolžnost slovenske javnosti, društvu priskočiti ne le z moralno, temveč tudi z dejansko podporo. Društvo je samoniklo, israstlo iz gorenjske duše. Naj se obistinijo nade, ki jih gojimo ob njegovem rojstvu. Naj bo v dejanju to kar pomen' njegovo ime: pomlad, življenje. Kako obvarujemo našo deco jetike? Spisal dr. Demeter vitez Bleiweis-Trs teniški. Ponatis it »Domačega ognjišča*. Ifdalo (Deželno pomot no društvo sa bolne na pljučih na Kranjskem*. Konec. Otroci se mnogo okužujejo tudi po tleh. V tlaku naših stanovanj se nabira polno prahu in smeti, v katerih je dosti nevarnih bacilov. Če otrok lazi po tleh in grabi z rokami prah, ga vdihava in ž njim bacile, je okuženje tu. — Na-daljni vir jetike so neprimerna stanovanja, zlasti prenapolnjene temne in zadule sobe. Večkrat stanuje v mali sobi pet, sedem in več oseb, mnogokrat se v takih sobah še kuha, pere ali opravlja druga dela. Vsaka oseba bi morala imeti svoje lastno ležišče. Otroci, ki imajo nagnjenje do jetike, se morajo pravilno odgajati. Že matere v nosečnosti naj žive, kolikor možno primerno zdravju. Če je mati sama razpoložena jetiki, naj ne doji sama otroka, temveč ga izroči dojilji aH ga hrani umetno, to je pa hranitev s kravjim mlekom. Da se obvarujemo vsakega morebitnega okuženja, je treba dobro prekuhati tako mleko. Mleko naj vre šest minut z valom, da se bacili tuberkuloze za* nesljivo uničijo. — Otroške spalnice je treba pridno zračiti, oblačilo je večkrat premen jati in otroke navaditi pravdnega globokega dihanja. — Kdor je nagnjen k jetiki, naj neprestano utrjuje svoje telo. Priporočljivo je drsanje, plavanje in veslanje. Velike važnosti je nadalje hranitev* Namesto kave, naj uživajo otroci mleko;. 'Nikakor pa ni dajati ali se celo siliti in ponujati otrokom najhujšega strupa — alkohola. —-Uživanje kolikor možno veliko svežega zraka, mnogo pri- ni PODLISTEK. t Janez Jesenko. 1838—1908. K Preiečeno nedeljo so zagrebli zopet enega izmed onih mož, ki jih slovenski narod tako zelo pogreša. Zopet je en delavec dobil večno plačilo za svoje delovanje, blago srce rajnega profesorja Janeza Jesenka se je za vedno umirilo v črni jami in njegov duh se je združil z vsemirom. Slovenski narod pa ima zopet enega delavca na znanstvenem polju manj. Tesno nam je bilo, ko smo stali ob grobu in so votlo bobnele na krsto padajoče prstene grude. V spomin so mi prišla pretečena leta. j. Nikdar nisem mislil, da bo ravno ta dan tako žalosten zame, katerega smo prejšnja leta prza-oovall v velikem veselju. Bilo je ravno žegnanje pri nas in prejšnji čas je zbral pokojnik vsako leto sorodstvo pri svoji sestri Ivani Inglič, »pri Jakavču" v Srednji vasi. In tam smo se veselili in neprisiljeno kramljali cel dan do pozne noči. Bilo je skoro ganljivo videti rajnkega Jesenka, kako se je skrbno pogovarjal sedaj z enim in potem zopet z drugim sorodnikom in in praševal, kakšne so letos njegove razmere. Ako je bil kak sorodnik v denarni zadregi, mu je z največjim veseljem pomagal. Pa tudi za nas mlajše je imel vedno pripravljeno kako sladko malenkost, bodisi v obliki rožičev, dateljev ali pa tržaških fig. Pokojnik je silno skrbel za svoje sorodstvo, zanimal se je za vsakega, posebno za dijake iz sorodstva in še par tednov pred svojo smrtjo mi je pisal, naj mu redno poročam vsak teden vse novice od raznih sorodnikov. Vsake velike počitnice — razen zadnjih 5 let v svojem življenju — je prihajal domov v poljansko dolino. Domačo dolino je ljubil tako zelo, da je pred nekaj desetletji odklonil boljšo službo samo zato, ker bi mu ne bilo mogoče hoditi v počitnicah v Poljane. Tu se je pogovarjal s kmeti čisto po domače, v pojoči naši poljanski govorici Zanimal se je za vsako malenkost. Bil je splošno priljubljen,, ker je bil i vsakim prijazen in je posebno ljubil kmete in kmečki stan. Večkrat je celo sam opravljal manjša kmet' ska dela, kadar je bil doma na počitnicah. Kdor je bil v zadregi, je lahko dobil od njega, če drugega ne, vsaj dober svet. Tujina ni i z premeni la mnogo njegovega kremenitega poljanskega značaja. Ostal je vedno zlata poljanska duša, na zunaj nekoliko osoren in trdih besedi, kot je nai poljanski kmet, a na znotraj dovzeten za vse dobro in lepo, skrben do skrajnosti za vsako malenkost... Pred menoj leži 83 njegovih pisem. Na zunaj so osorna in bero se nekako tako, kot se bero računska pisma. Vse samo lakta, računanja z dejstvi, opomini, nasveti i. t d. Osorna so vi« deti pisma na prvi pogled. A če se vzame vsa pisma skupaj in se razmišljuje o njih, leži nad vsemi skupaj neka miloba in ljubezen, kot omili rdečkasta večerna zarja kamenite naše gorenjske planine, da so videti kakor da so obsejane od ljubezni... Da, pokojnikova skrbnost je ila celo tako daleč, da mi je sam kupoval do lanskega leta v Trstu žepnih robcev in nogavic in mi jih je pošiljal na moj dom. Poleg tega je prejšnja leta večkrat razveselil moje gimnazijske oči s kakimi posebno lepimi radirkami, peresi, držali in svinčniki, ki so bili skrbno zloženi v kako lepo škatljico ... Nekaj trdega in odločnega je bilo v njegovem značaju. In ta odločnost, ki ga ji spremljala celo življenje, je segala tako daleč, da je sam natančno določil, kje mora letati na parah, kako se mora pokopal h t d. Bil je iskren rodoljub. Ko je moj oče študiral v.Celovcu in je stanoval pri nekem sicer pomore zdravju k jetiki nagnjenega Človeka. Tak naj se giblje veliko v prosti naravi in naj si temu primemo izbere tudi tak poklic. — Zanimiva je v začetku navedenem spisu statistika na jetiki umrlih ljudi. V prvem starostnem letu je umrljivost za jetiko izredno velika, večja kot v vsej otroški in mladeniški dobi do 20. leta. Zakaj ? Ker je v prvem starostnem letu dotika med otrokom in materjo najožja, ker grozi tu predvsem okužba od strani matere, pa tudi od strani pestunj in strežnic. Že v drugem letu, ko začne otrok tekati, ta dotika ni več tako tesna in res opazimo, da je umrljivost manjša in za oba spola precej enaka. Še manjša je umrljivost v tretjem letu Tu pa že opažamo razloček pri spolih: deklice se pri svojih igrah in navadah bolj drže matere in pestunje, kakor dečki, zaraditega prekaša njih umrljivost ono dečkov. Ta razloček postaja od leta do leta jasnejši: deček si v starosti od petega do desetega leta išče svoje prijatelje in soigralce na prostem, na cesti, dočim veže odgoja in navada deklice na dom. Zaraditega je umrljivost deklic od petega do desetega leta skoraj za polovico večja, kakor ona dečkov, v starosti od 10. do 15. leta, v kateri se dečki še bolj gibljejo na prostem, je pa skoraj dvakrat tako velika. Od 15. do 20. leta narašča umrljivost za jetiko, kajti v teh letih se pričenja bolj za obstanek, pridobitna delavnost in se pojavljajo različne neprilike, ki jih provzroča delo po tovarnah, obrtnijah in drugih poklicih. Ta kvarni vpliv izraža se tudi v vedno naraščajoči umrljivosti moških. Celo v pozni starostni dobi od 60. do 70. leta je umrljivost še zelo velika, ker v teh letih pomrjejo oni, ki so si v prejšnjih desetletjih nakopali bolezen. Toda to le mimogrede omenjeno; nas so zgolj zanimala otroška leta. Uvideli smo, da provzroča jetiko okužba, tesno in neprevidno občevanje z ljudmi, ki bolehajo za odkrito ali la-tentno tuberkulozo. Seveda pomnožujejo različne življenske neprilike okužnost, kakor smo že po-vdarjali — vendar nas podatki uče, kako velike važnosti so nasvetovane varnostne naredbe. Gospodarski del, m □ □ □ □ □ fj£-' Narodno gospodarstvo. Dalje, Čim bolj napreduje država, tembolj rasteti mezda in zemljiška renta, dočim glavnični dobiček pada. Če pa hira država, padajo tudi mezde in zemljiške rente, raste pa glavnični dobiček. Za vse narode je koristno, če morejo gospodarsko občevati med sabo brez carin, brez uvoznih in izvoznih prepovedi. Na ta način se vsak narod lahko poloti tiste produkcije, ki je zanj najbolj ugodna in vsi produkti se morejo izdelovati in pridelovati z najmanjšimi stroški Vsako združevanje udov iste obrti je za konaumente škodljivo in provzroča podraženje blaga. Vrhovno načelo vsake vlade sploh mora biti naj popolne j a svoboda za vse. Vsak ve sam najbolje, kaj mu gospodarsko koristi, zato med svetom zelo uglednem, a narodno indiferent-nem sorodniku, prof. Jesenko ni več pustil, da bi šel tja, češ, da se lahko ponemči. Meni je nekdaj pisal, naj mi bo vzor italijanski rodoljub Massimiano Azeglio. Živel je silno redno. Jedel je samo trikrat na dan in pil vsak opoldan en kozarec vina. V Trstu je imel 41 let isto stanovanje. Tudi gostiln, kamor je hodil obedovat, ni rad menjal. Ni čudno, da si je ohranil pri tako rednem življenju vedno svež duh in živahnost. Bil je vedno delaven, govoril je več jezikov, objavil je tudi nekaj prevodov iz angleščine. Poleg tega je napisal več izvirnih zgodovinskih del, ki so visoke vrednosti, še zadnja leta je spisal neko zgodovinsko delo, a ga je menda uničil. Slovenski narod je s smrtjo šolskega svetnika Jesenka izgubil skrajno delavnega in požrtvovalnega moža. Dijaštvo iz njegovega sorodstva zadene težka naloga, da poskuša doseči v delu tega vzor-moža, ki je lahko celi slovenski dijaški generaciji vzgled pridnega, nesebičnega narodnega delavca« Bodi mu ohranjen blag spomini Ivan Stanonik. bi smel vsak uporabljati svoje delo in svojo glavnico na način, kakor se mu zdi koristno. Če posameznik skrbi za svojo korist, skrbi tudi za splošrfost. (To je ena največjih zmot Smithovih naukov, ki je rodila v gospodarstvu in v postavo-daji usodne posledice.) Kakor se vidi potem, Adam Smith obravnava v svoji knjigi vso narodno-gospodarsko vedo. Sicer je poznejša veda spoznala nekatere njegove nauke za napačne, alivsplošnem tudi sedanja narodno-gospodarska veda temelji na Smithovi podlagi. Vsa pozneia narodn o-gospodarska dela so bila in so le izpopolnjevanje tega, kar je stvo-ril Adam Sm ith. Adam Smith tvori s svojimi najbližjimi učenci I. B. Say jem, Ma lth usom in Ricardom takozvano kiasiško narodno-gospodarsko šolo. Jean Baptist Say, najznamenitejši francoski nacionalni ekonom, je bil rojen 1/67, umrl je 1. 1832. L. 1803 je izdal svoje znamenito delo »Traite d' čconomie politique", ki prvikrat ziste-matično obravnava narodno-gospodarska načela, in sicer v treh delih, ki govore o produkciji, razdeljevanju in trošenju dobrin. Ta razdelitev se je do danes ohranila v narodno-gospodarskih knjigah. Say je tudi popravil nekatere Smithove nauke, tako je smatral tudi nematerijelne dobrine za produktivne, uvrstil tudi zastopnike svobodnih poklicev med produktivne razrede človeške družbe i. t. d. Drugi sloveči učenec Smithov Robert Malthus (roj. 1766, umrl 1834) je bil anglikanski duhovnik, ki je spravil tudi Smithove nauke v poseben zistem v svoji knjigi .Principles of political economy" (1820). Najbolj znan pa je postal po svoji teoriji o prebivalstvu, ki jo je razvil v 1. 1798 prvič izdani knjigi .Essay on the principle of population". V tej knjigi pobija mnenje angleškega pisatelja God win a, ki je trdil, da so človeško bedo zakrivile slabe vlade in slabe postave. On pravi: Slabe vlade in slabe postave morejo pač pripomoči k človeški bedi, toda poglavitni uzrok tiči v neki naravni postavi, ki neizprosno dovaja do tega, da nikdar ne izgine beda s sveta. Človeštvo ima namreč nagon da se pomnožuje v geometričnem razmerju (2, 4, 8, 16), dočim se živila pomnožujejo le v aritmetičnem razmerju (1, 2, 3,4). Ker je pa zemlja omejena, dočim se ljudje pomnožujejo neomejeno, treba je z vedno večjo težavo pridobivati živila, kar prouzročuje več dela in zahteva večjo glavnico. To nasprotje se poravnava le na ta način, da en del človeštva izgine z zemeljskega površja vsled bede, lakote i. t d. Zato pa ni treba nobenih umetnih sredstev za pomnoževanje ljudstva, ker država pač more doseči, da se narodi več otrok, ne pa, da se ti otroci tudi prerede. Edino sredstvo proti tej kruti naravni postavi je samozatajevanje. Nihče naj ne stopi prej v zakon, predno ne more vzdrževati rodbine in v zakonu naj se rodi le toliko otrok, kolikor jih morejo roditelji previdoma preživiti. Malthusov nauk je našel mnogo posnemovalcev, še več pa nasprotnikov. Na prvi pogled ima v resnici Malthus prav, ali če življenske razmere premotrimo natančneje, vidimo, da dejansko življenje ne potrjuje Malthusovih nazorov. Statistika nas uči, da se na Ruskem narodi na leto 5% , umrje pa 37 %» na Avstrijskem pripade na 3*9% porodov 3iu/0 smrtnih slučajev in na Francoskem celo 2 6% porodov in 2-3 % smrtnih slučajev, torej se o kaki geometrični progresiji glede množenja prebivalstva ne more govoriti. Število prebivalstva sploh ne odločuje o naraščaju, temveč Število moških in žensk v dobi rodilne zmožnosti. Statistika nas tudi uči, da je opazovati tem manj porodov, čim bolj izobražen in čim bogatejši je kak narod, da stoji rodovitnost ljudij v obratnem razmerju ž njihovim duševnim razvojem. Malthus je napisal ta-le stavek: Človek, ki se je rodil v svetu, ki se je že vzel v posest, nima niti najmanjše pravice na najmanjši del živil, ako ne prejme od svojih starišev prehrani!, katera ima pravico zahtevati, in v resnici, on nima nič opraviti na zemlji; bogato pogrnjena miza prirode zanj nima nobenega prostora. Narava mu pravi: ,Pojdi od todl" in ona tudi izvršuje to povelje". Danes po sto letih vidimo stvar nekoliko drugače. Vsi trgi so tako polni industrijskih in marsikaterih kmetijskih produktov, da si državniki belijo glave, kako bi zaprli inozemskim produktom pot v domačo državo, domaČim izdelkom in pridelkom pa odprli kolikor mogoče novih tržišč. Gide pravi: Ker se vsak dan iznajdujejo nova živila, se more pač misliti, da naš jedilni list še ni pri kraju. Napredki v pridelovanju gotovo odtehtajo naraščanje prebivalstva. Tretji znameniti učenec Smithov je David R i c a r d o (1772 — 1823), angleški bankir, ki je v svojem poklicu in v svojih spisih zastopal interese trgovine in industrije, koristi premične glavnice proti zemljiški aristokraciji. Najvažneji njegov spis .On the principles of political economy and taxation" (O načelih politične ekonomije in obdačbe) je isšel 1. 1817. Najznačilnejše njegove nazore o zemljiški renti, mezdnem fondu in železnem zakonu o mezdi smo fe opisali pri dotičnih po-KUvjih, Med novejše pristaše Smithove se prištevajo tudi: na Angleškem John Stuart Mili (1806 — 1873), čigar glavno delo se imenuje .Princi-ples of po liti cal e con o m y", 1848, na Francoskem Frédéric Bastiat (Harmonies économiques, 1862), Amerikanec Henry Charles C are y (1793—1879), ki v svoji knjigi .Prin-ciples of social science", 1858/59 ostro pobija Malthusovc teorijo o prebivalstvu in Ri-cardov nauk o zemljiški renti in mezdnem fondu. Po njegovem mnenju je popolno napačna trditev, da pri množenju prebivalstvu raste samo dohodek posedujočih, dočim mora dohodek delavstva pasti na najnižjo stopnjo, kjer delavec more še za silo živeti. Ptf rednih političnih razmerah s časom in z napredkom kulture raste dohodek vseh razredov, zemljiških posestnikov, kapitalistov in delavcev (narodno-gospodarska harmonija). Med nemškimi Smithovci so omeniti: Karol Henrik Rau (1792-1870), B. W. Hermann (1795—1868) in zlasti Ivan Henrik T h line n (1783—1850), čigar delo .Der isolierte Staat in Beziehung auf Landwirtschaft und Nationalökonomie oder Untersuchungen über den Einfluß, den die Oetreidepreise, der Reichtum des Bodens und die Abgaben auf den Ackerbau ausüben" (1826), se še danes prav pogosto omenja zaradi takozvanega .Thünenovega zakona", po katerem se določujejo žitne cene po dobavnih stroških iz najbolj oddaljenih krajev, iz katerih se morajo še pokrivati potrebe kakega kraja ; na ta način tudi nastaja zemljiška renta. Smithovi nauki so zmagonosno prodrli v 18. stoletju skoro v vse države. Prva je bila Angleška, ki je odpravila vse varstvene carine, sledile so ji Nemška, Francoska in Avstrija, čeprav se te države niso mogle odločiti za popolnoma prosto trgovino, temveč so se le s trgovinskimi pogodbami in nizkimi carinskimi stavki skušale kolikor možno približati načelu trgovinske svobode. Obrtno zakonodajstvo v sredi 18. stoletja uvaja svobodo obrtov, svobodno sklepanje delovne pogodbe, svobodno preseljevanje i. t. d. *) Tudi popolno kmetsko osvobojo je prineslo 18. Stoletja. Dalje prih. * N. pr. v Avstriji Obrtni red z dne 20/12. 1859 it. 227 drž. z. na popolno liberalni podlagi. Raiglaa o sprejema gojenk ▼ gospodinjsko iolo o. kr. kmetijske dražbe kranjska v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori enajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski In brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanje z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i.t.d. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke-za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvani h" jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto: le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno m lvestno zviševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke is drugih dežel. Semenj sa ječmen v Polona. Dne 15. avgusta 1908 se trti v Potunu III. veliki semenj za ječmen, ki ga priredi zveza poljedelskih društev severno-zahodne Ogrske. Natančnejše podrobnosti so raz* vidne iz naznanila, ki je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled« Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je pred kratkim naznanjena ponudbena razprava zaradi dobave hrastovih in bukovih želez-ničnih pragov (svelarjev) in čokov preložila na dan 10. avgusta L I, I. prilog „Cortnlcu" if. 32 »z 1.1908. tsemenj sa ječmen. Dne 24. avgusta 1908 se, vrši v Miškolcu semenj za ječmen. V spored in izpisek iz poslovnega reda za ta semenj se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. roučoi tečaji o kmetijami. Deželni odbor priredi letos več poučnih tečajev o kmetijstvu sploh pa tudi o pomožnih predmetih kmetijstva, n. pr. o knjigovodstvu. Tečaji bodo trajali po en dan, če treba, pa lahko tudi več dni. Tiste občine in kmetijske korporacije, ki tele takih tečajev v svojih krajih, naj vlože svoje zadevne prošnje na deželni odbor. e * * Tedenski sejem v Kranju dae L avgusta 1908. Prignalo se je - konj, 375 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 85 domačih telet, — hrvaških telet, 212 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68-—, na polovico 100 kg K 60—, za pitanje 100 kg K 56—, kumerni i 00 kg K 38*—. Pšenica K 1150, proso K 9—, rž K 10*50, oves K 950, ajda K 10*—, repno seme K 70'—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1908 je 287 strank vložilo 88.675 K 98 vin. 256 strank vzdignilo 75*410 K 83 vin. 32 strankam se je izplačalo posojil 47.500 K. Denarni promet 575.791 K 88 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu juliju 1908 je 159 strank vložilo 86.859 K 84 vin. 138 strank vzdignilo 29.101 K 07 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5.600 K. Stanje hranilnih vlog K 1,692.166 K 69 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,287.242 K 58 vin. Denarni promet 186.612 K 69 vin. Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu juliju 1908 je 312 strank vložilo 139.772 K 82 340 strank je dvignilo 172.907 K 32 vin. 15 strankam se je izplačalo posojil 38.140 K — vin, Stanje hranilnih vlog 4,433,191 K 54 vin. Stanje posojil 2,896 706 K 03 vin. Denarni promet 696.963 K 46 vin. Gorenjsko akad. ferijaino društvo »Vesna*. V nedeljo, dne 2. avgusta, je stopila pred občinstvo prvič gorenjska akademična mladina, združena v ferijalnem društvu «Vesna». Vesel dogodek je to za Gorenjsko, vesel zlasti za mesto Kranj, kateremu nudi zadoščenje za premnoge bridke izkušnje. Po dolgem prizadevanju si je mesto Kranj priborilo višjo državno gimnazijo, ki se je otvorila leta 1894 in poslala leta 1901 prve abiturijente v svet. Velikega kulturnega pomena je postal ta zavod s tem, da je enemu delu gorenjskega dija-stva sploh omogočil študije, drugemu znatno olajšal gmotna bremena. Znana je požrtvovalnost, s katero podpira kranjsko meščanstvo dijake na tem zavodu. In naravno je, da jih podpira z nado, da bodo enkrat, odgovarjajoč intencijara ustanoviteljev, širili med liudstvo luč prave izobrazbe in napredka. Toda v mnogih slučajih je redilo meščanstvo gada na svojih prsih. Velik del mladeničev, odgojenih na savodu, je uskočil med reakcionarce, med sovrstnike luči, katero naj bi siril zavod pod našimi gorami. In zato je ustanovitev «Vesne« kranjskemu meščanstvu v zadoščenje. S tem stopa pred svet prva organizirana četa mladih, v Kranju srejenih bojevnikov, ki hočejo k luči in prihajajo, da s širjenjem prosvete med ljudstvom in da plačajo narodu oni dolg, ki so ga prevzeli s tem, da se jim je samim dala prilika izobraziti se. Novo društvo si je dalo namen, pospeševati med ljudstvom narodno samozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blagostanje ter biti tekom počitnic duševno in zabavno središče gorenjskega visokošolskega dijaštva. Hoče pa po svojih močeh tudi povsod med dijsetvcua vplivati na to, da se družijo dijaki obeh. .naprednih stroj k skupnemu ljudskoisobraževalnemu delu. In to je pozdravljati z radostjo, ker le skupen nastop vsega, kar je napredno, more računati na uspeh v boja z mračnjaštvom in nazadnjettvom. Ustanovni občni zbor norega društva, ki se je vršil dopoldne ob poldesetifa v »Sokolovi* dvorani, ■o počastili s svojo prisotnostjo g. poslanec -Oni Pire, zastopniki kranjskega obem»k*ga sveta, jdah> zastopniki učiteljstva, »Narodne Čitalnice», «Sofeola» koroškega akad. fer. društva «Gorotan>, društva svobodomiselnih akademikov «Sava» na Dunaju, akademičnega društva «I kri j a* v Pragi, «Zveze jugoslovanskih aka^emičnifa društev* v Pragi in večje število prijateljev društva. Poleg tega je došlo društvu več brzojavnih pozdravov. Po proeTamatičaesa govoru predsednika pripravljalnega odbora, katerega priobčimo v prihodnji številki, so se sprejela pravila v celoti. Na to se po nagovoru g. pbil. Pavlica razdelili društveni trakovi, se izvršile volitve in sestavil načrt letošnjega počitniškega dela. Pri zadnji točki se je vpoštevalo pred vsem kraje, kjer preti nemška nevarnost, in ae povdarjaio, da hoče smvo dfuetvo povsod paziti aa to, da ne pride v nepotrebna nesoglasja s «Prosveto», od katerih bi imeli koristi le nasprotniki napredka. Pri volitvah so bili izvoljeni predsednikom dr. Hacin, v odbor iur. Pavlin, iur. Sajevic, vet. Te-pina, phil. Pavlic, teb. Majdič, in iur. Suhadolnik. preglednikom med. Jenko, vet. Sink in phil. Vavken. Banketa, ki se je vršil ob eni uri na vrtu gospe M. Mavrjeve, se je udeležilo poleg g. poslanca Ptrca lepo število naprednih kranjskih meščanov, in zastopnik učiteljstva g. Luzoar. Lepa vrsta krasnih napitnic je jasno pričala, s kako hvaležnostjo se spominja napredno dijaštvo onih, ki so mu ustanovili kranjski gimnazij, in kako zanimanje vlada med občinstvom za društvo. Dr. Hacin je napil poslancu Pircu kot motu, v katerem danes kulminira napredujaštvo kranjskega mesta, mesta, ki je prva trdnjava naprednega duha sredi Gorenjske, zavite v temo klerikalnega mračnjaštva. G. poslanec Pire se zahvaljuje dijaštvu za ta dan, ki nudi kranjskemu meščanstvu zadoščenje za mnoge prevare, bodri dijaštvo, naj zgradi most med inteligenco ia priprostim ljudstvom, med katerim živi, ter napije «Vesni* in njenemu predsedniku. G. pbarm. Peharec pozdravlja novo društvo kot odposlanec «Zveze jugoslovanskih akademičnih društev» v Pragi. Phil. Pavlic napije kranjskemu občinskemu svetu ia njega zastopniku g. Janku Sa- Iovicu, kateri na to t lepih besedah bodri dijaštvo n delu, G. vet. Zamik se spominja trgovatva in obrtništva in njenega velikega pomena sa kulturo in napredek ter dviga čašo na procvit trgovstva in obrtništva in na zdravje navzočih zastopnikov teh stanov. AbiL Sajovic nazdravlja «Čitaiaici» kot društvu, ki skrbi za odgojo dijaštva izven šole, in njenemu zastopniku g. Valenčiču. G. ValenčžČ vzpodbuja dijaštvo, naj ima vztrajnost Čeha, loka-vost Italijana in nekaj oholosti Prusa, da bo doseglo večje uspehe, ter kliče «Na zdar» v to ime, da bi novi bojevniki vztrajno vodili svoj boj s temo. Phil. Vavken napija časnikarstvu kot moči, brez katere je dandanes delo med ljudstvom nemogoče. Krasno je uspela zvečer vrtna veselica na vrtu g. Mayrjeve. Dasi vreme ni bilo najugodnejše, se se je napredno meščanstvo skoro polnoštevilno udeležilo te prve društvene prireditve, in tudi iz drugih krajev Gorenjske so prihiteli prijatelji napredka, da pokažejo dijaštvu, stopajočemu na pogorišče, svojo naklonjenost. Ob glasovih čitalniškega pevskega zbora in godbe bos. herc. pešpolka št. 4 iz Trsta je hitro potekal čas, in celo dež, ki je pričel pršiti, tu motil navdušenja. Navdušeni govori so se vrstili med godbo in med petjem. Predsednik novega društva se je zahvaljeval kranjskemu meščanstvu, naprednemu v preteklosti in sedanjosti, za dobrote, ki jih je izkazalo dijaštvu, bodoči inteligenci narodovi. Dijaštvo, ki je izšlo iz tega mesta, prihaja zdaj, da vrne svoj dolg, katerega dolguje narodu, in pri tej priliki z globoko hvaležnostjo v srcih kliče kranjskemu meščanstvu in njega naprednemu duhu: »Slava 1» Poslanec Pire pozdravlja «Vesno* v imenu kranjskega meščanstva, ki je vedno z živim zanimanjem zasledovalo razvoj dijaštva in je bilo tolikokrat razočarano. Vet Tepina nazdravlja učiteljstvu kot nositalju civilizacije med ljudstvom in stanu, s katerim se mora dijaštvo pri svojem ljudskoizobraievalnem delu združiti v eno močno falango. V imenu okrajnega učiteljskega društva m «Zveae jugoslovanskih učiteljskih društev* podaja dijaštvu roko k složnemu delu za povzdigo naroda g. učitelj Luznar. V imenu tržiskUi Slovencev pozdravlja društvo starosta tržiškega «Sokola» g. učitelj Mahkota. G. iur. Pavlin napija kranjskemu ienstvu. — Ob enajstih se je razvila v čitalniški dvorani animirana plesna zabava, Med banketom, med vrtno veselico in kot vstopnina k plesu se je nabrala znatna svota v korist «Družbe sv. Cirila in Metoda*. Gorenjsko dijaštvo je ta dan pokazalo, da zasluži podpore od vseh onih, ki želijo narodu napredka in luči. Ce dovrši le načrt, ki si ga je se stavilo za letošnje leto, je storilo že mnogo. In zato pozivljemo vse prijatelje napredne misli, naj pristopajo novemu društvu kot ustanovni in podporni člani, društvu samemu pa kličemo 1 «Vi vat, floreat crescatl* Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden. 9. avgusta. — 378. Goije premagajo Rimljane pri Adrianopolu. — 1826. * iN aro du pesnik Vojteh Kurnik v Tržiču. — 1830. Luis Philipp zasede prestol — 1878. V Gasteinu se snideta cesarja Franc Jožef I. in Viljem s svojima kanclerjema. Sklene se defenzivna zveza med Avstro-Ogrsko in med Nemčija. — 1890. * Edvard pl. Bauernfeld. 10. avgusta. — 955. Cesar O to I. premaga Ogre na Leske« polju; konec madžarskih navalov na Nemško. — 1740. * Angleški skladatelj Sam. Arnold. — 1792. Zavzetje Tuilerij in padec monarhije na Francoskem. — 1801. * Modroslovec Krist. H. Weisse. — 1810. * Italijanski državnik Gavour. — 1827. * Pesnik in politik dr. Lovro Toman v Kamm gorici. — 1874. f Pisatelj Jožsf Rozman v Konjicah. 11. avgusta. — 843. Pogodba med sinovi Ludovika Pobožnega v Virodanu. — 1778. * Friderik Lugovik Jahn, — 1804. Cesar Franc proglasi Avstrijo sa dedno cesarstvo. — 1815. f Pesnik G. Kinkel. — 1844. f Jezikoslovec Jernej Kopitar na Dunaju. 12. avgusta. — 1687. Turki pri Mohaču premagani. — 1759. Avstrijci in Rusi premagajo Friderika II. pri Kruersdorfu. — 1792, Ludorik* XVI. pripeljejo v € Temple*. — 1813. Avstrija napove Francoski vojski. — 1843. * Pisatelj dr. Janez Križani« pri Sv. Križu pri Ljutomeru. — 1848. f Juri Stephenson, iznajditelj lokomotive. 13. avgusta. — 1704. Princ Evgen in Mal-borough premagata pri Hochstadtu in Blindheiniu. — 1802. * Pesnik Nikolaj Lsnau. — 1809. Tirolci premagajo Francoze ob gori Isel. — 1822. f Slavni kipar Antonio Canova. — 1835. * Botanik Janez Tušek v Selcih. — 1849. Gorgey se vda pri Vi-lagosu. Konec madžarskega upora. — 1801. Raziskovalec severnega tečaja Nordenskjold. 14. avgusta. — 1759. f Skladatelj Handel (Petelin?). — 1777. * Kemik H Kr. Oersted. — 1808, * Rodoljub dr. Štefan Kočevar v Središču. — 1829. f Pisatelj Janez Šmigoc v Ptuja. — 1841. f Modroslovec Jan. Frid. Herbert. — 1870. j- Pesnik in politik dr. Lovro Toman v Rodavnu pri Dunaju. — 1900. Čete združenih Jržav zasedejo Peking in oproste evropske poslanike. Godovi prihodnjega tedna: 9. Roman, Ljubišna; 10. Lavreacij. Jurics; 11. Suzana, Bolemir; 12. Klara, Tekana, Slevomir; 13. Hipolit, Svetopolk; 14. Evsebii, Jaroslav, Dobrina; 15. Marijino vnebovzetje, Milvaaa, Dragoinžr. Sejmi na Gorenjskem p rili. teden; 10. v Dobu, Železnikih in Kamni gorici, Dopisi. Ii Poljanske doline. Cestne in drage zadeve. Ker bodemo imeli jeseni ali na zimo zopet volitve v deželni zbor, so navadno pred volitvijo stranke kakor kandidatje košev polnih obljub s cestami, železnicami, sploh kar bolj kaže, da se ustreže nevednim in kratkovidnim ljudem. In nekaj tacega se že zdaj godi, namreč železniška zveza Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija ali koderkoli po znanih in neznanih dolinah, grapah, gričih in gorah. Tedaj ne bo odveč, da se tudi. zglasimo o teh zadevah iz poljanske doline. Prepričani smo, da pri tej priliki dobimo obilo obljub, ki so mogoče izpeijive, in takih, ki niso izpeljive vsaj do nedoglednega časa. Pa s takim obljubami ni nam nič pomagano, ali toliko, kakor z železnico, ki so jo graditi za državnozborskih volitev skozi selško in poljansko dolino vstrezaje ljudem na obeh straneh. Kakor čuti, je ta projekt že pozabljen; pri pametnih ljudeh je seveda zbujal le zasmehovanje in služil v zbiianje raznih šal. Pa dosti tega. Krenimo na realno stran; na stvari, katere res naša poljanska dolina potrebuje in kar bi se dalo tudi doseči v doglednem času. Če človek pomisli, kakšen promet je bil po naši cesti pred 20. leti in kakšen je danes, ko je po-dvajsetorjen ali še več in bi se dal ta promet Še morda zdatno povzdigniti, ako bi se naša cesta se z bolj šala, to je da bi se odpravili nepotrebni klanci, se razširila. Ce pomislimo, da tako kmalu ne dobimo železnice, bi bilo že s tem velika po-magano, da se kolikor mogoče odpravijo nedo-s tat ki, v prvi vrsti na naši. cesti od Loke do 2i-rov. Če dosežemo enkrat to, dal bi Se morda potem vpeljati vsaj za poŠto avtomobilni promet in to trikrat na dan. Če ne vse, nekaj bi že hilo, kolikor toliko bi bili bolj zvezani s svetom ali bližnjo železnico. Tedaj pred vsem cesta. Pustimo vse drage načrte za zdaj kakor cesta Čez Bukovi vrh na Polhov gradeč. Kakšen pomen bi imela taka cesta, kdo in kaj bi se vozilo po njej. In nazadnje ; kdo bo dal denar za kaj tacega ? Občine ne morejo, dežela bankerotna in ima nebroj dragih potreb. Država? No, prazne sanje. Ne rečemo, da ljudje niso potrebni dobrih potov. In da se jim ustreže, pač treba, da nekaj sami nerede, nekaj prispevajo skupno prizadete občine, veliko seveda ne, in nekaj bi se morda dobilo podpore, da bi se napravila kaka primerna pot Kaj tacega bi se morda dalo napraviti, ne pa ceste, ki bi veljale takoj na stotisoče, kar bi se s ozirom na promet gotovo ne rentiraio. Pustimo vse, ne oziraje se na kako politično prepričanje ali osebno prijateljstvo. Bodimo realni in zahtevajmo to, kar je v doglednem času iz pel j i vo in sa dolino največjega interesa — poprava ceste v omenjenem smislu. Pa ozrimo se še malo v začetku omenjeno železniško zvezo. — Zdaj jo delajo nekod po OradaŠkih hribih. Zdi se nam, da bo ta projekt imel take vspebe kakor oni, ki bi imel vstresajc selški in poljanski dolini Pa če tudi bi prišlo do tega, saj enkrat in to ne teko dolgo, gotovo dobi Idrija železniško zvezo. Če bi bilo to mesto kje na Nemškem, se bi bilo že davno zgodilo, a ker je na Slovenskem, je nekaj druzegs. I a zakaj pustimo, oziroma se ne poženemo, dalbi se ta Sroga ne izpeljala po lepi naši Poljanski dolini? e se da kaj doseči, poskusimo in kakor drugi, glejmo tudi mi v prvi vrsti sami na-se brez razlike kakega političnega naziranja. Nismo strokovnjaki, a mislimo, da je teren vendar veliko ugodnejši nego po polhovgraških hribih. Vsa poljanska, kakor žirovska dolina, bi vsekakor največ pridobila s to progo, katera je gotovo najsposobnejša za zvezo z Idrijo in potem s Sv. Lucijo, ali kamoržekoli. Oanimo se, pred vsem v to poklicani, in lotimo se dela. Ni vrag, da bi nič ne dosegli, kar je, je dobro. b Tržiča, TržiSki Nemci se jeze. Tržič, o katerem so rastrosili, da je nemški kraj, se preraja k novemu narodnemu življenju. To pa maloglavim triilkim Nemcem ni po godu. Svoje jeze si ne upajo stresti v Tržiču. Zato si pa jo hlade z dopisi, katere pošiljajo prilogi «Grazer Tagblatta», to je «Deutsche Stimmen». Slednjo nedeljo pero tega ali onega Slovenca, če je le ganil prst v prid Slovenstvu ali pa grde kar splošno vse, ki se po-potezajo za narodno prebujenje Tržiča. Da v izrazih niso izbirčni in da se dostikrat oddalje od resnice, ni treba praviti. Hudobnost in krivičnost se ne more drugače kazati kakor tako. Ali tudi nevedne so glave tržaškega nemštva. Dne 5. julija t 1. je bila otvorjena železnica Kranj —Tržič. Ta dan naj priča Tržič, ds je slovenski. V ta namen 10 se zjedinili pristaši obeh strank k skupnemu nastopu. Kar so hoteli, se jim je posrečilo. Po Tržiču je plapolalo trobojnic kakor še nikoli, «ži-vio» in «nazdar»-klici niso hoteli utihniti. Nemci so bledeli od jeze. Radi tega so izlili svoj žolč že dvakrat v «Deutsche Stimmen*. V prvem dopisu {e bilo resnično samo to, ds je bila otvoritev že-eznice dne 5. julija 1908. Vse drugo so pa bile pobožne želje, ds ni bilo drugače. Sicer pa bi se tako pisarjenje krstilo lahko z drugim imenom. V drugem dopisu pa je razstavil dopisnik svojo nevednost. Nevedne učiti, je dobro delo. Da ne bodo rekli Nemci, da se učimo samo od njih, jim hočemo biti to pot mi učitelji. V Številki «Grazer Tagblatta* s dne 2. avgusta 1908. piše dopisnik, da bclo-vi-šnjeva-rdeča trobojnica ni deželna barva kranjska, ampak da je panslavistična zastava. Med tržiškimi Nemci jih je le precej, ki so rojeni v deželi kranjski. Mej njimi sta ceio dva v službi dežele kranjske. Ako ne vsi, bi morala ta dva poznati deželno barvo. Preverjeni o ukaželjnosti tržiških Nemcev, jih prosimo, da poslušajo tale ministrski razpis z dne 23. sept 1848 fit. 478/114. In Erledigung der in dem Präsidialberichte vom 20. v. M. Z. 2000/Pr, dessen Beilage zuiückfolgt, gestellten Anfrage wegen Bestimmung der Farben für die Krainische National •Kokarde, zugleich aber mit angemessener Berücksichtigung der mir spater über denselben Gegenstand zugekommenen im Anschlüsse mitfolgenden und beachtenswerten Eingaben des Verwaltungsrates der Laibacher National Garde, dan n mehrerer Reichstagsdeputierten aus dem Lande Krain, finde ich mich veranlasst in Auslegung dieses Gegenstandes folgendes auszusprechen. Da aus den hierorts in dieser Angelegenheit vorgekommen mehrfachen Verhandlungen und Erörterungen hervorgeht, daas das ursprüngliche Wsppen des Landes Kraia periweiss, blau und roth war| wenngleich später im Jahre 1463 vom Kaiser Friedrich IV. «der gemein Landschaft» (wie es in den Urkunden lautet) d. i. den Standen von Krain statt der Perlfarbe di Goldfarbe zugestanden ward, welches Zugeständnisses sich dieselben auch fortan bedienten, da mit der erwähnten ursprünglichen alten Landesfarbe weiss-blau-roth, auch das nach dem Regierungsantritte des jetzt regierenden gnädigsten Kaisers Ferdinand im Jahre 1836 neurdings für das Herzogthum Krain bestätigte und mit Hof-kanzleierlass vom 31. Oktober 1836 Z. 21911 be-kantgegebene Wappen übereinstimmt, da ferner nach dem Inhalts der oben bemerkten drei neuesten Angaben mit allem Grunde anzunehmen ist, data der Wunsch —■ wenn nicht der Allgemeinheit — doch gewiss der überwiegendsten Mehrheit im ganzen Lande Krain und insbesondere bei der Nationalgarde dahingerichtet ist, sich der zuletztbezeichneten alten Landesfarbe weis, blau, roth) nicht aber der provincialsiändischen als eigentlicher Nationalfarbe zu bedienen, so erachte, loh es im Interesse der öffentlichen Ordnung und Ruhe zur Arfrechterhaltung derselben für angemeaen die anstandlose Erfüllung dieses letzterwähnten Wunsches hiermit zu gestatten und anzuordnen. Hiebei bleust es übrigens den dortigen Provinci al» ständen unbenommen, such fernerhin von dem oben gedachten speciellen Zugeständnisse für sich selbst Gebrauch zu machen, insoferne sie wirklich darauf einen besonderen Wert legen, und nicht etwa, vom acht patriotischen Sinne geleitet, im wohlverstandenen Interesse der Einheit es vorziehen sollten, auf jenes immerhin eine Sonderung mit sich führ enden Zugeständnisses zu verzichten, und sich nur der allgemein gewünschten Nationallandesfarbe anzuschliessen, und zu bedienen. — Sie slišali in razumeli? Zato pat Na ta bander prisegamo, prisego Btfo fini. wboj Umetnost in književnost □□□□□ 4% ,3rodkovakl odvetnik", roman, ki je izhajal v našem listu zadnji čas, je založila »Narodna založba" v Ljubljani. Ta roman je spisal znameniti češki pisatelj Vadav Beneš-Sumanvsky in je ž njim v največji meri pripomogel k narodnemu prerojenju Čehov na Moravskem. Roman ni samo velezanimiv zaradi svojega dejanja, nego tudi zaradi svoje narodnopolitične tendence. Ta roman je interesantna slika iz življenja, slika, ki nam predočuje narodne boje. Razmere, ki so popisane v tem romanu, so prav take, kakor jih imamo dandanes na Slovenskem. Knjigo, katero je tiskala naša tiskarna, toplo priporočamo, 186 strani obsežna knjiga velja samo 1 K 50 v s pošto. Minka Oovekar: Dobra gospodinja. Založil L. Schwentner. Cena eleg. v platno vezani knjigi K 2*80, po pošti 20 v več. Pisateljici omenjene knjige se vidi, da se temeljito zanima za žensko vprašanje. Urednica je časopisu »Slovenska Gospodinja", ki izhaja v Kamniku, in je izdala pred leti »Slovensko kuharico" i. t. d. Knjiga »Dobra gospodinja" je prav zanimivo pisana in jo toplo priporočamo našim gospodinjam in materam. Namenjena je vsem slojem Slovenk; vsaka bo zase našla obilo dobrih nasvetov in navodil, V prvem delu govori splošno o narodnih in ekonomskih dolžnostih gospodinje in matere, o duševni in strokovni izobrazbi ženstva, o vzgoji, o važnosti šol ter o razmerju gospodinj do poslov in nasprotno. Glavni in drugi del knjige je posvečen bistvu gospodinjstva: o kuhinji, stanovanju, jedilni shrambi, vrtu, kleti, obleki, oziroma perilu. Tretji del se bavi z občimi dolžnostmi gospodinj z ozirom na narodno gospodarski napredek našega naroda. Strokovni list «Promet in gostilna*. Pred nami leži S. številka ilustriranega strokovnega mesečnika »Promet in gostilna*, ki ima sledečo vsebino: 1. Podpirajte nasl Naročajte list »Promet in gostilna 1 uvažujte naš program 1 2. Glavna navodila za poverjenike deželne zveze — za predsednike in tajnike prometnih društev in za take, ki hočejo snovati prometna društva. 3. Okrožnica našim prometnim društvom, hotelirjem, restavra-terjem, gostilničarjem in posestnikom letoviških stanovanj. 4. Otvoritev krajevne železnice Kranj— Tržič. 5. Zidajte v kranjskem slogu 1 6. Državne podpore za tujski promet 7. Železnica na vrh Triglava. 8. Pletarski obrt in vrboreja na Kranjskem. 9. Francoska Nica-kraijica tujskega prometa v Evropi. 10. Deželna zveza za tujski promet na Goriškem in njeno delovanje. 11. Društvene vesti, razne, šport, književnost in umetnost Nekateri teh člankov so jako lepo ilustrirani. Zanimiva so zlasti izvajanja v člankih »Zidajte v kranjskem slogu 1" »Železnica na vrh Triglava", »Pletarska obrt in vrboreja na Kranjskem" ter »Francoska Nica-kraljica tujskega prometa v Evropi". Morda, da o enem ali drugem teh člankov še posebej izpregovorimo Iz drugih člankov se pa da posneti, da se list zanima tudi za druge slovenske pokrajine in ne samo za Kranjsko in vsled tega ga prizadetim krogom v vseh slovenskih pokrajinah najtopleje priporočamo, ker moramo Slovenci biti veseli, da se je našel konzorcij požrtvovalnih ljudi, ki je začel izdajati list, o katerem moramo reči, da bi bila največja škoda za nas, ako bi vsled brezbrižnosti zlasti prizadetih krogov in raz-umništva moral prenehati, posebno ker je letna naročnina majhna, namreč 5 K. Naročnino sprejema deželna zveza za tujski promet v Ljubljani Krasne razglednice Primoža Trubarja je založil g. Jernej Bahovec v Ljubljani. Sliko, ki jo je izdelal znani slikar g. Peruzzi, nam predočuje tega znamenitega reformatorja v doprsni velikosti, na desni strani pa njegovo rojstno hišo. Spodaj so lepi Aškerčevi verzi: »Kdo je velik ? Kdor rojakom svojim kaže pot iz sužnjega mraku—-- Ti si tisti velikan! Med nami bojeval si prvi sveti boj za svetlobo in vesti svobodo — in ves narod šel je za teboj". Razglednice so izdelane v treh barvah in stanejo po 12 vin. ter se dobe pri založniku g. Bahovcu v Ljubljani. Naia bodočnost, poučen in zabaven list za odraslo mladino, je začel izhajati. Dosedaj je kot priloga listu za starše in vzgojevalce mladine »Domačemu ognjišču," po novem letu bo izhajal kot samostojen list in bo veljal 2 K, izhajal bo enkrat na mesec. Priporočamo ta list! ▼ Kranju, dne 6. avgusta 1808. Tajni svetniki so postali ministri Fiedler, Ebenhoch, Gessmanni Prašek in Georgi. Delegacije bodo, kakor poroča «N. Fr. Pr.» sklicane dne 25. septembra v Budimpešto. Na Ogrskem vlada še vedno bečarska svoboda. Rumuoska poslanca Štefan Popu in Ivan Sueiu ter odvetnik Mihael Pelič so ustanovili političen klub v Aradu, Zato so bili obsojeni in sicer vsak na 150 kron globe ali pa na osem dni zapora. ? srbski Sknpičiai je finančni odsek predložil, naj se sprejme proračun brez prestólo» našlednikove apañale, ki bi znašala 360.000 dinarjev« priporočil je tudi, naj se kmalu sprejme trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko, češ, da je dobra in za Srbijo koristna. ■ladotnrki in ministrstvo. Mladoturško časopisje poroča, da so zopet vsi ministri z velikim vezirjem vred podali demisijo. Prvi je demisioniral finančni minister Zia paša ter pri tej priliki sultanu pisal, da se priznava k mladoturškim idejam. Vkljub temu ga hoče sultan pozvati, naj prevzame predsedstvo v novem ministrstvu. Mlado-turki, ki imajo sedaj sploh vso oblast, zahtevajo, da mora vsaj en odločen Mladoturek postati minister, ostali ministri pa morajo biti zanesljivi možje, ki ne bodo zapadli reakciji. Med mladimi častniki in ekstremnimi elementi kroži parola, da morata priti v ministrstvo mla-doturški časnikar in kak mlajši general. laika vlada, nastopa proti največjemu živečemu Rusu, Levu Tolstemu, tako brutalno, da se sramoti pred vsem svetom. Zaradi njegovega članka ,Ne morem molčati1, so bili zaplenjeni in kaznovani vsi časopisi na Ruskem, ki so ga priobčili. Vsem mestnim zastopom je vlada prepovedala, prirejati slav-nosti ob Tolstojevi osemdesetletnici, ki je letos. Vseučilišče v Kazanu je imenovalo Tolstega za svojega častnega člana; naučno ministrstvo je pa poslalo vsem vseučiliščem okrožnico, s katero jih poziva, da naj prezirajo to imenovanje, proti profesorjem kazanskega vseučilišča je pa vlada uvedla preiskavo. V Sramakih Karlovelh je bil v soboto, dne 1. avgusta vladika Zmejanovič izvoljen za srbskega patriarha. V Tjebrisu v Perziji so trajali boji med ustaši in šahovimi četami štiri dni, in sicer od 25. do 28. julija. Sedaj je baje mir. Vladne čete so ropale po mestu. Orobljeno je bilo in sežgano trgovinsko skladišče nekega Rusa. Ob tej priliki je zgorelo tudi pohištvo rusko-perzijske šole. Oropano je tudi skladišče šivalnih strojev in skladišče nemško-vzhodne trgovinske družbe. I. ilet gorenjskih lokolsklh društev ? Kranju, dne 15. avgusta t. 1. Se teden dni, in snidejo se v Kranju čete so* kolske, «da roke si podajo bratovske, da na srce pritisne brata brat, da misli drugu drug odkrije srčne. Ideja jedna to so krila naša 1» — Prvikrat bode zrlo starodavno mesto Kranj večjo množico sokolst\a, videlo bode lepe sadove sokolskega dela in trdo upamo, da ne bode brezvpefien trud, ki ga je zahteval ta zlet. Boljših dni si želimo, malo naj bi bilo gledalcev, a tem več delavcev. Od vseh strani Gorenjske pribite sokolska društva polagat račun eno- in večletnega dela, in ako ne bode sklep tak, kot bi lahko bil, zadene v prvi vrsti krivda one, ki prednačijo v posameznih društvih, v drugi vrsti pa brezbrižnost gotovih krogov in neugodne krajevne razmere. Veliko sodnikov bodemo imeli, ne bojimo se pa sodbe mi, ki smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Prava, ostra ocena je zdrava in budi k vstrajnejšemu, popolnejšemu delu. Posivljemo Vas, rojaki slovenski, Vas vse, da pohitite na ta za gorenjsko sokolstvo prevažen dan vsi v Kranj, da premotrite vspehe našega do sedaj še malega, a napornega dela — dela prave narodne vzgoje, telesne in duševne. Proslavite z nami ta prvi korak k tesni »družitvi vseh gorenjskih so« kolskih društev, ki nam bode porok zdrave narodne bodočnosti. Pridite vsi, ki ste dobre volje — volje do delal Na zdarl Naznanila telovadnega društva »Sokol" i ženskim oddelkom v Kranju« Oposarjamo vsa ona društva, ki ie niso prijavila svoje udeležbe, da to pravočasno atore. Malo več točnosti! Prijave aa kosila naj se vpošljejo na odbor So* kola v Kranju. Navadne kosilo bo stalo 80 vin., boljše kosüo 1 krono 62 vin, Kranjskim meščanom I Somežčanil Dne 15. avgusta pribite ls vseh krajev gostje ogledat si pravo sokolsko delo, pomagajte nam tudi Vi, da Jih dostojno sprejmemo. Okrasite vsi svoje niše i narodnimi lastavaml, drugim sestavam naj ta dan ne bo prostora. Množica raa niš plspolajočili sestav naj priča dragim gostom, da Jih sprejemamo s do-prttmi rokami in odprtim srcem. Ma idari II. prjjoi« ..Gorenjcu" it. 32 It I. Ijgj. Novičar. Kranj tke dopolnilne volitve za deželni zbor bodo baje meseca novembra in potem se ima zbor sklicati meseca decembra, da reži proračun za prihodnje leto. Kanalizacija mesta Kranja. Ob priliki zagotovitve zgradbe vodovoda za mesto Krani in okolico je nastalo tudi pereče vpraianje glede izpeljave prepotrebne moderne kanalizacije. Mestni zastop, kateri se za to zadevo z vso vnemo zanima, je v četrtek dne 6. t. m. s podjetnikom, kateri gradi kranjski vodovod, pregledoval obstoječo kanalizacijo ia preresetaval sestavo novega projekta, kateri naj od pomore vsem nujnim in upravičenim potrebščinam, pred vsem pa odstrani obstoječe sanitarne nedostatke glede fekalij. Upamo in iskreno želimo, da bode občinski zastop svojo hvalevredno započeto nakano v splošno zadovoljno«! vseh občanov tudi čimprej izpeljal. Gospod Robert Schiadler, stavbeni vodja lokalne železnice Tfžič-Kranj, se je te dni poslavljal, ker odide na svoje novo mesto k gradnji železnice ob češko-nemski meji. O. Schindler je bil žejo živahen družabnik in je vsled svoje priljubljenosti užival visoko spoštovanje. Mi ga ohranimo v lepem spominu. Gospod ftsjmnad Jordan, tukajšnji c. kr. finančni tajnik, ki je — kakor smo že poročal — na lastno prošnjo prestavljen na Gornje Avstrijsko, se preseli začetkom prihodnjega meseca na svoje novo mesto. Akoravno ni bil naš somišljenik, jako obžalujemo izgubo tega konetlijantnega in nasproti davkoplačevalcem dobrohotnega finančnega uradnika, kakršnega menda v Kranju še ni bilo in ga menda tudi ne bode več. L Blat gorenjskih aokelskih društev se vrši v Kranju dne 16. avgusta t. 1. Spored: 1. Sprejem došlih društev pri jutranjih in dopoldanskih vlakih. S. Ob pol 7. uri zjutraj vežbanje redovnih vaj. 3. Ob 7. uri tekmovalna telovadba. 4. Ob pol 0. uri skušnje za popoldanski nastop. 5. Ob 11. uri izprevod in pozdrav Sokolov mren mestno hišo. 6. Ob 12. uri skupna kosila. 7. Ob pol 4. uri popoldne javna telovadba: a) nastop ženskih oddelkov: Vaje r, obroči; b) nastop deškega naraščaja: Vaje s palicami v dvojicah; c) nastop članstva: 1. proste vaje. 3. orodna telovadba. 8. Nastop gostov in vzornih vrst. 9. Ob 6. uri ljudska veselica. Vstopnica t K tekmovalni telovadni in skušnjam 20 vin. K javni telovadbi: Sodež na glavni tribuni 3 K, na stranskih tribunah 2 K. stojišče 1 K, dijaki in otroci 50 vin. K ljudski veselici 20 v., za dijake in otroke 10 vin. Pri izkušnjah, izprevodu, obedu, javni telovadbi in ljudski veselici svrra celjska «Narodna godba*. Bratje Sokoli! Prijatelji sokolstval Pri hitite dne 15. avgusta v Kranj rta prvi praznik gorenjskih Sokolov. V slučaju skrajno neugodnega vremena se vrši I. zlet prihodnji dan dne 16. avgusta 1908. Gorenjska sokolsks društva. LJudaka veselica v Zvesdl. Naše neumorno delavne narodne dame in sestre sokolice trudijo se, da omilijo dragim gostom bivanje med nami kolikor mogoče. V dveh šotorih za pivo in dveh za vino, enem za jestvine in sladkarije, enem za črno kavo skrbele bodo, da se bode počutil vsak dobro. Za poboljšek bode pa skrbljeno v šatoru s šampanjcem in buteljskim vinom. V spomin na veselo preživele urice pisal'bode lahko vsak ne-navzočim prijateljem razglednico, v spomin za se pa si vzel s seboj šopek od krasnih kranjskih deklet. Tudi za naš sokolski naraščaj in sa mladino bo skrbljeno z gugalrricaffli in drsalnico sa razveseljevanje in kakor čujemo prispe ta dan v Kranj tudi velika mednarodna menažerija. Prihitite toraj vsi radovat se z nami. »Na zdart* Odbor gor. akad. fer. društva «Veana» poživlja vsa tt člane, da se kar najštevilneje udeleže sleta gorenjskih sokolskih društev, vtteeafa se dne 15. t. m. v Kranju. Od finančne strele so premeščeni pazniki g. Matija Božič iz Ljubljane v Mengeš, g. Josip Hauptmann iz Mennesa v Ljubljano, g. Ivan Le-nasi z Jesenic v Kranj in g. Josip Kerhin iz Kranja na Jesenice. Bole v Strelišča. Rekurzu občine Strelišče zaradi zidave šolskega poslopja je c. kr. deželni Šolski svet ugodil. 0 neagedi Dolenčevega koČlfelt v Kranju se nam poroča, da mu ni bila razbita Črepinja ter da ni bil v bolnišnici. Resnica je, da je bil poškodovan na nosu, a je že okreval in hodi okrog. Toliko resnici na ljubo. Umrl je v Trstu slovenski pisatelj g. Jsnes Jesenko, c. kr. šolski svetnik, in profesor v p. — Opozarjamo na današnji podlistek. Odbor gorenjskega tka* fer. društva * Vesna«, se je v svoji prvi seji, dne 2. t. m. konstituiral sledeče) Predsednik: Dr. phil 1. Hacin, I. pod* predsednik: Iur. Ciril Pavlin, K. podpredsednik: ttir. Joža Sajevic, tajnik: vet. Lovro Tepina, blagajnik: tech. Vinko Majdič, knjižničar: iur. Ivan Stanonik, tajnikov nam.: iur. Juro Jan, blagajnika nam.: iur. Fran Suhadolnik, pregledniki: phil. Cvgen Vavken, vet. Joža Sink in med. Andrej Jenko. Čutiteljest pai Jessttka. Ptitnaesn dijaštvo je sklenilo, prfposaavajoč velike zasluge prof. Je- senka, osnovati v Poljanah pod firmo «akad. fer. društva «Vesne* osnovati ljudsko knjižico pod naslovom: «Prof. J. Jesenka ljudska knjižnica v Poljanah*. Poživljamo torej tem potom častitelje ranjkega šolskega svetnika Jesenka, da nam v najkrajšem času pošljejo knjige in denarne prispevke na naslov: Ivan Stanonik, cand. jur., Poljane nad Skofjo Loko. Imena darovalcev in daril se objavijo v listih. — Ivan S t a n o n i k, tč. knjižničar «Vesne*. Umrla je gospa Irma Lang, rojena Pettan, včeraj zjutraj v Ljubljani. Pogreb se je vršil danes popoldne ob petih v Kranju. Naj v miru počiva! Škofjeloški »veleposestniki*, kakor jih na-zivlje »Boltatov Pepe" med svojimi otročarijami, pogrešajo v svoji sredini Še nekoga, ki ima ravno tako pravico nazivati se »veleposestnik" kakor oni, katere je naštel .Slovenec." Radovedni smo, med katere veleposestnike se prišteva naš Goljat, ko ima vendar na hiši skoro ravno tako firmo kot drugi, razlikuje se samo v tem od drugih, da ni naslikanih na njej par čevljev in kopit. Lahko bi se potem spomnil na znan verz Prešerna. Tudi fotografskih aparatov mu ni treba, saj je že itak dosti fotografiran. Jako bi mu pa priporočali „buhholtarja\ ki bi mu vsaj na stara leta lahko prečital vse oslarije, katere je uganjal v svojih otročjih letih. Prostovoljno gasilno drnitve so osnovali v Mavčičah pri Kranju. Šolske vesti. Nadučitelj je postal g. Josip Pleničar na Kropi, učitelja g. Egidij Šifrer in g. Leon Pibrovec prideta na Jesenice. Islet «Sokola, v ftkofji Laki v Železnike se je preteklo nedeljo dobro obnesel. Na vozovih je z društvom mnogo drugih Ločanov pohitelo v prijazni trg. Na Praprotnem, v Mlinu, na Suši, v Bu-kovici, v Dolenji vasi iu ZelezmL so prijatelji Sokola! va pozdravili Sokole s slovenskimi zastavami. Z marljivo godbo iz Ooričan«Medvod je društvo prispelo do trga, kjer so Sokole pozdravili v imenu pripravljalnega odbora železniškega «Sokola« akademik Fran Košmelj mL, načelnik gasilnega društva Fran Košmelj st. in podpredsednik bralnega društva Matevž Klopcič. Zahvalil se je starosta dr. Zakraj-šek s željo, naj bi ta sokolski izlet pripomogel k ustanovitvi Sokola v Železnikih, kjer so narodna društva in Škofje Loke vedno prijazno sprejeta. Nato so vrla domača dekleta odičila Sokole, godbo ia druge došiece s Šopki. Javna telovadba se je vršila na jako ugodnem trgu pred cerkvijo. Gez 1000 občinstva je zastavilo prostor, ki gs je za-gradila vrla domača požarna bramba za telova-dišce, Mične pa nelahke 4 proste vaje, določene za izlet gorenjskih društev v Kranj je izvedlo 15 boljših telovadcev društva prav živahno. Na drogu in bradlji sta nastopili 2 vrsti po 6 in 7 telovadcev. Dobre izvedbe je občinstvo glasno pohvalilo, posebno so pa dopadale, kakor je bilo videti po aplavzu, tesne stoje, razovke, lepi prednosi, veie-toči brez in celo z obratom, iz stoje skrčka in tudi druge vaje. Tudi vpliv toiovadbe je zbran narod opazil na žilastih, od solnca ogorelih rokah in lepih telesih. Kot zadnja točka je nastopilo 24 dečkov z vajami a palicami. Vaje so bile prav dobre in občinstvo je načelnika br. Pristava in vaditelje pohvalilo za pokazano delo, Po telovadbi je povabil prijazni župnik iz Železnikov Sokole telovadce na tvoj dom, jih pogostil in se veselil javne telovadbe. Pri Talarju te je razvila veselica, vrstila se je godba, ples, pa tudi v govorih se je povdarjalo Sokolttvo in telovadba, ki naj bi našla vedno več dejanskih prijateljev ne le v Skefji Loki, temveč tudi v Železnikih. Pasji ksatonae je podaljšan do 28. t, m. nad občinami Naklo, Sv. Krst ki Šenčur pri Krama, Kadrnga isvoičekov se je osaovsia na Bledu. Predstojnik te zadruge je g, Ivan Medja v Zelečah in g. Ignac Beree njegov namestnik. Snojev se vpelje na Cerklje. Tega bi bila tudi lahko deležna vas Šenčur, če m ne bi nekateri molje iz nam nerazumljivih vzrokov proti tema proti vili. Dočim plačajo cerkljanska občina sa nov brsojav 10.000 K, bi bila trapa šenčurski občini plačati le 200 K. Senčarjani, pobrinite se za to važnosti V korist blejskim pogefeleem se vrši dne 9. t. m. vrtna veselica in koncert v areni .Narodnega Doma" v Ljubljani. Na Bled je v letošnji sezoni do 20. julija došlo 1460 tujcev. Preiikvsnjt sa poaagaloe Čevljarske sa-drage v Tržiču se bode vršila dne 5. septembra t. 1. Prošnja sa pripustitev k preizkušnji je1 zadnji Čas do 28. t. m. oddati zadružnemu načelstvu. mlekarna v fcretej; vasi v tuhinjski dolini je dobila od poljedelskega ministrstva 2000 kron podpore. ©mrl je dne 2. avgusta v Kropi g. Simon Pire, posestnik in tovarnar. — V Gradcu je umrl ravnatelj papirnice v Medvodah in Ooričanih, g» K. Kiesling. N. v m. p.f Veliko, vrtne veselimi priredi jutri, v nedeljo »Narodna Čitalnica" v Kamniku. Pri veselici svira gpdba gojencev dunajskega društva »Francke". Vabile k ljudski veselici, ki jo priredi občinski odbor v Zgornji Besaici v nedeljo, dne 9. avgusta 1908 pri Iv. Paplerju, po domače pri Znidarju v prosta vo sestdeseUetnict cesarjevega vladanja. V spored: srtčkanjt, petje, godba in prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldan. Cisti dobitek je name- njen za občinske reveže in občinska pota. Dobitki se hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. TJosJ. V noči od 2. na 3. avgusta je v neki gostilni na Primskovem pri Kranju nastal prepir med fanti. Jakob K. z Visokega, znan kot delo-raržen postopač, je zasadil Tinetu Jenku is Podreč nož v prsi, da je ta na mestu izdihnil. Pri oddaji sens na račun od c. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija 1908, št. 30.962, dovoljene podpore po 200.000 K posreduje Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, glasom razglasa c. kr. deželne vlade z dne 1. avgusta 1908, št. 17943. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani preskrbela si je v to svrho zadostno množino izbornega sena, in sicer najbolje seno iz alpskih dežel, nekaj tudi iz Italije, med tem ko se pri nakupu za gališko seno vsled splošnega mnenja o kvaliteti tega sena ni mogla odločiti. Zveza slovenskih zadrug pa ne posreduje samo le pri oddaji sena na račun gori navedene državne podpore — vsaj minimalni znesek iste omogoči komaj nakup niti 300 vagonov — ona preskrbuje potom svojih zadrug kmetovalcem, ki niso tako revni, da bi mogli dobiti seno po znižani ceni na račun podpore, seno po ugodnih cenah. Preskrbuje seveda tudi vsa druga krmila, kakor slamo, oves, koruzo, otrobe, prese i. t. d. Kmetovalci, kateri si hočejo nakupiti krmila, naj se oglasijo pri zadrugah »Zveze slovenskih zadrug" ter pri istih oddajo svoja naročila. Seveda se morejo kmetovalci tozadevno obrniti tudi direktno na Zvezo slovenskih zadrug, ki bode rada dala vsakojaka pojasnila. Zveza slovenskih zadrug je že dala svojim zadrugam naročila, kako jim je postopati pri naročevanju krmil po svojih članih, glede kreditiranja kupnine tistim kmetovalcem, ki ne morajo takoj plačati Ltd. Seveda je v lastnem interesu kmetovalcev, da svoja naročila takoj izročijo zadrugam, ker se je bati, da bode špekulacija ceno krmil še jako zviiala in bi imeli kmetovalci torej pri poznejšem naročevanju občutno izgubo, za katero bi pa bili ssmi krivi. Zveza slovenskih zadrug preskrbuje svojim zadrugam sploh vse potrebščine, katere preskrbujejo zadruge svojim članom; ona pa tudi skrbi za vnovčenje pridelkov, katere imajo člani navadnih zadrug. Podružnica družbe sv. Cirile Ia Metoda v Podnartn je priredila veselico pretečeno nedeljo. Svirala je kropenska godba, pevci so zapeli par krepkih pesmi, srečolov je zadovoljil marsikoga. Govoril je tajnik družbe g. Berce. Veselica je prav dobro uspela. Vabile k veselici, katero priredi prostovoljne gasilno društvo v Predosijih na dan 9. avgusta 1908 v gostilniških prostorih g. Omana. Vspored: srečolov, šaljiva pošta, petje, prosta zabava, glavni dobitek licitacija. Vstopnina prosta. Začetek popoldan ob 3. uri. Dobitki se hvaležno spejemajo. Divjaška morilca. Na planini Kovči na Gorenjskem sta lovca grofa Borna, brata Tscharmann, na živinski način ubila kmeta Matičevca, ki jima je rekel, da nimata nič iskati v kmečkem lovskem revirju. Zabodla sta ga najprej 27 krat s konicami svojih gorskih palic, nato sta ga zavlekla pred kočo in ga teptala z okovanimi čevlji, iz bodla sta mu oči in ga strašno razmesarila. Divjaka, ki sta poleg tega strašna nemlkutarja, sta izročena sodišču. Cena volom aa večjih llvisakik sejmih as Kranjskem mesena janija. Po uradnih podatkih, objavljenih v «Lsibacher Zeituog», je bila povprečna cena sa 100 kg žive teže na živinskih sejmih v juniju v političnem okraja postojnskem Za pitano vole 76 K, sa poldebele 08 K, za mrsave 00 do 64 K in sa voiesa rejo 54 do 60 K; v političnem okraju kočevskem za pitane vole 76 K, za poldebele 64 K, sa mrsave in one sa rejo 60 K;'v političnem okraj o krškem sa pitane vela 62 do 64 K, sa poldebele 58 do 64 K, za mrieve 54do 80K) v političnem okraju kranjskem sa pitane vete 66 do 80 K, za poldebele 56 do 76 K, sa mttave 52 do 72 K; v političnem okraju litijskem sa pitane vole 68 do 74 K, sa poldebele 60 do 08 K, za mrsave 56 do 60 K; v političnem okraju logaškem za pitane vole 68 do 70 K, za poldebele 64 de 68 K, za mrsave 58 do 62 K; v političnem okraju novomeškem za pitane volt 60 do 72 K, za poldebele 58 do 64 K, za mrsave 54 do 60 K, sa vole za rejo 50 do 56 K) v političnem okraju kamniškem za poldebele vole 64 K, sa mrsave 56 K; v političnem okraju črnomaljskem sa poldebele vole 56 do 64 K, sa mrsave in one sa rejo -«* 40 do 54 K. 80 letalno je obhajal koncem preteosnega moleča c kr. poštar in učitelj v p. g. Frane Čer atleti V Podbrezjah. Državna sibvnaorja. Kmetijska dražb* kranjska je dobila za drugo polovico tekočega htm 4000 kron državne podpore za dreabino sadjerejstaa šoto v Ljubljani, za prireditev sadnega sejma v Ljob-Ijani in sa Vzdrževanje poskuševalne in vzorne mett V Ljubljani. Nami sa telesalea as vrh Triglava sta napravila inženirja J. Planinski in F. Steiner. Triglav je najvišja gora na Slovenskem in slovenskem jo* a sploh, Visoki je 2364 metrov, Z ajego?a vrba J* videti ozemlje, ki je veliko 64.000 štirjaskih kilo-metrov. Inženirja računata, da bi ae vozilo po tej železnici po 15.000 popotnikov na leto. liti* dahcvske knjekarije. Iz Škofje Loke te nam poroča: Zvest pristaš narodno-napredne stranke, Gaspar Mahtr, je preminul. Mož je užival po celem Gorenjskem velik ugled kot i zboren kovač in skoten zdravnik živine. Ooaihdob član vseh naprednih društev, je bil Maber glavni steber pri vodovodnem ia gasilnem društvu. Njegovo napredno mišljenje mu Je nakopalo bojkot loškega samodržca Šinkovca. Šinkovec, ta zaznamovani tat aa časti, ga je prod leti strahovito preganjal in blatil po «S!o\sncu», kar je Gašperje vi obrti na večno hujskanje škodovalo. Mož se je čutil preganjanega in ta blodnja ga je pognala v smrt Gašper je bil neupogljiv, zvest svojim načelom. Ločeni ga bo dem o pogrešali, pogrešali bodemo njega delavnost v proapeh mesta in rasširjevanja naprednosti. — Pogreb ponesrečenega je v četrtek pokazal, da je bil ranjki občeprujubljen, kar je pričalo mnogoštevilno spremstvo nt zadnji poti m obilo vencev. Na čelu izprevoda je strumna korakal «Sokol» z domžalsko godbo, temu so sledile požarne hrambe iz Škofje in Stare Loke ter Sore, potem narodna čitalnica z zastavo in broj mož in narodnega Senstva. Gotovo je bilo 400 pogrebcev. Zaloatmke je pela požarna bramba. Ob zvokih turobnih koračnic je prispel izprevod aa pokopališče, kjer se je marsikatero oko porosilo, ko je sprejemala sasnnlega domača gruda v svoje naročje. Pokojniku, ki zapušča dva vrla sina Sokola-telovadca, blag spomin! V komisijo sa pomočniške skušajo čevljarske sedrage v Tržiča je poklican za predsednika g. Josip BTralj, za njegovega namestnika pa g. Lovrenc Pogačar, oba čevljarja v Tržiču. Uradna poneverba. Dne 30. m. m. je izginil poštni sel v Sp. Siškl, oženjenl, a ločeni 32 letni Karel Sircelj. Uganka je bila rešena šele te dni. Šfrceli je namreč dvignil na ime neke stranke 700 kron denarja in neznano kam pobegnil. Je 11 vsota poneverjenega denarja višja, se bode še dognalo. Šircljev oče je nadsprevodnik pri južni železnici in je cela družina na najboljšem glasu. Velika ljudska veselica se vrši v nedeljo, dne 9. avgusta 1908 ob 4. uri popoldne na Vidmu V Poljanah: Vsporedt 1. Kmet Herod, veseloigra v dveh dejanjih. 2. Šaljiva pošta, prosta zabava. 8. Ples. Vstopnina i Sedeži 50 vin., stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabijo Prijatelji zabave. Posebni vlak trgovsko zbornice v Prago, nameravan na dan 18. avgusta, se ne more prirediti, ker se je za ta dan oglasilo premalo ude-ležnikov. Pač pa se je od mnogih strani izrekla želja, naj bi se obisk razstave preložil na mesec september in sicer na dni 6. (nedelja), 7. in 8. (praznik) septembra. Ustrezajoč tej želji, je trgovska in obrtniška zbornica določila za odhod posebnega vlaka iz Ljubljane petek, dne 4. septembra popoldne ali zvečer. Natančni čas odhoda iz Ljubljane in iz gorenjskih postaj se naznani pravočasno. Posebni vlak se seveda priredi tudi v tem primeru le, če se oglasi najmanj 300 udeležnikov. Priglase je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani oznaniti najpozneje do 20. avgusta t. 1. dopoldne. Ob priglasu je naznaniti razred, v katerem se želi udeležnik peljati ter poslati denar 2a vožnjo (III. razred: 20 K 50 v, Ii. razred: 40 K 20 v, I. razred: 69 K 60 v). V vlak bo mogoče vsto- }>iti na vseh postajah do Jesenic, vozna cena pa e ista, kakor iz Ljubljane. Vozne cene veljajo za vožnjo v Prago in nazaj, povratek pa se ne izvrši s posebnim vlakom, temveč se bo mogel vsak udeležnik v teku 80 dni vrniti s kakim rednim osebnim vlakom. Na povratku je dovoljeno vožnjo samo enkrat prekiniti. Vrniti se je mogoče tudi čez Dunaj, toda le po progi državne železnice in je v tem primeru doplačati za vožnjo v III. razredu 4 K 90 v, v II. 10 K 90 v, v I. 20 K. Ali bo dovoljeno, vožnjo prekiniti za več nego 24 ur, se naznani pozneje. — Dosedanji priglašene! so nsprošeni, da prijavijo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, če vzdržujejo svoje priglase tudi za 4. september. VtopUa aa ia v Savi pri Koroški Beli 41 let stara Frančiška Malej, soproga zemljiškega posestnike Pr. Maleja, po domače Štefuca, na Koroški Beli. Imenovana je bila v otročji postelji in se ji je vsled bolezni zmešalo in v takem stanju je ponoči 15. m. m. zapustila svoje stanovanje in tekla v spodnji obleki en četrt ure daleč v Savo, kjer se je utopil«. Rajnka, ki je sestra realčnegs profesorja Žiliha v Oorici, je bila dobra žena in skrbna mati do otrok. ■ OtroeJ si saigali hišo Jakoba Slabdta pod Jelovim brdom pri Skofji Loki. Ko je Slabe šel v hišo, da reši otroka, se je hudo opekel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Kamen )e padel na Jakoba Slanovca v šmart-nem pri Cerkljah, ko je kopal vodnjak in mu je prebil črepinjo. Mož je tako težko poškodovan, da se dvomi, če bo okreval. Prvo slovenske pevska društvo «tfra» v sUammsl vabi na veliko pevsko slavnost povodom 85 letnice društvenega obstanka in 25 letnica razvitja društvene zastave 15. in 16. avgusta t. L v Kiraiikn. Vspered: 14. avgusta: Ob pol 9. zvečer podoknica predsedniku in častnemu člana gospodu f*nk» Pohimu. 10« »ygu*tt! Ob %». uri sprejem gostov na kolodvora. Ob pol 11. uri skopni sprejem vseh došlih gostov nt Glavnem trgu. Po sprejema izprevod po mestu. Ob pol 1. uri obed, pri katerem •vira godba. Ob 3. uri sestanek gostov na Glavnem trgu in odhod aa slavnostni prostor k Roeetu. Ob 4. uri pričetsk pevske slavnosti. Najprej skupni nastop vseh pevcev (čez 500 pevcev) s pesmijo «Morje adrijansko*. Nato pojo posamezna pevska društva in svira godna. 16. avgusta: Izlet vseh pevskih društev in drugih gostov k izviru Kamniške Bistrice in na planine. Vstopnina na slavnostni prostor 40 vin. K tej redki in izvenredni slavnosti vabi Slavnostni odbor. Lepi bratet Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo dne 4. avgusta t. 1. klerikalnega notarja v Kostanjevici na Dolenjskem, velikega hujskača Hafnerja na 3 mesece ječe zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanja ob priliki zadnjih občinskih volitev, in njegova pobratima Ivana Sajovica in Urbana Zupančiča zaradi krive prisege v dvametečno ječo! Letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo v Ptuju dne 8. septembra. Kongres slovejsakih časnikarjev bo letos, 8. in 9. septembra v Ljubljani. Odbor podpornega društva sa slovenske vl-aokeeolee na onaajn naznanja, da je dosedanji društveni blagajnik g. dr. Klement Seshun odložil blagajniški posel. Njegov naslednik je g. Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v. p., ki stanuje na Dunaju, HI/3 Reisnerstrssse 27, I. nadstropje. Ta rodoljub deluje že dvajseto leto kot društveni odbornik v prospeh revnim visokošolcem na Dunaju. — Ker je vsled prevelikega števila revnih slovenskih velikošolcev v minolem šolskem letu blagajna docela prazna, prosi odbor, da bla-govole slovenski rodoljubi obilne prispevke poslati novemu blagajniku, da more odbor v novem šolskem letu pomagati vsaj najpotrebnejšim in najvrednejšim dijakom. leppelinov srakoplov — pogorel. Nemškemu grofu Zeppelinu se je posrečilo po dolgoletnem trudu sestaviti takšen zrakoplov, ki se da voditi in omogoči vožnjo is enega kraja visoko v srako naravnost v drugega. V sredo, 5. svg. se je grof vozil po zgornji porajnski dolini na Nemškem, Ker se mu je eden motor v zrakoplova nekaj skvaril, je moral blizu Cchterdingena sestati na zemljo. Tam pa so eksplodirali plini, s katerimi je bil zrakoplov napolnjen. Zrakoplov se je naenkrat vsled vetra vzdignil, v zraku se je zgodila oksplozija in zrakoplov je pogorel. Ostanki so padli na zemljo kakih 500 m daleč od prvega mesta. Zeppelin tam je ostal nepoškodovan, ranjenih je nekaj ljudi, ki to hoteli preprečiti nesrečo. Zeppelinova iznajdba vzbuja po celi Evropi silno senzacijo; vsi časniki se ukvarjajo ž njo. Zrakoplov, ki bi se dal v zraku kamorkoli voditi, bi bil velikanskega pomena zlasti v slučaju vojske. Sedaj žaluje cela Nemčija za pogorelim zrakoplovom; a žs se je tekom d eh dni nabralo skoro 2 milijona K za zgradbo novega zrakoplova* Žetev v Avstriji Poljedelsko ministrstvo je izdalo o žetvi obširno poročilo, ki navaja med drugim: Zaradi trajne suše it ozimina dozorela po mnogih krajih deset dni prej, kakor navadno. Jesenska setev se je slabo obnesla na Kranjskem, osobito pa na Primorskem in v Dalmaciji V Istri in Dalmaciji žetev ae bo zadostovala sa seme. Po-žeta je na Primorskem, v Dalmaciji na Kranjskem in deloma na Spodnjem Štajerskem že tudi rž. Na Primorskem, v Dalmaciji, deloma pa tudi na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem je le tudi poleta pšenica. Ječmen jt na Kranjskem, Spod. Štajerskem ia Koroškem srednje dober. Oves je po suši se več trpel kakor ječmen. Na Kranjskem že deloma žanjejo oves, na Primorskem m v Dalmaciji so ga že deloma pospravili. Najbolj se je držala koruza. Proso slabo kaže. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so pričele že tajati ajdo. Lan kaže na Štajerskem precej dobro. Krompir se je po zadnjem dežju precej opomogel Upa se na sreden vspeh celo na Kranjskem, Primorskem, in v Dalmaciji. Pesi je suša tudi škodovala, repa in Selje se le počasi razvijata. Detelja in seno je dobro, samo malo ga je. Sena je na Spodnjem Štajerskem 40 do 60 odstotkov, na Kranjskem detelje 65 odstotkov, sena do 50 odstotkov, v Dalmaciji pe do 40 odstotkov manj kot drugega leta. Gorko, soločnato vreme je ugajalo trti rasven v Istri in deloma v Dalmaciji. Na Kranjskem upajo na dobro vinsko trgatev. Upanje na dobro sadno letino se je zmanjšalo. Olivna letina bo srednje dobra. Proti opeklinam je jsjčji beljsk najboljše sredstvo, Z enakim vspehom se rabi tudi proti ureznim ranam. Rano, oziroma opeklino se naj-prvo opere ž lizolovo vodo, potem ps dobro prevleče s surovim beljakom in na to obveže. iipred dešeloefii seditca, Bojevita maska. Dne 1. marca t. 1. te je vršila predputtna veselica v Janetičevi gostilni v Domžalah. Vršil se je ples, ns katerega so prisil nekateri fantje maskirani, med njimi Ferdinand Petek, bajtarjev sin v Področji V veži je Petek udaril fanta Ivaaa Koprivnikaria brez vsakega vzroka. Prišlo je med obema fantoma do pretepa, tekom katerega je Petek nasprotnika 2 nožem sunil. Sedel bo ia to pet mesecev talke jase. Dahlia. Zrn družb« •«. Cirila trn Matatfss so poslali nagemu upravništvu: Na banketu akad. Ter. društva «Vesna* t gostilni g. Mar. Mayrjeve zložili akademiki K IS'10. Znesek m je izročil isti dan g. druibinemu tajniku Bercetu t Podnartu. Vesela družba daruje slovanskima blagovestnikoma K 1 60 s prošnjo, da preskrbita »Knedelnu. v Kranju se Metoda, Cirila fe ima. * "700 Razglas. Da se čim preje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastala po deželi vsled suše, se bo oddalo ca račun c. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 87. julija t. L, št. 80.902 dovoljene podpore 200.000 K s posredovanjem »Gospodarske zveze* in »Zveze slovenskih zadrug* po znižanih cenah onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krme in so ubožni, da bodo lažje gospodarili In si ohranili živino. Z odrom na to, da obsega pomanjkanje krme celo deželo in z odrom na omejena sredstva, se more ozirati samo na one kmetovalce, ki so res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, nabaviti d seno po obstoječah tržnih cenah. Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore. Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo presegala 6 do 7 K pri meterskem centu. Ta ceni bi se mogla znižati samo v posebno izvanrednfii slučajih, posebno tedaj, ako bi bilo bivališče doUčnega kmetovalca zelo oddaljeno od najbližje železniške postaje. Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško, postajo, ki je najbližja dotičnemu bivališču; za odpeljavo od postaje na bivališče pa imajo skrbeti kmetovalci sami na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi. Prošnje za dobivanje sena po znižanih cenah se imajo vložiti najkasneje de 14. avgusta 1908 pri pristojnem županstvu ali ustno ali pismeno ter je V taistih napovedati bivališče, število konj in goveje živine, kakor tudi naprošeno množino sena. Na pozneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati. Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezan, sprejeti napovedano množino »ena. Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena je strogo prepovedana, ker se bo v dotlčnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu. O. kr. okrajno glavarstvo v Kranja, dat 2. avg. 1908, G. kr. okrajni glavar: PsrtJ« _ St. 9510. Razpis. H* kranjski kmetijski loli na l Dr. J. Kacin vet. L. Tepina tč. predsednik. tč. tajnik. Zahvala. Podpisano telovadno društvo * Sokol, v Tržiču se s tem najprisrčnejše zahvaljuje vsem onim, kateri so prihiteli od blizu in daleč na dne 26. julija 11*08 v Pristavi pri Tržiču v prid telovadnice se vršečo veselico, katera je v gmotnem in moralnem oziru uspela tako sijajno in pokazala, da uživa naš «Sokol* iskrene simpatije vseh zavednih Slovencev. Zlasti pa bodi izrečena najtoplejša zahvala velecenjenim tržiškim Slovenkam, gospeina Zadnikovi in Cizlovi, dalje gospicam Heleni in Josipini Debevčevi, Anici Kilarjevi, Dorici in Anici Klofu-tarjevi in Anici Mal)yjevi, ki so neumorno stregle posetnikom. Hvala pa tudi Vam, bratje Sokoli iz Ljubljane, Šiške, Kranja, Radovljice in Jesenic za bratsko udeležbo in javni nastop. „Na »dar I" V TRŽIČU, 4. avgusta 1908. Iyan Maliy Karol Mahkota tč. tajnik. tč. starosta. (X oi or o Uljudno se prosijo vsi sodovičaijf da hi zamenjali PH.ttia.lnsi plani« nm rsjstpolago. Fr. Ks. Gašper Iijabljana, Sot«8*» »• 32i 3-3 v bližini realko. Zaloga vsakovrstnih hišnih oprav, oprav za spalne, jedilne sobe in vseh vrst ta-peciranega po katero so se po posuti zamenjale. Jernej Eiidlgaj sodorlčar. 224 8-3 Kavarna ,.IltriJaiS oddaljena 3 Minute od Jasnega kolodvora je vsak dan celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen p0Kt StOVO Hikolli. a D ( rt * 0 ) histva, naslonjačev, otoma-nov i. t. d. SpeciJaJiteta: Vsakovrstne rolo, šaluzine, lesene in železne valjčne za- store. Prevzema naročila za telovadne blazine iz kokosove trave v poljubnih velikostih. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metcda! «f$eft sfe sfe šfe sts t^s šfe s$b$!f «8 FR. ŠEVČHL, pnškar r v Ljablianl, Židovske ulice 7. £ česslkl, vsorol In prora6unl zastonj. JULIM te ^^S^S^v najboljše in najfinejše snaziloza čevlje Edini izdelovanj JULIJ RAINER BELJAK (KOROŠKO) Sirovo maslo, jajca In gozdni sad kupuje v vsaki množini Henrik Doblasch Dan&f i6|29 Onuadstelngasso 44 311 6—& «8 «8 Priporoča svojo veliko zaloogo najbljlih puik in samokresov najnovejšega sistema. Kakor tudi munioijo in vse druga lovske priprave po najnižjih cenah. Popravila ee izvršujejo točno. ::: CHOVlikl II ZUtlVUle ZBStOOJ il pOitllll PIDStO, M 822 12 -3 8* h p-h- JJ^^ ^ ^ e^s a^s Vin^c sode iz hrastovega lesa medne In v debrem itanjn od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode s vratcaml 223 ie s Od 700 de 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddala po Jako smerni oeni tvrdka M. Rosner 4 Go. = LJUBLJANA = poleg Koslerjere pivovarne Mestna hranilnica v Kranji Splošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—21 ********************************** Končen leti 1807; Stanje hranilnik vlog 4,497.000 kron, posojil na lemljiiča 2,725.000 kron ter po* sojll občinam 183.000 kron. T~ isiiiiiiiiiiiiiiiii wmm\t ■............11.....1' '......... 1'i'iiLijii Ta najstarejši denarni savod v Kranju nradnje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa radi od 2. de 4. ure popoldne. liSMtf«tlirtMftltMitll|tlt!ftSrfltlllll»llWSgttSlll»llia»itlttlfflHMtltl< obrestuje hranilne vloge po 4? mtmrnmimmmmm brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje b kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80* junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglalati radi tega pri hranilnici, sjsisajsaaskse^sa^ 2a varnost hranilnih, vlog Jamči poleg lastnega resornega naklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoienjem in 2 vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varno, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiioa denar mladoletnih otrok in varovancev. sjssSst*ajssjsjaisaa)a^ Hranilnica posoja na zemljišča po 6% n* leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 86 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 8 krone. VILA t 3 sobami, kuhinjo, peselsko sobo in blaino) kiotjo, obdana s lepim sadnim ▼rtom in vrtom sa zelenjavo — eno nro od Kranja 32« 8-1 se iz proste roke proda. Vlit litji t minmt kraja f neposredni bližini la ttstaatm fondov, s Lepi ialeti. Naslov se izve v upravniStvu .Gorenjca". 827 62-2 Odhod Iz Ljubljano vamktorek. Patorll HT Santo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Proveno©, La SavoU, La Lorraine in La Tonraine iz Harre v Newyort. i 1 Najkrajša ort a. ■ I Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dieta j tka e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. Odlikovan z državnim darilom od c. kr. trgovinskega in poljedelskega ' _ministrstva_ Mflt$l 1 sen to iz zajamčeno pristnega vina in zajamčeno pristni čisti naravni jedilni kis najboljše blago, takozvana esenca, specialna znamka wVm«a*U Mararel", zajamčeno čist, popolnoma odgovarjajoč avstr. zakonu življenjih sredstev od tvrdke Iv. Knans v Št. Vidu ob GiUal na Koroškem c dobiti pri vseh večjih trgovcih na deželi. Zatorej naj si ga nabavi vsak ekonom, ki skrbi za svoje ljudi. Vsak večji trgovoc bo pri povzetju večje množine ceno toliko znižal, da ne uo nikomur vec mar, kupovati škodljivo m nevarno kisovo kislino od Židov, ki jo po deželi prodajajo. 8l9 6—4 Steckenpferd lUijiuíiilo m najboljše miloizaAkešo. ■ ■■■■■■■■■ UUUUUUUUUU mi SI ■ Električna gonilna rito. ■ ■ Tifirsi eliistii bin, tiki ti f indi Brata Citri erkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Qtbljitti, «^»"-« «. nasproti kot. »Union* Ustanovljeno 1842. ■=!- Telefon 154. DQûOûûDD Čisto nova, nič obrabljena sskoblta ehteka 0 se ceno proda. Več pove upravništvo tGorenjca». 329 M. Podkrajšek Svilam Safts frizer za dame in gospode LJubljana, Sv. Petra oeata 35. Filijalka i«7 bi 6o nasproti hotela ..Union" priporoča za gojitev las in za umivanje glave stoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni suiilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk siri žen i h in zmetanih las. Oddelek: za da«« s sena-ratsia fbtdoa. Kupujejo se zmešani in odstrtzeni lasje po najvišjih cenah. Loterijska srečka dne L avgusta t. L Trst 3 2 29 83 47 Pozor! 5000 kron zaslužka! Pozor! 5000 kron zaslužka plačam onemu, kdor mi dokaze, da moja 2ir> s—s čudežna zbirka 600 komadov samo za 5 K ni priložnostni nakup in sioer: Pristna švicarska pat aist. Roakopf žepna ure, točno regulirana in ki natančno gre s 3 letno tvorniško p.s-pistneno garancijo, ameriška double-zlata oklepna verižica, 2 amer. doble-zlata prstana (za dame in gospode), angl. pozlačena garnitura, mansetni, ovratniSki in naprsni gumbi, 5 delni amer. žepni nožek, elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji, prekrasna naprsna igla s simili-briljantom, mična damska broza, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura, eleg. pristno usnjena denarnica, par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom, pat. angl. vremenski tlakomer, salonski album s 86 umet. in najlepšimi pogledi sveta, prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov, o čarovnikov, razvedre vsako družbo in de 650 rad. predmetov, koristnih in neutrpijivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg, sist. hoskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo B Siren po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja S. Urbaob, Krakov št 63. svetovna razpoailjalnica. NB. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfinejših žepnih robcev. Za neuga-jajoee denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. Ustanovljeno leta 1885. Rudolf Rus ur ar v Kranju MF* poleg lekarne. Ustanovljeno leta 1885. Velika zaioga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ■sms« Priznano izborno blago. Samo edini poizkus á&jky prepriča, da f vzdituj« R*fntr)tvo Riep ïasÈ-ist 818 62—4 j Isto tako je M 08B]# čevlje in usnjene stvari nepremočljive, ^«sw prožne; in zavito v podol*a*tih \ wQ a? °* rdečih škaNJsh po 5, 8,12,16, 24 //) *°J% J*** kom. pri H priznano dobre kakovosU. tS*^* tfoč* Julij Raincr, Beljak Zaloga raznovrstnega poUitva jy&g toahtoUn- posteljne znodrooe iz žime in cnn de Afriqae. :::: Tu je tudi taninirui poDjessi mul u Krnj iiiuiin. V zalogi so raznovrstne mrivaike krste, tudi kovinaste. mam prte, blazine), čevlje, aoftaviee, otroijo obleke®, sveoe za mrtvaški oder in nagrobne vence Me 890 10-1 Se priporoča s spoštovanjem * * mizar* Kranj štev. 56. 65 76 83 SIRIGER šivalru) stroje naj ae kupuje le v naših prodajalnah, ki ae jih spozna po teh napisnih tablah. Naj te ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8INGBR prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrstj kajti nali stroji aa na oddajo prokupoem, temveč aa jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINOER Co. ake. dražba za šivalne stroje Kranj it. 63. 22 Nova kubična knjiga I Za vsakovrstni okrogli .les, rezan ali tesan, v stari in2oovi meri, razvidno je is sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga, ■tesala i i. Okrogli les, premer v eolah, dolžina v čevljih; S. Okrog" les, premer v centimetrih ali t eolah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; t. Rezan ia obtesan les za deske in t rame vse dolgosti, de* belosti in Sirokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v ■etre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje- 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 288 52—28 Siga stane,v močno celo platno vezana S K, po posti visi. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven NUspI raotmap, ki je sa trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta • K SO visi* Knjižim se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. JKaVricij 5nol(j a srar ia Mû lisi. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih ivioatfskih šepnili ur vsake vrste, dalje budilke« ur* mm Mikala- prstana in varltle«, p* aajnlsjlk oeaak. mm Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizu SOletni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno W po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preeizijsko uro hIbsTAOT". Koles&rsk* potrabidine HB. Aka želite imeti uro res dobro popravljano jo os lajajte tali*, ki urarijs niti isuessi sisa, 17-79 Brata HLAVKA izdelovateljt kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparate ia bsndažo Cjubijana, freisrnove uL 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigdtorjev, apaiat v za mrzle in inha-lacija s paro, sterilzirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumgevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—21 redbah p. n, gg. zdravnikov. Zunanja narofcila a« lavraujejo tnftno, hitro In diskretne. Galvanični pcnialovani uvod s obratom na motor. Popravila oo Iz.raujejo toAno jn otno. Sladoled 299 26-13 najfinejši, ;veči'vrst, kakor tudi ledena kava, Čokolada L t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. BraneJtu9 Kranj. Zunanja naročila točno ln ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik p nikar v Borovljah (Terlaoh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pu s' za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuSevalnici in od mene preizkušene. 181 62—42 Uuatrovant oerilki ■aatonj. JOS. WEIBL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove tillo» aVt. Suvbsso-Btneiio ii koistraicljslo kfjoetvsiesntve, Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, i stolpne križe, štedilnike i. t. d Spedjaliteta: 152— 88 valjiČni zastori (Rollbalken). G. Tônnies Zlate jfeHijc: »trlli, Pariz, %\m ftof. s* Najboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdehvattlj 0. Seval fana, Spitot.-SMtar. u/. 7 422-27 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna ▼ Iajnbijani priporoča kot posebnost nage in vse stroje sa obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z v rati lom. Sesalno-generators ki plinski mo tori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Edino pravi Tblerrvjev balzam je z zeleno znamko nune. 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 kron. Tbierrvevo oentifoUjlno mašilo proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go* rečici, kislini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 8 K 60 vin. Razpošilja se ie proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod zn&ai in ie od nekdaj sloveči. Naročila n.j se naslavljajo na: U%ixm ft. Tlicrry 1 prepadi pri SlstisL Zaloga večinoma po lekarnah. 15—15 SFoji k svojim! 856 52-22 Staroinana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnin in drugih priananih vinogradov po ceni 30—00 vin. liter; potem s plsenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in iabornim proti vin-akim pivom iz pivovarne kneza dchvrarzeoberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem L vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po te« letnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje ia kopeli, kakor tali Upe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne In eeae priporoča Avgust Drelse prva in najvadja* tovarna »odijia sjiinnatih izdelkov v LJubljani. 1 6t—18 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zalog« 180—56 iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska priporoča svoje najbolj priznana šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. Za šolsko sezijo priporočani vsakovrstne šolske potrebščine &> pr. zveske, knjige, torbice, nosila sa knjige, pisalno in risalno orodje, papir in splok vse v to stroko spadajoče predmete v največji izberi in nalnii]l ceni. ■n drobno in debelo I s=ss======r Ha drobno In debelo! Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. «-« filme Trnu* in ipodoja Krila Predpasnike Hederce Šerpe Pasove Ovratnike ■aienee Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave 195 52—J snsr Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka ia I^ubljane A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU , na glavnem trgn v hiši g. Pavllarja Priporoča sa ponUad in poletje alagantna klobuk« aa dame in otroka pariške in dunajske modele. Žalna klobuka. # Klobuki sprejemam v pogrnilo ===== Zunanja naroČila točno, j — M® * 5 A ™ m 3 g «0 M s s e o ca. 08 M o IGlaceiA svilnate rokavice ffifrderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsniko •5 Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfnm Haillitova oesta 20 1$ £ a it II Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne *lf " 9 železnice pri sentpeterski cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagafelj društva c kr. avstr. dri. nradnikov. I Sagata njjgJoga po-nOtva mke vrste 9 rast Mtat. 0|/*° rfa/t, oliko f vseh velikostih. Popolna oprava za 111$. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroško posteljo /t miški po vsaki 00/}/. Modno! Iz lions-toga omrežja, afrl-čanske travo ali Urno, prvo vnto vodno v zabil. ia spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Opravo za Jedilno sobe, salone, pred-sobe, osle garnitura. špeotj&lltete v ne- vestinih balah. Vo- : 1 liti prostori, pri- s tlično In v 1. nad- 0 & stropju. čudovito pooenl za 8 1 1 hotelo, vilo In za letovišča 62 gld. 1 2 Za sobo; postelja, nočna omarlea, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ou if pri g. dr. Ei Oloboditikii v Krast ju ZOBOVJA, tudi m da bi1 M odstranile korenine, t ali bm nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZUATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi m ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-60 /0 8PECIJALI8T. Odprto vsako nedeljo od 8. da G. ure, i $ POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana sadragt i omejenim poroitvoa s podmžniGO na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 4' brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V4% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 69/«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menica Denarni promet v letu 1907. t 15, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6« ure pop. isvsemii nedelje pop. Poštno-hran iinični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. ISO—46 kdaj« lontorcij «?wri!i»< Q