Oktober IZHAJA VSAK MESEC 1967 leto XI. štev. 8 VSEBINA: Peter Hribar: V novo šol- sko leto ...................105 Slovenski tabor...............106 Milena Merlak Detela: Otroška soba (pesem) ... 107 Kolonije na morju in v gorah ..........................108 Lara: Utrinki iz letošnje kolonije....................108 Pod šotori...................110 Slavko: Jesenske misli (pesem) .......................111 B.M.: Pesem o stari mami . 112 V.: Pravljica o Fufi . . . 113 Književnik Rožanc na zatožni klopi.................114 Razmišljanja — izmenjava mnenj in dialog .... 115 J.P.: Ob desetletnici smrti Zdravka Ocvirka ... .116 Zdravko Ocvirk: štirinajst pesmi.......................116 Ko študent na rajžo gre . 118 Edi Košuta: Na športnih igriščih .....................119 Kaj nam bo nudila naša tržaška radijska postaja? 120 Naši Razgledi: Slovenska cerkev (St. Janežič). Pregled svetovne književnosti (V. Beiičič), Umrl je Vladimir Bartol (F. J.), Drugo srednjeevropsko zborovanje v Gorici (M. Jevnikar), Pevsko tekmovanje v Gorici.............122 • Uredil JOŽE PETERLIN Revijo izdaja uredniški odbor: Stanko Janežič, Marij Maver, Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor, Jože Peterlin, Maks Šah, Drago Štoka, Marija Ceščut in Silvan Kerševan Odgovorni urednik: MARIJ MAVER Zunanja oprema KLAVDIJ PALČIČ Uredništvo in uprava: Trst, via Donizetti 3, tel. 23-779 — Pod-uredništvo v Gorici: SKAD Čekovni račun 11/7019 Registrirano na sodišču v Trstu št. 193 Tiska tiskarna »Graphis«, Trst, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 29477 Po počitnicah Po poletnih, počitnicah prihaja Mladika znova do Vas. Prosimo, da bi naši sodelavci pošiljali pravočasno svoje prispevke (do 10. v mesecu), da bi mogla revija iziti vedno v začetku naslednjega meseca. Čitatelje prosimo za mnenja in nasvete in priporočilo znancem, da bi postali stalni naročniki revije. Novi oddajniki radia Spoštovani! V začetku septembra sta začela delovati dva nova oddajnika radijske postaje Trst A, ki sta namenjena slovenskim poslušalcem Rezije in Kanalske doline. Oddajnika sta na Stolbici in na Sv. Višarjih. Tako morejo postajo Trst A poslušati vsi Slovenci v Italiji. Za to dejanje gre vodstvu RAI-a vse priznanje in zahvala, ker je bila s tem končno uresničena želja, ki ste jo tudi vi v svoji reviji že večkrat izrazili. RAI je s tem pokazal tudi drugim, kako naj bi se v Italiji praktično in stvarno reševali problemi tu živečih Slovencev. Treba je le nekoliko dobre volje s strani odločujočih. Pri tem nam nehote prihaja na misel problem prepotrebne industrijske šole, ki je, kot vidimo, tudi letos ne bomo dobili. Glas postaje Trst A sega torej danes od Miljskih hribov do Trbiža. S tem se ¡e povečalo število poslušavcev, a tudi odgovornost, in programske naloge vodstva tržaške postaje, zakaj vedno več poslušavcev pomeni tudi vedno večji vpliv m vedno več poklicanih in nepoklicanih kritikov. Glasbenim in govorjenim sporedom bo treba posvečati vedno večjo skrb. Treba se bo prila goditi posebnim razmeram, ki vladajo v krajih, kjer so novi oddajniki. Še ni dolgo tega kar smo \> slovenskem tedniku brali pripombo, da kar je dobro za Trst, še ni rečeno, da je dobro tudi za Gorico. Toliko bolj velja to pravilo za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Nova oddajnika sama na sebi še nista dovolj, kakor ni bil dovolj še oddajnik na Prešenskem PISMA MM IN VAM hribu. In o tem ste tudi Vi — koli kor vem — že pisali. Potrebne so posebne in stalne nove oddaje, namenjene ljudem v teh krajih, sicer so novi oddajniki nesmisel. Slovenci žive tam v posebnih razmerah, nimajo svojih šol, še v cerkvi ponekod ne slišijo svoje govorice, pa čeprav govore doma med seboj vedno le v svojem starem slovenskem narečju. Potrebne so torej nove oddaje, ki bodo tem ljudem razumljive, domače, Radijski delavci bi morali stopiti do teh ljudi, jih snemati in vabili na radio, saj so -ti kraji še boga čiti resnične težave. In tako se je tudi zgodilo. ‘Kmalu zatem, ko smo prišli na kraj, kjer se steza dviga proti dolocenetmu travniku, se je zabliskalo, zagrmelo in usula se je nevihta. Toda dobrim fantom pride vsakdo rad na pomoč. Dobri ljudje, ki jih tudi dandanes dobiš povsod., so nam dali na razpolago prostorno klet, kamor smo v kratkem, času spravili vse svoje stvari ter še sami poiskali zavetja pred nevihto. Za dežjem vedno posije sonce, tako so resno modrovali nekateri mlajši. Starejši pa so vedeli povedati V Savudriji so letovali otroci z Goriške in Beneške Slovenije Slovenski otroci s Tržaškega in z Goriške na letovanju v Zgornjih Gorjah pri Bledu še kaj -več, da namreč v gorah dež in sonce, posebno v poletnem času, nista skregana in si prav rada zamenjujeta svoje posle. In tako se je zgodilo! Zopet je zavrelo v mladih srcih in dolga vrsta se je razvila po stezi, se zgubljala v grmovju ter se-' nato više spet prikazala na odprti jasi. Medtem je komaj umito sonce sušilo tla, na katera bodo spretni skavti v rekordnem času postavili svoje lepe šotore. In res, v hipu je zrastla na travniku lična gorska vasica, ki smo jo vsi, tudi kmetje, ki so obračali zadnje seno našega travnika, z velikim zadoščenjem in veseljem občudovali. Vendar ni bilo časa za sanjarjenje. Treba je bilo iti spet v dolino po hrano, vsaj za prvo silo, kajti vse drugo bo pripeljal traktor, ki ima boljša pljuča ¡kot mi. še isti večer se je bliskalo, grmelo in deževalo, vendar vse to nas ni več motilo, ker srno bili doma pod streho, v svojem taboru. Naslednji dan smo pozdravili brate s Koroške. Krasni fantje so to. S tako spretnostjo ti vihtijo sekiro in vlečejo žago, da ¡so nekateri tržaški fantje kar strmeli. Tako je nastala kuhinja, skladišče, oltar, krasen vhod, razne mize in klopi ob mizi in okrog -tabornega o-g-nja in nazadnje še jambor štirinajst metrov visok. I-n pričelo se je skavtsko taborno življenje. Pokadilo se je iz kuhinje in po taboru se je razlezel dober duh po domači hrani ter začel buditi apetit v zdravih fantih. Ne smerno pa pozabiti, ¡da je na skavtskem taborjenju na prvem mestu duhovna hrana in duhovno življenje in središče tega duhovnega življenja je sveta maša in sveto obhajilo. Sleherno jutro, ko je sonce posvetilo izza Mangarta na tabor, je že stala -skupina petin-šti-ri-deset-i-h skavtov v svojih ¡krojih okrog oltarja -in -slovenska molitev in -pesem se -je začela razlegati po planjavi i-n njen o-dzvok se je širil daleč naokrog ter oznanjal vsem, da je še dosti -dobrih in idealnih fantov, katerim je Bog -in materinski jezik temelj njihovega življenja. Ko bi imeli veliko takih -fantov, bi lahko mimo zrli v badočno-st našega preizkušenega rodu, kajti mladina, ki navdušeno in s prepričanjem moli: »Gospod Jezus, -daj, da bo mo-ja vest prema kot visoka smreka. ki se dviga proti nebu; da bo mo-ja velikodušnost ko-t studenec, ki ved-no daje in se nikdar ne izčrpa; da bo moja -duša kristalno čista kot -potoki, ki jih rode brezmadežni snego-vi; -da bo moja volja ko-t granit, ki se ne okrši; -da bo imela moja mladost po vseh gorskih stezah Tebe za druga svoje neprestane poti navzgor; da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem. In tako bodi vedno.« Taka mladina je 'brez dvoma poroštvo lepše bodočnosti našega rodu in neporušljiv te-melj našega verskega, moralnega in narodnega življenja. Okrog tega bisera smo dan za dnem pletli krono dobrih del in zdravih iger, -dokler nismo zapeli otožno, a veselo pesem slovesa in zaključili:... a m-i se bomo videli, se srečali še kdaj, ¡nasvidenje prav vsi, vi bratje, nasvidenje tedaj. B.. M y// r//s/s i. Bila je dobra kakor zemlja. Kot ona je rodila vsako leto in ni nikdar vprašala zakaj. 2. Bila je lepa tiha stara mama. Iz temena je valovala kita z mehkobo mlade morske trave in oči so grele s toplino zrelega kostanja. PRAVLJICA O FLJFI Novela je lahko tudi pravljica. Iz kronike vzamem n. pr. dogodek, ga postržem, mu dodam po mili volji dišav, zmešam, in pravljica je tu. To je pravljica o Fuji. Se do včeraj je pravljica bila lepa, da je bila le pravljica. Danes je pravljica lepa, če je resnična. Jutri bo samo grda pravljica lepa. Pojutršnjih pravljic pa: reši nas, o Gospod! Dva meseca živi Fuji pod maminim srcem; kar dobro se mu godi, spi in je pa niti hvala ne reče. V pričakovanju, da zagleda luč sveta, ubija čas s tem, da prisluškuje ob aorti maminega srca. Njegovi stanujejo tam v tisti palači, v drugem nadstropju. On je bančni uradnik, ona je pa tajnica ne vem kje, in imata se zelo rada: dve plači pod eno streho. Poročila sta se pred štirimi leti in do prejšnjega meseca ni bilo nič slišati. Ko se je končno Bogu in njima dvema zahotelo, so se pojavili radostni znaki materinstva. Kakšno veselje! Ne glede na spol, bodo otroka imenovali Fuji, ker je to ime lepo in »pendant«! Toda nekega lepega dne, ko Fuji, kot običajno, prisluškuje ob aorti, izve grdo novico: ko bo prišla, ali bo prišel na svet, bo oddan v otroško zavetišče-gnezdo. Predstavljajte si Fufijevo bolest in gnev, da. bi jima bil najraje vrata kar zaloputnil na nos. A se takoj pomiri in prevdarja: torej, kur-nik me čaka, neka napol-valilniča. Torej, namesto mamine ljubezni bom našel plačano pestunjo. Tako torej! Toda ne, ne boste me prelisičili! Fuji ne premišljuje dolgo, pomigne svojemu angelu varuhu in... Božič. Božič je tisti dan, ko nam prav za las manjka, da nam vsem ne zrasejo perutnice. Prav za las manjka, da bogatini ne uresničijo svoje mlačne želje, da bi postali ubogi. O božiču se nam. dobrota kar cedi od brade in skoro žal nam je, da v naši župniji ni gobavcev, da bi jih mogli poljubiti. Iz drugega nadstropja, tam iz one palače, se razlega iz gramofona angelsko petje. Mož in žena sta pri večerji in se pogovarjata o Jezusu, ki se je kot ubožec rodil v hlevcu; samo za las je manjkalo, da nista ugasnila ogrevalnikov in na stežaj odprla okna ter ostala v samih spodnjih hlačah odnosno v kombineži. Potem romajo njune misli k Fuji. On si ga, ali si jo predstavlja že šolarko, odnosno šolarja, ki se trudi s prvim božičnim pisemcem... On se bo delal kot da nič ne vidi, a s koncem očesa bo škilil na Fuji, kako si na skrivaj prizadeva podtakniti mu pod krož- 3. Kopala je In plela njivo ter jo pojila z vodo Iz daljnega potoka, ki jo je vlačila na drobni rami. 4. Tovorila je po klancih veje, ko je metež trgal butaro na glavi ter premetaval nje skrivljeno telo. 5. Nosila je v mesto sivko in resedo, ožemala iz pepela težke rjuhe, s spodvitim krilom, kraj potoka, ko je februar stiskal v njem pojoče vode. 6. Bila je čarodejka in svetnica: je znala cvet pričarati gorečkl, da so1 nje okna karminasto gorela in skopi njivi blag jesenski sad; je znala reči -. »zdravje se povrni« in obuditi plamen iz mrtvega pepela. 7. Imela je moč množiti revne kruhe, ko je s svojim Bogom tiho govorila, in moč izsiliti, kar je prosila od Njega vse, ki ji ni znal odreči., 8. Bila je nepoznana žena in skrita mati iz legende dedov. KNJIŽEVNIK ROŽANC NA ZATOŽNI KLOPI Javno tožilstvo v Ljubljani je poslalo na tamkajšnje okrožno sodišče obtožbo z zahtevo, da se obsodi književnik Marjan Rožanc po členih 118/1 in 292a jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki skupno predvidevata do trinajst let strogega zapora, zaradi esejistične dejavnosti v reviji Most, ki izhaja v Trstu. Razprava je razpisana za deseti oktober. Marjan Rožanc izhaja iz ljubljanske delavske družine, je član društva slovenskih knjiže\mikov in spada k mlajši pisateljski generaciji. Objavljati je začel v Mariborskih Obzorjih, pozneje pa se je uveljavljal kot novelist, dramatik in filmski scenarist. Sodeloval je kot režiser pri filmu Akcija, bil sodelavec in •urednik revij Beseda, Revija 57, perspektive ter vodja gledališke skupine Oder 57. Leta 1965 je začel objavljati svoje spise v tržaških revijah Most in Trieste ter v dunajski reviji Forum, leta 1967 je postal sourednik Mostu. Most je revija, ki si prizadeva, da bi s kulturnimi -sredstvi dinamizira-la od politike paralizirano tržaško in zamejsko atmosfero. Tudi inkriminirani Rožančevi prispevki izražajo hotenje po takšnem kulturnem osveščanju in so bile prav zato prve vesti o kazenskem postopku proti Marjanu Rožancu sprejete kot absurden ukrep, oziroma tragična pomota, ki zadeva celotno slovensko kulturno javnost. Rožančevi spisi niso namreč nikdar izražali politično programskih teženj. Obtožba je naperjena proti nekaterim stavkom, iztrganim iz konteksta eseja »Polnost in Praznina Velikih Zavez« in feljtona »Atentat na Življenjsko Energijo«, ki sta izšla letos v številki 13/14 omenjene revije. To so filozofsko-družbena razmotri-vanja o problemih današnjega človeka, ki živi na mejah dveh svetov in ob katere zadeva vsak dan pisateljeva občutljivost. Metoda, ki jo je uporabilo Javno Tožilstvo SRS, ki je iztrgalo iz celotnega teksta nekaj posameznih odstavkov, in jih celo po lastni presoji okrnilo, je zato toliko manj dopustna in varljiva, kolikor pravičnejša naj bi bila sodba o njih. Z Marjanom Rožancem je posred- Dalje na 3. str. platnic. nik pisemce. In potem nastopi slovesni trenutek: on bo dvignil krožnik, takole, čisto preprosto, vsakdanje, in pod krožnikom bo našel... Nehote je krožnik dvignil zares in pod krožnikom je bilo zares pisemce. Prvi trenutek je kot začaran, nato pomežikne ženi prepričan, da mu je ona pripravila to šalo: Toda zena je z enakim začudenjem in strahom pogledala njega. Kdo je potemtakem to storil? Ali gre za sanje ali za čudež? Je morda kdo od angelčkov, ki pojo na gramofonski plošči? (Naj dvigne roko tisti, ki se ni še nikdar pregrešil, ne da bi o božiču pobral kakega zavitka, četudi na cesti, in ga odprl v želji, da notri najde kaj čudežnega.) Oba zakonca se ozirata okrog radovedna in neodločena, potem odpre on ovojnico, vzame iz nje pismo in bere: Draga mama in dragi očka, jaz se imam dobro in upam, da tudi vidva. In sedaj je neka zadeva, ki je zame pretežka. Torej, zaprt bom v gnezdu-zavetišču. Meni je ime Fuji. Ho, že vse vem. Nekoč, ob času štorkelj in glavnatega, zelja, so novorojenčki rasli čisto nevedni; torej so prihajali na svet v temi. Sedaj so pa novorojenčki kot mali fraterčki, ki preživljajo devet mesecev noviciata v udobnih celicah pod materinim srcem (ni mi znano, če se to dogaja tudi pod očkovim srcem) in zvedo in so na tekočem o marsikateri zadevi v zunanjem svetu. Zvedel sem tako za novico o gnezdu-zavetišču. Odkrito mi povejta: ali sploh imata kaj srca? Reci mi, mama, obljubi mi, da se boš odpovedala svoji mesečni plači, da ostaneš doma s svojim otrokom! Reci mi, da ne trpiš lakote, d.a nisi ena izmed zapuščenih mater, niti nisi vdova in te ne priganja ekonomska potreba v službo. Ne bilo bi pošteno, če bi trdila, da očkova plača ne more zadostovati. Reci mi, da me ljubiš in da boš zaradi mene izstopila iz službe. Priznaj da lažeš, ko se sklicuješ na »pepsikologijo« in trdiš, da nisi za tajnico zaradi denarja, temveč ker tako zahteva tvoja osebnost. Obljubi mi tudi, da ne bom Fuji: verjemita mi, fantek sem. Narejen sem čisto kot fantki. Torej, ime mi bo Peter. Z vsem srcem vaju objemam in vama želim vesel božič vajin Peter. Solze, joj, koliko solza sta zdaj pretočila oba zakonca, koliko, koliko solz.a! Prepričana sta bila, da se je Gospod v tem čudežu poslužil njunega še nerojenega otroka, da jima je predočil vso njuno sebičnost. In pretakala sta solze kesanja, pa tudi veselja, ker se jima je zgodil tak čudež. Za las, ah, ubožca, prav za las je manjkalo, da nista takoj telefonirala vsak svojemu šefu, proseč ju, da ju nemudoma odpuste iz službe. Od danes naprej bosta ž.ivela izključno za Petra. Peter bo nova vsebina njunega življenja. Prišli smo tako do zaključka pravljice. Tam v tisti palači, v drugem nadstropju, je veliko slavje: rodil se je otrok. Imajo veliko povabljenih, obilo tort, sladkega vina, vse polno cvetja z modrimi trakovi, gostija, da je kaj! Gostija, ki ima, kot se spodobi vsaki pravljici, čudovit epilog. In res, kmalu zatem, sta zakonca odnesla Fufija v gne-z.do-zavetišče. Potem sta pregledala račune in si kupila nov svetel Fiat 1100. A njuno življenje ni bilo ne srečno ne zadovoljno. {Razmišljanja - izmenjava mnenj sedanja in dialog Letos so bili drugič študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi. Na cesti, ki pelje iz Bazovice proti Pesku in dalje proti Reki, se skoro na isti točki odcepi ena pot proti spomeniku, kjer so bili nekoč ustreljeni štirje sinovi slovenskih mater zaradi zvestobe slovenstvu, druga cesta pa vodi v vasico na robu Istre —• v Drago. Kot bi po nevidnem naključju spomenik mrtvih kazal smer slovenskim izobražencem brez razlike meja in prepričanj, naj se sestanejo in naj preverijo slovensko narodno zavest in pot in bodočnost. Zdi se, da je bil v marsičem letos korak v organizaciji naprej od lanskega leta. Ni šlo za to, da bi si kdo lastil zasluge ali da bi sicer izstopal; kot po neki nuji je pač Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ker že je, prevzelo zgodovinsko dolžnost, da povabi slovenske izobražence lani prvič in letos drugič od vse povsod: iz osrednje Slovenije, s Koroške, Goriške in Tržaške in še iz velikega sveta, koder so raztreseni, naj pridejo, naj govore, naj razmišljajo o svojem narodu, o njegovih težavah, naj razmišljamo o nalogah, ki jih imamo izobraženci vsak trenutek in vsak zase, pa naj bomo kjer koli že, do svojega naroda. Lahko rečemo, da je bil to prelep dialog, vseskozi na akademski višini. Iz izvajanj govornikov in vseh, ki so se oglasili k diskusiji, je govorila prizadetost in iskrenost, strpnost in demokratični čut. Prvi dan, 2. sept. popoldne, je govoril dr. Toussaint Hočevar, univ. prof. iz USA o »Današnjem slovenskem položaju in perspektivah za bodočnost«, v nedeljo, 3. septembra, je v poslopju zborovanja daroval sv. mašo škofov vikar v Trstu, msgr. dr. Lojze Škerl, za tem pa je govoril p. dr. Roman Tominec iz Ljub- Udeleženci med predavanjem dr. Hočevarja Pogled na drugi del udeležencev med predavanjem Ijane o »Vlogi krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih in ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati«. Nato so sledile analize sociološkega sestava zamejskih Slovencev.' Za Tržaško je podal številčno podprto analizo prof. dr. Samo Pahor, za Goriško pa je prikazal zelo jasno, skrbno izoblikovano podobo akademik Midijo Susič po virih, ki so jih zbrali člani SKAD-a. Na izsledku teh analiz je temeljilo zelo stvarno in konkretno predavanje časnikarja g. Draga Legiše, devinsko-nabrežinskega župana »Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje«. Predavanja, kakor tudi diskusije so bile polna bogatih dognanj in bodo zato organizatorji izdali posebno brošuro o teh dneh z vsemi predavanji. Zato bi bilo vsako naštevanje ali delno obnavljanje nepopolno in moramo zato brošuro vsakemu že zdaj priporočiti. Omeniti moramo še, da so imeli zastopniki osrednjih katoliških organizacij pred temi dnevi posebej posvet, prav tako v Dragi, ki so ga imenovali DIALOG MED NAMI 1967. Tu je predaval najprej dr. Matej Poštovan iz Trsta o vprašanju »Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu«, o »Pokoncilskem položaju Koroških Slovencev« je govoril prof. dr. Vinko Zwitter, o »Pogledih in praktičnih izkušnjah na Goriškem« pa je govoril prof. dr. Martin Kraner. Teh študijskih razgovorov na predvečer širšega srečanja slovenskih izobražencev se je udeležilo okoli 60 delegatov, študijskih dni pa v celoti nad 200. Sprejet je bil sklep, da bodo v naprej študijski dnevi vsako leto prvo soboto in nedeljo v septembru v Dragi. □ B 10-LETNICI SMRTI ZDRAVKA OCVIRKA PESMI IZ NJEGOVE ZAPUŠČINE Skoro nemogoče se nam zdi, da je preteklo že deset let od njegove smrti. Rojen je bil 1908. v Krminu. Še čisto mlad je delil usodo težkih vojnih let s svojo materjo in bratom in stisko povojnih let še s sestro, ko so morali kot begunci iskali skrivališče in kruh. Iz Gorice, kjer so živeli dalj časa, so morali bežati v notranjost Avstrije, nato pa so se naselili stalno v Ljubljani. Odšel je zgodaj v službo k ljubljanskemu gledališču, potem doživel drugo svetovno vojno, prišel z gledališko skupino v svojo rojstno deželo, od gledališča odšel v službo k Primorskemu dnevniku, od tam pa na radio in. deloval v okviru Radijskega odra do svoje smrti, 26. avgusta 1957. Pesmi je pisal še kot študent, jih tedaj in kasneje VEČERI Večeri so ko dobre matere. Skrbno ovijajo nas s temnim plaščem in ko zasanjamo, bede nad nami. So ko grobovi v molk odeti, kjer trudni legamo k počitku, po dolgih, težkih dneh življenja. VSAK VEČER Sonce vsak večer umre za gaji, vsako jutro nova zarja sine, moja bolečina; pa ne mine, tuji licem rožni so smehljaji. Ni pomladi, ni poletja zame, dnevi vsi enako so otožni, kot bolnik sem v vsej mladosti rožni, kdo betežnega naj me objame), Včasih se zazrem v jasnino dneva, včasih v tiho noč prisluhnem, a srce le v žalost se odeva. VEDNO TAKRAT Vedno takrat, ko sem sam, tisoč poti se odpre, moje nemirno srce vabijo, naj gre drugam. Kaj bi šel tujec na pot, ko sem nemiren in plah, ko me samote je strah, v meni pa tisoč lepot. objavljal v vseh slovenskih revijah, koledarjih in listih, bil tesno ob Srečku Kosovelu, in bil nazadnje sodelavec naše revije. Zadnje leto pred smrtjo je intenzivno mislil na pesniško zbirko, a ga je smrt prehitela. Ze pred desetimi leti smo nameravali izdati Zdravkove pesmi, a niso bile vse dostopne in tako do danes niso še izšle v knjigi. A čas tako zelo hiti. Uredniku se je zdelo škoda, da bi tiste Zdravkove pesmi, ki mu jih je sam pesnik izročil ali pa so mu jih drugi dali, ostale še dalje v uredniškem predalu. Zato del tega izbora objavljamo ob desetletnici njegove smrti. Iz njih se nam znova odkriva pesnikovo otožno, neskončno žalostno srce in nas gledajo njegove rosne oči. J. P. OSAMLJEN Danes sem sam, tako sam, da svojo samoto občutim grenko. Včasih človeku je sila hudo in zaželi si drugam. Svet je res velik, a mene boli, ko so na travnikih rože v razcvetu, ko so življenja drugih v zaletu, sam pa oklevam sredi poti. Kje si, da roko mi daš za polet ti, ki zganila si mojo samoto! Pridi in hvalil bom tvojo dobroto in poveličal ta svet. VEČER V moji sobi je nocoj tako1 žalostno prazno, kot da sem ostal čisto sam na svetu. Od okna do vrat in počez je po pet korakov in vendar ne bom te praznine nikdar prehodil. Pod oknom slišim smeh in vesele korake, polno ljubezni in hrepenenja je tam zunaj, vsa lepota življenja je zlita v harmonijo', jaz pa bi najraje jokal ih ne počakal več jutra. MOJ DRUG! JAZ Povej zakaj tako si mrk in nem, ti drugi jaz, ki' z mano trudno hodiš? Zakaj zakrivaš mojim se očem? Saj tebe še edinega, imam, edino ti zvesto korak mi vodiš in vendar te še vedno ne poznam. NEKDO ME KLIČE SVEČENICA LJUBEZNI Nekdo me kliče sredi ur v samoti in name čaka ob priprtih vratih, v brezzvezdnatih nočeh korake slišim, ki mojemu samevanju gredo nasproti. Nekomu so vse moje misli znane, skrivnosti nimam, da bi on ne vedel zanjo, trpim in smejem se in on je z mano, ta nekdo, ki me silno, silno ljubi. PISMO MATERI Nocoj sem sanjal, da sem čisto sam in vendar, saj ni res, saj ni mogoče, predobro vem, da še nekoga imam, ki vedno misli name vroče, vroče. In ta, ki name misli, to ste vi, vi, mama, ki na svetu zame ni enake, brez vas življenje prazno se mi zdi in kot zaman po svetu spešil bi korake. To skromno pisemce naj vam pove kako so zame prazna jutra in večeri, kako ob mislih se na vas srce veselo od prešerne radost' vznemiri, vi, mama, ste edino kar imam, brez vas sem v hrupu velemesta sam. KLIC V NOČI Kdo si, ki kličeš me sredi večera : popotnik, postoj! Kje to trpljenje na svetu izvira, da se življenje zdi mi ovira, sam večni boj? Kdo si, ki kličeš me sredi večera: prijatelj, postoj I Sam sem in žalosten, vse me prezira, mojo samoto polno nemira deli z menoj! Kdo si, ki kličeš me sredi večera: moj dragi, postoj! Duša brez tvoje ljubezni umira, bela zavesa okno zastira, pridi nocoj! Srce je kelih, duša je napoj, jaz svečenik sem mlad, ti mlada svečenica, le dvigni k us‘nam kelih si nocoj, da od ljubezni tihe zagorijo lica. Večer je cerkev, zemlja je oltar in zvezde sveče, ki na njem gore, daruj ljubezen najino kot žgalni dar, poljub omamni naj pričaka dne. Čez rosno polje pojdeva domov pevaje psalme jutru za pozdrav in ko v slovo da:ala boš mi blagoslov, bom žalosten v solzah ti k nogam paI POBOŽALA Sl Pobožala si z mehko me roko in s toplo si besedo me sprejela, v poljubih vročih lica so gorela, a vse prehitro je prišlo slovo. Zdaj truden vračam se od dolge poti in nate mislim in ti pesem pojem, j ti ne veš, kako je v srcu mojem, iko še bolj bom ljubil te v samoti. JESENSKI SONET Glej, draga, veter v drevje se opira, da listi z njega padajo rumeni, svobodno v zraku plavajo sproščeni in sonce za oblaki nam umira. Ne bova pila dražesti večera in toliko lepote, ki je v meni, ne bom razdajal tebi, svoji ženi, poslušal dež bom, ki pragove spira. Ne joči, draga, jesen mora priti, čeprav je starost naju dohitela, vseeno daj mi z usten svojih piti, saj dolgo pač ne bova več živela. Kot nekdaj v maju hočem te ljubiti, ne misliva, kdaj zadnjič bova se objela. NOKTURNO Mehko razlita čez poljano večerne zarje luč gori in ker prišla si, kot v zahvalo na tvojem licu zdaj žari. Prav tiho bom sedel ob tebi, ti kradel z ust poljub sladak, utripanje srca poslušal, a noč naj pada, rase mrak. MOJA PESEM Od vseh pozabljen, samemu na poti sem ptič, ki so odstrigli mu peroti in se nič več ne spušča nad prepade. Samo od daleč sebe opazujem, račun je sklenjen, več ne pričakujem, da se izpolnijo vse moje nade. V Ukvah: pred odhodom na izlet Prva skupina počiva nad Ukvami Nimamo še zbranih podatkov, kam vse so tudi letošnje počitnice naši študentje potovali. Precej jih je bilo v Angliji, nekaj jih je hitelo prav na sever Evrope, mnogi so se potepali po Franciji, precej se jih je potikalo po Dalmaciji, nekateri so bili v Grčiji... Zdaj že urejujejo in montirajo filmske in fotografske posnetke s potovanj in tako bodo lahko nekaj sobotnih večerov v Kulturnem klubu v idici Donizetti govorili in prikazovali vsak svoje potovanje. Toda precejšnja skupina odhaja vsako leto v Kanalsko dolino, »prelepo vasico Ukve«, kakor pojejo. Teh ne vleče pod šotor, niti dolge poti, morda so manj odporni in. manj pustolovski. Morda. Ali pa so jim počitnice že predolge in komaj čakajo, da preživijo spet nekaj cini na skupnih iz.letih, ob skupnih razgovorih, v skromnosti jedi na krožnikih in ob pomivanju posode in sekanju drv... Naj bo že tako ali drugače, tisti ukvanski počitek in ti- Ukve, reka Bela in cesta po dolini ste ukvanske počitnice so postale že neštetim resnična, ne samo telesna, ampak tudi duhovna potreba sredi poletja. Poleg vseh in vsakodnevnih izletov, poleg petja in rn.uz.ike ob večerih in deževnih popoldnevih. šahiranja in drugih iger, romanja na Sv. Vičarje in izletov na Belopeška jezera, v Ti-nji log, na Ojstrnik, na Rabeljsko jezero, v Zaj-zero, na Jerasovo trato, da bi Plajerjevemu očetu pomagali obračati seno kot odškodnino za vso pohojeno travo, poleg vzpenjanja na Nebrijo in najpogumnejših na višje gore, sprehodov do Ovčje vasi v omamno bližino »ver-duca«, hoje ob tračnicah do Naborjeta... poleg vsega tega so dnevi razgovorov za Veliki Šmaren jedro vsakoletnega letovanja. Tudi letos so bili na razgovorih s Tržačani tako goriški kot koroški študentje. Bilo je govora o tabo- Iz Vkev v Tinji log ru zamejske katoliške mladine, ki bo julija 1968 v Gorici, o izmenjavi predavateljev, o gostovanjih in še o večji povezanosti. Ukve ostajajo prelep spomin za vse leto v šolskih klopeh. Hvaležni smo Ukvam, za vso tisto prijaznost in domačnost, ki smo je deležni vsako leto, da imamo občutek, ko pridemo tja, da smo prišli domov med svoje drage. KO ŠTUDENT NA RAJŽO G R E športnih V tej rubriki bi radi posvetili pozornost predvsem domačemu športu. Poročali bomo o najvažnejših dogodkih slovenskega športa na Tržaškem in tudi na Goriškem. Upamo, da bo ta rubrika predvsem mladini všeč. 10. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE V polnem razmahu so 10. jubilejne športne igre, ki jih organizira športno združenje BOR. Organizatorji imajo polne roke dela, Iker je letos odziv res rekorden. Pomislimo samo, da je nastopilo na nogometnem turnirju 19 ekip, za košarko se je prijavilo 13 ekip, za odlbojko kar 43, v plavalnem bazenu je nastopilo v zelo kvalitetnih borbah okrog 300 plavalcev, v atletiki pa telo okrog 500 atletov. Za ostale discipline se še ni končalo vpisovanje. Vsekakor je to izreden, zares lep uspeh. Podrobneje bomo o letošnjih jubilejnih športnih igrah poročali v prihodnji številki. NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE V NABREŽINI Naj med važnejšimi vestmi o domačem športu v letošnjem poletju na prvem mestu omenimo svečano odprtje novega, krasnega športnega igrišča v Nabrežini. Odprtje je z organizacijo lepo uspelega mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja priredilo v soboto 19. avg. športno društvo 'SOKOL iz Nabrežine. Njegov predsednik g. Anten Terčon je po začetnem pozdravu številnih prisotnih, z županom g. Dragom Legišo in župnikom g. Rejcem na čelu in med katerimi je bilo seveda največ naše mladine, takole spregovoril: Danes je za našo mladino velik praznik in prepričan sem, da se z nami veseli vsa Nabrežina in okolica. Dosegli smo namreč prvo etapo našega programa. Dokončali smo igrišče za odbojko in košarko, ki smo ga s tako muko in požrtvovalnostjo gradili. Rad bi vam na kratko orisal potek tega dela in vas opozoril na nemalo ovir, ki smo jih morali premostiti. Že leta 1965 se je nekaj domačih fantov zbralb in se domenilo, da • ami začnejo z izgradnjo igrišča. Začeli so brez vsakega stvarnega načrta in se jim še sanjalo ni, na kakšni ovire bodo naleteli. Vedeli so le, da si želijo svoje igrišče in da ga bodo z dobro voljo tudi zgradili. Krepko so prijeli za krampe in lopate, zavihali so si rokave in začeli s kopanjefn temeljev. Izkopanih je bilo približno 400 - 500 kubičnih metrov kraškega materiala; izritih ali razbitih je bilo nešteto skal. Videl si, kako je študent ali uradnik vihtel kramp, kako je mehanik razbijal skale, kako je mizar nosil malto. Res je bil to prizor, ki jih sedaj vidiš zelo malo. Ko je bilo kopanje pri kraju, je bilo treba misliti na cementno ploščo in nujna posledica je bila potreba po denarju, ki pa ga društvo ni imelo dovolj. Začeli smo z zbiranjem podpornih članov in odziv je bil zadovoljiv. Rad bi poudaril, da so nam domačini skoro v celoti priskočili na pomoč, bodisi z denarnim prispevkom, bodisi z orodjem in drugimi tehničnimi pripomočki. Tu gre zasluga predvsem domačim obrtnikom, ki so nam dali svoje delavnice ZASTONJ igrišči fi na razpolago in večkrat so nam tudi sami pomagali pri delu, ki ga sami nismo zmogli. Tako je bila cementna plošča gotova; naša mladina pa ni bila še zadovoljna. Rada bi imela nekaj res izrednega. Začeli srno misliti na marmornat tlak. Preskrbeli smo si približno 25 ton marmornatih odpadkov in začeli smo s tlakovanjem. Ko smo tudi to končali, smo bili prisiljeni odnehati. Bližala se je namreč zima in društvena blagajna je bila skoro prazna. Že takoj spomladi letošnjega leta smo naročili nekemu specializiranemu podjetju, da nam ploščo izgladi. Spet druga nabiralna akcija in tokrat je bil odziv res dober. Dokončali smo torej tla, nismo pa še mirovali. Popravili smo še zid ob igrišču, postavili zaščitno mrežo in si sami naredili ogrodja in tabli za košarko, ki sedaj Že stojita. Rad bi Vam navedel še nekaj suhoparnih številk, ki pa jasno izpričujejo, kaj smo naredili in kako smo uporabili vaše prispevke. Za cementno ploščo smo uporabili: 30 , tovornjakov gramoza, 18 ton cementa, 20 ton marmornatih odpadkov. Za zaščitni zid pa: 20 kitb. m gramoza, 2 toni cementa in 56 kv. m mreže. Vsega železa, ki smo ga porabili za razna ogrodja, pa je 900 kg. Posebej bi se rad zahvalil v imenu društva le še občinski upravi, ki nam je v vsaki stiski priskočila na pomoč. Odpiram torej to naše lepo igrišče s turnirjem, ki bo gotovo na dostojni višini, in vam želim obilo zabave in športnega ulitka. Predsednik Sokola g. Anton Terčon govori Za tem je pohvalil nalbrežinsko mladino domači župnik g. Srečko Rejc, ki pa je tudi dodal, kako se morajo domači fantje in dekleta zavedati, da so vsi od njega krščeni in morajo torej razen na šport, ki je vsekakor zdravo razvedrilo, misliti tudi in predvsem na duha, če hočejo slediti staremu, a še vedno aktualnemu pregovoru: aMens sama in corpore sano«. Po kratkem, a zelo umestnem govoru je župnik blagoslovil novo igrišče, Končno je pozdravil prisotne in se prisrčno zahvalil nabrežinslki mladini še župan g. Drago Legiša. (Dalje na strani 121) KAJ NAM BO NUDILA NAŠA TRŽAŠKA RADIJSKA POSTAJA? VRAČAMO SE K RADIJSKIM SPREJEMNIKOM Nastopajoča jesen in seveda hladnejši večeri nas vabijo spet k radijskim sprejemnikom, kjer bomo poslušali več kot smo morda poleti. Zato nas upravičeno zanima, ali bo kaj novosti, kaj sprememb v radijskem programu. Že nekaj časa se nam je zdel spored nekako okostenel in smo si želeli nekaj vetra in svežine. V tem pričakovanju se je napotil naš urednik v stekleno palačo do slovenskega oddelka, da bi zvedel kaj novega. GLAS RADIA TRST, POSTAJE A SEŽE DO VSEH SLOVENCEV Tega nismo zvedeli šele v uradih postaje, ampak slišimo to prijetno sporočilo zadnji čas od naših napovedovalk. Med ostalimi oddajniki namreč slišimo: Sv. Višarje IV, Trbiž IV in Stolbica IV (Staulizze) v Reziji. Tako je končno rešena tista prošnja Slovencev, ki smo jo že nekajkrat tolmačili tudi mi, da lahko poslušajo radijsko postajo v svojem jeziku iz države, katere državljani so in ni treba iskati radijskih postaj v drugih državah, če hočejo poslušati poročila in kulturni program v svojem jeziku. V imenu vseh teh Slovencev, med katere prihaja tudi naša revija, se vodstvu RAI-a lepo zahvaljujemo. Dovolimo si tolmačiti še to njihovo željo, da bi postaja redno večkrat uvrstila med svoj spored tudi novice in morda folklorne in glasbene značilnosti iz teh krajev. Tako se bodo poslušavci bolj na postajo navezali in jo vzljubili. »MRTVI SE VRAČAJO« Treba je priznati, da je ta Bevkova povest, v kateri glavni junak neprestano razglablja in ga razjeda zločin podobno kot so znali to opisati ruski pisatelji, da je ta oddaja že septembra zelo prijetno presenetila. Kolikor smo mogli dobiti sporočil, je pretresla poslušavce po svoji neposrednosti, globoki etiki in neusmiljeni zahtevi po plačilu za storjeni zločin, pa tudi po skrbni izvedbi. KDAJ LAHKO POSLUŠAMO SLOVENSKO PESEM? Vemo, da naše Ij-udi zelo zanima naša pesem, ker jo imajo zares radi. V torek (17,50 - 18,15) so na vrsti 'ljudske pesmi; V sredo (18,00 - 18,15) so zborovske pesmi po avtorjih; V petek (18,00 - 18,15) slovenske avtorske pesmi; Vi soboto ('17,15 - 18;15) pa so na vrsti posnetki javnih koncertov. Šopek slovenskih pesmi bo od srede novembra na vrsti v torek, četrtek in soboto od 11,35 do 12,00. V Glasbi po željah: nedelja (12,30 - 13,00), torek in četrtek i(il3,30 - (14,15) so na vrsti tudi slovenske pesmi. Na vsak način zaželite si jih in jih naročite! Cim več boste želeli samo slovenskih, tem več jih boste imeli. Prijatelji zborovskega petja z intervjuji s pevci, z ljubitelji pesmi, z dirigenti itd. vsako nedeljo (17,30 -18,00). Oddajo pripravlja Janko Ban. Tiuidi med vaškimi ansambli ob nedeljah (21,00 -21,30) bo nekaj slovenskih pesmi. Ob nedeljah pa bo od 1. oktobra spet na sporedu nabožna glasba ((12,00 - 12;15). NOVELE Ob petkih (19,10) bo na sporedu niz italijanskih in slovenskih novel s kratko predstavitvijo, PREGLED ZGODOVINE ITALIJANSKEGA SLOVSTVA V četrtkih '(17,20) bo prof. Marija Kacin predstavila zgodovino italijanskega slovstva. Niz bo predvidoma obisegal 37 enot. SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Po nekajletni odsotnosti uvaja postaja znova to oddajo. Obravnavala bo napake, ki jih zagrešimo tu, kjer govorimo dva jezika. Bo nekaka posvetovalnica, v kateri bo prof. Martin Jevnikar odgovarjal tudi na Lenček in prof. Peterlin, vsak eno oddajo na teden, pisma. Prav za prav bo oddaja enaka kot so jo svoj čas vodili slavisti: prof. Jevnikar, prof. Beiličič, prof. Tudi takrat so odgovarjali na pisma. Letos bo oddaja vsalk torek ob '17,20. OSNOVE PSIHOLOGIJE Ob torkih je ob 17,40 predvidena oddaja iz psihologije, ki jo bo vodil slovenski strokovnjak dr. Danilo Sedmak. ZA VAŠO KNJIŽNO POLICO Oddaja bo ob sredah zvečer (v odmoru simfoničnega koncerta). Tu bodo opozorili na najvažnejše knjižne novosti tuidi iz svetovne književnosti, med tem, ko je bila doslej na sporedu samo enkrat mesečno ocena po enega italijanskega in enaga slovenskega lit. dela. IZ SLOVENSKE FOLKLORE bo tuidi letos dvakrat na mesec in jo bo pisala Ldija Rehar kot pretekla leta. POD FARNIM ZVONOM pa je nova oddaja ob nedeljah (20,30), ponovitev v torek (■12,00), v kateri hočejo z registracijami, intervjuji in sestavki prikazati delovanje, ki se odvija v slovenski skupnosti posameznih župnij, v kolikor ima svoje središče, ali je povezano s cerkvijo (zbori, društva, soc, sestava, zgodovina...) PROF. TONE PENKO bo ob petkih (.li2;10) razvijal nov niz: Gospodinja nakupuje (letos pri jastvdmičarju). IZ STARIH ČASOV štirinajstdnevna oddaja (sobota ob 12,10), v kateri bodo obnavljali spomin na zanimive dogodke v naši pretekloisti. Oddajo bo urejeval dr. Lojze Tul. DRUŽINSKI OBZORNIK bo imel odslej novo obliko. O posameznem vprašanju bodo povedali svoje mnenje 3 - 4 ljudje. Prof. Theuer-schuh pa bo razpravo povezoval v zaključno celoto. ZDRAVNIŠKA POSVETOVALNICA bo ob sredah (19,10), ostale rubrike bodo v glavnem obnovljene. Tako bo sredi novembra začela šolska oddaja in sobotna vesela večerna oddaja, Pisani balončki pa že z oktobrom. DRAMATIKA Letos je 100-letnica slovenskega gledališča. Kjer koli žive Slovenci, bodo ta jubilej na najbolj slovesen način proslavili. Posebno v Ljubljani pripravljajo velike gledališke predstave v ta spomin. Treba je reči, da tudi naša tržaška postaja ni šla mimo tega dogodka. Tako je uvrstila v prihodnjih treh mesecih 6 slovenskih del v spored in sicer.: Šušter-Dra-bosnjak, Ta sveti dan, ta veseli dan: J. Vošnjak, Lepa Vida; Iv. Cankar, Za narodov blagor; Iv. Mrak, Rdeči Logan; D. Smole, Antigona in Lj. Prener, Gordijski vozel (krstna izvedba). Razen tega je uvrstila ponovno v spored Zgodovino slovems/ke dramatike od najstarejše dobe, pa do najnovejšega dramskega ustvarjanja in to s ponazoritvijo posameznih odlomkov iz del. Zgodovina italijanskega gledališča je bila že ponovno na sporedu in spričo tega, da je letos na sporedu še zgodovina italijanskega slovstva, je več kot na mestu, cla je vsaj kot pendant slovenska dramatika. Obenem pa je to gotovo zelo dostojna proslava 100-Jetnice slovenskega gledališča, kakršne do zdaj nismo zapazili v .sporedih ljubljanske postaje. VENDAR, Z ENO ROKO DAJEJO, Z DRUGO JEMLJEJO Izrazito (bode v oči ogromno ponavljanj. Med slovenskimi deli, ki smo jih prej našteli je »Ta sveti dan« gledalo zelo veliko ljudi v Kulturnem domu, med ostalimi igrami pa so nanovo naštudirane le: Vošnjakova, Cankarjeva in Trenerjeva. Razen tega smo- opazili, da so v oktobru, novembru in decembru črtali s sporeda po eno veliko igro in dali namesto nje ponovitve. Ali res vedno zmanjka denarja za program na radiu Trst A? Zelo smo radovedni, ali bodo tudi oddaje okoli božiča, ko našo postajo najbolj poslušajo in ima res tedaj največ svojskega med slovenskimi postajami — ali bodo tudi takrat s ponavljanji napolnili program. Jta športnih igriščih Za tem so sledile zanimive odbojkarske tekme. O njih ne bomo obširneje poročali, ker ste gotovo o tem že drugje brali. Zmagalo je moštvo PARTIZAN iz Celja, presenetil pa je v veliko zadovoljstvo domačinov, SOKOL, ki je nepričakovano premagal pomlajeno ekipo BOiR-a. Tekme so bile na sporedu v soboto in nedeljo. Zelo uspelo prireditev je zaključila prosta zabava ob zvokih orkestra lahke glasbe in ob kozarcu' dobre domače kapljice. Iskreno želimo, da bi pobudi in zgledu nabrežin-ske mladine, sledila naša mladina tudi v drugih vaseh in okrajih na Tržaškem. KRATKE VEST) Odbojka Moška odbojkarska ekipa Š. D. BOR se je v nedeljo 27. avgusta udeležila mednarodnega turnirja v Li- gnanu. Zasedla je dobro drugo mesto za odlično ekipo iz Izole. Bivši član Š. 'D. BOR Sergij Veljak je kot član prve šestorice z uspehom nastopil v državni odbojkarski reprezentanci na Sredozemskih igrah v Tunisu. Bivši član Š. D. BOR Gnido Neubauer, ki je lani nastopal za tržaško Libertas, bo letos spet branil barve našega športnega združenja in s tem znatno okrepil ekipo. N a m i z n i te n i s Namiznoteniška ekipa Š. D. BOR je v sicer okrnjeni postavi zaradi zaposlenosti (Edija Košute v soboto 2. in nedeljo 3. septembra nastopala na mednarodnem turnirju v Kranju. Boris Košuta, Eidi Bole in Adrijan Tavčar so se kar dobro odrezali, saj so gladko s 5:1 premagali avstrijsko moštvo Villadh. 'Proti zelo močnima poljskima ekipama, Triglavu iz Kranja in jugoslovanskemu (državnemu prvaku Olimpiji iz Ljubljane, ki je tudi zmagal, pa se seveda niso mogli upirati. K0šUfa KNJIGE IN REVIJE naši raztfledi SLOVENSKA CERKEV NAŠA LUČ, verski mesečnik za slovenske izseljence v Evropi, ki ga tiska Mohorjeva družba v Celovcu, je pred kratkim izšel v posebni izdaji v obliki brošure Z naslovom: SLOVENSKA CERKEV. Brošuro, ima 64 strani in je izredno zanimiva. S preprosto besedo in bežno preglednostjo predstavlja podobo slovenske Cerkve v preteklosti in sedanjosti ter ob koncilskih smernicah začrtuje njeno pot v bodočnost. Kako danes živi slovenska Cerkev? Kakšni so njeni problemi? Katere težave? Kakšni uspehi? Z eno besedo: kakšna je danes njena podoba? Pričujoča brošura odgovarja na ta vprašanja. Težko je sicer utesniti življenje v črke in številke, a je to edini način, kako dati vsaj slutiti podobo živega bitja. Tri poročila v brošuri govore o slovenski Cerkvi. Prvo seže nekako sto petdeset let nazaj in prikaže glavna dejstva iz njenega življenja. Slovenska Cerkev je bila razmeroma svobodna in je mogla v marsičem služiti svojim ljudem. Drugo poročilo slika njeno življenje od konca druge svetovne vojne do danes. To je podoba trpljenja in očiščevanja za novo življenje. Tretje nudi podatke o današnji slovenski zdomski Cerkvi. Tudi ta živi in dela, čeprav se mora prav spoprijemati s težavami kot Cerkev doma, seveda ne z istimi.« ☆ Prvo poročilo je omejeno na delovanje škofov in se ustavlja predvsem pri mariborskem škofu v sredini prejšnjega stoletja Antonu Martinu Slomšku, ki bi mu po pravici lahko dali ime oče slovenske Cerkve, ter pri ljubljanskemu nadškofu Antonu Jegliču. Oba sta bila tesno povezana s slovenskim ljudstvom in sta v svoji verski vnemi tudi v narodnem oziru odigrala silno važno vlogo. Drugo poročilo govori o štirih obdobjih slovenske Cerkve po zadnji vojni. Najteže je bilo prvo od leta 1945 do 21. maja leta 1953, ko je bil razglašen zvezni Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Vendar se je pri ljudskem štetju 31. marca 1953. leta 83,3 odstotkov Slovencev javno priznalo za katoličane, za brezverce pa le 10,25 odstotkov. Drugo razdobje je trajalo do posebne verske Uredbe Izvršnega sveta Slovenske republike 14. julija leta 1961. Ljudstvo je kljub težavam ostalo verno, proti koncu obdobja se je vernost celo dvignila. Tretje obdobje, ki ga označujejo zboljšanje slovenske cerkvene uprave, nekoliko pomnožen verski lisk, dvig verskega življenja in precejšnja pomiritev zunanjega vzdušja, se je zaključilo s podpisom Protokola med Jugoslavijo in Vatikanom 25. julija 1966. Četrto obdobje po tem podpisu vzbuja upanje, da bo mogla slovenska Cerkev kljub še ne povsem jasnim perspektivam vedno uspešneje izpolnjevati svoje poslanstvo za splošno versko prerojenje. ☆ 7 ret je poročilo v brošuri prikazuje v nekaj skopih obrisih slovensko zdomsko Cerkev. »Med današnjimi slovenskimi izseljenci po svetu moremo ločiti tri skupine, ki se razlikujejo med seboj po tem, kdaj, oziroma zakaj so zapustile domovino: Prvo skupino sestavljajo Slovenci, ki so še pred drugo svetovno vojno odšli iz Slovenije iz gospodarskih razlogov, drugo skupino tisti, ki so se ob koncu vojne ali pa tudi kasneje umaknili iz Slovenije iz idejnih razlogov... tretjo skupino pa tisti, ki so se zadnja leta izselili iz gospodarskih razlogov... Med vsemi tremi skupinami je navzoča tudi slovenska Cerkev po svojih duhovnikih. Glavno delo le-teh je, pomagati našim ljudem, da se na tujem primemo vključijo v tamkajšnjo versko skupnost. To delo ima različne oblike, predvsem pa organiziranje slovenskih maš in prejema zakramentov, dušnopaslirske obiske in verouk v domačem jeziku ter slovensko versko časopisje. Ne gre pa pozabili, da je v mnogih primerih slovenski duhovnik edini, ki ljudem tudi sicer pomaga: sam Bog ve, koliko izseljencem so slovenski duhovniki preskrbeli potrebne dokumente za stalno naselitev, poiskali delo in stanovanje, nudili podporo. Pomagali so brez ozira na to, kdo ali kaj je bil prosivec. V mnogih primerih je duhovnik tudi glavni prosvetni delavec: prireja nastope na odru, išče pevce za pevske zbore, daje pobude za izlete, išče predavatelje ali pa sam predava.« Potem se poročilo ustavlja v posameznih državah, kjer žive slovenski izseljenci: v Angliji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Nemčiji, Švedski, Združenih državah Severne Amerike, Kanadi, Venezueli, Argentini in Avstraliji. Razmere so sicer različne, delo slovenskih izseljenskih duhovnikov pa je povsod bolj ali manj isto. Najštevilnejše slovenske župnije so v Severni Ameriki, najbolj organizacijsko povezani in delavni pa so izseljenci v Argentini. Slovenski človek, posebno tisti, ki živi ob mejah domovine, zdaj pogreša novo poglavje z naslovom: SLOVENSKA CERKEV V ZAMEJSTVU. Res da je stvar delikatna, vendar sestavljalci brošure v tem prikazu ne bi smeli molče mimo slovenskih kristjanov na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Reziji, v Kanalski dolini, na Koroškem in morda še v Porabju na Madžarskem. ☆ Za zaključek je podanih nekaj lepih in spodbudenih misli pod naslovom: V luči koncila v bodočnost. Tako je na zadnji strani naglašeno: »Ni dvoma, da današnji svet zaskrbljeno išče edinosti in si ničesar bolj ne želi kot miru, sloge in pravega bratstva vseh, v spoštovanju pravic vseh brez izjeme in. v ustaljenem, mirnem sožitju. Cerkev pri tem s svojo duhovno silo bistveno pomaga. Prinaša in daje, česar nihče drugi ne more dati: nadnaravno moč ljubezni, ki človeška srca od znotraj povezuje bolj ko vsaka druga sila in tako ublaži, če le ne izloči, razdiralno moč sebičnosti, ki vedno tiči v človeku.« ■■ 1 »Iz tega... sledi, da ima vsa Cerkev, laiki, duhovniki in škofje, resnične obveznosti do človeške družbe, da imajo vsi s svojim poklicem kot kristjani tudi posebne naloge, na katere se morajo resno pripraviti in se jih tudi nemudoma lotiti. Ne gre zgubljati časa v lepem govorjenju: pravo krščanstvo se mora izkazati tudi v dejanjih. To je nauk koncila, ki vedno bolj prodira v meso in kri vse Cerkve. Ta nauk naj prodira tudi v življenje slovenske Cerkve!« STANKO JANEŽIČ PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI Pred več ko tridesetimi leti, 1936, je dr. Fran Sušnik izdal v Mariboru »iPregled svetovne literature«: 455 strani, šestnajst slik najpomembnejših besednih mojstrov na umetniškem papirju, troj navadni in 'dvoj krepki tisk — skratka dragocena knjiga, ki je bila seveda takoj razprodana. Avtor je svoj sijajni priročnik zatem vestno dopolnjeval, tekst se mu je širil — in vsi smo želeli, da bi izšla nova izdaja. Leta 1958 jo je mariborska Založba Obzorje tudi že napovedala, čeprav smo dvomili, da bi Sušnikov na krščanskem svetovnem nazoru temelječi kažipot po svetovni književnosti mogel iziti v sedanjih razmerah. In res: knjigo še danes čakamo, itn vedno nestrpneje. Letos :pa smo dobili iz Argentine (kot izredno izdanje Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu) prof. Alojzija. Gerziniča »Pregled svetovne književnosti«. Knjiga nenavadno majhnega formata (11 cmxl5 cm) skuša na pičlih 71 straneh zapolniti vrzel, ki jo že tako dolgo čutimo. Ali pa je moč v tako drobceni knjigi podati uporaben pregled svetovne literature od začetkov starega veka do današnjih dni? Radovedno gre bralec od strani do strani —■ in ko pride do ikonca, se vpraša: Zakaj tako nalkratko? Zakaj tako zgoščeno? Komu bo to delce služilo? Kakšen nagib je avtorja pripravil do pisanja in založnico do izdaje? Če potreba slovenskih srednješolskih tečajev v 'Buenos Airesu, bi bilo tekst bolje cilklastilirati; zakaj v naših razmerah je knjižica za šole kaj malo porabna. Gerzinič je ogromno snov zgostil do skrajne mere. Pri. književnikih je opustil vse življenjepisne podatke in samo izjemoma omenil kakšno literarno delo. Zato bo oid te knjižice imeli nekaj koristi le človek avtorjeve razgledanosti. Vsakdo drug bo moral nenehno imeti ob sebi kakšno enciklopedijo. Razpored snovi je naraven: -Uvod, Stari vek, Srednji vek, Novi vek. Ni sicer dosledno, če avtor navaja npr. staroveške filozofe in zgodovinarje, gre pa čisto mimo novoveških memoaristov. Pred očmi so mu tri glavna področja literarne u-metnosti: lirika, pripovedništvo in dramatika. Oznake dob in struj so zelo dobre — in zavoljo njih je človeku še bolj žal, da ni Gerzinič napisal debelejše knjige, ki bi nam tako prav prišla. Pri izdajanju del s takšno vsebino bi založnica morala vse storiti, da najde sredstva — saj bi se ji stroški prej ali slej povrnili. Če bi 'bil Gerzinič lahko bolj na široiko pisal, brez naglice (in še s kom ob sebi za posvete), bi dobili knjigo, ki bi nam 'bila v čast in ponos; Slovenci je danes nimamo, pa naj je še tako potrebna. Ker pa je imel avtor najbrž odmerjen obseg (in mogoče tudi čas, in je šel tekst iz njegovih rok verjetno naravnost v tiskarno), drobni žepni knjigi kljub bogastvu lahko očitamo več pomanjkljivosti. Potreba po čimbolj zgoščenem pisanju je večkrat zakrivila nejasnosti, ki bi jih celo profesor ob razlagi v šoli ne znal takoj razjasniti. Žal jih tukaj ni moč navesti, ker jih je preveč. Nadalje bi si pri mnogih imenih želeli t.očnejšo oz. manj skopo ozna- ko dela in pomena. Ne preseneča, da je Gerzinič natanko prikazal španski in portugalski literarni svet na obeh straneh Atlantika. Tudi Slovanom je bil več ko pravičen. Ni nujtno, da se strinjamo prav z vsemi formulacijami, poudarki in mnenji (dialog med kritikom in avtorjem je na tako razdaljo skoraj nemogoč), treiba pa je 'omeniti, da bi tudi v to drobno knjigo spadala imena, kot so: Goldoni, Pascoli, Tagore, 'Lagerkvist, Pearl S. Buck in druga. V tej zvezi še ena opomba! Povojno književnost v Sloveniji predstavlja Gerziniču tale šestorica: Ciril Kosmač, Marjan Rožanc, Dominik Smole, Jože Udovič in Cene Vipotnik i(in Alojz Rebula), * v emigraciji pa je osem imen. To ni pravično. Mi v svobodnem svetu se ne smemo ravnati po zgledu, ki ga daje Ljubljana in njene ideološke podružnice. Kocbek (in še ta in oni) ne bi smel manjkati v--tem drobnem Pregledu, ki je i-deološlko oprt na (nekoliko radikalno) katolištvo. Kljub vsemu temu bi knjižica mnogo bolje služila svojemu namenu, ko bi spričo nepregledne vrste imen vsaj ne bila brez osebnega kazala. Zaradi velikega avtorjevega truda, ki ga je bilo treba za tako zgoščeno pisanje o tako obsežni snovi, se založnici čudimo, da ni poskrbela zanj. Vedeti moramo, da je človek današnjega časa zahteven in da tudi slovenski kupec ni sentimentalen: če je knjiga dobra, če mu ustreza in mu je všeč, bo rad odrinil tudi veliko večjo vsoto nego je cena tega žepnega priročnika: 320 lir. V. Beličič UMRL JE VLADIMIR BARTOL Vso slovensko, posebno pa še zamejsko javnost je hudo presenetila novica, da je umrl v neki ljubljanski kliniki pisatelj Vladimir BARTOL, saj je bil star šele 64 let. Presenečeni smo bili zlasti vsi tisti, ki nismo vedeli, da je tako hudo bolan. Od njega smo v literarnem pogledu še mnogo pričakovali. Vedno smo imeli, vsaj rut tihem, občutek, da glavnega sploh še ni napisal in da nas bo lepega dne presenetil z močnim delom, o katerem smo vedeli, da ga je zmožen napisati, in da bo potem ustvarjal še vrsto let. To prepričanje je vzbudil v nas v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno, ko smo brali v nekaterih ljubljanskih revijah njegove izredno močne, in zanimive novele psihološkega in eksotičnega značaja. Dogajale so se v Parizu, v mednarodnem okolju beguncev in bohemov, študentov in pustolovcev in že samo po tem so pomenile veliko novost v tedanji in sploh celotni slovenski literaturi, ki je bila po večini domačijsko usmerjena, kar zadeva pripovedništvo, in se do takrat še ni prikopala mnogo naprej od socialnega kmečkega romana in delavske povesti. Bartolove novele pa so bile zajete iz dogajanja v enem izmed centrov svetovnega duhovnega in političnega dogajanja, preveval jih je vonj tujega velemesta, v njih smo našli nova, eksotična doživetja, nove človeške tipe in nove ideje. Te novele so bile namreč tudi idejno in psihološko nekaj novega, svetovljanskega. Napisane so bile z velikim znanjem človeške psihologije in razumevanja za človeške značaje, pa tudi z izredno literarno kulturo in okusom. Tak je bil tudi njegov roman »Alamut«, ki je izšel leta 1938 in postal na mah neke vrste slovenski bestseller. V njem je opisoval Bartol sicer eksotično zgodbo iz preteklosti in iz daljnih mohamedanskih dežel, toda v resnici je pod to zunanjo zgodbo obravnaval problem, ki je bil v tedanji predvojni Evropi najbolj aktualen, to je problem voditeljstva, brezpogojne pokorščine in popolne opijanjenosli množic od totalitarne propagande. Tudi zato je vzbudil njegov roman tako pozornost, četudi seveda niso. vsi razumeli njenega skrivnega pomena. Svoje novele pa je zbral v zbirko »Al Araf«, ki je izšla že nekaj let prej, namreč leta 1935 in je bila tudi zelo brana. Ti dve knjigi sta vzbudili v marsikom upanje, da smo Slovenci končno dobili z Vladimirom Bartolom pisatelja, ki bo ponesel slovensko ime v svet, pisatelja, ki bo znal povezati tisto, kar je intimno naše in zakoreninjeno samo v slovenskem svetu in slovenski ljudski psihi, z velikim svetom in dinamičnim duhovnim dogajanjem v njem. V tistih letih so namreč že zelo čutili v naši literaturi razdaljo med obojim in se za- Od 9. do 13. septembra je bilo na goriškem gradu drugo srednjeevropsko kulturno zborovanje, ki ga je organizirala goriška retvija Iniziativa Isontina, podprla 'dežela, pokroviteljstvo pa je prevzel UNESCO. Organizacija je odlično delovala, iker so vsa predavanja sproti prevajali v italijanščino, nemščino, francoščino, srbohrvaščino in slovenščino, skoro vsa pa so takoj tudi ponatisnili v vseh omenjenih jezikih. Na sporedu je bilo obravnavanje sodobne proze pri narodih, 'ki so bili uradno zastopani: Italijani, Avstrijci, Nemci, Čehi, Slovaki, Madžari, Slovenci, Srbi, Hrvatje. 'Poleg številnih pisateljev so se zborovanja udeležili mnogi kritiki in časnikarji, a tudi poslošavcev je 'bilo vedno dovolj. V pozdravnem govoru je goriišlki župan iMichele Martina poudaril, da je Gorica majhno mesto s 43.000 prebivalci, toda stikal-išče treh kultur, italijanske, nemške in slovenske, iki ji dajejo globoko srednjeevropsko razsežnost, wki nas danes druži v skupno vez«. Sledila so poročila posameznih zastopnikov, Ikoreferati in debata, ki so ¡podali dokaj jasno sliko, kako ise je proza pri njih razvijala od zadnje vojne do danes. V ponedeljek, 1.1. septembra, so bila poročila o slovenski, srbski in hrvaški literaturi. Za Slovence 'je man ozirali po pripovedniku, ki bi znal to razdaljo odpraviti. Mislili smo, da smo ga odkrili v Bartolu. Toda potem je prišla vojna in pretrgala Bartolov pisateljski razvoj. Morda je uničila duhovno okolje, ki ga je vzpodbujalo k pisanju in ki je bilo umetniško najbolj plodovito zanj. Vsekakor ni po vojni nadaljeval svojega bogatega pisanja izpred vojne, omejeval se je bolj na uredniško in kritično delo. Vendar smo — kot rečeno — ves čas čakali in upali, da bo objavil kako novo močno delo. To naše upanje je zdaj uničila njegova smrt. F. J. ¡govorila pisateljica in predsednica Slovenskega pisateljskega društva Mira Mihelič. V prvih besedah je poudarila, da se je slovenska zavest začela z literaturo, pokazala, kako je literatura ohranjala in krepila narodno zavest, prišla do prvega povojnega pisateljskega rodu s črno-beliim socialističnim romanticizmom in z idejno estetsko ožino ter se ustavila pri kritični generaciji, ki opisuje predvsem mestno življenje, vendar pa se nekateri že spoprijemljejo s kmečko .stvarnostjo. Sliko sta izpopolnili dve predavanji, ki nista bili v tiskanem programu, ampak so ju prireditelji ustavili kasneje. Prvo je imel italijanski kulturni delavec 'Lucifero 'Martini pod naslovom Italijanska etnična skupnost v Jugoslaviji v vlogi mostu. Poudaril je, kako so etnične skupnosti most med dvema narodoma, in to vlogo Italijani v Jugoslaviji že ves povojni čas opravljajo-, zlasti preko svoje vrhovne ustanove Italijanske unije za ilstro in Reko. 'Izmed pisateljev sta že pred vojno znana Osvald Ramou-s, ki je izdal -več pesniških Zbirk, dramo in tri povesti, ter 'Eros Sequi, ki ima 'dva romana in pesniško Zbirko. Lucifero Martini je zmagal na več pesniških in pripo-vedniških natečajih, napisal je knjigo za mladino in roman, stalno pa poroča o jugoslovanskih in italijanskih delih v revijah in časopisih DRUGO SREDNJEEVROPSKO KULTURNO ZBOROVANJE V GORICI PEVSKE TEKME V GORICI Obeh držav. Giacomo Scotti je objavil sedem pesniških zbirk in kratek roman. Ramous, Sequi, Martini in Scotti so člani Jugoslovanskega pisateljskega društva. Poleg teh je predavatelj naštel še 14 pesnikov in pisateljev. Literarno delavnost pospešujejo stalni natečaji, ki jih razpisuje dnevnik La Voce del Popolo, polmesečnik Panorama in Italijanska unija, katero je letos podprla Ljudska univerza iz Trsta (s 40 milijoni lir). Italijanov v Istri in na Reki je kakih 50.000. Literarne revije imajo tri: Umetnost in delo, Horizonti, Ba-tana. Batana je organizirala dva sestanka jugoslovanskih in italijanskih pisateljev v Opatiji, ki sta veliko pripomogla k medsebojnemu razumevanju in zbližanj.u. Prof. Martin Jevnikar je predaval o Sodobni slovenski prozi v zamejstvu. Pripravil je izčrpno poročilo o slovenskem kulturnem delovanju povsod v tujini (16 strani), ker pa so mu predpisali čas, se je moral omejiti le na Trst, Gorico in Koroško (6 strani, Miheličeva je pripravila o vsej slovenski literaturi 4 strani!) in samo na najvidnejše povojne pripovednike. V Gorici in na Koroškem je pripovednikov malo, zato je pritegnil tudi pesnike, da bi bil lepši vtis o lit. ustvarjanju Slovencev v zamejstvu. 'Celoten pregled bo izšel v Mladiki. Predzadnji dan zborovanja je udeležence sprejel tržaški župan inž. Spaccini in jih lepo pozdravil. Martin Jevnikar ROŽAIMC no postavljena na zatožno klop slovenska kulturna revija v Trstu. Nerazumljivo je, da takšen proces prihaja danes iz Ljubljane. Zaključki obtožbe proti pisatelju Rožancu so samovoljni, nasprotujejo pa tudi samemu duhu jugoslovanske ustave, ki v členu 25 zajamčuje svobodo vesti, v členu 21 pa svobodo tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij. Zaradi tega slovenski kulturniki v Trstu v imenu svobode vesti in tiska, ter splošnih človečanskih pravic protestirajo pred javnostjo in odločno obsojajo postopanje proti pisatelju Rožancu. Za UREDNIŠKI ODBOR MOSTU: Stanko Janežič, Aleš Lokar, Drago Štoka S podporo dežele in občine je organiziralo pevsko društvo. »Seghizzi« v Gorici šeste mednarodne tekme pevskih zborov. Od slovenskih zborov so peli: »Tone Tomšič« iz Ljubljane, »Mirko Filej« iz Gorice, »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in »Jacopus Gallus« iz Trsta. V skupini narodnih pesmi je prejel prvo nagrado zbor »Tone Tomšič«, drugo praški mešani zbor, tretji je zbor »Moša Pijade« iz Zagreba, četrti pa naš »Jacopus Gallus«. V skupini moških zborov se je uvrstil na četrto mesto »Vasilij Mirk«, na sedmo pa zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Težko porojeno šolsko leto gospodinjstvu, lahko gre v inozemstvo, da bi si izpopolnila znanje tujih jezikov... Toda fanta- Malo, malo mi lahko pomagata pri kakem pospravljanju, morda brisanju posode ■— da bi pomivala, je že pod njuno častjo. Da bi ju poslala kam ven, sta še premlada. In tako se prekladata po ležalnih stolih, nakopala sta se na morju, ne vesta že, kakšne vrste šport bi gojila, a za lenarjenje preostaja še zmeraj preveč časa. No, oddahnila sem se, ko je šel september h koncu: kmalu se bo začela šola! In bila je res že šolska maša, otroci ljudske šole bodo kar v redu začeli, a na srednjih šolah menda še nič ne vedo, kako bodo namestili celo vrsto profesorjev. In bi bilo menda enako, če bi začeli pouk koncem novembra. Sprašujem se — in z menoj najbrže tudi drugi starši — ali res ni mogoče prej vsega tega urediti? In ali ni mogoče pustiti profesorjev več let na istem mestu, jih je treba razmetavati, ko so nekoliko spoznali otroke in ko so se otroci njim nekoliko približali? Slišim tudi, da spet igrajo čudni kriteriji in usposobljenosti vlogo za poučevanje slovenščine — za kar smo (kar je popolnoma razumljivo) starši zelo občutljivi. Upam, da ne bo tako zelo črno, kakor je videti danes — prvi dan šolskega leta. Kljub temu pošiljam pismo reviji, morda se bo razvil v prihodnjih šte- li skupini polijonskega petja za mešane zbore je dobil prvo in zasluženo nagrado mešani zbor iz Prage, drugo pa mešani zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Med polifonskimi moškimi zbori je prejel prvo nagrado zbor »Ermes Grion« iz Tržiča, drugi pa je »Vasilij Mirk«. Tako je tudi letos tekmovanje zelo lepo uspelo. Žal, da ni bilo med nastopajočimi tudi letos kakega slovenskega zbora s Koroške kot lansko leto. Vsekakor je slovenska pesem doživela na tem lepem mednarodnem srečanju lepo priznanje po zaslugi slovenskih pevcev in dirigentov. PISMA MM Ii VAM vilkah Mladike razgovor med starši in vzgojitelji, čeprav samo preko pisem. Hvala in pozdrav! S. K. mati Pismo smo prejeli prav pred izidom številke. Ker prihodnjič ne bi bilo več aktualno, ga objavljamo tokrat z željo po novih pismih in morda tudi odgovorih tistih, ki lahko odgovore. Slovenski filmi že proti koncu lanske prosvetne sezone smo gledali v mnogih krajih slovenske filme. S tem so bili naši prosvetni večeri po dvoranah bolj pestri in res prijetni. Mislim, da ne izražam samo lastne želje, ampak želje mnogih, da bi dobili tudi letos te filme in da bi bili po možnosti čim bolj izbrani, tehnično dovršeni in neizrabljeni, ker prihajajo mnogi naši ljudje prvič v stik s slovenskim filmom in bi bilo škoda, da bi dobili slab vtis. Hvala lepa! Z.M. Trst Upamo, da bomo lahko tudi letos dobili slovenske filme. Po dogovoru v Mešani komisiji upamo, da ne bo nobenih težav. G. dr. Crt Kolenc, ki se je resnično zavzel za prošnjo naših prosvetnih central na Tržaškem, bo gotovo nadaljeval s prizadevanjem. Kot nam je obljubil, bi mogli dobiti tudi več dokumentarnih filmov, ki bodo lahko popestrili ostali program prosvetnih večerov. 3iu doffoo »Darko, zakaj pa imaš obvezano roko?« »Opekel sem se.« »Ubožec, kaj si pa dejal?« »Moral sem paziti na juho, ker je mama šla na trg.« »In si ■vtaknil roko v vrelo juho?« »Ne, je juha sama prišla ven.« ☆ S težavo so izvlekli iz relke moža, ki se je skoraj že utopil. Položili so ga na breg in ga z umetnim dihanjem pripravili do zavesti. »Ženska, ženska...« so bile prve njegove besede. ¿Dajte no, zaradi ženske ste se vrgli v vodo!« Utopljenec pa: »Ne, ne, ona me je porinila vanjo.« ☆ Sin telefonira mami po izpitu: »Jaz sem, mama.« »Si napravil izpit?« »Še ne vem.« »Kako ne veš? Kaj ti profesor še ni povedal?« »Ne še, se še sedaj smeje.« ☆ Ona: »Uigasni, prosim, rada bi spala.« On: »Oprosti, moram tole prebrati do konca.« Ona: »Kar daj, samo .luč ugasni.« Bataljon vojakov sedi oib poti, da se oidpočijie med pohodom. Mimo prijezdi kmet na oslu. »Raj pa se obešaš svojemu bratu za vrat?« se je pošalil neki vojak. Kmet pa: »Ker se bojim, da se ne bi pridružil bataljonu.« ☆ General stopi v vojašnico in se nejevoljen ustavi pred stražarjem, 'ki je malomarno naslonjen na puško. Vpraša ga: »Ti je znano, kdo sem jaz?« Vojak se obrne k .tovarišu stražarju in pravi: »Ubogi starček, niti tega ne ve več, kdo je.« ☆ »Ena sama stvar me zadržuje, da si ne zaviham rokavov dn te premlatim!«, pravi Marjan. »Katera pa, katera?« izzivalno vpraša ’Lojze. »Ker imam srajco s kratkimi rokavi.« ☆ »Rekel mi je, da sem navadna beračica,« je vpila neka ženska. »Nič ga ne .poslušajte!« jo je miril starejši gospod. »Saj ne misli hudega. Tudi mene kliče še vedno .polkovnik”, čeprav sem že dvajset let v pokoju. V uradu je bilo nabito obvestilo: Nekdo je izgubil bankovec za 10.000 lir. Nekdo je hudomušno pripisal: Tisti, ki so .ga izgubili, naj se postavijo v vrsto. ☆ Uradnik zavarovalne družbe mora obvestiti ženo o moževi smrtni nesreči. Potrka na vrata in reče: »Gospa, čast mi je obvestiti vas, da je vaš mož pri današnji železniški nesreči zaslužil tri milijone.« ☆ Učiteljica razlaga naklone. Ko vpraša, ali zna 'kdo povedati kak stavek z želelnim naklonom, Tonček ¡dvigne roko: »O, da bi že zvonilo!« MLADIKO lahko kupite V TRSTU: • v knjigarni Fortunato ■ v Tržaški knjigami • v prodajalni časopisov na končni postaji openskega tramvaja • pri Parovelu v galeriji Ter gesten NA OPČINAH: • v prodajalni časopisov na končni postaji openskega tramvaja V DOLINI: • v trgovini Kos V GORICI: • v Katoliški knjigarni RIM- Slovenski „Motel (Bled” Lastnik Vinko LEVSTIK ITALIJA ROMA - Via S Croce in Gerusalemme 40 - Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje - Direktna zveza z avtobusom št. 3 Domača kuhinja - Vse sobe s prhami. TVRDKA USTANOVLJENA LETA 11B« TRST TRG S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-G19 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema zi kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične in moderne oblike. NOVO ŠOLSKO LETO JEŽE NA PRAGU VSE UČBENIKE VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE VAM NUDI UžasUa Ufrilfrouta Trst, Ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 CENA BOO.- LIR