gQ|| Hochlobl. k. V. Hofbibliothek, ^ M 12. V G-orici, 21. marcija 1879. Tedaj IX. „SoSa" izbaja vsak petek in velja poSto prejeuiana ali v Gorici na dom po&Ijana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 datvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-ttanicah" se placuje za navadno tristop-no vrs;a: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 v „ „ „ 2 „ " » »t n n ¦* „ ZaveCe 6rke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobiyajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposiri ulici blizo „treh kron", in na starem trga.— r Trstu v tobakarai-ci ,jVia della caserma 60". ". , Dppisi uaj se blagovoljno, poSiljajp ureduiStvu „So5e" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, naroihiina pa oski-bniStvu^SoSia" Via del Giardino V Zoratti-jevi W8i II. nadBtr. Rokopisi se ne vrafiajo; doplal naj se Wagovoljao frankujejo, — Delajcem in drugim nepreraoinim se narocnin* zniia, ako le oglase pri uredniitvu. ' Glasilo slovcnskega politicncga drustva goriskega ssa braiubo iiarodnili piavic. Slovenska matica. Iz Ljubljane, 16. marcija. (Izv. poro&lo opet-najstem obCnem zboru „Matice Slovenske".) Due 12. t. m. okolo 4. uie popoludne zbralo se je bilo v ci-talnifini dvorani plLlo Stevilo druStvenikov „Matice slovenske", da bi se razgovarjali o raznih tockah spo-reda. Ako primerjamo malo Stevilo udelez^nccv obcne-ga zbora se skupnim — akopram ne ogromnim — vseh druzabnikov, ali vsaj z onim Jjubljanskih udov i iz Ijublj. okoiice, gotovo se moramo cuditi nepopislji-vej maloniarnosti naSih narodnjakov, da se tako malo briga pervo za naSe literarno (ce nij, pa bi moralo biti) druStvo; koniaj nekaj tvez Stirideset jih je bilo, i Se mej temi mnogo zvutianjih gg. duhovnov, kateri so se svojo navzocnostjo v istini reSili svojo cast. Ne bodem nikakor iskal razloga tej mlacnosti i nebrizljivosti, a mislim, da vsak nosi nekoliko teze na svojem hrbtu: odbor i razni druStveniki. SliSal sem od vec stranij — i mislili so celo uekateri gospodje staviti predlog, da bi bil obcni zbor „MatiCen" o velicih poeitnicah, ko so profesorji i ucilelji prosti, da bi se i oui mogli udelezlti zbora, kajti oni so, rekcl bi, glavna podpora „MatieiK,ako ne v gmotnem, vsaj v duSevnem obziru. To v prevdarek, gospodje „Mati6arji!" 1. Predsednikov ogovor. Dr. Janez Bleiweis po-zdravlja zbrane ude i izreee pri tej priliki zahvalo za skazano mu cast, da ga je „ Matica" izvolila za svo-jega castuega uda; uajveco Cast — pravi— kojo more skazati druStvo kacemu Claim; spomiuja se tudi v svojem govoru ureduika „Nar. Lifeta" g. Biankiui-ja, kojemu je 2ugaIo tukajSnje drzavno pravdniStvo s to2-bo, kojo pa je samo preklicalo; zarad tega izrazi pred-sednik svoje veselje, ker verlo bi mu bilo M, da bi kedo priSel zbog njega v zadrego — morebiti celo pred porottiike; obzaluje, da nas je zapustil Solski nadzornik Solar, koji je prestavljen bil v Dalmacijo. 2. Tajnikovo poro&lo o odborovem delovanji od 1. januarija do konca decembra 1. 1878. Tajnik A. Praprotnik bere porocilo, katero bodo "VaSi cestiti fttatelji (ako je bode zaniinaloj pri drugej prilozaiosti brali. JurciC omenja druStvenih knjig, kojeje „Maticaa izdala letos; terdi, da bi udje lehko prijeli — kakor pri druzih druStvih — po 6 ali 7 dobrih knjig, a ne kakor navadno po dvoje, i Se te take, da nijeduega ne zanimajo; odbornikov je sedaj Stirideset, naj bi jih bilomanj, a ti delavni, koji bi na§e literaruo druStvo LISTEK. Pogled v Bosno. (Dalje.) Kakor praznujo *) judje soboto, kr§Sanje pa ne-deljo, praznujo muhamedanci petek. sTo je velika ne-sreca za Bosno, kajti navadno obhajajo BoSnjaci mu-hamedanski, judovski i krscauski po5itka dan i tako paso lenobo. V petek smejo Turci vendarle delati ves dan; samo morajo iti vsaj enkratnadan molit vd^a-mijo. Kazen petka praznujo Turci §e bajram (praz* nik) i ramazam (turSki post). *) Ne srdi se, dragi bralSe! da se piio na torn ^ mestu vse oblike r tretjej osobi nmozine k.-atke. PiSemo jib za-to, ker tako jih rab^ vsi drugi Slovani, zlasti Srbo-Hwatje i Rusi, kterim se moramo v jeziku pribliZevatis k e r so mogo Bamo i2 kratkib oblik izvajafci praviino delezja (parfcicipija) v Bedajnosti i ker rabe Brkinje (prebivalei meju PivCanom i Cicem) na goriSkem in iaterskem Krasu samo kratko oblike. Teh oblik poslu2ujo se vecinoma tudi Jifotrajnci i deloma Do-lenci. Dolge oblike nejmajo mesta v slovanSeini. Brkin pravi vselej praviino, n. pr. junaci sldjo, dvigno, 14to, vide, pl^so, poskakiijo i naglasa redno predzadnjo slovko. Kedar se na-glas v siovenScini dobro prouci, pridemo do spoznanja, da se tudi pri nas prav prav redko naglaSa sadnja slovka v besedi. Takrat bode prav tezko skladati v sloven§Cini hexametre i si-cev tako teiko, kakor v srbsSini. Takrat bode koneo Pajkove | &erLeve ngvaeiine pr^vde o hexaraetru, PIS. povzdignoli na ono stopinjo, katero bi moralo zavzimati. J. dokaztije, kako se malo pazi pri sestavljenji dru§tvenega imenika, i v dokazilo pre-bere osem imen, katera so vpisana mej trzaSkimi udi, a nekateri so ii!?e pred osmimi leti zapustili Tret: se preselili ali zamerli, a Se vedno figunrajo kakor udje v Trsti; druzih imen preiskovati nijma ni Casa ni volje, a da je ves imenik pogreSen, svedofii samo je-den okraj. Tajnik se opravi&ije, da ne ve i ne more vedeti, kje stanuje vsak dru^abnik, da vse to je zavisno od poverjenikov, koji pa ne poSiljajo o pravem Casu pol, i od, tod izvira ves nered. 3. Hacan i 4. Proracun za 1.1879 Cita blagajnik Ivan Vilhar, 5. Volitva treh udov, da preglcdajo, presodijo in poterdijo odborov racun o gospodaistvu vsled §. 0 Maticnih pravi!. Po nasvetu piedsednikovem bili so jednoglasno sprejeti: Zagar, prof. Celestina i Kadiliiik. G. Odborov nasvet o jcdenkratncm raxpoSHjnnji dru§tvenoga „Letopisa". Tajnik omenja v odborovem imetii uzrokov, da dvakratno razpo§iljanje stane mnogo truda in novcev, i zarad tega naj bi se knjige razpo* Siljale raznim udom samo enkrat na leto, kakor po-prej, i sicer konec leta (sprejeto). 7. Razgovor o zaostalih jetnih doneskih dru2ab-nikov in onih ustanovnih Clauov „Matice slovenske*. O tej tocki se je jako 2ivo debatiralo; iskali so razlo-gov tern nerednostim. Odbornik Klun bere poroiilo o zastalih novcih, i omenja, da je Robic bil pmvzel stvar i trudil se cele til mesece, da bi stvar vredil; na&el je, da je 48 ustanovnikov §e na dolgu 1113 gl. i letniki so „ „ - 8087 „ skupaj tedaj 9200 gl. kar pa nij ravno tako velika svota, kakor se je iz zaCetka mislilo; naslo se je, da so bili nekateri po dva i trikrat vpisani, mnogi so placali, a nij bilo za-biljezeno, mnogi so mej tern umerli; leta 1871 in 72 se je letnina odrajtala. Stvar nij Se popolnoma ha cistern i vredjena, stalo bode Se mnogo truda. Da bi za naprej Slo bolj v redu predlaga se: 1) Kedor je zadnja tri leta redno placal letnino, i je Se na dolgu za prejSnja leta, uaj se mu ta dolg pregleda, ker na ta nacin bodemo si prihranili mnogo druStvenikov; 2) naj odbor skerbi, da se poverjeniki pomnoze i naj bode marljivejSi nego do sedaj; 3) knjige druStveue dobi za naprej samo oni Ramazem je post pred bajramom, i traje toliko dni, kolikor traje na nebu mesec, to je, kolikor od prvega krajca do druzoga preide. Post je pri muha-medanih prav oster. V postu ne smejo nanircc" Turci od juternje zore do veCernega mraka prav niC poku-siti, ne smejo ni vode, ni duhana piti, da skrbeti morajo, da ne pogoltnejo ni sline ne. Po vecih mestih oznanujo zacetek ramazama se strelom iz topa. Na to gredo jest, i lehko jedo vso noe\ kar koli kedo ima; raeso, kolafie i kar koli se mu ljubi. Za rano, predno se dan stori, vstrele zopet iz topa i hodze zacno po munarah (stolpih) brati sab ah sabo, to je krice na vso grlo, da naj gredo Turci v dSainijo molit. Kedar hod2e sabah sabo oglase, mora vsak ae-hati jesti, i kedor je zakesnol ali se le takrat jesti zacel, mora nehati jesti. Zvecer, kedar ima hodza brati akSam (6vrsto molitev po solncnem zahodu) zapale se svece na munarih, ktere nekedo pozao v nofii vgasne. Zjutraj okoli pete ure, po evropskej uri, zleze hodza zopet na munar, zapali sveco ter jo pusti goreti do belega due. Tu naj povemo, da turSkeure nejso take ko naSe. Zve5er, nekoliko minut po solncnem zahodu mora imeti Turek dvanajsto uro, a, ako mu ura tako ne kale, potisne kazalo s prstom nekaj naprej do dvanajste ure i drugi dan stori ravno tako. Po vaseh, kder topov nejmajo, ravnajo se po somraku i zori, a Cesto bivajo zavedeni, zlasti, kedar zjutraj zaspe. Kedar zafino zjutraj jesti, hode veckrat iz hiSe pod milo uebo, vsi pre^laSoui gledajo na nebo, je U druzabnik, koji pla^a letnino do od odbora dolocencga <5asa (sprejeto), Tu bi moral porofiati o pretresanji delovanjik prejSnjih tajnikov TuSeka i Lesarja. SmUt terdi, da vso krivdo i uzrok nosi odbor; TuSek bil jo profe-sorjem, i kakor tak, ako hoce svojo dol^nost tofino spoluovati, mora posvetiti vse svoje moci slu2bi; isto tako prejSnj? tajnik Lesar, koji je imel razun tega Se druga opravila. Tajnik moral bi posvetiti glavno mofi dtuStvcnemu delovanjn, i ako mogoCo, moral bl biti sain literatom; skerbeti bi moral, na kaki nacin bi pridobil druStvu delalcev, Bploh moral bi bit! znan-stveno izobra^enim modern. Begaii misli, da ta toLka no spada prod obcni zbor; razlog, di udje ne plufiuj(\jo letnino,so jalovo knjige, kojih od 15. delov dru^abnikov 12 dolov gotovo Se nij razrezalo; dokler bodemo dobivali onosuho uccne razprave Tcrstenjaka idruge, se no sincmo na-dcjati, da bodo Ijudje radi pristopali i rcdtio placo-vali; knjigo naj bodo bolj za ljudstvo, no samo za profesorje; deset profesorjev, ako hoccjo za-so pisati, kedo jini brani? vstanovo naj si svojo druStvo, sami naj piSejo, sami tiskajo i sami tudi borejo; on mistt, da je brezpotrebno, da se imenik vsauo leto tiska, nasvetujc, naj bi se le vsako trctjo leto natiskal, i ostala le^ naj bi se porabil prostor rajSe za kak po-duficn B^ld. Pohvali scdanjega i ysp krivdo mate na prejSnjega tajnika. Klun pravi, da so grehi iznovojSega caaa, daio imel — kakor se je uaSlo — Lesar vse v redu, da tedaj nij bilo skoro nobenega ostanka, vse je naraslo stoperv o TuSkovej dobi, muogi to plaCali a nijsobili vpisani — a „de mortuis nil nisi bene" Bog ga ja odtegnil nasej sodbi; omenja, da ievnekej dobiueto-piio 179 udov, kateri pa so placali za isto leto, a da so imena fingirana (Jur^iC terja samo jednega); Illegal iju odgovarja, da naSe druStvo je za izobra2en svet, za prosto ljudstvo je druiba sv, Mohora, katerej je naloga,da izdaje popularne knjige; kar zadevaknjigo: Potovanje okolo sveta, pravi, da je bil obcni zbor sklenol izdati jo, a ne odbor; omenja tudi hrvatsko-slovenske slovnice i spominja se necega dopisa v »8L Nar.", koji pa je bil dopisnikov, a ne urednikov. Zatem ustanovljajo 6as, od kedaj biplafievalilet* niki, nekateri misle do konca junija vsacega leta bil bi zadnji termin za letnino i kedor ne placa, ne dobi knjig, kakor pri druSbi sv. Mohora. 0 osmej tocki: Nasveti posamcznihudov, nij mi nle zora i dali iraajo nehati jesti. NajviSe jih jezi, da ne smejo po dnevi kuriti; zastran tega spe tudi hiSni gospodarji navadno ves dan, da bi jim dolg cas preSel, ter da ne bi imeli misliti na dimko (fajfo). Ako jih pohodi kak prijatejj nemuhamedanee, pogoste ga obicajno s kavo, dimko i kakorSnim koli jedilom, sami pa se vsedo v kot, ter se razgovarjajo s prija-teljem. 6em se bKza bajram (praznik ali svetek) prinaSajo bogatejsi gospodarjidarove h kadi m u (sod-cu) za onoga, kteri zapazi najprvi mesec ali luno na nebu. Kedar je oblacno, nej bajram v vseh krajih na isti dan; a vsi gledajo na nebo, i ko zapaze naj« menje trije od njih luno, spuste se b kadimu, gder polo26 roke na fiitap, to je na knjigo, na ktero tako prisegajo, kakor judje ha thoro (Mojzesove druge bukve, sedma vrsta) i zraven prisegajo: „Valaha, bi-laha, videl sem luno!a Za to dobodo omenjeni dar,ki se imenuje muStuluk. Kadi odpoSJje na to glasni-ke na vse strani i da razglasiti, da bode jutri bajram. 0 bajramu streljajo ves dan iz topov, mladenci streljajo pa iz roCnic (puSek). Ta praznik traje pet dni, pri gospodi pa samo tri dni. Kedor ima pa kaj silnega dela, lehko dela tudi o bajramu brez naglav-nega greha, a doma ga caka dober obed. Bajram ob-haja se dvakrat na leto, spomkai i jeseni. Bajram spomladni imenuje se korban, jesenski pa kurban (veliki bajram). Semtertja pa so se tudi muhomedanci spametili, ter ne cakajo na bajram, dokierne bi lun^ na ne^tt zagledali, temuiS FaNo fe^e»aev kedaj m uig omenjati, ker se nij nobeden oglasil i ker je pre-cej po sedmej toSki veelna .Maticarjev8 zapustila dvo-rano i vsled tega se je zborovanje jako skrajsalo (ndje bill 8o gotovo uze tradni, trajalo je crez dye uri). 0 devetej toflri: Volitev 9 nGvih odbornikov i sicer namesto onih, ki vsled §. 12 Mattfnih pravil iz-stopijo iz odbora, Vam porocam, da so bill voljeni ravno iati i to: Dr. Jan. Bleiweis, Stegnar Feliks, Vavru Ivan, Barbo Josip grof, Raft Bozidar, Svetec tuka, Soman Josip, Dr. Ulaga Jos., Urbas Vijjem. Da se v tern obziru nij nid predrogafiilo, sta dva raz-loga: malomarnost, koji bi radi kaj delali, a ko vi-dijo, da je vse tako mlafao i pftkavo, se pjse odte-gojejo; dragi razlog pa je, da omenjena imena so z ozirom na drug* vendar deloma nie znana, akopram nam to verlo malo pomaga; tMatica" potreboje moci i sicer delavnih moci! S. D. Dopisi. |Z Tolmlnt 16. marcija. (lav. dop.) Za svojo Cast se mora potczati vsak poStenjak, in tudi vsak© posteno druStvo; odgovoriti moram toraj na dopis iz Tolraina 10. t m. NaS naspcotni dopisnik pravi, da ni bil povabljen k tomboli in plesu 6. prosinca t. 1. To ni res; on je bU osebno vabljen od denarnicarja, ko je nekaj dni pred plesom novega obhodnika udom predstavljal, ob enem raesecmno terjal, in od ravna-telja pripravljen poziv od elanov podpisavati dajal. Nasprotni dopisnik je sicer meseCnino placal; tabila pa ni note! podpisati. Odbor je toraj svojo dolinost spolnil. Dalej pravi, da je odbor s plesi pre* tekli post droltven© denarnico spraznil. Tudi to ni res. Za vse pleae se je porabito le 28 f. 81 kr., in gotovine ostaja ? denarnici se 110 f. 15 kr. Vse dra-ge stroSke ten plesov je odbor s prostovoljnimi do-neski gospodov elanov in z dobifikom pri tomboli po-kril. Na§ nasprotni dopisnik pise, »da je labko v Tol-,minu petje napraviti, le en pies manj in za petje ,bi bilo preskerbljeno." Iz tega bi moral vsak povze-ti, in si. nredniStvo je tudi povzelo, da star! Tolmin-eki pevoi 5c iivijo in se le kujajo in se labko z le-pinri besedami za majhne denarje zopet pridobijo. Pa tudi to ni rcsnica. Na§ izverstni tenor Janez BreSan je nmerl; za njim so Sli v vecnost nas pervi basist Janez Sturm in Se dva druga pevca Jozef GaberScik in Jozef Janet. Ostali 3 bi bili dobri, pa brez pervega tenorja ni pevskega kora. Nas" nasprotnik pravi dalej, da sem kot skaziinojster prazno slamo mlatil in da toraj ni nic" krivega v njegovem dopisn od 9. t m. in da osta-ne restrict, da Tolminska fttalnka Mra in vmira. Na to porecem, da, ako cltalniSki udi sami svojo druStvo eernijo, o njem po casopisih nevgodna in zelo preti-rana porotila trosijo in na taki nafiin druStvo ruSijo, ima paC prav, da se druStvo konca pribli-Inje. nDiscordia res maximae dilabuntur.8 Sreca, da je po navadi le en sam klapotec v ednem gnjezdu. V fast Tolminske Citalnice moram priznavatl, da v 17 letih njenega obstoja ni imela nikoli srece, da bi bill vsi gospodi vseh stanov njeni udi, kakor so zdaj Toraj morajo biti dopisi naSega nasprotnika vendar le prazne sanje. *) P... *) Dovolili smo Tarn besedo za odgovor, da dokazemo 8Yojo nepriBtranoat. A zeleli bi vendar, da se take polemike le okolo otrari asSejo in oaebnosti popoinoma izogibljejo. Op.tired. Iz BOVCa 18. marcija (Izv. dop.) Kakor Lnjem, ! pripravlja se nasa vrla Sitamica slovesno obhajat sre-berno zenitvanje presv. cesarske dvojice. V ta hvale-I vreden namen izbran je poseben odsek, kateri nam je porok, da se bode svecauost dostojno obhajala Po I vsakem na&inn menim, da bi se spodobilo odmeniti I Cisti dohodek slavnostne besede dobroddni stvari. — [ Tudi nasa ob&ina namerava sreberno poroko slovesno I praznovat, in kaj bi ne, saj so se Bovcani vselej odli-I kovali po svojej neomabljivi zvestobi in udanosti do I avstrijskega prestola. Ako skopni do tistih dob visoko | zakidani sneg po gor.iht ki obdajejo na§o prijazno do-lino, bodo tudi velikanski kresavi povelieevali redko I svecanost. Da bodo povsod po Goriikem in zlasti v I slovenskem dela take sveeanosti, tega sem gotov, ker I vem, da je, kar se lojalnosti tile, vse nase ljudstvo | enega dnha in enega miiljenja, Slov. Citaluice stopite I v prvo vrsto ter osramotite vse one, kateri vam pri I vsaki mogodi priliki podlikajo zlobnenamenelM tre-I ba velikih stvari, kder ni mofc za to: majnno, pa 1 dostojno in — iz srea. BYiribns unitis,8 geslo naSega 1 mogoLnega vladarja, naj bo tudi nam zvesto vodilo. | Marsikaj bi imel ie iz naSega kraja poroLati, — I a naj se lotira Cesar koli, povsod se mi je bati, da dregnem v serienje gnjezdo. Za to se mi najbolje priporoCa: Bsilentiam.tt Da, ko bi Clovek mogel, bi ' uie bilo, a sree boee govoriti; naj govori I | Nekateri dobro poznani bovski gospodje babajo I se pri vsaki priloinosti, 2e§: Mi smo pravi patrijoti, j kdo nas doseza t Toda vse to le z ustmi; ko pride pa cas, da bi svojo Sirokoustnost v dejanjc oblekli, I kaj menite, kje so ? kaj delajo? Zagrnjeni v temoto brnsijojezike nad poStenimi, znaSajnimi osobami, kojim ! je srefi vedno na pravem mestu. Crniti, obrekovati, j psovati — zares labke reLi — a z dejanji na dan stopiti, je pa n2e teze. I E gospoda s takim ravnanjem si aikdar in ni- kjer ne oznaCite svojega patrijotizma, — marived raz-j krivate le svojo malodu§nost in svoj egoizem, kateri \ je povsod najveSji nasprotnik vsemn druStvenenm zlv-| Ijenju, ker* ne veze in ne zida, ampak trie in po-J dira. Sapienti panca. — IZ Seiane dnG U. marcija, (Izv. dopis.) Program za slovesnost ces. sreberne poroke, ljudski vert, novo solsko poslopje.) Vsaka priprosta, borna vasica bode po moznosti veL ali manj praznovala slovesno sreberno ces. poroko. Kakor je bilo „SIov. Narodu uie poroeano, bode tudi nas trg dostojno obhajal 23. in 24. aprila to sveca-nosit. Program veselice je sledeii: Predyecer dn6 23. aprila zvonenje zvonov in pokanje topiiSev; kasneje kresovi, nmetni in bengaliCni ognji; razsvettjanje ce-lega trga s transparent!, narodnimi zastavami in tape-ti po oknib. Godba svira cesarsko himnc pred gla-varstvom in obhodi trg z baklado od glavarstvenega poslopja do starega grada in od tam do Skaramango-vega raja (Vile) in od tukaj nazaj do glavarstva, kjer godba obstane ponavljajoc* cesarsko himno. Dne" 24. apr. na vse zgodaj obhodi godba trg, pokanje topicev, zvonenje. Ob 10. uri velika peta mala, katere se udeleze vsi uradniki in corpore in uLeca se mladina. Solski mladiai se pred maso razloii vi-soki pomen svecanosti in v njeina srea vcepi blagi Sut lojalnosti do prevzviSenega prestola in avstrijske dinastije. Po ma§i poje se cesarska bimna in godba zopet trg obhodi. Na to izroCi gospod zupan, spremljan od Sestih je v njih koledarjih prvi cetvrt lone i na ta danima-jo svoj bajram. Muhamedanci Caste" tako mocno lono, da so jo celo v svoj grb vkovali. Na luno so ponosni na mod. Pripoveduje se, da so v KobiljaSi bill lono zagledali, i ker so jo bili oblaci zakriii, mislili so ti bozji ma-haraedanci, da so jim prebivalci bliinje vasi luno v-kradli. Za to so hoteli nad svojimi sosedl se maSSe-vati. Zagrabili so staro svoje orozje, poskoCiii so na svoje knnjiSe, ter odpravili so se bili na boj. Potem prikaze se luna izza oblakov. KobiJjaSci so od vese-5a zavriskali, kadi odpre svoja nsta na steiaj i pro-govori modro besedo: „VaIaha! odsamegastrahdpred nami vrnoli so nam nasprotnict na§o lono"; i vcjna Seta vrnola se je veselo domn. Muhamedanci mole, kedar so doma, petkrat na dan. V noLi pred zoro pij6 kavo, na to malo pospg, V3tan6 ob solaCnem vzbodn, se vmivajo, pijd zopet kavo i mole sabo. O poldne mole v drugiC, a ko pride iCindija (vecerni cas) vzemo vlazno vodo, ter pri-jemajo abdes, to je, vmivajo si ogoleno glavo, krk, nos, nsesa, noge do kolena, rok6 pa do lehta. BeroL abdes mole k bogu i pri tern mumljajo: flLv§ednh Alan, ilalab, ev§eduh Muhamede nasur-lahfl itd. Zvecer zopet mole akSam, dve uri po tempajacijo. Ako se kedo, i bodisi se samim robom svoje obleke, svinskega mesa dotakne, ne sme ta dan veC moliti, ter se mora ves okopati. Dragi dan ob sed-tt« nn zacne pa zopet molitt i tako mn dragi Alah balali (odnoiti.)furkQm|e svinjina gnjasas, ter je kakor jndje ne smejo uzlvati. Prosti Tnrci prave, da se je nekdaj svinja o mnhamedanskej dzamiji otrla, ter da bi jo od te strani brez greha smeli jesti, ali da nevedd, od ktere plati je to bilo. Kedar se muhamedanci zdruze se svojo ali s tujo ieno, tudi ne smejo moliti, doklerse ne okopajo in ne o5iste. Moliti mogo mubamedani povsod na vsacem mestu. Kedar hoce kedo moliti, mora najprej kaj na zemljo postrti; ako nejma niC druzega, sleLe si suk-njo ter jo vr2e na tla. Potem se obrne k polduevi (oni pa sami nevedo, zakaj da se k poldnevi obraCajo i posnemajo samo azijatske muhamedance, Le prav jim v Bosni ne lezl Meka i Medina proti jugu, temu5 sredi vzhoda in juga), na to dvigne roke vzgoii, upre oba palca za u§esa, prste drzi v zraku, po prilici ba§ tako, kakor jih dr2e pri nas otroci, ki hote komu po-kazati dolga u§esa. V tern zacne na tihoma moliti v arabskem jeziku. (Arabski jezik je namred muhame-daneem eerkveni jezik, kakor pri rimskih katolicanih latinski. Res zalostno, da ne mogo muhamedanski Boinjaci §e Boga ne v svojem jeziku moliti i hvaliti)! Zdaj postavi roke pred oLi i drzi je odprta pred ovinia, kakor da bi iz njih kakor iz kacih bukev kaj bral. Na to se sklooi, podpre roke na kolena i sam k sebi nekaj momlja. — Zopet se zravna, zlozi roke kriiem, popadne se za rameni, Septa zopet nekaj casa sam sebi i pokloai se na to najprej pred se, pa na levo I na pravo. Zopet se skljuft, postavi roke na koleni, poklekne, klanja se z glavo do zemlje, posed* ne m pete i vedno nekaj Septa. Koucem vstane, no* j podzupanov gospodu c. kr. okraj. glavarju adreso do reesarja. I Ob eni uri velik banket v hotelu „pri treh I kronah" (pri g. Skaramanga), Vabljeni so vsi c. kr. | uradniki, obemski svetovalci, dva dezelna poslanca, I dubovstvo, ufiiteljstvo, zandarske postaje poveljnik. Isto-I casno se pogosti 24 vbozih. Ob treh popoldne na trgu I obLnt — javni pies pod milira nebom na §est „brejar-I jib.* Zvecer bengaHcni in umetni ognji; ob 10. uri I konec (?) svecanosti z godbo, ki bo zopet obhodila I trg, streljanje; vse hi§e zopet razsvitljene in okindane I z zastavami, transparenti in tapeti. — ] Jednake svefianosti se bodo obhajale v vseh ob- 1 dinah seianskega okraja. — I Narava se je vzbudila iz zimskega spanja usled I gorkib, solncnih pomladanskih dnevov. Popki poga-I njajo in vse ka2e, da se bode kmalu zemlja v cvetje I zavila. Potem pa pride poletna saisona, vabeLa Trza-I Cane zopet na zdravi zrak v Sezano. Na«a Sezana do-I bi zdaj pa tudi wljudski vert," ki se uze uzdeluje in, I ki bo sluzil gospodl kot SetaliSCc o gorkib, solncnih I dnevih. Sicer iniamo Sezanci zadosta krasnih spreha-I jali§L in tudi gospod vitez pi. Skaramanga nam bla« I godu§no pripu§6a Setati se v njegovem krasnem vertu, I ki ga po vsej pravici „sezanski raj" imenujemo. In, I ko prijatelj v pozni noci, ko luna po nebu plava se I zvizganjem privabi slavca iz gnjezda, da pofine peti, I moramo v istini vzklikniti: wTo jo vzvi§en trenutek." I Pa Sezanei dobimo tudi novo Solsko poslopje, ki I bo merilo 600 Q m. Hi§a bode zidana za Cvetetoraz-1 rednico in bode imela primerna stauovanja za ucitelje, I stiri Solskih sob, vrt in dvori§6e za telovadbo. — I Za vse, kar sem pa danes v tern dopisu omenil, I gre posebna hvala novemu iupanstvu. Neutrudljivost I in marljivost gospoda Rajmunda MahorCi^ia, naSega I zupana je cbLe znana. Podpirata pa ga tudi v tern 1 poslu prva podzupana gospod vitez pi, ValentinCiC in I g. Delena, krajnega Solskega sveta predsednik, —- kar I je prav hvale vredno. — I Konefino naj §e omenim, da ima 2upanstvo krep- I ko podporo v osebi gospoda viteza pi. Bosizio, c. kr. I okraj. glavarja naSega, ki dela na politienem in §ol-I skem polju v pravem zmislu Bviribus unitis1* za razevit I in bodocnost naSega kraja. Vsem tem gospodom ve-I Ijajo besede neinSkega pesnika: I Wer den Besten seiner Zeit genug gethan, [ Der hat gelebt fttr alio Zeitena. I Na nmogaja leta t Iz Trsta 20. aprila (Izv. dop.) Mestne volitve so u2e zaSele; IV*. razred je volil 18. in 19. t. m. in izvoljeni so bili vsi kandidatje Progressove sttanke, kakor se je moglo uze naprej soditi, ker vlada in av-strijska stranka nijsti v tem razredu skoro prav nic" agitiralc; III. razred voli v soboto in nedeljo; v tem razredu vtegne avstrijska stranka, ce ne popoinoma, saj s poiovico svojih kandidatov zmagati, kajti v ta razred stavi avstrijska stranka uajvece upanje in tudi dela Se precej dobro.—V I. razredu volijo sami veliki trgovci in sploh konservativni elemeuti; tam torej vtegne tudi zmagati avstrijska stranka, mej tem ko bi bilo v II. razredu vsako delovanje brezuspesno.— Mogocc je, da bode v prihodnjem zboru pariteta, kajti ce avstrijska stranka zraaga v 2 razredih, bode imela potem 24 poslancev in lahonska prav toliko; odlocttvali bodo po tem poslanci okolice, katerih je sest in bi bila ta kombinacija za okolico in sploh za slovansko stranko vTrstujakougodna, ker bi poslan- lozi roke na koleni, vznese zopet dlane pred ocl, kakor da bi nekaj bral, pa si z dlanoma pohladi oblicje, kakor da bi se vmil i s tem konda svojo molitev. Prosti muhamedanci ne znajo sami moliti, temu si poiSCo tacega Cloveka, kterij to ume i mole za njim, kakor za hod2o. Ta, kteri jim tedaj molitev nareka, govori na glas i ne sme s tiha ieptati; oni pa mole za njim, ne da bi sledili njegove besede, ktere i tak ne razume, ter.tiho: „Amin, amin!" geptajo. Kedar here hodza sabo, ali ktero drugo molitev, dvigne desnico z nategnotimi prsti vzgori k oblicju ter jo pribli^a k ofiesu, kakor, kedar pri nas sedlar konjem klapko na ofii napravi, da ne bi se plasili; palec pa porine pod krk na grlancc, a kedar poje, tu jezdi palcem po grlanci kakor po kakej piScalki, na primer: J6beri-la-la-a Alah-ila-la-a-a-a--a i. t. d. Muhamedanci so po svojem zakonu (postavi) prav pobozni Ijudje: nobeden Turek ne bi prelomil nika-kor ne svetih obredov, ni posta, ni molitve, ni sevap-a, ni abdes-a, a ni navadnega umivanja. A kedar vse opravi, kar mu zakon veli, takrat mu se stoprv sree od radostl vteSi i dozdeva se mu kakor krSCanu po opravljenej izpovedi, da je z nova rojen. Muhamedanci se tega prav vesele, da jim je dragi Alah na-klonil to milost, da so se v mubanmdanskej Cistej ve-ri rodili, i grozno se srde na vsacega, kedor ne ve-ruje i nehLe poznati 5iste vere, (Dalje prill.) ci okolice dostikrat zmago odlofiili in bi se za njili glase pulili obe stranki.— A lahonska stranka bo prav zarad tega vse 2ile napenjala, da bi okolicanom vrila v prvem, drugem in 6.tem okraju kakega svojih; denar bodo trosili in zlate gradove obljubovali, zarad tega pa morajo ro-doljubje nase okolice zadnje dni na vso moC pazljivi bit! in nadzorovati nekatere mej njimi prebivajoce ku-kavice. Volilni shodi v okolici so koncani in postav-ljeni so sledecl kandidatje. v ! Lvi okraj g. Ant. Krizanac iz Zavlja, II. okraj g. Ant. Dejak mlaj§i iz Trsta, III. okraj g. I. Nadli-§ek iz Sw Ivauar IV. okraj g. Ant. Lozer iz Trsta V. okraj g. Burgstaller in, ce bo on v mestu voljen, na-mesto njega g. Vatovec iz Sv. Ivana, VI okraj g. Nabergoj,— Iineli bomo torej volilne boje eel ta in eel dru-gi teden in najhujSi boj vtegne nastati pri volitvah v okolici v nedeljo 30. t. m„ posebno ce laboni popol-noma propadejo v I. in III. razredu v inestu, ker po tem se bodo z vso moejo vrgli na okolico. — Torej opominjam Se enkrat Vas rodoljube v okolici: bodito delavni in pazljivi! Z Dunaja 16, inareija. (Izv. dop.) (0 Jenkovi slavnosti.) V resnici dobro zuamenje je to, da slo-vensko ljudstvo, posebno pa naSa mladina, svoje ime-uite mo26 spodobno casti in se jih o vsaki priliki hvaleimo spominja. V tem oziru je posebno hvale vredna „Slovenija na Dunaji", ki imato lepo navado, da skoraj vsako leto napravi kak slavnosten vet'er v spomin ali slavo zazluznih slovenskih pisateljev. Posebno rada je do sedaj praznovala Pre&irnove slavnosti, tudi g. Stritarju na Cast napravila je u2e en komers. PreSirna bi bila rada poslavila tudi letos, pa gledati je morala, da dostojno obhaja svojo deset-letnico. Za to je odpala PreSirnova slavnost in na mesto te napravila se je slavnost Jenkova v petek 14. marcija. Ako hoCcmo biti pravifini, reCi moramo, da je bila ta slavnost slabo obiskana. Pocastili so aSlove-nijo" s6 svojim prihodom drSavni poslanec in dvorni sv6tnik g. Winkler, g. prof. Kandrnal in nekoliko dm-ge gospode. I)ni§tva tudi niso bila tako dobro za-stopana kot zadnjic pri obhajunji desetlctnice; tako zdaj n. pr. ni bilo slovaSkega druStva „Tatran". Bila so pa navzo&ia ta le: srbska „Zora", hrvaSki „Vele-bit", „dru2tvo lnvatskih tehnika", ee§ki „Akademicky spolek", rusinska „Si6tf, slovansko pevsko druStvo" in mlado „slov. litcrarno dru§tvo", kterega udje so pa, kakor je pricakovati, vedidel tudi udje „Slovenije". Po navadnem pozdravu g. podpredsednika zapoje zbor nSlovenije", ki sluje kot najboljSi mej vsemi slovanskimi dijaSkimi, Bendlovo lepo pesem: „Napla-cine!" Re5i pa moram, da se je ta pesem izredno slabo pela. Na to zacne g. Z. svoj govor o Simouu Jenku. Jaz pravim le to: kedor je kedaj bral Stri-tarjevo kritiko o Jenku v Zvonu (1. tcdaj, 1. 3.) in hoLe tudi sam pisati o Jenku, zgodi se mu, da ne-hote pribaja na Stritarjev vrt. G. Z. mi ne bode za-meril, ako reLem, da se je tudi njemu tako zgodilo. Sicer pa je bil njegov govor precej dober pa jedrovit in (to povdarjam posebno) v pravilni slovensOiui se-stavljen. — Tega pa ne morem reft o progamu, ki ga je razposlal odbor nSIovenijeK. Dijaki, ki so kon-lali gimnazijo in se na univerzi celo jezikov uce, bi bili pac* lahko opustil? kakih 10 napak v programu, ki prav neprijetno v ofii bodejo. To samo — inter parenthesinl — Po konfianem govoru g. Z. zapoj6 pevci Tova-Covskega malorusko narodno pesem „0j djevcinoa in HlavaSev „Ja sam Srbin", ktera pa nekterim Hrva-tom ni bila po volji. Tako neumno-dalec" sega drt mej Hrvatom in Srbom, In vendar sta si bratapo krvi in jeziku. Prva toSka za tem v programu je bila Foerster* jeva koncertna illustracija za glasovir: „Po jezeru bliz' Triglava", ktero je mojsterski npredni.§altt (sit venia verbo) g. Jos. Maiek. Posebno pa je dopala vsem Kocijancifieva pesem „OblaSkuK, kjer smo obcudovali prekrasen bariton g, Lauperta in tenor g. Mlfiocha. Hvalo je M tudi g. Kragelj ueenec iz Lavriceve Sole, se svojo deklamacijo Jenkovega „Knezovega zeta". Ko je kondal, zapeli so pevci Lisinskega pesem „Stanak moj* (Tam, gdje stoji gradic" bieli) in g. Laupert, ud drustva hrva§kih tehnikov 2 pesmi, namree" BPod oknom" (besede M. Brence-ta) in Vabilo (besede S. Jenkove), kteri je komponoval slavni dr. B. Ipavec. Drugo pesem moral je Laupert ponavljati. Potem je pel zbor §e „Bo* dizdrava, domovinal", TovaCovskega BJinochuv zpev" in naposled §e znani „§ta cutiS8. Predzadnja tofika programa obsegala je ouverturo iz Weberjevega nFrei-schittz-a", pri kateri sta pokazala g. Ma§ek in Klein svojo spretnost, prvi na glasoviru, drugi na goslih. Kakor se vidi, bil je program precej zanimiv in vrSile so se vse toCke zadosti gladko. Le tu pa tam zapazilo je ruorda kako izurjeno uho, da se pevci ni» bo vadili dovolj. Vendar zasluli posebno hvaio pevo-vodja g. Jitik. ki si je jako prizadeval pevce dobro izuriti. Zato pa mu je „<51ovenijatt podelila v Bpomfi ta v gfthvalQ za njegov mi lep album. Telegramov do§lo je 13 in 2 pismi. Nas, go-ri§ke dijake, veselilo je posebno to, da ao se vendar tudi osmogolci iz Oorice, spomniii svojih rojakov na tuji zemlji. Pri zabavnem delu vrSile so se naj prej napit-nice. Govorili so pri ti prilo^nosti predsedniki raznih slovanskih dru§tev, S to slavnostjo pa je pokazala wSlovenijaK, da je §e vedno tako fcfla, kakor nekedaj, in le v sreco si moremo §teti, da je ni mogel pokonfiati hudobni 6rv, ki je uze spodjedal njeno krepko deblo. Hvala Bogu, da so nekteri nemirnc2i Dunaju hrbet obrriili in da se je vrnil v nSlovenijo" zlati mir. Politidni pregled, Z DUNAJA. Nad vsemi politidnlmi do- godki zanima zdaj vse kroge stra§anska nesrefla, katera je xadela ogersko mesto S z e g e d i n. Cesar sam je prisel 17, t. m. na lice kraja, ko je u2e poprej iz lastne blagajnice v svojem in cesari6inem imenu podaril v podporo nesregni-kom 40.000 gl,, finanfinemu rainistru Szapary-ju pa ukazal naj v isti namen pripravi 200.000 gld. — Cesar se je vozil na fiolnu po mestu in ogledoval posameznosti. Opoludne se je vrnil na Dunaj. Vsled sreberne poroke presv. cesarske dvojice — bode gotovo mnogo kaznjencev po-milo§6enih; zato je uLc pristojnim oblastnijftm narofienoj naj porofiajo o tacih jetnikih, ki so posebno vredni pomilo^enja. Tudi na§im gori-§kim „irrcdentarjem", ki tide v preiskovalnem zaporu, se menda vzbuja nada, da bodo zopet kmalo prosti zrak dihali. Ali je nada opravifiena, kdo zna? Grof Taaffe je bil te dni v Lvovu, kder je nekda mnogo obficval z grofom Potockim, nckdanjim kmet, ministrom in obco poznanim, iskrenim avstrijskim patrijotom. Casniki ugibajo zdaj — in Bog daj, da se urcsni6i, da huco grof Taaffe, kojemu ne more druzba Stremayer-ja, &laser-ja in tovari§ev ni6 kaj dopadati — Po-tockega pregovoriti, da vstopi v prihodnje mi-nistcrstvo, ki bodo na krmiio poklicano po no-vih volitvah. Delegaciji ste v Pe§tu dokonfiali svoje zborovanje. Na§ dr^avni poslanec, grof Coro-nini, je pri tej priliki v avstrijski delegaciji zopet v prelepem govoru pokazal, kako je mi-sliti in dutiti pravemu avstrijskemu patrijotu, kateri v resnici Mi in na to dela, da se ce-sarstvo mogodno ohrani. V torek je zaCel zopet d r % a v n i zbor zborovati. Na dnevnem redu je nova postava o dr^avnem radunstvu in kontrolstvu, katera se bode gotovo tako dolgo pretresovala, da pride drfcavni proradun §e le po velikonofinih praznikih na vrsto. IZ PESTE se poroca, da vtegne imeti sze-gedinska katastrofa velik politifien vpliv na 0-gerskem. Nezadovoljnost z vlado se je silno po-mno^ila. Opozicija porabi najbrze to narodno ne-sredo za svoje namene —¦ V isti seji driavnega zbora, ko je bil minister Tisza interpeliran o grozni szegedinski katastrofi, bral je minister nauka Trefort nacrt one postave, ki ljudske §ole vseh narodov na Ogerskem poma-gjaruje. In kaj se zgodi? Razlegali so se po dvorani gromoviti neljen"-klici. Taki so le na§i Azjati; pri drugih narodih i§dejo in najdejomi-losti, — v zahvalo pa doma njih sorodne brate tla&jo in narodno morijo. IZ SERAJEVA. — De^elni nafielnik voj-voda Virtemberg se je iz svojega potovanja vrnil v glavno mesto. — Bosenski rimsko-katol. skof, o6e Paskval Vi6i6, je prelo^il svoj sedeZ iz suteskega samostana v Serajevo. IZ PETERBURGA se poroda, da se vladi ruska in angle§ka pribli^ujeti v namen, da se naredi v Rumeliji tako stanje. da bode polozaj kristjanov po odhodu ruske vojske varen, a da se berlinski dogovor ne bode kruiil, — Kuga je na Ruskem popolnem poneliaia; po poroCilih, iz Veltljanke in iz astrabanske gubernye sploh je j zdaj vse fiisto zdravo. I FRANCOSKI drlavjji isbor je iklmil Wv- semu ministerstvu grajo izreCi, a ni priyolil v to, da bi se bilo postavilo na obtozno klop. EfomaO^ stvai?i. Sretoerna poroka. Defelni odbor go.tiski je tudi sklenil destitati presv. cesarski dvojici oprjUki sreberne poroke dne 24. aprila t. 1. — Krasno adr^-so v italijanskem in slovenskem jeziku pokloni Nju VeliCanstvoma deputacija obstojeca iz de^elnega gla- varja in dveh de2. odbornikov. Alibi ne bilo pri- ---------- msrno, da bi morda tudi na§e ob&ine svoje adrese po deMnem odboru, njih naravnem zastopniku, odpo-slale t HL'JIsonzo" je vsaj zafiasno nehal izhajati, ker je njegovo uredni^tvo zadela jako neuSefina katastrofa. V petek pret. tcdna jo sodnijska komisija preiska-vala stanovanje g. urednika, Henrika Jurettig-a in urcdni&tvene prostore, v saboto je bil g. urednik sam zasliSan pri c. k. okroil sodniji in v nedeljo zjutraj U pred sedmo uro ga je policijsko osebje zbudilo in odpeljalo v preiskovalni zapor, k sv. Antbnu, 0 uzro-kih se po mestu mnogo ugiba, saj je to zdaj glavni vsakdanji predroet obSiniih razprav pri litru in end kavi; tudi ml smo u2e marsikaj BliSali in ceW prav verjetne vesti — pa pustimo preiskavf svoj not \ tttt-dar bo dognana, u^c sporotimo, kako in kaj, te bo splob vredno kaj o tem porocati. OskrbniStvo »L'i-sonzo"-a je postelo vsem svojim narofinikom oznaniW, da je list zaCasno nehal uhajati, da Be pa u^e za to I skrbi, da ga bodo mogli kmalo zopet dobivatl in da i se jim potem poravna sedanja zgubu a primorniml pri-logaini. Mnogo bi jih menda po takem listu no zalo-valo, ki vedno 5cz mejo Skill ter v jasen dokaz svoje di^avi sovraznc tcdeuco skoro v vsaki fttevilkl vcBti iz do^el italijau.skc krone mej domaLe, mostno in dezel' ne vesti vtika, kakor bi bila goriSka groflja u2o zares nrcdenta,H ter v onih mejah, v katere so jo zemUepisni proroki Antonini, Fabris in tovarli u^e davno vmustili. B takimi tedencami se ne bodo gorifiko prebivalfltv'o nikdar sprijaznllo prvifi: ker jo v obCe drUavi zvesto in drugld, ker bi bilaloCitcv od Avstrije za Goricoiu GoriSko pogubna. Qoriika ditalnioa napravi prihodnji ponedo-yek due 24. tek. m. ob 8. uri zvecer v svojih pro-storih be so do s6 sledeCim programom: I. Vefior na Savi, uglasbil r. Zajc; 2. Ubogi vojak, samospov, uglasbil Ad. Mailer; 3. Sirota, samospcv se zboiom, uglasbil Anton Hajdrih; 4. Faust (Gounod) Fantazija za glasovir, uglasbil F. Leyback; 5. Hcrcegovska, zbor, uglasbil Ant. Hajdrih; 6. Dva gospoda pajeden sliiga, saloigra s petjem. Kobilni vdelezbi uljudno vabi Odbor. Odbor solkanske ditalnice vabi uljudno bvo-I je dru^tvenike in slavno ob6instvo h kmeti jskemu I poduku, dne 25. marcija ob 3. uri popoldne vVerdi-I kon-ovi dvorani. Po kmetijskem poduku bode narodna I zabava s petjem in tombolo. Vhod k tej vese-I leci je brezplaeen. — Ena kartela za tombolo stane j 10 novcev. — Ker ne bo odbor razpoSiljal druzega I vsbila k tej veselici, naj sluZi to vabilo vsem Cast. j druStvenikom in slav. obemstvu. I Z ozirom na veliko korist takih podukov posebno I zr. kmetovalce, nadeja se obilne vdele2be Odbor. ' I Vojak-jurist. — Ivan Sorli iz Podmelcev je I bil lansko poletje mobiliziran in je moral pustitibukve I ter iti v Bosno. Ko so druge Studente po dokoncanej I okupaciji odpustili, moral je Sorli ostati v Banjaluki, ker ni spadal pod tisto postavo, ki je velevala odpu* I stiti poprejSnje enoletne prostovoljce. Sedaj se je po-I srefiilo na^emu domaCinu dobiti 4= tedne odpusta in prisel je sem na Dunaj, daopravi — svoj derJiavrii izpit. Vojak ni na vseu«ilisCi nifiposebnega; vidise I jih vedno dosti. Pa posajeu, Bvahtmcister," -s kratko pristriiSeno brado, z medaljonapersih, konjisko sablb, I visokimi Skornjami z ostrogi, ki gre k zelnej inizi I uCenjakom odgovarjat, je bil vse.eno nenavaden; to I se je videlo, ker je bila polna soba posliiSalcev. Im-rponiral je vojak-jurist se svojo sablo in „uma bistrim meCem* tako, da ga je komisija aprobirala 's I prav dobrim uspehom. Verne se tedaj mirhe vesU I zopet v Banjaluko. — Iz Kanala se nam pise \ Josip Cernovict c. k. davkarije praktikant, je I po dolgi bolezni dne 10. t. in. popoludne v 21. lefu I svoje starosti mirno v gospodu zaspal. I Rajnki je bil iskren rodoljub, izvrsten pevec, I izurjen delitant, in pri vseh ditalnifinih veselicah skrbau I avan2er. Kako priljubljen nam je bil vsem, poltazal je sijajen pogreb, kterega se je vsa gospoda, in mnb-gobroina mno^ica udelezila: spremila ga je tudi briska godbain fcitalniCnazastava.Nagrobugovoril g.J.Httnig jako ginljiv govor in potem so Kanalski pevci z natl-grobnico „blagor muM sklenili tu2no slovesnost. Rajnki je bil edini sin premoznih stariSev, kateriin naj |ob6no bdkritosWuo socuye' vseh soter2anov vsaj nekoliko vtolaft britko ^alost po tplikej zgi% 1 Lahka zemljica in trajen snomin blagemu miadQaWu | -• Iz Se2ane se poroca: Na§a okrajna drevesnica premesti se iz Rodika v Sezaao. To je vsekako bolj-Se, ker bo drevesnica v okrajuem sredi§Li. S tem bo Tsem onim, ki se v obSiraem okraji kaj brigajo za kmetijstvo, bolj vstrezeno. Dae 3. in 5. maja bo pri nasvoja&ko novacenje. Iz Trsta se nam pise: Tudi druStvo „Ldinost* bode te dni sklepalo, kako naj bi okolica slovesno ob-hajala sreberno poroko cesarskega para. Skoro gotovo se bode sklenila ljudska veselica na prostem pri St. Ivanu, in pa kresi po vseh hribih in holmcih trzaSke okolice, kateri kresi bodo zopet plamteel protest proti „neodre3eni Italiji*. N&§a meatoa citaloica napravi 20, t m. besedo; nastopil bode prvikrat novitriaSki zbor pod vodstvom gosp. Kosovela. Za nesrecnele v Szegedinu tukaj prav pridno nabirajo. Gotov sera, >da tukaj pride skupaj v krat-kem caau mnogo Cez 100.000 gld. Qoveja kuga se je vnela v nckaterih krajih lift Hmskero; Jzato je zdaj izvaianje livine iz Hrva-fikega ostro prepovedano. — Tudi je zapovedano, da mora iraeti vsak, kdor pripelje iivino na trg, zupan-stveno spricevalo, da so zivali zdrave. Ponemcevanje na KoroSkem. Ne davno so imeli koroski u&teJji v Celovcu shod, pri katerem so si posebno prizadevali reiiti velevaino vprasanje, kako bi se dala slovenska mladina v ljudskih Solak po najlazem nacinu in v najknici dobi ponemCiti. Cujte in strmite, kaj so skleniii bistroumni solski modrija-Bi! a. Ucltelj iraa govoriti slovenski (vindisch) le s takimi otroci, ki res nemSki prav niS ne razumejo, a to le tako dolgo, dokler se jih ne prime vsaj nekoli-ko nemskih besedi; b. pa niti pri tem ne srae rabiti ciste ilovenScine, nego navadno a§prabo,K natroSeno z nemSkimi drobtincami, kakorsna se govori mej pri-proatim ljudstvom; c. alednjic treba tudi stariSem na-roCiti, da govore doma se svojimi otroci le nemSki, vsaj kolikor znajo. — Iz teh sklepov se vidi, kake velcmoze — neznaCajne prilizune in narodne izdajal-ce — je izgojila sedanja ljudskosolska sistema I Pri nas na Primorskem smo, hvala Bogu, v tem oziru ve* liko na boljem; a bati se je vendar, ce se bode leto ta letom vsled viSih povelj ce dalje vec* nemScine vri-valo ? naSe Sole, da se tudi pri nas sCasoiu v slabem pomeuu vresnici, kar pravi Latinec: Guta cavat lapi-dem...... Slovanski almanah, katerega so letos izdali slovanski visokosolei na Dunaji, je prav licna in jako zanimiva knjiga, razdeljena v osem oddelov: ruski, maloruski, ceski, slovaSki, slovenski, hrvatski, srbski in bulgarski. Slovenski oddel obsega pesni: „Pozdrav slovanskim dijakom" (Fr. Zbasnik), „Pervi kriz na tursksm polju* (Pavlina Pajkova), „Gazeli* (Jos Cim-perman), „Boino cvetje" (Lujiza Pesjakova), „Obupa (Nis Vodoran), BKiticae (X.), ..Primula* (X.) „V dan vernih dusK (Lujiza Pesjakova), wTrioIet* (Fr. Zbasnik), ,Hitra promenaa (Viktor Erzen), BPotokutt (A. Steele), „Sonetu (X.); vnevezaui besedi: „0 pisinenih je-eikih na sploh in ebceslovanskem literaturnem jeziku posebe* (France Podgornik), Medailon (Fr. ZbaSnik.) Knjiga je precej obiirna (394 strani) in stane 1 gl. 60 kr.—Razkaz predpla5nib naroCnikov nam daje Pri-morcem prav slabo spricevalo: Iz celega Primorja se je oglasilo same 29 narofinikov recte 30, kajti Pecine so na GoriSkem in ne na Kranjskem), mej temi jih je iz Gorice samo 5, iz Trsta samo eden. Mari bi ne bilo prav, zamudo popraviti s tem, da si zdaj tem obUnejSe Stevilo naSih omikanih rodoljubov omisli za-nimivo knjigo, ki so nam jo odmenili na§i mladi roja-ki in nadepolni sinovi drugih slovauskih rodov, kateri so si y lepej slogi postavili hvalevredno nalogo pri-pomoSi „k razprostranjenja znanstva slavjanskih jezi-kov iuterjenju duSevnega edinstva i vzajemnosti med Slavjani?" — Mi vsaj pozdravljamo blago zapoCetje slovanskih yisokoSolcev z odkritosrCnim voSCilom: „Naj bi bila knjiga povsodi s takoSnim veseljem sprejeta, • kakorSno ljubeznijo so jo vrli mladencl izdali \u — A late Mvimo ? — Cloveku, M ieli svojemu naroda sreLo, morajo se vresnieilasj6 na giavi jeftti. ko <5uje, kako brezvestno nekteri lakomnici i lihvarji svoje nesrecne doUSnike dave i gnjave, kako jim kri, kakor prave pijavke iz 2il, skoraj onemoglih, srkajo, Taci brezdu§ni lihvarji nahajajo se semtertje po Go-ri§kem, a tudi na§a prijszaa Se2ana nej brez njih. Mej temi odlikuje se zlasti neka oseba. Meseca fe-bruarija 1876 vzajmila (posodila) je necemu reve2u Stirdeset goldinarjev, od kterih je moral plaeati do februarija tega leta, toraj v trek letih na samih obre-stih dvesto Sestdeset in Stiri goldinarje. Ondan je baje vzajmila necemu druzemu v potrebah vzdihajo-Jemu Cloveku nekakov znesek, od kterega nej v „mi-wjd svojej za 0hresti prasala nid veg, nego en sold lostitt od goldinarja na dan; a Ijubi bralde! ako nekoliko proracuniS, najde§, da so to Ietni obresti od tristo iestdeset pet od sto. — Ker lakomec nikdar ne refie: dosti je; ker je on podoben tistemu, ki boluje na ognjenici: «em ve5 pye, tem bolj je iejen—bil bi skraj-ni cas, da tudi nas de^elni zbor vzdigne svoj krepek glas proti oderuhom, ter da poskrbi, da se tudi pri nas, kakor na avstrijskem Poljskem, odpravi postava od 14. junija 1868 St. 62 dr2. zak., za ktero nejsmo Se zreli. ^«___ Razne vesti. StraSansM poplav v Szegedina, o katerem smo uia zadnjiC kratko porofali, razdjal je v nofi mej 10. in 11. t. m. in v naslednjih dneh skoro celo me-sto, tako da se danes lahko reLe: Szegedina, prvega mesta na Ogerskera za Budape§to z blizo 70.000 pre-bivalci, ni vee—razsult in odnesli so ga razdrazeni valovi vskipele Tise, v katero se ravno tam izlivade-roca, v sedmograjskih gorah se znegom napojeuaMa-roS. V omenjeni nofii je Tisa, katera se je bila uze dolgo poprej po neizmerni, jako rodovitni plaojavi okrog Szegedina razsmla, gnana od silnega viharja, predrla 20 sezenjev ua siroko nasip Alfdldske zelez-nice in se z grozovito silo razlila eez mesto. Bahlo zidane hi§e so se druga za drugo posipale in v malih urah so izginile eele dolge ulice predmestij in starega mesta. Pomisliti je, da so v predmestjib skoro same kmecke, iz posu^ene ilovice zidane hise, v mestu pa so zidane iz opeke; tedaj se ni fiuditi, da so jih razdrazeni valovi kakor suho stern pometali. — To vam je bil straiansk prizor, videti ljudi, kako so po stre-hah resitve iskali iu obupno stezali roke po rcsilnih Co In ill, koji so od vseh strani na pornoe prihiteli, a 2alibog jih je bilo le premalo in mnogiin so doili tudi uze prepozno. Yse mesto z okolico vred stiri inilje na okrog je bilo in je §e danes velikansko jezero. i)ne 16. t. m. so uradoma presteli, koliko hi§ se je podrlo. Hi5 stoji v predinestji sv. Roka §e 14, v zgornjem mestu 56, v dolnjem 8, v notianjem 182 s kolodvcrom vred 261. Mesto pa jesteio proprej 0700 hi§; tedaj jih je povodenj raziuSila 9.440; s kratka mesto Szegedin, poprej tako cvetofie sredi§Ce magja-rizma—je unideno.—Drugim mestom v okolici ne preti za zdaj vec nevarnost preplava, — a prej ali poslej, ako ne poskrbi ogerska vlada nagio za urav-navo Tise, zadene jih gotovo enaka katastrofa.—Uue-sreeene Szegedince, kateri so se na vse strani rozkro-pili, so povsod gostoljubno sprejeli in od vseh strani jim dohajajo obilni darovi. — 0 uzrokih in mogoCih nasledkih strasne katastrofe spregovorimo prihodojic kaj vefi.— Bosna de^ela za naselnike. Pod tem na-slovom je v nemSkem jeziku nBosnien ein Land fur Ansiedler" precastiti pater Franc, prior samostana Trapiskega vMariji Zvezdi poleg Banjaluke, v BWeckstimmena objavil spis jako zanimiv, kajti go-spod prior je uze 10 let v Bosni, pozna ljudi in de-Mo, pa je poSten nioz, da se mu verjeti more, kar on pise. V tem plsmu odgovarja prior na 5 vpra§anj, ki si jih sam stavi. Na 1. vpraSanje: „Kaj se da v Bosni vloviti?" odgovarja g. prior: „deIo in premoienje". Ta „bera§-ka* delela— kakor Saljivo imenuje Bosno—je blizo tako velika kakor Ceska; tarberaskaa dezela je imela nekdaj svoje lastne kralje, in stara kraljeva stoiica Jqce ima Se danes lepso lego kakor vsaka druga stoiica. In ta „beraskae dezela je bogata gozdov in pla-nin, zemlja duda rodovitna, v rekah ima mnogo rib, v zraku mnogo perutnine, v gorah ima rudnikov z ze-lezom, kuprom, s premogom in srebrom; v dolinah je polno plodnih travnikov iu druzega ve5. Na 2. vprasanje: nkdo naj gre v Bosno?" odgovarja: „Pred vsem naj gredo revniljudj6, kajti dela najdejo v Bosni veliko, pa tudi placila za delo. Za temi naj gredd v Bosno ljudje z nekolikim kapitalom, kajti s tem si morejo kupiti veliko zemtjisce. Pa tudi bogatini in veliki kapitalisti naj gredo; oni si naku-pijo lahko velika posestva, ki jih potem manj pre-mo2nim na kose prodajo. Gosp. prior obeta, da rad posreduje naselitev. Posebno potrebni pa so rokodelci in fuzinarji vsakevrste. Na 3. vprasanje: kdaj je pravi Cas, itivBosno? odgovarja: koj v zacetku spomladi Ceno zemljiSd popisuje prior tako-le: za 4 do 5 gold, se dobi oral z grmovjem zaraScenega zemljisfia, neobdelana zemjja skoraj zastonj. Blizo mest velja avstrijski oral zemlje 1. vrste 60 do 80 gld. Nihce naj pa ne misli, da tukaj pecene tice ko-fflu kar naravnost v usta lete. Kdor misli, da bo tu lenobo pasel, pa vendar dobro 2ivel, naj ne hodi sem. Vrh vsega tega popisuje, kako malo sol, malo cerkev, malo duhovnov, malo zdravnikov je v Bosni. Tudi davkov Se ni kaj, pa prior misli, da pridejo z Avstrijanci tudi davki. Vsi franciikani so Bosnjaki in govorijo le srbsko, maiokter magjarsko in lasko, nemsko nobeden „s Kranjci (Slovenci) in CehiK razu-mejo se kmalu. To je kratek posnetek mienega spiska. Nov. Pameten namornik. — Bogoslav Zenkovic iz Voloskega, morski kapitan, plovoc iz Odese zitom za Benedke, moral je lani dae 30. novembra zastran sla-bega vremena pluti v Piransko luko, kder je cakal, da se zvremeni. Financa, ki rada vtika nos tudi ka-mor prav za prav ne gre, pride na brod i najde na njem duhana. MisleC, da ima pravico to drzati za kriomC-avenje (kontraband) uka2e respicijent drojici fiuancirjev, da cuvata duhan na brodu, a kapitanu za-grozi, da nesme se maknoti, dokler se stvar ne razvi-di. Istega dne se je zvremenilo i na§ Zenkovic rece strazarjema, da ju hoce izkreati, ker on ide brodom v Benedke. Financa nej ho tela oditi in on ne leu odpre jadra in odplaje i njiina v Benedke, od koder ju je na§ konsulat odpravil domii. — On dan se je imel ZenkoviC zagovarjati pied c. kr. dezelnim sodiS-cem triaSkira zastran gori omenjenega hudodelstva jav-nega nasilstva ces, da je financirja siloj v Buuedke odvedel; sodi§fie ga je pa proklicalo nckrivim, ker hudega naklepa pri tem dejanji nej bilo. Poslanica.*) Jako me veseli, da so gospodje Reali in dedici Gavazzi na znanje vzeli moje izjave. Toda, da preneha enkrat za vselej to nevSefiuo besedovanje, 2elim, da se stvari ne dosienejo samo po-lovicarsko in da se moje izjave vzamejo na zuaujo brez kakoi^uega koli pridrzka v njih pravem in polnem pomenu. Ne zadostuje reei „prodiijanio vosek za vo-sek," mariveC, cenjeni gospodje, treba dostaviti „pro-dajanio tcbelni vosek sea tebclni vosek" — „in '•astliiiski vosek za rastlinski vosek." V starih easih je imela beseda „vosek" en sam pomen, dan danes ima dva in zato treba razloeevati. Priznavaje ta razlocek, cenim lzdelke ysake tvor-nice in tem bolj se one slavne tvornice gg. Iteali in dedicev Gavazzi, samo da prodaja te izdelke njih ediui zaloznik v Avstriji, go^pod Jakob Pal la v Koriuinu za to, kar §o in kar veljajo. Sinatram tedaj tudi od svoje strani, Ua je kon-Can ta prepir in nadjam se, da so se slavna oskrb-nistva castitljevih cerkva prepricala, da imam jaz prav, vsled cesar se zanasam, da me bodo se dalje poCestila s6 svojim zaupanjem. V Gorici 8. februarija 1879 ______ Alojzij Bader. *) UredniStvo ni odgovornu ni zu obliko ni m\ zadi'itij, (Josp. V. E. v L.: Prosinio le posljito; sprcjmemo po-goje — in ae rajSo lepo grudivo za mis liatek. — (ioap. dop. iz Trsta: Prav v zadtijem tronotku projoli in zato dru^i dol odlozili. Bog! — Gosp. Gradimir Bolinov: Prouozno doslo za danes; prihodnjifi. Znani rokopis vrnomo. Dunajska borza. m M I t1 Ml ¦ Enotni dr2. dolg v bankovcih Enotni dr2. dolg v srebru . Zlata renta...... 18GO drz. posojilo . . . • Akeije narodne banke Kreditne akeije London Srebro Napol. C. kr. cekini . Drzavne marke Fajfer-jeva gostilna t Goriei na Korenji. II! ¦ Prilezuo opravljene sobe, skrbna po-__ ^ strezba voznikov, okusne jedi, izvrstna }_4 vina, vse poprav spodobni ceni, pa naj- |_! tocnejsa postrezba. j_| as. fedft?»t9lj In odgovSr"^^ "Vsled^sklepa^podpisanega cestriega odbora ajdovskega okraja se|bode popravIjal|leseni most eez reko Vipava pri Velikih &abljah. Stroski so preudarjeni na 5036 gl. 60 kr. Javna drazba bode v Potocah v hisi gosp. Martina Lenar6i6a dne 24. t. m.; pri^ne se ob 9. uri zjutraj in sklene opoldne. Nacert, preudarek in drugi pogoji so raz- (Dalje v prilogi.)