Tržaške vesti. SLOVENSKO UČITELJSTVO TRSTA IN OKOLICE IN SVETOVNA VOJNA. Iz statistike učiteljstva slovenskih šol, javnih in zasebnih, Trsta in okolice, vštevši tudi zasebno šolo pravoslavne občine, posnemamo naslednje zanimive podatke: Vseh moških učnih oseb je bilo o početku vojne 73, a ženskih 70; skupaj 143. Sposobnih za vojaško službo je bilo proglašenih 63 učiteljev in so> v tem številu všteti oni, ki so bili že poprej vojaki, in oni, ki so bili prebrani med vojnim časom. Pod orožje je bilo pozvanih 40; oproščenih, ker so v šolski službi neobhodno potrebni, 26 učiteljev. V tem številu jih je 7, ki so postali za vojaško službo nesposobni, ker so bili ranjeni ali so oboleli. Napredovalo je v vojaškem stanu 6 učiiteljev do častniške šarže, eden izmed teh, Fran Bratoš, šolski vodja v GropadiF^adričah, je c. in kr. nadporočnik, vstopil kot poročnik, 5 pa je bilo imenovanih za poročnike", in sicer: Albert Čok, učitelj na Katinari, Rudolf Čuk, učitelj na Proseku, Egon Jezeršek, učitelj na Ciril-Metodovi šoli, Fran Miklaučič, uoitelj v Škednju, in Ivan Slavec, učitelj na Čiril - Metodovi šoli. Praporščaki so postali: Birsa Josip, Gerdol Julijan, Grobming Adolf, Ferluga Ferdinand in Martelanc Just (5), kadetni aspirantje pa Rustja Karel, Sancin Karel in Španger Alojzij (3). Podčastnikov je 8 učiteljev. Brez šarže je ostalo 18 učiteljev, večinoma zato, ker so oboleli, bili ranjeni ali ujeti. Pogrešan ni nobeden. V ruskem ujetništvu so 4, in sicer: Nazarij Križman, učitelj v Sv. Križu, Sancin Cezar, učitelj v Škednju, Emil Adamič in Herman Ipavec, učitelja na Giril-Metodovi šoli. Ranjenih je 7: Ferluga Ferdinand, učitelj na Opčinah, Cibic Fran, nčitelj v Rojanu, Čok Josip, voditelj v Trebčah, Martelanc Just, učitelj na Proseku, Garvas Ivan, Jezeršek Egon in Ipavec Herman, učitelji Ciril-Metodove šole. Padla sta junaške stnrti dva, in sicer: Meršek Jakob, učitelj Ciril-Metodove šole, rojen 1892., služboval kot učitelj od 1912. dalje, vpoklican 20. raaja 1915, padel 11. julija 1915 na jugozapadnem bojišču, in Gerdol Julijan, učitelj na Katinari, rojen 1892., maturiral leta 1912., od tedaj služboval kot učitelj, vpoklicar. 28. julija 1914 kot c. in kr. praporščak, težko ranjen na jugozapadnem bojišču v ozemlju Krna dne 20. novembra 1915, umrl v garnizijski bolnici v Ljubljani dne 7. decembra 1915. »Edinost«. —t— Naslov cesarskega svetnika ie dobil Adolf Brunnlechner, ravnatelj državne ljudske šole v Trstu. —t— Umetniško obrtno razstavoi so otvorili v Trstu v prostorih bivše stalne umetniške razstave na Velikem trgu. —t— Proti razširianju spolne kuge. Te dni so se sešli v tržaški bolniščnici zdravniki in zastopniki občine, policije in bolniške blagajne, da se posvetujejo, kako vsaj zmanjšati nevarnosti spolne kuge, ki se v sedanjih razmerah strahovito širi po Trstu. PO' temeljitih poročilih in razpravah SO' sprejeli soglasno naslednje točke: 1. mestna občina naj priredi v bivši blaznici pri Sv. Justu zavetišče za spolno obolele s 110 posteljami (v blaznici je 80 postelj, kar sedaj absolutno ne zadostuje);  2. polidja naj tudi vbodoče obrača največjo čuiečnost omejitvi skrivne prostitucije;  3. javne institucije. ki razpolagajo z avto riteto in denarnimi sredstvi, se pozivljajo, | da ustanove javne specialistične ambulaj torije za te bolezni; (četrta točka je zaplenjena); 5. ista oblast se naprosi, da oprosti aktivne službe kakega zdravnika specialista, ki je sedaj v tnestu neobhodno potreben; 6. potom časopisja in z drugimi publikacijami naj se občinstvo opozarja na kužno nevarnost in na način, kako se ji more izoigniti. —t— Naučno miriistrstvo je nemškemu dekliškemu Hceju v Trstu podelilo pravico javnosti, kakor tudi pravico izvrševanja zrelostnih izpitov in razdeljevanja državnoveljavnih zrelostnih izpričeval razširilo na dobo izpolnitve zakonitih pogojev. —t— V pokoj je stopil učitelj veronauka na državni ljudski in meščanski šoli za deklice v Trstu častni kanonik Jakob Sila in dobil tem povodom vitežki križec Franc-Jožefovega reda. — Učiteljica Frančiška Rebčeva na isti šoli je dobila povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.