fiM- REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
| Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
iralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
etno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din
Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
p. 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
kupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup-
ost za zaposlovanje Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

XVIII. letnik
Marec 1980

timova igračka

MIŠKA

Za spremembo je tokrat naša živalca mala
miška, ki ni nič manj simpatična in prikupna
kot njeni veliki sorodniki, ki smo vam jih že
predstavili v tej rubriki, ima pa to prednost,
da rabite za njeno izdelavo zelo malo mate¬
riala. Kot običajno so to košček pliša, malo
klobučevine, rožnata korala za smrček in
malo vate, s katero boste nagačili igračko.
Miškin zadek je iz belega pliša, vsi ostali
deli pa iz črne (temne) klobučevine, očesno
zrklo pa iz bele klobučevine.

Delovni postopek: najprej sešijte čelo in
spodnji del glavice začenši od pike v smeri
puščic in jo nagačite z vato. Zadek prepog¬
nite na pol, zašijte in ga nagačite. Potem pri-
šijte glavico k trupu in prišijte še vse ostale
pritikline (koraldo za nos, smrček, ušesa in
rep).

TIM 7 • 79/80 2  89

TIM 7

Marec 1980 18. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni In tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost. Izobraževal¬
na skupnost In Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

MČ 1 (motorni čoln za vožnjo v cilj, ki ga poga¬
nja elektromotor). Izdelava takega čolna zahte¬
va veliko preciznost. Že majhna napaka lahko
usodno vpliva na vodljivost čolna, trpi pa tudi
izgled.

UGANKE  _ _ 335

timova pošta

Emil Brus iz Idrije hoče zvedeti vse kar
zadeva raketarstvo. Nekaj malega bomo ob¬
javili že v osmi številki tega letnika, poleg
tega pa bomo prispevali še več načrtov
raket. Enega bo našel že v tej številki Tima.
O teoriji raketarstva pa smo pisali v seriji
člankov v lanskem (1978/79) letniku. Raket
v kompletih pri nas ne prodajajo.

Marko Mori iz Dravograda bo našel naslove
tujih modelarskih revij v članku 27 MHz,
objavljenem v tej številki. RC uplinjača pri
Mladem tehniku nimajo naprodaj.

V zadrego me je s svojim pismom spravil
Silvo Lipovšek iz Kamnika. Je namreč astro¬
nom ljubitelj. Pravi, da bi rad izdelal Cas-
sagrainov teleskop in prosi, da bi mu po¬
slali načrt zanj. Žal bo odgovor tak, kot
ga je prejel, ko se je s prošnjo obrnil na
po mojem mnenju dosti bolj primerne na¬
slove kot je naš, tj. na observatorij v Ljub¬
ljani, astronomsko društvo »Javornik« in še
na druge podobne naslove v Beogradu in
Zagrebu. Žal mu tudi mi ne moremo poma¬
gati, le droben nasvet mu lahko ponudimo.
Morda bi mu lahko pomagali v uredništvu
revije Presek, ki se poleg matematike ukvar¬
ja tudi z astronomskimi vprašanji, kar je
razvidno tudi iz podnaslova revije.

Aleksander Stare iz Bovca bo za začetek
našel načrt za izdelavo preprostega detek¬
torskega sprejemnika že v naslednji števil¬
ki. Material zanj bo brez težav kupil v,ka¬
terikoli trgovini z elektrotehniškim materia¬
lom. Žal mu moram sporočiti, to pa velja
tudi za vse druge, da sta nam knjigi Elek¬
tronika in Elektrotehnika v slikah pošli in
vas zato prosimo, da ju ne naročate več,
saj vašim naročilom ne bomo mogli ustreči.

Zvonko Šalamun iz Maribora nam piše ta¬
kole: »Sem reden bralec vaše in naše re¬
vije — TIM, in lahko vam zatrdim, da je z
amaterskega stališča gotovo ena izmed naj¬
bolj branih in iskanih revij. S svojo pestrost¬
jo in raznoliko vsebino lahko zadovolji res
skoraj vse potrebe, edino kar včasih po¬
grešam, so mogoče za odtenek resnejše in
težje stvari, kot npr. načrt za kakšen moč¬
nejši ojačevalec 50—100—200 W ali pa za
kakšno mešalno mizo-mikser in še kaj. Rad
bi pohvalil tudi rubriko Mali oglasi.«

290  TIM 7 • 79/80

Malce resneje in težje je napisan sestavek
v nadaljevanjih Zvočne kretnice in filtri
izpod peresa Janeza Žitnika. V prihodnji šte¬
vilki bo opisana samogradnja zvočnikov,
kasneje pa še kaj o ojačevalnikih. Obseg
revije nam ne dovoljuje, da bi v eni številki
pisali preveč na široko o eni sami temi,
upam pa, da nam bo v enem letniku uspelo
zaokrožiti posamezne teme v zaokroženo
celoto.

Grega Bizjak iz Medvod nam piše v zvezi
z napravo za daljinsko vodenje. O napravah
bo našel vse podatke v rubriki Daljinskg
vodenje. V prihodnji številki bomo pisali o
izdelavi servomehanizmov, vendar pa mo¬
ram obenem opozoriti, da izdelava nikakor
ni preprosta, da je izdelava le-teh zahtevna
tudi za že izkušenega modelarja. Torej bo
bolje, da servomehanizem kupi. Za podrob¬
nejše odgovore na ostala vprašanja pa bo
moral počakati do prihodnje številke.

Maks Krmelj iz Radovljice nam je poslal
pismo, polno predlogov v zvezi z revijo in
vprašanji v zvezi s posameznimi rubrikami,
za povrh pa še nekaj za našega strokovnja¬
ka. Med drugim predlaga, naj bi revija imela
večji obseg, pa čeprav na račun cene, pa
še dvakrat na mesec naj bi izhajala. Bojim
se, da kaj takega ne bo mogoče, tudi na
rovaš višje cene, ki ga kot trdi, ne bi mo¬
tila. Rubriko izumiteljski kotiček smo uki¬
nili, ker se je vse preveč razvlekla, tako
da ni bila več pregledna in smo jo časovno
zelo težko realizirali. Rubriko Daljinsko vo¬
denje bomo objavljali vse dotlej, dokler bo
ta zvrst modelarstva zanimiva za naše bral¬
ce, to pa bo po njihovem odzivu sodeč še
nekaj časa trajalo. Timove fantastike nismo
ukinili, vendar bo poslej izhajala občasno.
Prve številke mu žal zaradi nenadnega po¬
večanja števila naročnikov ne moremo po¬
slati, ker je ni več. Isto velja za obe knjigi.
Naročniki imajo pri naših knjigah popust.
Vlado Novak iz Veržeja bo našel odgovore
na svoja vprašanja v pošti letošnje prve
številke. Prav tako Marjan Miklavžina.
Sandi Šink iz škofje Loke sprašuje, če Čehi
izdelujejo naprave za daljinsko vodenje, če¬
prav je v tej deželi modelarska dejavnost
zelo razvita, pa kolikor vem, teh naprav to¬
varniško ne izdelujejo.

Željo Bojana Kajtna iz Zagorja sem posre¬
doval avtorju načrta TV iger.

Sergej Rožman iz Kranja nam piše tole:
»Revijo TIM naročam že drugo leto in mi

je zelo všeč. želel bi pa, če bi v Timu ob¬
javili še kakšno maketo na daljinsko vode¬
nje, ki ne bi bila pretežka za izdelavo. Ma¬
keta letala Mustang se mi je zdela pretež¬
ka. Prosim tudi, če objavite ali pa mi poš¬
ljete načrt za izdelavo čim bolj preprostega
vvalkie-talkieja. če takega načrta nimate, mi
prosim pošljite naslov uredništva kakšne
revije, kjer bi ta načrt imeli.«

Morda mu bo bolj ustrezal načrt letala, ki
smo ga objavili v šesti številki, ki pa se¬
veda ni na daljinsko vodenje, če hočemo
vgraditi v maketo napravo za vodenje (ser-
vomehanizme in motorček), načrt skoraj ne
more biti bolj preprost oz. enostaven. Na¬
črta za vvalkie-talkie nimamo, pač pa ga je
v eni od lanskih zadnjih številk objavila
revija SAM.

Branko Brelih iz Cerknega nam piše:
»Vaša revija mi je zelo všeč in jo redno
preberem. Nisem naročnik revije, vendar je
moj brat, tako da jo vedno dobim v roke.

Lotil bi se gradnje mešalca tonov (stereo)
in vas bi prosil za kakšen preprost načrt
stereo mešalca tonov. Mešalec naj bo štiri-
do petkanalni, dva kanala za gramofon
(magnetofon) in dva ali tri za mikrofon.«

Zanj velja enak odgovor kot za Zvonka Ša¬
lamuna iz Maribora na začetku današnje
pošte.

Kazimir Šraj iz Laškega meni, da je v Timu
premalo elektronike, še posebej, ker je ta
njegov bodoči poklic; hodi namreč v tretji
razred elektrotehniške šole. Mislim, da se
bo ob izidu tele številke prepričal ravno
o nasprotnem. Njegovo prošnjo sem posre¬
doval sodelavcu.

Ostro se je razpisal Slavko Može iz Novega
mesta o tem, kako objavljamo, načrte, ne
napišemo pa, kje bi lahko nabavili material.
O tem smo že tolikokrat spregovorili, da
bi bilo težko še kaj dodati. Če bi objavljali
le take načrte, za katere bi z gotovostjo
lahko trdili, da je zanje na razpolago tudi
material, bi se seznam le-teh skrčil na nekaj
strani v Timu, večina pa bili izdelki iz veza¬
ne plošče, orodje pa rezljača. Za sezname
pa smo že nekajkrat ugotovili, da bi ne
zadeli v polno, ker zaradi tehničnih razlo¬
gov (v mesecu dni po tistem, ko je oddan
material), ne bi bili aktualni.

Bodi dovolj za tokrat. Nasvidenje v nasled¬
nji številki.

TIM 7 • 79/80 291

prvi koraki

Ivan Lorenčič

TERENSKO
VOZILO FIAT


KOLESA

Potrebujemo štiri pogonska kolesa in eno
rezervno kolo. Pogonsko kolo sestavimo iz
treh delov. Dva dela (10) in en del (11), ki
je na sredini izrezan. Te tri dele zlepimo
tako, da je del (11) z zunanje strani. Tako
smo dobili pogonsko kolo. Seveda še na
sredini izvrtamo luknjo 0 2 mm. Rezervno
kolo sestavimo iz enega dela (10) in iz
dveh delov (11). Dela (11) sta na zunanji
strani. Rezervno kolo prilepimo na dodatno
zadnjo stranico (19) tam, kjer je označeno.

POKROV MOTORJA

Pokrov motorja je sestavljen iz 3 delov 6,
8 in 21. Predhodno del (18) izbrusimo, in to
tako, da je na zadnji strani debelejši, na
sprednji ožji strani pa tanjši okoli 2 mm.
Ko to naredimo, ga prilepimo na del (6) na
označeno mesto, nanj pa del (21). Tako je
pokrov motorja končan.

MASKA MOTORJA

Maska motorja (7). Na njo prilepimo nasled¬
nje dele: del (9) — okrasna maska, ob

straneh pa še luči (14) in pa (15) smerne
kazalce. Tako je maska motorja končana.

PODVOZJE

Ko izžagamo podvozje, izvrtamo skozenj na
označenem mestu luknje za osi 0 2,5 mm.

ODBIJAČ

Odbijač je sestavljen iz dveh delov, in si¬
cer iz odbijača (13) in pa nosilca odbijača

KOSOVNICA

292  TIM 7 • 79/80

(13), ki ga prilepimo na označeno mesto
na odbijaču. Tako dobimo kompleten odbi¬
jač.

ZADNJA ODBIJAČA (18)

Izrežemo in prilepimo na zadnjo dodatno
stranico (19) na mesto, kjer je označeno. Na
ta del (19) dodatno prilepimo tudi zadnje
luči (16) na označeno mesto.

SESTAVA

Ko to naredimo, ga lahko zlepimo. Seveda
dodatnih delov ne prilepimo prej, preden
ne izbrusimo cele karoserije.

Ko to naredimo, začnemo lepiti dodatne
dele. Barvamo ga po svoje. Lahko mu tudi
kaj dodamo (vzvratna ogledala, anteno in
podobno).

co


TIM 7 • 79/80 293

294  TIM 7 • 79/80

TIM 7 • 79/80 295

Marko Ramšak

VETRNICA

Na trd papir ali na mehko plastično folijo
narišite kvadrat želene dimenzije. Prek ski¬
ce zarežite s škarjami velikost krakov, z
iglo napravite prebode v sredini in v kotih.
Krake lahko pobarvate z barvami.

Sedaj je potrebno najti še palico in žebelj,
s katerim boste pritrdili vetrnico. Z malo
truda lahko naredite veliko veselje malčku,
ki rad teka.

Janez Kopač

STENSKA LUČ IZ
KRAVJEGA ROGA

V zadnjem času se je zelo povečalo zani¬
manje za predmete izdelane iz naravnih ma¬
terialov. Ideje segajo od obešalnikov iz ko¬
renin pa do lestencev iz koles kmečkih vo¬
zov. V tem prispevku vam bom opisal zani¬
mivo stensko svetilko iz kravjega roga, ki je
v skladnem okolju lahko lep okras.

Najprej potrebujete od 30 do 35 cm dolg
kravji rog. Ta je že votel in po čiščenju pri¬
pravljen za uporabo. Označiti si morate tudi
do kod je rog votel. Potem si zamislite lego
roga na steni in izvrtajte na strani, ki bo
pri zidu, luknjo za žico. žico speljite po votli
sredini ven in jo spojite s —fazo— za žar¬
nico. Pripravite si še deščico 120 x 90 X
X 16 mm in ji z dletom na zadnji strani ure¬
žite utor 80 X 45 X 13 mm. V utor pritrdite
stikalo na poteg (z vrvico) in žice, kot je
razvidno na skici. V deščico izvrtajte luknjo
za žico in z dvema lesnima vijakoma pritr¬
dite rog. Na vrhnji del deščice pritrdite še
žico kot obešalo. Nato spojite žice iz stene
z žicami svetilke [seveda ob izklopljeni va¬
rovalki!). Že prej pazite na prostor v utoru,
da boste lahko neopazno skrili ostanek žice
iz stene. Ko bo vse skupaj že na steni, pri-
vijte žarnico-svečo (100 W) in pazite da se
ne bo dotikala roga, saj se ta lahko po dol¬
gem segrevanju vžge ali pa vsaj smodi. Tudi
za samo žarnico je dobro, da okrog nje kro¬
ži čimveč zraka.

Na koncu vam ne preostane drugega, kot da
potegnete za vrvico.

296  TIM 7 • 79/80

modelarstvo

Danilo Ogrinc

ZAČETNIŠKI

MODEL

JADRILICE

»SEKA«

Sestavljanje in delo tega modela je zelo
enostavno, zato moramo paziti pri delu in
se držati navodila, če hočemo, da nam mo¬
del lepo leti.

Letvice 3x3 mm pritrdimo na ravno pod¬
logo. Izmed teh prilepimo na mesta, tako
kot v načrtu. To isto naredimo z repom, v
sredini med dvema letvicama pa prilepimo
vertikalni stabilizator. To vse se mora do¬
bro posušiti. Krilo prevlečemo z japonskim
papirjem. Ko se je papir dobro posušil, ga
malo navlažimo z vodo, da se napne. Na
koncu krila zalepimo uške od furnirja 1 mm
pod kotom 45°.

Prednji del trupa obrusimo, kot je v načrtu.
Nanj izvrtamo luknjo 3 mm in v njo zalepi¬
mo palčko 20 X 3 mm, katera nam služi za
pritrditev krila. Poiskati moramo težišče in
letalo obtežiti.

Paziti moramo, da se nam krilo in rep ne
ukrivita, ker ne bo lepega letenja.

KOSOVNICA

450

TIM 7 • 79/80 297

trup 5x5

298  tim 7 • 79/80

Bojan Rambaher

AMERIŠKA
RAZISKOVALNA
RAKETA »RAM«

že na začetku vesoljskih poletov so se
znanstveniki iz Sovjetske zveze in Združe¬
nih držav srečali in ukvarjali z neprijetnim
pojavom: pri povratku vesoljske ladje na
zemljo so vsakokrat za nekaj časa izgubili
radijsko zvezo med zemljo in raketo. Vzrok
temu je ionizacija ozračja, do katere pride
pri vstopu telesa z veliko hitrostjo v zemelj¬
sko atmosfero. Samo po sebi je razumljivo,
da so ta problem, ki bi lahko imel tudi tra¬
gične posledice, poskušali strokovnjaki iz
obeh držav čimprej rešiti. V ZDA so šli
celo tako daleč, da so za raziskovanje tega
problema napravili posebno raketo.

V začetku šestdesetih let je v ta namen
zgradilo podjetje Ford Motor Company, od¬
delek za aeronavtiko, v sodelovanju z ame¬
riškim letalstvom, raketo RAM (Radio Atte-
nuation Meassurements). Konstrukcija je iz¬
hajala iz osnove rakete Scout in je prav¬
zaprav modifikacija znane rakete Blue Scout
Junior.

Raketa RAM je tristopenjska nevodena ra¬
keta z motorjem na TPH.

Prvo stopnjo tvori motor XM-33 Castor pod¬
jetja Thiocol Chemical Company. Gorilna
komora iz cele brezšivne cevi premera
790 mm je zaključena s šobo iz kvalitetnega
valjenega jekla. Visoko kvalitetno pogonsko
gorivo je zmes polibutadiena in akrilove
kisline s kloramoniakom. Potisna moč mo¬
torja lastor je okoli 280 kN, čas delovanja
pa 27 sekund. Na plašč komore so navarjeni
štirje jekleni stabilizatorji trikotne oblike.
Nad motorjem je vložena detonatorska na¬
prava. če se izstrelitev rakete ne posreči,
torej če motor odpove, jo aktivirajo s po¬
močjo radijskega ukaza. V težišču rakete,
ki je v zgornjem delu prve stopnje, je na
raketi nameščen prstan iz lahke kovine. Na
prstan sta tangencialno pritrjena dva raket¬
na motorja, ki dajeta raketi potrebno rota¬
cijo.

Pogonska enota druge stopnje je motor
ABL-X-254 Antares podjetij Herkules Povvder
Company in Alleghany Ballistics Laboratory.
Motor izhaja iz manjšega, mnogokrat upo¬
rabljenega motorja ABL-X-248. Potisna sila
tega motorja je okoli 60 kN v času delovanja
39 sekund. Tudi na tej stopnji so pritrjeni
jekleni stabilizatorji trikotne oblike.

Med drugo in tretjo stopnjo je razširjeni
stožčast prehod iz jekla. Tretjo stopnjo pre¬
mera 560 mm poganja motor Alcor. Potisna
moč motorja je okoli 44 kN.

V jeklenem vrhu stožčaste oblike z zaokro¬
ženo konico so poleg nujnih telemetričnih
naprav nameščeni še aparati za merjenje
toplote in ionizacije ozračja.

17590

TIM 7 • 79/80 299

300  TIM 7 • 79/80

Raketo RAM so izstrelili z rampe na opo¬
riščih VVallops Station in VVallops Island.
Raziskovalni program rakete je bil načrtovan
izključno za probleme radijske povezave
med raketo in zemljo in so zato izstrelitev
objavili le na nekaterih mestih in brez po¬
sebnih podrobnosti.

Raketa RAM je bila pobarvana s prevladu¬
jočo črno barvo. Na prvi stopnji so bili črni
kvadrati. Udarni robovi stabilizatorjev prve
stopnje so bili črni, konice pa pobarvane
s srebrno barvo. Prstan, na katerem so bili
pritrjeni srebrni pomožni rotacijski motorji,
je bil rdečkastorjav.

Druga stopnja je imela črne proge. Tudi
tukaj so imeli stabilizatorji črne udarne ro¬
bove, le da konice niso bile pobarvane
srebrno. Stožčasta srebrna konica rakete je
imela rdečkast vršiček.

Jan I. Lokovšek

IZBERIMO

ELEKTROMOTOR

Uvod

Ta članek je namenjen ladijskim modelar¬
jem. Teorijo sem poenostavil, da bi bil čim
bolj razumljiv, predvsem pa naj bi mlajši
pridobili nekaj znanja o elektromotorjih in
ladijskih vijakih, kajti opazil sem, kako
malo vemo o tem vsi skupaj.

Na tekmovanjih so pogovori približno taki:
»Kakšen motor imaš? Keller uu; oh Jumbo;
hm, Carrera.« Vprašajmo se, ali je Keller
30 zares boljši od Jumba 540, po ceni je
namreč desetkrat (!) dražji. Manj zanima¬
nja so deležni ladijski vijaki, še manj aku-
mulatorčki ali model.

Za raketo RAM ne moremo reči, da bi si
pridobila kakšno posebno slavo. Kljub temu
je po eni strani zanimiva. Na njej vidimo
vzajemno povezanost ameriških raket, ki so
jih izdelala različna podjetja. Na primer mo¬
tor prve stopnje XM-33 so z raznimi modifi¬
kacijami uporabljali v vojaški raketi Ser-
geant, v raketi X-17 podjetja Lockhead in
v raketah Scout podjetja Chance Voight.
Podobno bi mogli slediti uporabi motorjev
Antares in Alcor v raketah raznih podjetij.
Konec koncev sama konstrukcija rakete
RAM podjetja Ford Motor Company izhaja
iz rakete Scout podjetja Chance Voight.
Vidi se, da tudi v trdih pogojih kapitali¬
stične konkurence eno podjetje ni sposobno
nositi bremena velikih stroškov za samo¬
stojen raziskovalni program, ampak mora
seči po sodelovanju (včasih raje po gospo¬
darskem vohunjenju) z drugimi podjetji.

V resnici pa ni vse tako preprosto. Dober,
predvsem pa drag elektromotor ni vedno
dober, če ga ne znamo prav uporabiti. Vse
skupaj je celota: model, baterije, predvsem
pa elektromotor z ladijskim vijakom. Slednji
kombinaciji bomo posvetili pozornost zdaj.
Najprej spoznajmo elektromotor. Predlagam,
da se lotimo tega tako omalovaževanega in
v nič dajanega Jumba 540, tudi po nizki
ceni v primerjavi z drugimi. Njegova »oseb¬
na izkaznica« so diagrami, ki jih prikazuje
slika 1.

Slika 1. Diagram elektromotorja RS 540

Diagram prikazuje odvisnost števila vrtlja¬
jev, porabe in izkoristka v odvisnosti od
obremenitve (momenta), in to za tri različ-

TIM 7 • 79/80 3  01

ne napetosti. Ko motor ni obremenjen, je
število vrtljajev največje, teče majhen tok.
Z naraščanjem obremenitve tok narašča,
število vrtljajev upada, z naraščanjem toka
se povečuje tudi moč, ki jo motor troši iz
baterije (moč = napetost x tok). Moč, ki jo
elektromotor oddaja, je sorazmerna obre¬
menitvi (momentu) in številu vrtljajev:

n X M X 1,047
1000

X Watt,

kjer je:

n — število vrtljajev v minuti,

M — moment v Nem

Izkoristek je razmerje med oddano močjo
P,, in sprejeto električno. Le-ta od začetka
narašča, doseže svoj vrh, nato pa upada.
Poglejmo podatke, ki so nam običajno do¬
stopni. To so mere, masa, pa še delovna
napetost in največji možni izkoristek
(68 %}. Nekateri podajo še največji dovo¬
ljeni tok in moč (100 W) za kratkotrajno
obremenitev (12 minut). Čeprav gre za en
in isti tip elektromotorčka japonske izdela¬
ve, se podatki posameznih firm razlikujejo
(ne veliko) med seboj. Srečali ga boste pod
imeni Jumbo 540, Robbe EF 76, Multiplex
EFM-2, Carrera 91008, Simprop MB-6 in se¬
veda Mabuchi 540. Naprodaj sta dve izve¬
denki; hitro tekoča in počasnejša, ki jo
opisujem.

Sami ste prepričani, da bo motor deloval
kot se spodobi. Iz podatkov ste si prebrali
izkoristek skoraj 70%, moč 100 W. Poglej¬
mo še enkrat na diagram na sliki 1. Vidimo,
da bo pri napetosti 12 V trošil tok 8 A, iz¬
koristek bo 75 %, število vrtljajev 15000 v
minuti. Če pa ga napajamo z 8 V in ga obre¬
menimo do 100 W, zahtevamo tok 12 A pri
8000 vrtljajih. Elektromotor bo nedvomno
bolje deloval pri VIŠJI H napetostih in VIŠ¬
JIH vrtljajih, saj je izkoristek pri 8 V in 12 A
le 55 %.

Ne pozabimo, da elektromotor poganja ladij¬
ski vijak. Nataknimo na os ladijski vijak
premera 35 mm (z majhnim korakom) in po¬
glejmo kaj dobimo (slika 2).

Slika prikazuje, kako se spreminja število
vrtljajev in električni tok, ko spreminjamo
napetost. Takoj nas zbode — tu ni nekaj
v redu. Tok in vrtljaji lepo naraščajo, nato
pa se nad 8000 vrtljaji začnejo dogajati čud¬
ne stvari. Očitno ladijski vijak ne deluje
tako, kot bi moral. Pomerimo ladijski vijak
sam zase. Na sliki 3 sem narisal, kako se

tokW n * 1000

Slika 2. Odvisnost števila vrtljajev in električ¬
nega toka od napetosti

potisk (statični) spreminja z naraščanjem
števila vrtljajev za tri različne ladijske vi¬
jake z večjim korakom (»X«), Pričakovali bi,
da bo potisk vedno naraščal z naraščanjem
števila vrtljajev, toda nekaj se zgodi. Na¬
stopi KAVITACIJA. Kaj je to? Pojav, da se
pri večjih hitrostih vodnega toka ob listih
ladijskega vijaka (lokalno) ustvari podpri¬
tisk, dovolj močan, da voda na tistem me¬
stu kar vre! To pomeni, da nimamo (na
tistih mestih) več lepega neprekinjenega
vodnega toka, ampak mehurčke vodne pare.
Kot smo dejali, je to zaradi PODPRITISKA,
ki je posledica HITROSTI gibanja lista ladij¬
skega vijaka skozi vodo in ker se najhitreje
giblje zunanji del vijaka, kavitacija začenja
prav tam in se z naraščanjem števila vrtlja¬
jev širi proti osi. Ladijski vijak tako izgub¬
lja svojo učinkovitost, saj za kavitacijo po¬
rabi tudi veliko energije, in ne samo to, ta
pojav lahko vijak zelo poškoduje ali celo
uniči, če z vrtljaji pretiravamo!

Torej, kje se kavitacija začenja? Približno
že lahko ugotovimo na sliki 3, še bolje pa
na sliki 4, ki prikazuje, kakšen naj bo naj¬
večji polmer ladijskega vijaka, da ne bo
kavitiral, kdaj se kavitacija začne in kdaj
je nedvomno na delu.

še en zaključek lahko potegnemo iz slike
3. Potisk, in s tem tudi moč, v začetku
(brez kavitacije!) zelo naglo narašča s šte¬
vilom vrtljajev, npr. od 0,3 kg pri 3000 vrt./
/min na 1,2 kg pri 6000 vrt./min. Ozrimo se
nazaj in vidimo, da s 15 000 vrtljaji v minuti

302 TIM 7  • 79 / 80

Slika 3. Področja kavitacije za različne polmere
ladijskih vijakov. Na levi strani ni kavitacije. v
šrafiranem delu se začenja, na desni strani pa
je nedvoumno prisotna.

*

res nimamo kaj početi, vsaj z »X«-30 pro¬
pelerjem ne. Odločitev za 8000 vrtljajev bo
boljša, ker bo ladijski vijak takrat vsaj
opravljal svojo nalogo, pa čeprav bo motor
imel takrat slabši izkoristek. Ne pozabimo,
da pri 100W vhodne moči in 55% izkorist¬
ku vrti propeler le 55 W, preostalih 45 pa
segreva naš elektromotor!

Naj opozorim še na tipične primere slabe
izbire. Zamenjajmo naš Jumbo z znameni¬
tim in pregrešno dragim Kellerjem 30. Ne¬
verjetno, model sploh ni hitrejši, vsaj no¬
bene opazne razlike ni. V čemu je stvar?
Kellerjev izkoristek se giblje okoli tudi
50 % in če ni večje električne moči, tudi
model NE MORE voziti hitreje. Drug pri¬
mer, Buhler (Carrera), ki ima tako lepe ka¬
rakteristike. Če kupite izvedenko za hitri
tek, so njene karakteristike take, kot so na¬
risane na sliki 4.

Slabo poučeni je navdušen. 25000 vrtljajev
pri 82 % izkoristku, model bo šel »kot
zmaj«. Natakne propeler »X« 35 in kaj se
zgodi. Vrtljaji seveda upadejo na 15000,
toda vijak veselo kavitira in model vozi
počasi. Ne samo to, orjaški tok 40 A in več
(!) hudo obremeni baterije, ki se hitro »se¬
sedejo« in iz vsega skupaj ni nič, saj je šel
poleg vsega tega model še počasneje kot
z Jumbom!

Zaključek: motorjev ne znamo prav izkori¬
stiti, tisto z Jumbom nam je uspelo slučaj¬
no in zadeva je vredna premisleka.

Slika 4. Karakteristike elektromotorja Carrera
91023

Torej, Jumbo je bil kot nalašč za preprosto
uporabo (direktni prenos), kratkotrajno smo
ga celo lahko preobremenjevali (za 20sek.
tudi do 200 W). Tudi njegov večji brat 550
je kot nalašč za ta namen. Za praktično
uporabo sem njegove karakteristike narisal
na sliki 5.

V obeh primerih (540 in 550) so to počasi
tekoče izvedenke, ki se od hitro tekočih
razlikujejo le po tem, da imajo večje šte¬
vilo ovojev tanjše žice na rotorju v primer¬
javi s hitro tekočimi.

Buhler-Carrera (počasi tekoč) je za malen¬
kost boljši od 550; predvsem ima boljši

Slika 5. Karakteristike elektromotorja Mabuchi
550 za ladijske vijake

TIM 7 • 79/80 303

izkoristek, največjo moč in možnost hlaje¬
nja. Ne glede na to smo ugotovili, da elek¬
tromotorji ne delujejo v področju najbolj¬
šega izkoristka. Tipični primer Carrera
91023. Motor ima imeniten izkoristek med
25 000 in 22 500 vrtljaji, ladijski vijak pa
jih prenese le 8000. Odgovor se ponuja sam.
Prenos, zobniški ali jermenski, pa bo reši¬
tev najboljša. Ne pozabimo pa, da bo na-
rastel tudi moment, ki ga bo potrebno ize¬
načiti (na trupu modela).

Pri hitrostnih tekmovanjih nismo posebno
pazili na izkoristek. Važno je bilo le spra¬
viti čim večjo moč do propelerja, saj se
je vsaka vožnja končala prej kot v 30 ali
20 sekundah in se v tem času motor ni
imel niti časa dobro segreti.

Če pa vožnja traja dalj časa, je izkoristek
še kako važen, posebno pa še v kategorijah
FSR-E, saj vemo, da preostanek energije
segreva elektromotor. Kar primite v roko
npr. 30 W spajkalo, ga vključite in posku¬
site, kako dolgo ga boste lahko držali!
Elektromotorje, posebno bolj obremenjene,
je dobro hladiti. Najbolj se segreva kolek-
tor in ščetke. Pri Carreri prispajkamo na
nosilec ščetk bakreno cevko (na vsak no¬
silec svojo) in hladimo z vodo. Pri Jumbu
to žal ni izvedljivo in tam hladimo kar ohiš¬
je tako, da okoli njega tesno ovijemo nekaj
ovojev tanke bakrene cevke in zopet hla¬
dimo z vodo.

Poskusimo oceniti največjo hitrost modela
izbrani ladijski vijak. Denimo, da imamo

propeler »X« 40, ki se vrti s 6000 vrt./min.
Teoretična najvišja hitrost bi bila več kot
6 m/sek za navadni in več kot 8 m/sek
za »X« vijak. Praktično so te hitrosti seve¬
da manjše, ker vijak ne gre po idealni vi¬
jačnici ampak »spodrsuje«. Glede na to, da
je hitrostna proga dolga najmanj 180 m, bi
jo model prevozil v več kot 30 oz. 20 se¬
kundah. če bi povečali število vrtljajev na
8000, pridemo že na čas 22 oziroma 15
sekund, seveda teoretično, in če bi bilo
vse »naj, naj«. Pri vsem tem smo namreč
zanemarili mnogo reči in ti izračuni pred¬
stavljajo samo zgornjo mejo, ki jo praktično
nikoli ne dosežemo.

Odgovorimo zdaj na vprašanje. Ali je Keller
30 res »boljši« od Jumba 540? Odgovor je:
nikakor ne, če ga izkoriščate le do 100 W.
Boljši bo šele pri močeh nad 200 W in še
to le v primeru, če boste izbrali primeren
ladijski vijak!

daljinsko

vodenje

Jan I. Lokovšek

ODDAJNIK ZA
DALJINSKO
VODENJE
TIM XIX (III)

Izvedenka za 40 MHz

Tudi 40 MHz pas je predviden za daljinsko
vodenje. Ker so v SFRJ na voljo le štirje
kanali (Švica, Belgija, Nizozemska itd. tudi
čez 30!), se malo težje odločimo za ta frek¬
venčni pas. Ima pa to prednost, da v njem
ne »razgrajajo« CB, kar je za letalske mo¬
delarje velikega pomena.

Če želimo zgraditi TIM XIX za to frekvenč¬
no področje, moramo spremeniti vrednosti
nekaterih elementov v VF delu oddajnika.


304  TIM 7 • 79/80
TABELA

zajo. Kot smo dejali, so v SFRJ predvidene
4 delovne frekvence v tem področju in tem
ustrezajo tudi frekvence kvarc kristalov.

To so:

40,665 MHz .kanal 50

40,675 MHz .kanal 51

40,685 MHz .kanal 52

40,695 MHz .kanal 53

Označeni so tudi kanali po evropskih (nem¬
ških) normah.

Vgradnja v ohišje

V tabeli sem podal vrednosti le-teh, in sicer
zaradi preglednosti tudi stare vrednosti, ki
veljajo za 27 MHz verzijo.

Kot ste opazili, moramo narediti drugačne
tudi tuljave v izhodnem filtru. Tako kot prej
so vse tri enake v primeru, če imamo ugla¬
šeno anteno (s tuljavo v sredini!), sicer pa
naredimo L3 tako, kot je v tabeli in jo mo¬
ramo seveda uglasiti (z vrtenjem VF jedra)
za posamezno anteno.

Vsaka antena je seveda uglašena le za eno
področje, če ste kupili ali naredili tako
imenovano »CLC« anteno za 27 MHz, potem
si morate omisliti za 40 MHz drugo. Razlika
je le v številu ovojev tuljave v sredini. Več
o tem pri uglaševanju.

Vsak oddajnik MORAMO vgraditi v ohišje,
preden se lotimo uglaševanja, sicer bo naj¬
brž uglašen narobe!

Izkušnje govorijo, da je to eden od težjih
problemov, težji od same gradnje električ- j
nega vezja oddajnika. Za TIM XIX sem plo¬
ščico konstruiral tako, da ne bi smelo biti
težav z montažo le-te. Njene mere ustrezajo
eni stranici škatle oddajnika, ki je lahko
izdelana iz vezane plošče, kaširanega vetro-
nita ali pločevine. Montaža je skicirana na
sliki 10.

Na sliki 10 sta prikazana dva primera, in
sicer najpreprostejši, ko je ohišje iz vezane
plošče in drugi, ko je iz pločevine. V obeh
primerih uporabimo za pritrditev ploščice vi¬
jake M3 in ustrezne distančnike. Ploščico


on ten a


vijak M3x 25

zzz

/

/

/

*

/

j


distančnik 15 mm

Pomudimo se še pri kvarcih. Kupiti morate
AM kvarce, ne FM. Slednji so namreč za
polovične frekvence in TIMu XIX ne ustre-

moramo namreč za malo več kot višino
elementov odmakniti od ohišja. Najvišji ele¬
ment v vezju je tuljava L3, zato naj bodo

TIM 7 • 79/80 305

distančniki dolgi 15 mm. Kolikor so kovin¬
ski, moramo v (kovinskem) ohišju iz ploče¬
vine uporabiti še izolacijske podložke, ki so
lahko iz kartona ipd., zato, ker smemo po¬
vezati kovinsko ohišje in ploščico le v eni
točki! Tudi anteno moramo izolirati od ohiš¬
ja; najpreprosteje z izolacijskim skoznikom.
Na sliki 10 je narisan prerez v bližini ante¬
ne. Videli ste, da je ta montirana na vijak,
da jo lahko po potrebi snamemo. V kolikor
je vaša antena drugačna, prispajkajte na
njen spodnji konec višjo matico M4, pri tem
pa pazite, da ne bo spajka zalila navoje!
Ohišje oddajnika naj bo raje malo večje,
da ne bo stiskanja s prostorom, katerega po¬
sledice se pokažejo v obliki kratkih stikov.
Zgornjo stranico, na katero pritrdimo plo¬
ščico, moramo izdelati malo skrbneje, pred¬
vsem pazite na mere. Slika 11 prikazuje
skico te stranice s kotiranimi merami.

Na tem tlorisu sta zunanji meri L in S od¬
visni od velikosti ohišja. Važno je le, da

Ob anteni sem predvidel še eno odprtino.
Ta je namenjena uglaševanju tuljave L3 za
primer, ko moramo uglasiti slednjo na pali-
často anteno. Kasneje, ko bo antena ugla¬
šena, to odprtino pokrijemo z nalepko.

Naredimo povzetek o ozemljevanju. To je
cela znanost zase, in če jo podcenjujete,
lahko zaidete v večje težave!

Vse žičke, ki so za ozemljitev, morajo biti
vezane v eno točko! To je točka »m«, če je
ohišje iz pločevine, potem bi naredili na¬
pak, če bi povezali z njim maso prek vseh
vijakov, ki so na voljo. Od vseh teh petih
vijakov sme imeti stik z »maso« ploščice
le tisti ob anteni, označen z »m«.

če pa je ohišje leseno, ni take strogosti.
Pač pa je za doseg naprave dobro, da je
ena stranica (pokrov) kovinska. Le-to pa po¬
vežemo na točko »m« z mehko žico ali še
bolje, povežemo z »m« (eno) mesto, kjer
pokrov privijemo na ohišje.

Slika 11. Zgornja stranica škatle oddajnika

nista premajhni. Za dolžino 1 velja, da mora
biti vsaj 172 mm + 2-krat debelina stene
ohišja. Za širino S pa 32 mm + 2-krat debe¬
lina stene ohišja. Tako bo ploščica imela
vsaj po 1 mm prostora naokrog. Odprtino
(p A morate prilagoditi vaši anteni. Vse
ostale luknje imajo premer 3,2 mm. Z »m«
je označena tista, ki služi za ozemljevanje,
tj., ki poveže kovinsko ohišje z maso plo¬
ščice tiskanega vezja. To velja seveda za
primer, ko je ohišje iz pločevine. Na spod¬
nji levi strani je odprtina, skozi katero bo¬
mo vlagali kristal.

Slika 12. Razporeditev na čelni plošči oddajnika

306 TIM 7 • 79/80

Na škatli moramo seveda najti še prostor
za baterije, krmilne ročice, stikala ipd. Raz¬
poreditev je že skoraj klasična in je nari¬
sana na sliki 12.

Skica je narisana za dvoje »križev«, tj. si¬
stemov za dajanje povelj za dve funkciji
hkrati. Izdelava le-teh ni tako enostavna
in zato si jih mnogi raje kupimo, čeprav niso
redki tudi tisti, ki so si jih naredili sami.
Nujno potrebni so za vodenje zahtevnejših
letalskih modelov, medtem ko so za ladij¬
ske in enostavne letalske dovolj dobri tudi
enojni. Take lahko naredi vsak začetnik, in
za te sem na sliki 13 narisal eno od mož¬
nosti.

kot idejo in najprej razmišljajte sami! Pri
tem pazite, da se bo os potenciometra lah¬
ko zasukala po 45° na vsako stran, tj. ce¬
lotni hod mora biti 90°.

Izdelavo križnih krmilnih sistemov je v Timu
št. 3, letnik 1976 (november) zelo dobro
opisal tovariš Marjan Klenovšek. Zato ga
bomo ponatisnili v prihodnji številki.

Uglaševanje

Če ste naredili vse lepo in prav, potem
mora oddajnik delovati! Lahko ne ustrezajo
nevtralni položaji posameznih kanalov in do¬
meta ni pravega, toda delovati mora!
Nevtralne položaje »ujamemo« s trimerpo-
tenciometri TP, in sicer za vsak kanal po¬
sebej; TP1 za prvi, TP2 za drugi kanal itd.
To velja za primer vezave po »B« ali »C«.
V primeru »A« pa moramo to narediti ali
mehansko ali pa spremeniti vrednost upo¬
rov RP in zopet RP1 za prvi, RP2 za drugi
kanal ipd. Nedvomno je najenostavneje to
narediti mehansko z zasukom potenciome¬
tra. Starejši »križi« imajo tako možnost že
predvideno serijsko.

Edina stvar, ki jo je malo težje uglasiti, je
antena. Uglasiti moramo seveda navadne pa-
ličaste antene zato, ker niso dolge četrt va-

Potrebujemo kotni aluminij, potenciometer
5KLin, vijake, matice, nastavek. Iz kotnega
aluminija izžagamo nosilec, kakor je narisan
na sliki. Naredimo odprtine za potenciome¬
ter, za vijake, ki držijo vzmeti in za pritrdi¬
tev na čelno ploščo. V os potenciometra
zvrtamo luknjo in vrežemo navoj M3. Če ne
premorete navojnih svedrov, naj bo to kar
3 mm luknja. Vanjo pritrdimo (privijemo ali
lepimo) 3 mm dolg vijak. Na drugi konec
prilepimo primeren kos, lahko kar pokrov¬
ček tube. Poskrbimo še za vzmeti, ki držijo
krmilno ročico v sredini, in sistem je go¬
tov. Seveda je to le ena od možnosti, zelo
grobo opisana in nima možnosti trimanja
(mehanskega), zato smo v takem primeru
primorani narediti električnega. Vzemite to

Slika 14. »CLC« antena

lovne dolžine (2,7 m)!. Nekatere lahko ^ku¬
pimo že uglašene s pomočjo tuljave v sre¬
dini in teh ni potrebno več uglaševati. Na
sliki 14 sem narisal tako anteno.

Nekaj podatkov za tiste, ki bi jo zgradili
sami. V sredini je tuljava L, katere premer
je 10 mm. Navita je iz 0,5 mm debele bak¬
rene lakirane žice in ima za 27 MHz področ¬
je 24 ovojev, za 40 MHz pa 8, navito navoj
ob navoju. Oba končka navitja sta seveda
prispajkana na oba dela antene. Taki še
uglašeni anteni pravijo »CLC« antena. Kra¬
tica izhaja iz angleščine. Kot smo rekli, take
antene ni potrebno več uglaševati, razen
če je uglašena slabo.

TIM 7 • 79/80 307

Pač pa imamo delo z navadnimi paličastimi
antenami, ki jih je na voljo cel kup. Važna
je dolžina in ta se giblje od enega metra pa
do 1,8 metra. Krajša kot je antena, večja
mora biti induktivnost tuljave L3.

Za samo uglasitev potrebujemo instrument:
merilnik jakosti električnega polja. Preprost,
ne hudo natančen instrument si naredimo
sami. Slika 15 prikazuje njegovo izvedbo in
ustrezno električno shemo.

100 /jA

Slika 15. Merilnik jakosti električnega polja

Za gradnjo potrebujemo kazalčni merilni in¬
strument — i^A-meter z merilnim območjem
50 do 100 [tA,  diodo AA113, dušilko in (ke¬
ramični kondenzator 0,1 pF. Vežemo tako,
kot je narisano na sliki 15. Antena naj bo
dolga do 2,75 m za 27 MHz in do 1,85 m za
40 MHz. Uglaševati moramo na prostem,
čim dalj od kovinskih ograj, električnih žic
in podobnih reči, ki bi lahko motile meritev.
Naš merilnik postavimo na tla, antena pa
naj bo navpično postavljena. Če nimamo
nič drugega pri roki, bo dovolj dobra tudi
bakrena žica, napeta ob leseni palici. Za
ozemljitev služi kar kovinsko ohišje meril¬
nika, če ga le-ta ima, sicer pa porinemo v
zemljo kar večji žebelj, prispajkan na žičko.
Vzamemo v roke oddajnik in stopimo pri¬
bližno pet korakov od našega merilnika ja¬
kosti polja, antena naj stoji navpično. Vklju¬
čimo ga in opazujmo kazalec na instrumen¬
tu merilnika. Običajno se ta odkloni, lahko
zelo malo, lahko pa ga celo »zabije«. Če je
odklon majhen, se merilniku približamo, si¬
cer pa se od njega oddaljimo tako, da bo
kazalec nekje na sredini polja. Z nekovin¬
skim (!) izvijačem zavrtimo VF jedro v
tuljavi L3 in opazujemo kazalec. Jedro vrti¬

mo tako, da dobimo čim večji odklon. Ko
je le-ta prevelik, zopet stopimo korak ali
dva nazaj in postopek ponovimo. Pri tem
držimo oddajnik čim bolj naravno, kot bi vo¬
zili model in antena naj bo navpična! Vedno
iščemo največji odklon.

Še nekaj podatkov, da bo primerjanje moči
in s tem dosega lažje. Če imamo na voljo
100 pA instrument v merilniku jakosti polja
in anteno dolgo 2,7 m, potem dosežemo po¬
lovičen odklon kazalca med 3 in 5 metri.
Če je več, tem bolje. Ko pa preklopimo sti¬
kalo na polno moč, bo odklon še večji; tako
ta preklop praktično preizkusimo z merilni¬
kom jakosti polja.

Za konec poglejmo še nekaj tehničnih po¬
datkov, kakor sem jih izmeril na mojem pro¬
totipu in bodo veljali v večji meri tudi za
vaše izdelke, v kolikor se boste držali na¬
vodil in ne boste imeli posebne smole.

Število funkcij
(kanalov)

Vrsta modulacije
Frekvenčni pas
Napajalna napetost

VF izhodna moč,
izmerjena na 50 Ohm
Poraba

Velikost višjih har¬
monskih komponent
(čistost spektra)

do 4, možna je razširitev
amplitudna (AM)

27 MHz (ali 40 MHz)

9 ali 9,6 V (od 8 do 12 V
s spremembami R18 in
R21)

400/1000 mW pri 27 MHz
180/900 mW pri 40 MHz
80/130 mA pri 27 MHz
60/140 mA pri 40 MHz

zadušene z več kot 55 dB
glede na osnovni signal

elektronika

Božo Ropret

DIGITALNI
MERILNI
SISTEM (I)

Z neslutenim razvojem digitalne elektroni¬
ke so postali digitalni instrumenti cenejši
in predvsem mnogo bolj točni od analognih
merilnih instrumentov. Točnost je predvsem
posledica popolnoma drugačnega principa
delovanja, kot je to slučaj pri klasičnih me-

308  TIM 7 • 79/80

rilnih instrumentih. Pri analognih instrumen¬
tih električno energijo pretvorimo v mehan¬
sko in ta nam premakne kazalec, ob kate¬
rem je narisana skala. Zaradi trenja, neli-
nearnosti magnetov in mehanske protivzme-
ti ter še nekaterih problemov je težko na¬
praviti instrumente točnejše od 0,5 %. Obi¬
čajni cenejši instrumenti imajo točnost od
1 do 2,5 %. Analogno digitalno pretvorbo
pa lahko napravimo toliko točno, da imajo
instrumenti za široko potrošnjo točnost 0,1
do 0,2 %. Pri tem pa je cena takšnega uni¬
verzalnega instrumenta komaj kaj večja od
analognega s petkrat slabšo točnostjo.

Tole nadaljevanje je pripravljeno z name¬
nom, da bi vsaj delno spoznali principe
merjenja v digitalni tehniki. Obenem pa
bomo napravili tudi koristne instrumente, ki
bodo služili pri nadaljnjem amaterskem delu.
Pri tem nam točnost ne bo poglavitnega
namena, saj bi s preveliko zapletenostjo
zelo zožili krog možnih graditeljev.

Osnova našega merilnega sistema bo tri¬
mestni digitalni števec impulzov. Tri mesta
so izbrana kot kompromis med zahtevnostjo

izvedbe instrumentov ter na drugi strani še
sprejemljivo točnostjo. Na števec impulzov
bomo lahko priključili različne module, ki
bodo omogočili merjenje frekvence, nape¬
tosti, temperature, kapacitivnosti, uporno¬
sti, toka in morda še česa.

Prototip instrumenta je grajen modularno,
tako da s povezavo modulov lahko sestavi¬
mo kateregakoli od zgoraj naštetih instru¬
mentov. Bralci seveda lahko izdelajo le ene¬
ga ali nekatere od teh instrumentov ter jih
po želji vgradijo v eno samo ohišje, kot
je to primer pri univerzalnih instrumentih.

Digitalni števec impulzov

Prvi modul, ki ga bomo zgradili, bo digi¬
talni števec impulzov. Tega bomo vgradili
v ohišje skupaj z usmernikom, ki bo lahko
napajal tudi ostale module.

Slika 1 prikazuje blok shemo trimestnega
digitalnega števca impulzov, če si shemo
pobliže ogledamo, vidimo tri vhodne linije,
ki služijo upravljanju s števcem.

Slika 1. Blok shema digitalnega števca

TIM 7 • 79/80 309

Na linijo z imenom VHOD vodimo impulze,
ki jih s števcem želimo preštevati. Pri vsa¬
kem negativnem prehodu impulza na vhodu
se poveča vrednost na displeju za eno. Ma¬
ksimalna frekvenca impulzov za števce, ki
jih bomo zgradili, je okoli 6 MHz. števec
šteje do maksimalne vrednosti 999 in potem
začne zopet pri nič.

Druga vhodna linija REŠET služi za postav¬
ljanje števcev na nič ob kateremkoli tre-
: nutku.

Večkrat ne želimo, da se nam štetje kaže
na displeju, ampak hočemo videti le konč¬
ni, oziroma vmesne rezultate. V ta namen
so med števci in displeji vezani začasni
spomini (LATCH v angleški literaturi). Na
displeju se vedno kaže tisto, kar je v za¬
časnem spominu in ne tisto iz števca, če
želimo v Vmesni spomin vpisati trenutno
vrednost števca, potem na linijo PRENOS
damo za kratek čas logično ničlo. Pri logič¬
ni enici na liniji PRENOS pa se v vmesnih
spominih ohranja stara vrednost.

Da bi bolje razumeli vpliv teh signalov, po¬
glejmo časovne diagrame za merilnik frek¬
vence.

aer in displej. Izhod iz desetiškega števca
je binarno kodirano decimalno število (BCD)
na štirih izhodnih linijah. Vse možne kom¬
binacije na štirih izhodnih linijah (D, C, B,
A) so prikazane v tabeli 1. Informacijo iz
števca nespremenjeno vodimo v začasne
spomine in jo tako tudi shranjujemo. Da
BCD število lahko prikažemo na sedem seg¬
mentnem displeju, ga moramo spremeniti
v takšno obliko, da pri vsaki kombinaciji

vhod  n  n n n. n n_rui_rL_rLrLn_

PfttKlOS U U

g-ese-T  _n_n_

Na VHOD vodimo pakete impulzov, ki so
dolgi eno sekundo. Število teh impulzov to¬
rej že predstavlja frekvenco. Ko je paketa
impulzov konec, prenesemo vrednosti iz
števcev v začasne spomine in s tem na
displeje. To napravimo z negativnim impul¬
zom na liniji PRENOS. Takoj zatem že lahko
števce resetiramo na ničlo z impulzom na
vhodu REŠET, števci so tako pripravljeni za
sprejem novega paketa impulzov. Na ta na¬
čin na displeju vseskozi lahko spremljamo
frekvenco impulzov na vhodu, ne da bi opa¬
zovali tudi preštevanje impulzov.

Vsako desetiško mesto števca impulzov je
sestavljeno iz štirih osnovnih elementov. To
so desetiški števec, začasni spomin, deko-

zasvetijo tisti segmenti, ki prikažejo deci¬
malno število. Iz tabele 2 je razvidno, kakšno
pretvorbo mora opraviti dekoder. Slika 2
prikazuje oznake segmentov na displeju.

Kot lahko vidimo iz blok sheme, so vse tri
dekade števca popolnoma enake. REŠET in
PRENOS impulze vodimo na vsa mesta pa¬
ralelno. VHOD pa vodimo le na desni šte¬
vec. Vhod naslednjega desetiškega števca
pa je vezan na izhod D prejšnjega. Na iz¬
hodu D dobimo negativni prehod impulza
v trenutku, ko števec preskoči iz devet na
nič. števec naslednje dekade takrat dobi
impulz in poveča vrednost za eno.

S takim povezovanjem bi lahko sestavili šte¬
vec impulzov s poljubnim številom mest.

310  TIM 7 • 79/80

Slika 2. Označevanje segmentov

Kot je bilo že omenjeno, smo si izbrali tri¬
mestni števec kot kompromis. To število je
smiselno povečati le v primeru, če bi kdo
hotel izdelati le frekvencmeter in bi časov¬
no bazo izvedel s. kvarc kristalom.

Izdelava števca

Vezje lahko napravimo z različnimi družina¬
mi integriranih vezij. V našem primeru smo
se, kot že večkrat doslej, odločili za CMOS

Slika 3. Prvi načrt števca

TIM 7 • 79/80 311

družino integriranih vezij. Ta tehnologija ima
pred ostalimi nekaj odločilnih prednosti.
TTL vezja smo opustili predvsem zaradi ve¬
like porabe energije ter 5 V napajanja. Tudi
integracija je pri teh vezjih dosti manjša
in bi zato rabili več integriranih vezij. CMOS
vezja pa vsebujejo vso logiko že v enem
integriranem vezju, vendar pa smo jih opu¬
stili zaradi relativno težke dostopnosti in
tudi sorazmerno visoke cene. CMOS vezja
pa se v nasprotju s prejšnjimi dokaj lahko
dobijo, poleg tega pa je poraba vezij skoraj
zanemarljiva. Tudi razpon napajalne napeto¬
sti, ki je od 3 do 18 V, je sorazmerno ugo¬
den. Za celotni sistem tako rabimo le 12 V
napajanje.

Na slikah 3 in 4 je prikazano dvoje različnih
vezij za števec impulzov. S stališča vhodov
in izhoda (displeja) sta obe vezji identični.
Razlikujeta se po uporabljenih integriranih
vezjih ter po načinu priključitve displeja.

Slika 4. Načrt števca z multipleksnim načinom
priključitve displejev

Vezje na sliki 4 rabi manj elementov, ven¬
dar se integrirano vezje 4553 nekoliko težje
dobi, kot integrirana vezja na sliki 3.

Vezje števca na sliki 3 je sestavljeno iz več
integriranih vezij, displeji pa so priključeni
direktno. V integriranih vezjih IC1 in IC2
(4518) je po dvoje desetiških števcev, v
vezjih IC3, IC4 in IC5 (4511) pa sta v vsa¬
kem ohišju začasni spomin in dekoder. Vez¬
je je v principu enako tistemu na blok
shemi (slika 1), le da je integracija ele¬
mentov toliko velika, da sta v vsakem ohiš¬
ju po dva osnovna elementa sistema. Del
drugega desetiškega števca v IC2 je upo¬
rabljen kot indikator prekoračitve. Če je
število impulzov, ki prispejo na števec, več¬
je od 999, potem se prižge (ali utripa) LED
dioda, ki je vezana na nožico 11 integrira¬
nega vezja IC2. Razpored nožič za displeje
(FND 500, TIL 702) je narisan na sliki 5.
Lahko uporabite tudi druge displeje, po¬
membno pa je, da so s skupno katodo.
Tudi upore, ki omejujejo tok skozi segmen-

7xR

D

ir


I S C3č

LED

C307 I bC  3o ? Tbc*0?

40U.SL


JJ6

10

R  = J k. a.  (12. v

R  = 3 boa  (5v/mC^>)

12

10LČ1<

PREfJOS

1i

44 |_

te | ar?] 6fio1  id

\ OtSL

R£SET
VHOD

312 TIM 7 • 79/80

O

o

in

O

Z

a

</>

o

S

N o
C
O

>N C
O <0
= £
M

"§ W

O O
a c

a-s

cc ju

O)

"c*

s S

e n\

te, je potrebno prilagoditi displejem. Upor¬
nost določimo po naslednji formuli:
p _ U K  —1.8V

-lš

U_\ je napajalna napetost, l s  pa tok enega
segmenta. Decimalne pike bomo lahko vklju¬
čevali s pomočjo preklopnika za izbiro me¬
rilnega obsega.

Vezje na sliki 4 je napravljeno le s tremi
integriranimi vezji. Zasluga gre predvsem
integriranemu vezju IC2. To vezje vsebuje
tri dekadne števce, tri začasne spomine ter
še multiplekser. Iz sheme lahko vidimo, da
je že princip delovanja spremenjen, saj je
iz števca le en BCD izhod. Na njem se po¬
javljajo informacije iz začasnih spominov
zaporedno za vse tri displeje. Le te priklju¬
čimo paralelno na BCD v sedemsegmentni
dekoder. Poleg tega imamo še tri izhode, ki
povedo, kateremu displeju je namenjena in¬
formacija, ki je trenutno na izhodu. S temi
izhodi vključujemo zaporedoma posamezne
displeje. Vsak displej sveti torej le tretjino
časa. Menjavanje svetilnosti displeja pa je
pri takem načinu delovanja toliko hitro, da
ga naše oko ne opazi. Velika prednost ta¬
kega sistema je zmanjšano število izhodnih
linij iz večmestnega števca, kakor tudi pri¬
hranek na dekoderjih in uporih. Prava vred¬
nost takega multipleksnega sistema se po¬
kaže šele pri večjem številu displejev, kjer
sicer sploh ne bi mogli izvesti večmestnih
števcev v enem integriranem vezju.

Tretje integrirano vezje IC3 so običajna vra¬
ta, s katerimi je napravljen bistabilni multi-
'vibrator. Če pride do prekoračenja obsega

štetja, se ta postavi v tako stanje, da za¬

sveti LED dioda. Z REŠET impulzom pa ga
postavimo nazaj v mirovno stanje.

Tudi pri tem vezju lahko napravimo priključ¬
ke za vključevanje decimalnih pik.

Vukadin Ivkovič

TRANSISTOR

Redki so primeri, da je izum po nekaj letih
od odkritja doživel vsesplošno uporabo.
Eden od takih je transistor. Njegovo delo¬
vanje je zasnovano na polprevodnikih, ki so
znani že davno, zato bi do odkritja tran-
sistorjev lahko prišlo že mnogo prej. No, kot
pravi datum rojstva polprevodniškega ele¬
menta za ojačanje se smatra leto 1948. Ta¬
krat so namreč strokovnjaki Bell Telephone
Laboratories obvestili javnost, da je odkrit
polprevodniški element, imenovan transi¬
stor, ki opravlja vse funkcije normalne tro-
valentne elektronke-triode. Transistor je iz¬
podrinil elektronko z mnogih področij upo¬
rabe, toda na nekaterih mestih bodo še
dolgo ostale nepogrešljive. Danes si na pri¬
mer ne moremo predstavljati nek na novo
skonstruiran radijski sprejemnik brez upo¬
rabe transistorjev, prav tako pa tudi ne
nekega močnega radijskega oddajnika opre¬
mljenega samo s transistorji, ker še ni
transistorjev, ki bi lahko zamenjali oddaj-
niško elektronko z močjo nekaj kilowatov.
Transistor je v primerjavi z elektronko maj¬
hen in enostaven, ima majhen šum, je od¬
poren na mehanične vplive, ima visoko traj¬
nost, majhno pogonsko napetost, nima mi-
krofonije in končno velik izkoristek, ker ni
potrebna energija za žarenje.

Vendar ima transistor tudi svoje slabosti:
veliko odvisnost od temperature, veliko to¬
leranco med primerki istega tipa, kdaj pa
kdaj ga moti nizka pogonska napetost, nima
možnosti za večkratno vodenje.

Kako dela transistor

Transistor je izdelan izključno iz germanija
ali silicija. Če košček (kockico) čistega ger¬
manija priključimo na napetost, bomo videli,
da skozi njega teče le neznaten tok. Torej

TIM 7 • 79/80 3 1 3

spada kemično čisti germanij med slabe
prevodnike električnega toka. Toda prevod¬
nost se bistveno spremeni, če dodamo ger¬
maniju majhne količine primesi nekaterih
elementov. Ti elementi so lahko aluminij,
galij, indij ali bor, trovalentni elementi to¬
rej. Germanij z neznatnimi primesmi neka¬
terih od naštetih elementov da polprevodnik
imenovan P-tip, to se pravi polprevodnik,
kateremu manjkajo elektroni. Na mestih,
kjer bi morali biti le-ti, se nahajajo »prazni¬
ne«, ki jih imenujemo tudi »defektni elek¬
troni«. Elemente, katerim manjkajo elektro¬
ni, imenujemo AKCEPTORJI ali PREJEMNIKI,
ker lahko sprejmejo elektrone.

Če zdaj dodamo čistemu germaniju primesi
antimona, arzena ali fosforja, torej petva-
lentne elemertte, se mu bo tudi zdaj pre¬
vodnost povečala. Ker zdaj povečanje pre¬
vodnosti povzroča višek elektronov dodanih
elementov, dobimo germanijev prevodnik
N-tipa.

Vse te petvalentne elemente imenujemo
DONATORJE ali DAJALCE. V tem primeru
se torej doseže prevodnost z elektroni, zato
so ti v večini. Dodajanje primesi v čiste
germanijeve kristale imenujemo DOTIRA-
NJE.

ru, tako imenovanem PN spoju, so se elek¬
troni in praznine zbrale na obeh straneh,
zato je upor majhen, zato teče velik tok.
Na tem spoju se spajajo elektroni in praz¬
nine, ta pojav pa se imenuje REKOMBINA¬
CIJA. Pri tej rekombinaciji se nahaja na levi
strani P-germanija po en elektron in istočas¬
no nastane nova praznina, ki potuje proti
N-polprevodniku. To je torej tok elektronov
oziroma električni tok.

V drugem primeru pa, ko se menja polari-
teta napetosti praznine in elektroni »beže«
navzven, je upor PN zveze spoja velik in
zato tok komajda obstaja. Smer, v kateri
dobimo močan tok, imenujemo propustno
smer polprevodniškega elementa, smer, v
katero tok ne teče, pa nepropustno ali za¬
porno smer. Opisano kombinacijo dveh pol¬
prevodnikih elementov imenujemo POLPRE¬
VODNIKA SLOJNA DIODA.

Kadar priključimo na polprevodniško slojno
diodo enosmerni tok, deluje kot ventil, ka¬
dar pa izmenični tok, kot usmernik. Na
priključenem porabniku dobimo torej eno¬
smerni tok, in sicer: v pozitivni polperiodi
dobimo relativno velik tok, v negativni pol¬
periodi pa zanemarljivo majhen tok. Pri elek¬
tronki ni zapornega toka in prav v tem se

Če sestavimo dve kocki polprevodniškega
germanija tipa P in N in jih priključimo na
izvor napetosti (glej sliko 1 in 2), ugotovi¬
mo zelo zanimiv pojav. Kadar pride na P-tip
pozitiven pol, na N-tip pa negativen, bo
potekel v zaprtem tokokrogu velik tok, če
zamenjamo pola, pa majhen. V prvem prime-

razlikuje od transistorja. Transistor nastane
tako, da se med dve kocki P-polprevodnika
vstavi polprevodnik N-tipa. Tako nastane z
ozirom na kombinacijo PNP transistor.

Kot vidimo je transistor polprevodniški ele¬
ment s tremi elektrodami: emiter (E), baza
(B), kolektor (C).

314  TIM 7 • 79/80

Slika 3. Prikaz principa konstrukcije transistorja PNP in njegovega simbola

E emiter

E emiter

B baza C kolektor  Slika 4. Prikaz principa konstrukcije NPN

sistorja in njegovega simbola

tran-

Slika 5. Princip konstrukcije slojnega transistorja

(se bo nadaljevalo)

Janez Žitnik

ZVOČNE
KRETNICE
ALI FILTRI

Sedaj pa še nekaj besed o izbiri zvočnikov.
Na domačem tržišču ni velike izbire. Ome¬
niti se splača dva zvočnika, ki jih izdeluje
Ei Niš. To sta AZ 0800/BGO (4 Q, 8 Q in
15 fi), moči 25 W z resonačno frekvenco
35 Hz in frekvenčnim obsegom od 35 Hz do
2000 Hz, ki je primeren za reprodukcijo niz¬
kih tonov. Priporočljivo frekvenčno območje
je od 35 Hz do kakih 1500 Hz, kar pomeni,
da je priporočljiva prelomna frekvenca naj¬

več 1500 Hz. Najboljše rezultate da ta zvoč¬
nik v zvočnih omaricah s prostornino okrog
20 dm 3 . Drugi zvočnik je AZ 0500/SFP (4 Q,
8 Q, 15 Q), moči 10 W, s frekvenčnim obse¬
gom od 1000 Hz do 20000 Hz. Zvočnik je
primeren za reprodukcijo visokih tonov s
frekvenco nad 1000 Hz. Z dvema 4Q zvoč¬
nikoma tega tipa, ki ju vežemo zaporedno,
lahko nadomestimo 20 W zvočnik impedance
8 Q, če potrebujemo visokotonski zvočnik
večje moči. Od tujih zvočnikov je težko
priporočiti splošno uporabne modele, ker
jih je preveč. Razmeroma poceni in lahko
dosegljivi so zvočniki tovarne Philips, od
katerih se zelo dobro obnese visokotonski
zvočnik AD0140 (4Q,8Q). če je prelomna
frekvenca kakih 2000 Hz, lahko tak zvočnik
uporabimo kot visokotonski zvočnik v kom¬
binacijah moči kakih 20 W, pri prelomni

TIM 7 • 79/80 3  1  5

frekvenci okoli 4000 Hz pa lahko AD0140
uporabimo v 40-wattnih kombinacijah. Od
Philipsovih zvočnikov se splača omeniti še
zvočnik AD8061, ki ga lahko uporabimo kot
nizkotonski zvočnik v kombinacijah moči do
40 W. Prelomna frekvenca za ta zvočnik
mora biti največ 3000 Hz. Za srednjetonski
zvočnik lahko uporabimo Philipsov zvočnik
AD 7062, ki dobro deluje v frekvenčnem ob¬
močju med 700 Hz in 5000 Hz, v kombina¬
cijah moči do 40 W. Tudi tovarna ITT izde¬
luje razmeroma lahko dosegljive zvočnike,
ki pa imajo večinoma impedanco 4 Q in po¬
dobne lastnosti kot Philipsovi zvočniki. Po¬
datki o lastnostih zvočnikov so dosegljivi
ob nakupu. V višji razred sodijo zvočniki to¬
varn Heco, Peerless, Wigo itd. Po kvaliteti
pa so zelo cenjeni zvočniki Tannoy, REF,
Electro Voice in še nekateri drugi. Tudi cene
teh zvočnikov so zato precej visoke.
Oglejmo si še nekaj razmeroma preprostih
toda dobrih primerov zvočnih kretnic. Na¬
vedeni so samo podatki o vrednostih ele¬
mentov in karakteristike kretnic. Primerne
zvočnike lahko izberemo sami po svojih za¬
htevah in možnostih. Omembe vredna je
možnost, da lahko močnejši zvočnik nado¬
mestimo z dvema zaporedno vezanima ena¬
kima zvočnikoma, ki imata manjšo moč. To
pomeni, da lahko namesto 40-wattnega zvoč¬
nika impedance 8 Q uporabimo dva zapored¬
no vezana 20-wattna zvočnika impedance
4 Q. Važno je le, da imajo vsi zvočniki ena¬
ke ali vsaj približno enake karakteristike,
kot so resonančna frekvenca, frekvenčno
področje itd. Sedaj pa praktični primeri:

1. Kombinacija nizkotonskega in visokoton-
skega zvočnika:

f p  - 1000 Hz, nizkotonski zvočnik mora re¬
producirati zvok vsaj do frekvence 1500 Hz
oziroma 2000 Hz, visokotonski zvočnik pa
zvok od 1000 Hz navzgor.

R = 8Q R = 4Q

L, - 1 mH 0,5 mH

L 2  = 0,35 mH 0,175 mH

C = 5 pF 10 pF

2. Kombinacija nizkotonskega in visokoton-
skega zvočnika:

f p  = 1700 Hz. Kot zgoraj je slabljenje nizkih
tonov 6 dB/okt in slabljenje visokih tonov
12 dB/okt.

R = 8Q R = 4 Q

L, = 0,8 mH 0,8 mH

L 2  = 0,5 mH 0,35 mH

C = 8pF 12 pF

3. Kombinacija nizkotonskega in visokoton-
skega zvočnika:

f p  = 4000 Hz. Slabljenje visokih in nizkih
tonov je 12 dB/okt. Nizkotonski zvočnik mo¬
ra dobro reproducirati zvok do kakih
5000 Hz, za visokotonski zvočnik pa je zelo
primeren Philipsov AD0140/T8. V tem pri¬
meru lahko pri dovolj močnem nizkoton-
skem zvočniku (ca. 35 W do 45 W) obreme¬
nimo kombinacijo s približno 40 W. Če ni¬
mamo na razpolago zvočnika AD 0140/T8,
lahko namesto njega uporabimo zvočnik El
Niš AZ0500/SFP 8 Q ali zaporedno vezana
dva zvočnika AZ 0500/SFP 4 Q. V tem pri¬
meru je obremenljivost omarice večja, saj
je moč obeh zaporedno vezanih visokoton-
skih zvočnikov dvakrat večja kot če upora¬
bimo le en sam zvočnik.

R = 8 Q C, = 3 pF

L, = 0,32 mH C 2  = 5 pF

L 2  = 0,50 mH

R=8Q

4. Kombinacija nizkotonskega, srednjeton-
skega in visokotonskega zvočnika:

f p  nizki = 500 Hz, f p  visoki = 4500 Hz. Slab¬
ljenje nizkih in srednjih tonov je 6 dB/okt,
slabljenje visokih tonov pa 12 dB/okt. Niz¬
kotonski zvočnik mora reproducirati zvok

316  TIM 7 • 79/80

vsaj do 1500 Hz, srednjetonski zvočnik med
100 Hz in približno 6000 Hz in visokotonski
zvočnik nad 2000 Hz.

STABILIZIRANI USMERNIK
Z ZVEZNIM NASTAVLJANJEM
IZHODNE NAPETOSTI

Z malo truda in ne prevelikimi stroški si
lahko zgradimo zelo dober stabilizirani
usmernik, ki mu lahko zvezno spreminjamo
napetost na izhodu od 1,5 V do približno
25 V. Maksimalni izhodni tok, ki ga lahko
da usmernik, je ca. 1,5 A. Tak usmernik je
prav gotovo zelo potreben vsakemu, ki
eksperimentira z različnimi elektronskimi
vezji.

Električno vezje je precej klasično, edina
novost je uporaba integriranega operacij¬
skega ojačevalnika pA 709 namesto običaj¬
nega kontrolnega transistorja, ki služi za
nastavljanje izhodne napetosti. Za operacij¬
ski ojačevalnik lahko rečemo, da deluje kot
transistor z zelo dobrimi lastnostmi. Na
sliki 1 je prikazano vezje usmernika. Tran¬
sistorja T, in T 2  sta vezana v Darlingtonovi
vezavi in delujeta kot en sam transistor z
zelo velikim ojačenjem. Operacijski ojače¬
valnik je s + vhodom vezan na delilnik na
petosti, ki ga sestavljata upornika R 2  in R 3
Zener dioda ZD drži na delilniku konstanto
napetost 5,1 V, merjeno glede na zemljo. 1
napetost delilnik razdeli tako, da je na
-I- vhodu operacijskega ojačevalnika stalna
napetost 1,5 V. Drugi vhod (—vhod) opera¬
cijskega ojačevalnika je vezan prek poten¬
ciometra P na izhod usmernika, izhod ope¬
racijskega ojačevalnika pa je vezan na bazo

Slika 1. Električna shema usmernika. S piko so
označene napetosti v posameznih točkah vezja
pri najmanjši izhodni napetosti, s kvadratkom
pa napetosti pri največji izhodni napetosti

TIM 7 • 79/80 3  1  7

lahko zakrivljeno


7 ^

2,5 cm



~~7 A! pločevina
V min)

\ tesno pnle g a/oče se
na transistor  /<6 = 8mm)

Slika 2. Hladilno telo za transistor T 2  in opera¬
cijski ojačevalnik

Slika 3 in 4. Predloga za tiskano vezje v me¬
rilu 1:1,  pogled s pobakrene strani, in razpore¬
ditev elementov na ploščici

transistorja T 2 . Če napetost na —vhodu
operacijskega ojačevalnika spremenimo s
potenciometrom P, se spremeni razlika na¬
petosti med + vhodom in —vhodom. Zato
se spremeni tudi napetost na izhodu ope¬
racijskega ojačevalnika in napetost na bazi
transistorja T 2 . Tako lahko bolj ali manj
odpiramo transistor T 2  in enako tudi tran¬
sistor T, ter reguliramo izhodno napetost
usmernika. Vezje samo je tudi zaščiteno
pred kratkim stikom na izhodu usmernika.
Zaščitno vezje, ki ga sestavljajo transistor¬
ja T 3  in T 4  ter upornik R 7  omeje izhodni tok
na vrednost l mak5  = 0,7 V/R 7 . Če je upornost

318  TIM 7 • 79/80

upornika R s  kakih 0,47 Q, je maksimalni iz¬
hodni tok približno 1,5 A. Ni priporočljivo
zmanjševati vrednosti upornika R 7  pod
0,47 fi, ker je sicer obremenitev transistor-
jev in operacijskega ojačevalnika precej ve¬
lika in lahko pride do okvar. Zaradi velikega
izhodnega toka je treba transistor T, mon¬
tirati na hladilno rebro, ki ne sme biti v
električnem stiku z ostalimi deli usmernika.
Če imamo na razpolago izolacijsko podložko
iz sljude in plastične distančnike za vijake,
s katerimi pritrdimo transistor T, na hladil¬
no rebro, pritrditev rebra ni kritična. Prav
tako je koristno na transistor T 2  in opera¬
cijski ojačevalnik natakniti hladilno zvezdico
ali pa hladilno telo, ki si ga naredimo iz
aluminijaste pločevine, kot kaže slika 2.

Na sliki 3 je prikazana predloga za izdelavo
tiskanega vezja, ki ga lahko izdelamo na
več načinov. Najpreprosteje izdelamo tiska¬
no vezje tako, da z nitrolakom na očiščeno
ploščico iz pobakrenega pertinaksa ali vi-
troplasta v naravni velikosti prerišemo

Seznam materiala:

Ri = 3,3 kohm 1/2 W

Ra = 3,9 kohm 1/4 W

Rs = 1,0 kohm 1/4 W

R 4  = 390 ohm 1/4 W

Rs = 1,5 kohm 1/4 W

Rs = 1,0 kohm 1/2 W

R 7  — 0,47 ohm — 1,0 ohm 5 W

P = 10 kohm linearni potenciometer

Ci = 2200 uF — 4700 uF/50 V ali več (elektrolit)

C 2  = 1 uF/5 V ali več (elektrolit)

Cs = 100 nF

C 4  = 220 pF (keramični)

Cs = 4,7 nF
Cs = 100 nF

C? = 470 uF — 1000 uF/50 V (elektrolit)

Cs = 100 pF
Ti = 2N3055

Ts = BFJ 46, BC 140, BC 141, 2N1613 ali podobno
T 3  — BC 107, BC 182, BC 140 ali podobno (kot pri
Ts)

Ts = BC 177, 2N2904, 2N2905 ali podobno
Gr = usmerniški Graetzov mostiček 80 V,

3 A—4 A

IC = IL 709, uA 709 ali ekvivalent (v kovinskem
TO 99 ohišju)

Tr = transformator 220 V — 24 V/2 A (npr. Elma
Črnuče) (maksim. napetost na sekund, strani
24 V)

Dve vtičnici za izhod, stikalo za vklop, gumb za
regulacijo, varovalka 150 mA/250 V z ohišjem (za
montažo na kontrolno ploščo), omrežni vtič,
kabli za povezave, vijaki...

ZD = Zener dioda 5 V ali 5,1 V
Rs = 470 ohm 1/4 W
Rs = 100 ohm 1/4 W
Rio = 10 kohm 1/4 W
Cs = 100 nF

predlogo. Ko se lak posuši, odjedkamo pre¬
ostali odvečni baker z mešanico solne kisli¬
ne in vodikovega peroksida in vode. Pri
delu z mešanico je treba paziti na roke in
oči ter delati na prostem ali v zelo dobro
zračenem prostoru, ker se pri jedkanju raz¬
vijajo strupeni plini. Ko je ploščica zjedka-
na, jo splaknemo v tekoči vodi (vsaj nekaj
minut) in z razredčilom odstranimo nitrolak.
S svedrom premera 1 mm izvrtamo potreb¬
ne luknjice in prispajkamo elemente. Raz¬
pored elementov je prikazan na sliki 4.
Priklopimo še transformator in usmernik
vgradimo v primerno škatlo. Če ste pri iz¬
delavi delali pazljivo in niste napravili no¬
bene napake pri risanju tiskanega vezja in
ste pravilno prispajkali vse elemente, bo
usmernik takoj delal kot je treba. Po želji
lahko vežemo na izhod V-meter z obsegom
od kakih 25 V do 30 V in A-meter z obsegom
1,5 A ali 2 A tako, kot kaže slika 1. Za dobro
delovanje oba kazalčna instrumenta nista
nujno potrebna, sta pa vsekakor koristna
za kontrolo delovanja usmernika.

Igor Cotman

27 Mhz

27 Mhz; malce čuden naslov, a mogoče se
starejši bralci še spominjajo nekaj teh član¬
kov Jerneja Bohma, v katerih je polemično
razložil trenutne probleme v modelarstvu.
Prav gotovo ste se že spomnili, da je 27 Mhz
naša — modelarska frekvenca. Mnogo pro¬
blemov, ki so obstajali takrat, je perečih
tudi danes; pa najsi bo to material, načrti
oziroma strokovni mentorji. Eden glavnih je
verjetno material, ki se ga predvsem
ogromno mladim, modelarjem zdi skoraj ne¬
mogoče najti. Tu mislim predvsem na balso
in seveda na vso drobno, okvirno opremo.
Modelarjem je posijalo sonce, ko je Elek¬
trotehna pred leti uvozila mnogo modelar¬
skega materiala od balse pa do RC naprav.
Toda zaloge so pošle, uvoza ni in problem

TIM 7 • 79/80 3  1  9

ostaja. Obljubljeno je, da bo vse to zopet
ponovljeno; toda kdaj? Ostaja nam zopet,
da obiskujemo trgovine v tujini. Toda kljub
možnosti, da si lahko marsikdo nabavi do¬
volj kvalitetno opremo, ostaja še vedno pro¬
blem premajhne povezanosti z dogajanji v
tujini — z modelarstvom izven naših meja,
ki je večinoma, žal na višjem nivoju kot
naše. Tako je komajda mogoče uspešno
konkurirati na mednarodnih tekmovanjih zu¬
naj in doma, pa najsibodi to v letalskem,
raketnem oziroma v brodarskem in avtomo¬
bilskem modelarstvu. Na koncu je nekaj na¬
slovov tujih modelarskih revij, in če želite,
se lahko naročite na katero od teh revij,
ki so po večini specializirane v RC mode¬
larstvo. Opozarjam pa vas, da te revije niso
za začetnike. Vse revije lahko naročite pri
kateremkoli inozemskem oddelku naših za¬
ložb; seveda pa bo to nekoliko dražje, kot
če naročite revije direktno od založnika, a
v tem primeru boste morali revije plačati
v valuti države, iz katere je oziroma v ka¬
terikoli konvertibilni valuti. Cene naročnine
za eno leto pa računajte na nekaj 100 din.
Ker pa so bralci Tima predvsem osnovno¬
šolci, je poleg naročnine problem tudi jezik,
saj težko povprečni osnovnošolci razumejo
dovolj angleščine in nemščine, da bi bili
sposobni brati oziroma bolje razumeti bra¬
no.

V zadnjem času se je predvsem v Sloveniji
močno razmahnilo RC — avtomodelarstvo.
Za razvoj in uspeh se je treba predvsem
zahvaliti večjemu številu tekmovanj in pe¬
strosti dogajanj na progi. Uradno se vsa ta
tekmovanja točkujejo za državno prvenstvo
čeprav je večina tekmovalcev iz Slovenije.
Glavni centri v Sloveniji, lahko bi rekel
tudi najmočnejši centri, so v Ljubljani, Ma¬
riboru in Rogaški Slatini, od koder so tudi
najkvalitetnejši tekmovalci. V Timu v malih
oglasih mnogokrat opazim, da želite kupiti
načrt za tak RC avto ali se v pismih jezite
zakaj ni objavljen tak ali podoben načrt.
Največji problem je v tem, da je vsak tak
avto predvsem plod truda lastnika in da ni
delan po takih načrtih, kot ste jih vajeni,
saj vsak »konstruktor« modela poskuša na¬
rediti nekaj boljšega. Načrtov, ki bi bili v
merilu 1:1 in bi vsakdo pač vse prerisal
na material, ni, seveda za sedaj še ne. Pio¬
nirski korak sta naredila pred nekaj časa
Toni Ramšak in Viki Povše iz Društva mo¬
delarjev Ljubljana s svojima načrtoma, ko¬

liko pa sta uspela, je seveda drugo vpraša¬
nje. Zato vam svetujem, ne kupujte načrte,
ki vam jih ponujajo, temveč obiskujte tekme
in si oglejte modele in postanite sam svoj
konstruktor.

Nekateri pa tudi po koncu sezone svoje
modele prodajo. Tudi to je ena možnost,
da dobite model, če ga kupite, se na njem
učite in poskušajte na naslednjem odpraviti
napake, ki jih je imel ali so jih imeli prejš¬
nji. Žal pa je to dražja začetna investicija,
ki v začetku lahko ne rodi uspeha. Ko smo
že pri cenah, opažam, da zadnje čase mnogi
kupujete motorčke, katerih cena naj ne bi
presegla 250 din. Žal vam moram povedati,
da najmanjši motorji stanejo nekajkrat več;
za primer vzemimo COX TEE^DEE 1,5 cm 3 .
V tujini stane približno 700 din, toda to je
nekako klasičen motor za jadralne modele.
Druga plat medalje pa je cena trenutno
enega najboljših motorčkov za RC čolne v
razredu 3,5 cm 3 . To je ameriški motorček
KB-21 (3,5 cm 3 ) in stane v ZDA okoli 100
dolarjev, v Evropi (v Nemčiji) pa z dajatva¬
mi približno 250 starih tisočakov. Zato se
ne čudite, če ne dobite ponudbe na svoj
oglas, žal je modelarstvo eden dražjih špor¬
tov oziroma hobijev in zato marsikdo, ki
ima opremo, RC napravo sploh ne proda ali
motor raje popolnoma uniči.

Naj zaključim z obljubljenimi naslovi:

SAILPLANE

Oficial Journal of the National Loaring Soc.

180 Brier Ridge Dr.

Waynesboro, Pa, 17268
USA

To je mesečnik namenjen RC-jadralnim mode¬
lom, izhaja v angleščini.

RADIOMODELISIME
21 rue des Jeuneurs
75 Pariš (2)

FRANCE

Revija je namenjena za vse modelarje, razne
hobije in delno zabavno elektroniko. Izhaja pa
na vsakih 14 dni. Izhaja v francoščini.

RADIO MODELLER
84 VVelington Road, Hampton Hill
Middlessex, Great Britain

Podoben kot francoska revija toda bolj specia¬
liziran v RC-modelarstvo. Je mesečnik, izhaja v
angleščini, je zato kvaliteten a žal tudi drag.

R/C Modeler Magazine
P. O. Box 487 Sierra Madre
California 91024
USA

Zelo kvalitetna in draga revija za RC-avionmo-
delarstvo. Je mesečnik, izhaja v angleščini.

320  TIM 7 • 79/80

Slika 1. Prva generacija VCR magnetoskopa

Miloš Macarol

KASETNI MAGNETOSKOPI
V SODOBNEM ŽIVLJENJU

Zakaj se video kasete hitreje
uveljavljajo kot slikovne plošče

in njihovih reprodukcijskih naprav zavlekel
za dolgo vrsto let. Dejstvo je tudi, da sta
se z razvojem slikovnih plošč in naprav za
predvajanje ukvarjala samo dva producenta
(Telefunken in Philips), medtem ko so vi¬
deo kasete in kasetne magnetoskope zelo
intenzivno razvijali številni proizvajalci pred¬
hodnih kolutnih magnetoskopov (Sony, Sa-
nyo, Philips, AKAI, JVC, National, Bell &
Hovvell).

Ko so se na svetovnem tržišču pojavile prve
video plošče  in z njimi prvi kasetni magne¬
toskopi,  najbrž nihče ni pomislil, da bodo
te, konstrukcijsko dokaj zahtevne naprave
kdajkoli dosegljive tudi povprečnemu kupcu.
Veliko večje izglede za široko rabo so te¬
daj namreč imele slikovne plošče  in nji¬
hove, gramofonu podobne, reprodukcijske
naprave, saj so njihove prototipe prvič pri¬
kazali javnosti istega leta (1973) kot tudi
prve VCR kasete in kasetne magnetoskope.
Pa vendar se je zgodilo ravno obratno! Teh¬
nološki razvoj je hitreje napredoval v prid
video kaseti in kasetnim magnetoskopom,
kajti poglavitne tehnične probleme so kon¬
struktorji rešili že pri predhodnem razvoju
kolutnih magnetoskopov, medtem ko so se
pri slikovnih ploščah morali spoprijeti s
povsem novimi problemi mikromehanskega
zapisa in še bolj zahtevnega mikromehan¬
skega otipavanja, za katerega so kasneje
vendarle našli novo izvrstno rešitev v in-
taktnem otipavanju z laserskim žarkom. Od
laboratorijskih izvedb do serijske proizvod¬
nje je seveda dolga pot, kar je najbrž glav¬
ni razlog, da se je navzlic optimističnim na¬
povedim začetek produkcije slikovnih plošč

Prvi modeli šolskih kasetnih
magnetoskopov

Razvoj kasetnih magnetoskopov je bil spo¬
četka namenjen predvsem šolam, kajti njim
brezžično emitiranje šolskih programov ne¬
posredno v učilnice nikakor ni ustrezalo,
saj se je televizijski urnik nenehno razhajal
z razrednimi urniki, ki so na vsaki šoli dru¬
gačni. To je bil tudi poglavitni razlog, da
televizija v času svoje največje ekspanzije,
ko je osvojila večino naših domov, v šole
le ni prodrla, čeprav je bila za njih kot vi¬
zualni medij od vsega začetka izredno za¬
nimiva. Četudi so nekatere šole imele tele¬
vizijski sprejemnik, so ga le redkokdaj upo¬
rabljale. Njen prodor v te vzgojnoizobraže-
valne ustanove se je začel in razmahnil še¬
le s pojavom kasetnih magnetoskopov.

Prednosti novega konstrukcijskega
koncepta za šole in njihove sisteme
interne televizije

Danes šele lahko spoznamo, kako koristno
je bilo, da so konstruktorji razvojnih labo-

TIM 7 • 79/80 321

ratorijev na samem začetku temeljito anali¬
zirali specifične potrebe šol in zanje našli
tako domiselne tehnične rešitve, da se je
kasetnim magnetoskopom odprla povsem
nova perspektiva tudi za širšo rabo.

Popoln preokret v konstrukcijskem konceptu
namiznih magnetoskopov smo prvič lahko
zasledili pri evropskem modelu kasetnega
magnetoskopa z VCR video kaseto, ki so ga
razvili konstruktorji Philipsa. Zaradi boljše¬
ga razumevanja njegovih prednosti je prav,
da omenimo, kakšne razvojne tendence so
sicer prevladovale v obdobju, ko se je po¬
javil na tržišču.

Vsi dotedanji sistemi tako kolutnih kot ka¬
setnih magnetoskopov (pretežno iz japonske
produkcije) so bili namreč konstruirani za
povsem zaprt krog televizije, tj. za zapis
posnetkov z lastno elektronsko kamero in
za njihovo reprodukcijo na monitorju. To
so bile miniaturne studijske naprave, name¬
njene šolskim študijem, ki so delovale pov¬
sem samostojno. Vse so delovale na frek¬
venci studijskega video signala; nobena od
njih torej ni bila prilagojena za VHF ali
UHF TV signal, ki ga uveljavljamo pri brez¬
žičnem TV prenosu, zato magnetoskop ni
omogočal neposrednega zapisa antenskega
TV signala (tj. zapisa brezžično emitiranih
programov) niti neposredne reprodukcije na
navadnem televizijskem sprejemniku. Za
tako rabo so bile potrebne dodatne apara¬
ture, toda nenehno prevezovanje priključnih
kablov je bilo za laično rabo kar precej za¬
pleteno in zamudno, a zlasti za šole povsem
neprimerno.

Izvrstno rešitev tega problema so prvi po¬
nudili konstruktorji VCFi magnetoskopa, ki
se je pojavil s povsem novim konstrukcij¬
skim konceptom. Bistvena prednost teh ka¬
setnih magnetoskopov je bila v tem, da so
konstruktorji v njihovo ohišje vgradili na
vhodni strani VFIF in UHF tuner, a na izhod¬
ni strani VHF modulator in tako njihovo de¬
lovanje v celoti prilagodili VHF in UHF sig¬

nalu, kakršnega uveljavljamo pri vseh napra¬
vah brezžične televizije. To je bil prvi mag¬
netoskop, ki je omogočal direktno povezavo
s TV anteno in s TV sprejemnikom.

Za šole in tudi nasploh je bila to velika pred¬
nost, kajti s priključkom TV antene so si
lahko same posnele poljubno TV oddajo na
trak video kasete in zatem v poljubnem
času samostojno predvajale posnetek na
običajnem barvnem televizorju. To je bila
izredno racionalna rešitev, kajti televizijski
sprejemnik je v tem primeru deloval tudi
kot monitor, prav tako pa so odpadle vse
dodatne aparature in zapleteno prevezova¬
nje.

Izvirni sistem kabelske televizije na
principu skupinske antene

Z novim konstrukcijskim konceptom, po ka¬
terem je delovanje kasetnega magnetoskopa
bilo prilagojeno VHF in UHF signalu, kakrš¬
nega uveljavljamo tudi pri TV sprejemniku
in TV anteni, so konstruktorji vsem šolam
odprli najcenejšo pot za instalacijo kabelske
televizije na principu skupinske antene’

Za šole je to izjemna pridobitev, kajti v tem
primeru iste instalacije (skupinska antenska
naprava in povezave učilnic s koaksialnim
kablom) in iste naprave (tj. televizijski spre¬
jemniki) služijo dvema različnima nameno¬
ma:

— vključevanju dejavnosti javne televizije
in

— vključevanju dejavnosti interne televizije.
Tu torej ne moremo več govoriti o klasič¬
nem »zaprtem krogu televizije«, temveč
o novem hibridnem sistemu institucionalne
kabelske televizije, ki izredno racionalno in
funkcionalno povezuje dve različni televizij¬
ski dejavnosti. Skupni imenovalec obeh je
tokrat VHF in UHF TV signal ne glede, ali
prihaja iz sistema TV antene, iz magneto¬
skopa ali iz male elektronske kamere z

322  TIM 7 • 79/80

vgrajenim mikrofonom. Vse zveze so vzpo¬
stavljene prek skupinske antenske naprave,
ki dospele TV signale ojača in jih po koak¬
sialnem kablu posreduje na TV vtičnico v
vsaki učilnici ali predavalnici. Dodatna pred¬
nost tega sistema je, da po enem samem
koaksialnem kablu lahko istočasno prenaša¬
mo večje število VHF in UHF signalov oz.
večje število javnih in internih TV progra¬
mov, medtem ko slehernega od njih vklju¬
čuje neposredni uporabnik (učitelj) s po¬
močjo gumbov na televizijskem sprejemni¬
ku. S tem so naše šole dobile tudi najbolj
demokratičen televizijski sistem, saj jim
nudi odprt dostop do vseh programov inter¬
ne in javne televizijske mreže, ki so v taki
ali drugačni obliki uporabni v vsakodnevnem
procesu vzgoje in izobraževanja.

Vsestranska uporabnost tovrstnih
kasetnih magnetoskopov

Nov konstrukcijski koncept kasetnih mag¬
netoskopov, ki so ga prvi ponudili konstruk¬
torji Philipsa, ima za šole in za širšo rabo
toliko prednosti, da so ga postopoma usvo¬
jili vsi producenti namiznih izvedb kasetnih

magnetoskopov. Le pri prenosnih magneto¬
skopih, ki so konstruirani prvenstveno za
snemanje na terenu, zaradi manjše teže, teh
delov ne vgrajujejo, a v korist napajanja
iz vgrajene akumulatorske baterije tudi ne
delov za napajanje iz omrežja; ker je lo¬
čena uporaba teh naprav sila neprikladna,
se nekateri konstruktorji prizadevajo, da bi
te naprave vgradili skupaj v dodaten del
ohišja, ki se harmonično spaja z ohišjem
prenosnega magnetoskopa in tako ta po
prihodu s terena deluje kot kasetni magne¬
toskop namizne izvedbe.

Možnosti uporabe kasetnih
magnetoskopov v zasebnem življenju

Prilagoditev delovanja kasetnih magnetosko¬
pov na TV signal je prav gotovo eden od od¬
ločilnih faktorjev, ki je producentom zago¬
tavljal uspešen prodor teh naprav za širšo
rabo v zasebnem življenju, v raznih insti¬
tucijah, klubih, društvih in organizacijah.
Takšen kasetni magnetoskop nudi gledalcu
veliko več kot mu je sposoben nuditi sam
televizijski sprejemnik. Ob njem je neneh¬
no vezan na čas emitiranja, medtem ko je
ob kasetnem magnetoskopu neprimerno bolj
svoboden. Če sta na sporedu istočasno dva
zanimiva programa, lahko le enega sprem¬
lja na TV zaslonu, medtem ko si drugega
lahko posname s pomočjo magnetoskopa
na trak video kasete in ga reproducira kas¬
neje. Oddaje, ki si jih zaradi zadržkov ne
more ogledati v času emitiranja, si lahko
avtomatsko posname na video kaseto, kaj¬
ti vgrajeni časovni programator omogoča
tudi vnaprejšnjo nastavitev avtomatskega
snemanja.

Uporabnost kasetnega magnetoskopa v
industriji in športu

Kasetni magnetoskop ima še vrsto drugih
prednosti. Poleg normalne reprodukcije je
mogoče vsako oddajo ali posamezne njene 1
sekvence reproducirati tudi v upočasnjenem I
teku ali celo po posameznih statičnih slikah, 1
kajti podobno kot pri filmu tudi pri televi- J
ziji vsa dogajanja ponazarjamo z zaporedjem '
statičnih slik ali prizorov. Na televizijskem 1
zaslonu se vsako sekundo zvrsti kar 25 slik.

To pomeni, da lahko vsako dogajanje pona- 1

TIM 7 • 79/80 323

Slika 4. Kombinirana konstrukcija namiznega in
prenosnega magnetoskopa

zorimo analitično po posameznih slikah, ki
si v normalnem teku sledijo v časovnem raz¬
maku 1/25 sekunde.

Ta analitski postopek kasetnega magneto¬
skopa lahko koristno uporabimo pri različ¬
nih raziskavah ali analizah, seveda, če ima¬
mo na razpolago ustrezne kasetne posnetke,
ki nam jih je posredoval javni TV program
ali pa smo jih posneli z lastno elektronsko
kamero. Ta postopek je zelo uporaben pri
serijski industrijski proizvodnji za študij gi¬
banja rok na delovnih mestih, kjer se delo
zatika, ali pa npr.: v športu za točno ugo¬
tavljanje vrstnega reda tekmovalcev na cilju
oz. še bolje pri treningu športnikov za od¬
pravljanje napak in doseganje čim boljših
športnih dosežkov. Brez takšnih analitskih
postopkov, kakršne omogočajo sodobni ka¬
setni magnetoskopi, si danes sploh ne mo¬
remo več zamisliti uspešnega treninga mla¬
dih športnikov in reprezentativcev, ki nasto¬
pajo na mednarodnih tekmovanjih. Tu so
enako pomembne nadrobne analize tehnik
športnega podviga svetovnih favoritov (sek¬
vence posnetkov iz mednarodnih televizij¬
cih prenosov], kakor tudi analize posnet¬
kov, ki jih napravimo z lastno elektronsko
kamero na treningih naših športnikov.

Odsevi velikoserijske proizvodnje

Najbrž je prav, da smo spregovorili nekaj
več besed o današnji konstrukciji kasetnih
magnetoskopov in o možnostih njihove prak¬
tične rabe v vzgoji in izobraževanju, v pro¬
izvodnji in raziskovalnem delu, v športnih
aktivnostih in v zasebnem življenju, kajti ne¬
kateri svetovni producenti so že začeli z
velikoserijsko proizvodnjo teh naprav za ši¬
roko potrošnjo. To je razveseljiva novica,
kajti navzlic številnim izboljšavam je cena
teh naprav vsak dan nižja in vse bližja kup¬
ni moči povprečnih potrošnikov. Na svetov¬
nem tržišču je ta trenutno na ravni cen
barvnega televizijskega sprejemnika.

Čeprav je konstrukcijski koncept sodobnih
kasetnih magnetoskopov zelo enoten pri ve¬
čini producentov, jim vendar kaže zameriti,
da se tudi tokrat niso dogovorili za enoten
sistem video kaset. Tako imamo na tržišču
zelo podobne sisteme kasetnih magnetosko¬
pov s povsem različnimi standardi kaset.
Za zasebno rabo to niti ni tako velik pro¬
blem, kajti vsak sistem deluje povsem sa¬
mostojno in v celoti zadovoljuje individu¬
alne potrebe. Velik problem pa se pojavlja

324  TIM 7 • 79/80

pri šolah, katerim bi morali zagotoviti mož¬
nost izposojanja kasetnih programov iz skup¬
nih trakotek ali iz AV centrov, kar pa je
izvedljivo le pod pogojem, da imajo vse
šole enoten sistem kasetnih magnetoskopov
in enoten sistem video kaset. Za šole v
Sloveniji smo leta 1976 uveljavili kot enoten
standard VCR kasetne magnetoskope z VCR
video kaseto.

Prihodnjič nekoliko več o novih sistemih
kasetnega magnetoskopa za domačo rabo.

fotografija _

Miha Javornik

KOTIČEK ZA
FOTOAMATERJE 7

Naj današnji sestavek pričnemo z analizo
fotografij fotoamaterja Gorazda Kiklja, ki je
na naš razpis poslal 15 fotografij — 12 ve¬
likosti 9 X 14 cm in 3 velikosti 24 x 30 cm.
Tematsko so fotografije zelo različne —
prikaz spomenikov našim znanstvenikom,
amatersko delovanje v prostem času in se¬
veda posnetki iz narave — sonce med obla¬
ki, maček na drevesu, snežene smrekove
veje ... Vendar navkljub veliko različnim
motivom lahko izluščimo skupno lastnost
vsem fotografijam. Zelo malo prikazanega je
dinamičnega, fotografije delujejo mrtvo.
Namesto, da si fotografiral spomenike, bi
raje fotografiral življenje, ljudi na delu, po
opravkih, v današnjem hitrem ritmu življe¬
nja. Iz fotografij ni čutiti lastnega, tvojega
pogleda na fotografirane motive, so le do¬
kument nekega trenutka, ki je vzbudil v tebi
željo, da bi ga zabeležil. Vendar, ko foto¬
grafiramo (naj še enkrat ponovim), se mo¬
ramo zavedati, da bomo zabeležili samo
izsek iz okolja, ki nam niti v skrajnem pri¬
meru ne more dati videza vsega sveta, ki

nas obkroža. Pa tudi film, na katerega foto¬
grafiramo, je samo celuioidni trak in ni
čudežen, da bi človeku, ko nato gleda foto¬
grafijo, vzbudil pristno občutje avtorja, ko
je ta ves očaran npr. fotografiral sončen
zahod. Res da lahko v laboratoriju dosežemo
veliko rezultatov, s katerimi se lahko pri¬
bližamo prvotnemu, pristnemu razpoloženju,
toda vsi kemični postopki so popolnoma
odvečni, če ni negativ, bolje rečeno avtor¬
jev pristop motivu, ustrezen. Posnetek bo
boljši, če bo vseboval kolikor je mogoče
značilnosti tudi nefotografiranega okolja. Te
značilnosti pa se kažejo tudi v barvi, v igri
senc, v učinkih dramatizacije. Lahko pa je
lep, celo učinkovitejši, izrazitejši tudi po¬
polnoma preprost motiv, ki govori že s svo¬
jo lepoto in s svojimi »naravnimi« značil¬
nostmi, ki pa jih mora fotograf seveda opa¬
ziti.

Naj zgoraj omenjene misli služijo kot krat-!
ko napotilo vsem, ki se mislite resneje
ukvarjati s fotografijo — fotografija ni sa¬
mo obnavljanje nekega dogodka, razpolože¬
nja ....  je obnavljanje, vendar na poseben
način, ki bi ga moral vsak, ki se ukvarja s
fotografijo, čutiti.

Pa si oglejmo nekaj Gorazdovih fotografij, j
Naj mi bo dovoljeno moje občutje, zelo
kratka razlaga fotografije, ki me je najbolj
pritegnila. Prikazal bom samo eno, meni naj¬
bližjo, vsak si bo predstavo ustvaril sam
— vsaj moral bi si jo. Na sliki 1 nam je
Gorazd uspel pričarati osamljenost napol
podrte hiše, v kateri že dolgo nihče več ne
prebiva. Mimo nje počasi polzi voda (kot
teče življenje), hiša ob njeni gladini opazu¬
je svoj propad — ob njej stojita dva topola
kot simbola. Siv, turoben jesenski dan sgmo
stopnjuje to razpoloženje. Še nekaj tehnič¬
nih pomanjkljivosti: hiša je morda postav¬
ljena preveč v središče zornega polja, lah¬
ko bi fotoaparat premaknil malce v levo,
da na sliki ne bi bilo vidno tudi drevo, ki
kompozicijsko gledano kazi desno stran fo¬
tografije. Druga, večja napaka je premajhna
ostrina, ki pa se žal v laboratoriju ne da
popraviti.

Svetujem ti, da fotografijo povečaš na for¬
mat 30 X 40 cm gradacije 2, matt površina.

S tem boš sivo temačno razpoloženje še
stopnjeval, gradacijska zrna bodo postala
bolj vidna (domnevam, da si fotografiral na
višje občutljiv film), kar bo nudilo gledalcu
svojevrsten videz. Poleg belega okvira bi

TIM 7 • 79/80 3  25

Slika 1 . Gorazd Kikelj: Čas ne čaka

lahko motiv obrobil še s črnim. Za konec
bo potrebno nekaj malenkosti na fotografiji
še retuširati. V nekaj stavkih sem pojasnil,
kako bi fotografijo po svojem občutju opre¬
mil oziroma dopolnil. Vabim te, da fotogra¬
fijo tudi po svojem občutku izdelaš in jo
tako izdelano pošlješ na naše uredništvo.
Drugo fotografijo (slika 2) objavljam z na¬
menom, da vas vzpodbudim k razmišljanju
o fotografiji. Oblikujte čimbolj po domače
in čimprej svoje misli o tehnični kvaliteti,
o kompoziciji, o izbiri in izpovedni moči
motiva in jih pošljite na naslov našega
uredništva. Gorazd, pošlji tudi ti svoje mne¬
nje, opremljeno s tehničnimi podatki (ob¬
čutljivost filma, čas eksponiranja, pogoji fo¬
tografiranja, vrsta optike, papirja ...), prika¬
ži nam svoj namen, če si ga imel, ko si
motiv fotografiral. Zanimivo bi bilo primer¬
jati posamezna mnenja. Tretja fotografija
(tudi slika 3) predstavlja amaterja pri delu.
Toda kakšnem? Žal Gorazd, ko je napravil
posnetek, ni mislil, da mora poskus, način
izdelovanja nekega predmeta ... kar najjas¬
neje prikazati. V nasprotnem primeru, kakr¬
šen je tvoj, sploh ne vemo kakšno delo pri¬
jatelj opravlja — fotografija nam ne služi
niti kot dokument. Izdelovalca prikažemo v
obraz, da bomo vedeli kdo delo opravlja
in seveda kaj opravlja.

Bolj maio prostora nam je ostalo za kram¬
ljanje o tehnični strani fotografije. Ker pro¬
stora ni veliko, ga bom izpolnil s temo, o
kateri sem že spregovoril v lanskoletnem
Timu 9/10. Nekaj receptov, nasvetov bo in
je namenjeno bolj eksperimentatorjem, bolj
v zabavo in užitek kot za resno delo, če¬
prav se da velikokrat oboje koristno zdru¬
žiti, nemara boste to storili tudi vi. Spet
bomo spregovorili o toniranju, uporabi ke¬
mikalij za barvanje fotografij. V lanskoletni
številki sem omenil kemijsko barvanje. Usta¬
vimo se najprej pri tem načinu. Raztopina
je sestavljena iz dveh kopeli — iz bledilca
in iz tenilca (glej recept).

Postopek: v prvi kopeli fotografije pustimo
toliko časa, da motiv skoraj popolnoma iz¬
gine (postane svetlo rjave barve). Fotogra¬
fijo nato temeljito operemo pod tekočo
vodo in jo položimo v ustrezen tenilec, kjer
počakamo dokler fotografija ne dobi zaže¬
lene gostote barve. Fotografijo spet dobro
speremo, jo fiksiramo 10 minut in ponovno
spiramo (15 minut).

Nekaj napotkov preden se lotite tonirarija!
Vedeti moramo, da bodo ustrezne kemikali¬
je obarvale samo tista področja fotografije,
kjer je zbrano veliko črnine (črnega metal¬
nega srebra). Področja, ki so temnejša, bo¬
do obarvana intenzivneje in obratno — na

326  tim 7 • 79/80

Slika 2. Gorazd Kikelj: Brez naslova

Slika 3. Gorazd Kikelj: Delaj, delaj barčico...

belih površinah delovanja tenilca sploh ne
zaznamo. Jakost delovanja je odvisna od
temperature tenilca; toplejši bo, intenziv¬
nejše bo delovanje in obratno. Fotografije,
kjer prevladuje kontrast, bodo vsebovale
hladnejše, fotografije z mehkimi kontrasti
pa bolj tople tone. Zaradi izrazitega in ne¬
prijetnega vonja nekaterih sestavin barvaj¬
mo na odprtem!

Da bi fotografom olajšali delo, da nam ne
bi bilo potrebno dodatno barvati fotografij,
so strokovnjaki izdelali že obarvan fotopapir
-— iz vrste bromosrebrnih, pri katerih je os¬
novni (baritni) beli sloj ustrezno obarvan.
Tisti, ki imajo veščo roko, pa tudi ročno
barvajo črno-bele fotografije. Žal ne more¬
mo objaviti tovrstnih fotografij, drugače bi
lahko primerjali med barvno in umetno obar¬
vano črno-belo fotografijo, verjemite mi,
zelo težko bi našli razlike med njima. Oglej¬
mo si še, ko smo že govorili o bledilcih,
kemikalije, ki negativ ojačijo. Te kopeli so
priporočljive v primeru, če je film tako ne-
kontrasten, da ne moremo narediti niti po¬
večave. V takem primeru izdelamo dvojnik
negativa, kontaktno kopiramo na film trde
gradacije (repro-film), dobljeni pozitiv po-

TIM 7 • 79/80 327

novno kopiramo na film enake gradacije,
tako da dobimo v končni fazi od pr¬
votnega dvakratno ojačeni negativ. Pozna¬
mo tudi kemijski način jačanja kontrastov.
Primeren pa je samo za nepopolno razvite
filme (če je posnetek premalo eksponiran,
nam omenjeni način popolnoma nič ne ko¬
risti). Za tiste, ki radi mešajo kemikalije,
recept. Še prej pa opozorilo. Z vsemi kemi¬
kalijami, če že delate, delajte previdno!
Eden najpreprostejših receptov za pripravo
ojačevalca, ki deluje hitro in kvalitetno, je
Perutz OP-240.

Sestavine:

voda hhO 1000 ml

živosrebrov klorid HgCh 25 g

(strup!)

kalijev bromid KBr 25 g

Ko smo proces opravili, negativ operemo v že
uporabljenem razvijalcu. Dobro si umijmo roke
po opravljenem delu in prezračimo prostor,
kjer smo delali!

Tenilec, ki rjavo obarva fotografijo. Za uporabo

zmešati:

bledilec

voda H 2 O 500 ml

kalijev-fericianid K 3 [Fe (CN) 6 ] 25 g

kalijev bromid KBr 10 g

raztopina za barvanje

voda H 2 O 1000 ml

natrijev sulfid Na 2 S.9H 2 0 5 g

Univerzalni tenilec. Osnovna kopel je razvijalec,
kateremu (100 ml) dodamo ustrezne kemikalije
(10 ml raztopine) in v dobljeni raztopini razvi¬
jemo in obenem obarvamo fotografijo,
sestavine razvijalca

dimetil-parafenilendijamin Csl-MNI-hh 1 g

natrijev sulfid Na 2 S . 9H 2 0 5 g

kalijev karbonat K 2 CO 3  20 g

dodati vode 1000 ml

za barvanje zmešati naslednje kemikalije:
za purpurni ton:

para-nitrofenil-acetonitril
metil alkohol CH3OH
za rumeni ton:
orto-klor-acetanilid
metil alkohol CH3OH
za rumeno rjavi ton:
cian-acetanilid
metil alkohol CHsOH
aceton CH3COCH3
za rumeno zeleni ton:
diklor-orto-kresol
metil alkohol CH3OH
za modri ton:
alfa-naftol

metil alkohol CH3OH

8g
100 ml

1  g

100 ml

0*4 g
50 ml
50 ml

0,9 g
100 ml

0,7 g
100 ml

Ko smo fotografije razvili, tonirali in izprali, jih
fiksiramo:

fiksir natron 250 g

natrijev-sulfid (brezvodni) Na 2 S.9H 2 0 20 g

voda 1000  ml

Nato fotografije izperimo, vendar ne izpirajmo
dlje kot 30 min.

Drago Mehora

SVINČNIK NAŠ
VSAKDANJI

Kar zadeva pisalne ali risalne pripomočke
danes prav zares nismo v zadregi. Po vseh
mizah, predalih in žepih jih je dovolj; iz¬
gubljamo jih in pozabljamo pa spet in spet
kupujemo nove, saj so zaradi množične pro¬
izvodnje poceni. Poleg svinčnika imamo še
druge pisalne pripomočke. V novejšem času
so izumili majhne kovinske ali plastične
cevke, v katerih je barva, v konicah pa
imajo drobcene kovinske kroglice, ki se med
pisanjem vrtijo. Te cevke v lepih plastičnih
držalih so kaj pripravna, čeprav ne tudi naj¬
boljša pisala. Poznamo tudi tako imenovane
flomastre z bolj ali manj širokimi klobučevi-
nastimi konicami. Za pisanje niso kaj prida,
ker imajo mehke konice, prav uporabna pa
so za risanje in za slikanje večjih napisov,
lepakov in pod., še posebno, ker se dobe v
raznih barvah. Ampak dobri stari svinčnik
kljub tolikšni konkurenci ni izgubil svoje
veljave in pomena. Tovarne po vsem svetu
jih izdelujejo dnevno v milijonskih količinah.
Poglejmo, kako se je naš svinčnik rodil in
odraščal. Vsi vemo, da so Rimljani pisali s
kovinskimi črtali na voščene ploščice, da
so še starejši kulturni narodi vrezovali svo¬
ja sporočila v glinaste ploščice, da so po¬
zneje pisali tudi s svinčenimi pisali na pa¬
pir, da so za pisanje uporabljali peresa iz
trstike, Kitajci pa so pisali (in še pišejo) s
čopičem in tušem, da so v srednjem in še
v novem veku pisali z gosjimi peresi na
papir ali na pergament. No, mi se bomo
omejili le na svinčnike in podobna pisala.
Svinčene pisalne paličice, ki so dale svin¬
čniku ime, so bile za pisanje vendarle pre¬
trde in so puščale na papirju le bledo sled.
Šele v 16. stoletju so začeli uporabljati gra¬
fit, in sicer najprej v Angliji. Grafit je, kot
gotovo veste, zelo mehka rudnina temnosive
barve in kristalastega sijaja. To je skoraj
čisti ogljik. Še danes ga uporabljajo za iz¬
delavo talilnih lončkov, v elektrotehniki za
izdelovanje elektrod, za mazanje železnih
peči in štedilnikov in seveda za izdelovanje
svinčnikov.

328  tim 7 • 79/80

4

5  . .. ■ —. . I —i I

Slika 1. Cedrova ploščica
Slika 2. Ploščica z vrezanimi žlebički
Slika 3. Zlepljeni ploščici z minami
Slika 4. Okrogli in oglati svinčnik
Slika 5. Mina

Grafit so našli pravzaprav slučajno. V An¬
gliji je nekoč hud vihar podrl mogočno dre¬
vo. To se je zgodilo leta 1564. Pod koreni¬
nami tega drevesa so našli izredno čist
grafit. V tistem času je bil grafit tako po¬
memben, da je dal kralj Jurij v 18. stoletju
najdišče zastražiti in je proglasil pridobiva¬
nje grafita za kronski monopol. Grafit so
kopali le nekaj mesecev na leto, da bi mu
obdržali visoko ceno. Za krajo grafita je bila
proglašena smrtna kazen. Ne vemo, zakaj
se je zdel grafit takrat tako strašno drago¬
cen. Baje je bil neobhodno potreben pri na¬
tančnem vlivanju topovskih krogel. Še ru¬
darje so pri odhodu iz rudnika skrbno prei¬
skali. Grafit pušča močno črno sled, zato so
kajpak poskusili z njim tudi pisati. Rezali
so ga v paličice, ki pa so bile zelo krhke
in so mazale roke in papir. Grafitne pali¬
čice (danes rečemo mine) so ovijali z vrvico
ali pa so jih vdelali v lesene cevke, toda
zato pisava ni bila nič boljša. Leta 1761 je
Kaspar Faber (Faber je še danes ime znane
tovarne svinčnikov) mešal grafit z žveplom,
antimonom in smolo, toda tudi s temi svin¬
čniki se ni dalo dobro pisati. Pravilna reši¬
tev pa je bila že zelo blizu.

Pravi sodobni svinčnik se je rodil v Franci¬
ji leta 1790. Cesar Napoleon Bonaparte se
je jezil, ker ni bilo dobrega pisala, ki bi ga
človek lahko prenašal s seboj v žepu. Še
njegovi generali niso imeli vedno pri 'sebi
gosjega peresa in tinte, pa je ukazal spret¬
nemu pariškemu mehaniku Jacku Conteju,
naj zbere ves francoski grafit in naj začne
izdelovati uporabne svinčnike. Conte je bil
v hudih skrbeh. Kako naj naredi nekaj, kar
se še nikomur ni posrečilo. Ampak cesar¬
jev ukaz je treba izpolniti. Ne vemo, kaj

vse je mešal med grafit, ampak nekega
dne je dodal grafitu glino. Gnetljivo zmes
grafita in gline je zvaljal v tanke paličice
in jih nato žgal v peči. Mine je nato vdelal
v lesene cevke in prvi uporabni svinčnik
je bil tu. Mina iz zmesi grafita in gline ni
bila več krhka, z njo se je dalo prav dobro
pisati na papir. Contejev svinčnik je bil
prvi in takrat najboljši na svetu. Conte je
hkrati odkril, da je svinčnik tem trši, čim
več je v njem gline, zato je lahko izdeloval
že svinčnike različne trdote. V bistvu je
svinčnik takšen še danes. Enačba je kaj
preprosta: grafit -f glina + les = svinčnik.

V času vojne med Anglijo in Združenimi
državami Amerike leta 1812 so začeli izde¬
lovati svinčnike tudi v Ameriki. Ameriški
grafit pa ni bil najboljši in tudi mine so
slabo tičale v grobih lesenih tulcih. Takrat
je VViliam Monroe, umetni mizar iz Concor-
da v državi Massachusetts, izumil stroj, ki
je izdeloval 15 do 18 cm dolge paličice.

V vsako je stroj vrezal utor v obliki žlebič-
ka, ki je ustrezal debelini polovice mine.
Ko je vložil mino, je spojil in zlepil obe
polovici in tako dobil svinčnik, ki se od da¬
našnjega ni bistveno razlikoval. Svinčnike
je bilo treba le še zunanje obdelati, tj.
obrusiti in spolirati. Postopno se je razvila
po vsem civilizacijsko razvitem svetu veli¬
ka industrija izdelovanja svinčnikov. Današ¬
nji standardni svinčnik je dolg 17,5 cm. Z
njim lahko popišemo 70 strani formata
DIN A 5 . Lahko ga tridesetkrat ošilimo, dok¬
ler ne ostane samo čisto majhen košček.
Izdelujejo okrogle in oglate (šesterokotne)
svinčnike, nekateri pa imajo na enem koncu
celo radirko. Najboljši les za svinčnike je
cedrov les, ki je rdečkaste barve, enako¬
mernih letnic, dovolj čvrst in ga je mogoče
lepo šiliti z ostrim nožem. V današnji indu¬
strijski proizvodnji režejo posušeno cedro¬
vino v deščice v polovični debelini svinč¬
nika, vrežejo žlebičke, vložijo mine in nato
zlepijo obe polovici deščic. Ploščice nato
režejo v paličice, ki jih brusijo v okrogle
ali oglate svinčnike. Dandanes kajpak vse
operacije pri izdelavi svinčnika opravijo
stroji hitro in natančno. Grobo izdelane
svinčnike brusijo in po večkrat lakirajo,
dokler ne dobe trdne polirane površine.
Nazadnje vtisnejo v zlatih črkah na svinč¬
nike ime firme in oznako trdote mine. Trdi
svinčniki so označeni s H ali z več H, sred¬
nje trdi pisalni svinčniki nosijo oznako HB,

TIM 7 • 79/80 329

mehki pa oznako B ali po več B, najmehkej¬
ši svinčnik, ki služi za risanje, ima oznako
5B ali celo 6B.

Poleg svinčnikov so v prodaji tudi grafitne
mine različnih trdot in debeline. Mino vlo¬
žimo v lepo plastično držalo in jo s pritis¬
kom na gumb na drugem koncu potiskamo
ven za toliko, kolikor se je izrabila. Neka¬
tera držala za mine, pravimo jim tudi teh¬
nični svinčniki, imajo na koncu majhen
šilček, s katerim lahko med delom obrusite
mino.

Takšna je torej zgodovina tako vsakdanje
in vendar tudi tako pomembne reči kot je
svinčnik. Svinčnik je najbolj neposredno
orodje, ki prenaša človeško misel iz možga¬
nov prek roke na papir; svinčnik je zapisal
največje ideje pa tudi najbolj usodne zmote
in zla dejanja. Svinčnik je risal načrte za
navadno svetilko, pa tudi za prekooceansko
ladjo, za največje stavbe in za vesoljske
rakete; bil je skromni pomočnik nenehno
snujočega ustvarjalnega človeškega duha.

timova

fantastika _

Dušica Lukič

Prevedla Nevenka Leskovšek

ŽELIM Tl SREČNO
NOVO LETO

Žarka je Nela povsem prevzela.'Ko je ta
»mala Francozinja« prispela na Zemeljski in¬
štitut vesoljske biologije, je Žarko dejal:
»Ona je moja usoda!«

Na tem inštitutu so vzgajali posebne vrste
alg, ki so jih nameravali posejati na planetu
Veneri. Atmosfera in temperaturne razmere
na Veneri nista primerni za človeško življe¬
nje. Atmosfera na Veneri je prenasičena z
ogljikovim dioksidom in dušikom, ne vse¬
buje kisika, temperatura pa se povzpne nad
300 stopinj Celzija. Inštitut je vzgojil alge,
ki zahtevajo prav takšne pogoje za življenje
in razmnoževanje, saj za tvorbo kisika tro¬
šijo ogljikov dioksid. S svojim nemotenim
razmnoževanjem bodo na tem planetu ust¬
varjale take spremembe, ki ustrezajo člove¬
škim potrebam.

Žarko in Nela sta skupaj vzgajala tovrstne
alge. Žarko je razvijal svojo teorijo o nji¬
hovem presajevanju, medtem ko je Nela s
križanjem že dobljenih vrst iskala nove vr¬
ste alg. Skupaj sta preživljala urice prostega
časa in zabav, čeprav jima je za to ostajalo
le malo časa.

Vse to je trajalo do dne, ko so žarka dolo¬
čili za prvega »sejalca« na Veneri.

Nor od sreče, ker mu je pripadla čast, da
bo lahko svoje teorije o presajevanju alg na
neobljudene planete preveril na kraju sa¬
mem, Žarko ni takoj doumel, da gre samo
on in da bo Nela ostala na Inštitutu.

Nelin rojstni dan je bil ravno dva dni pred
Žarkovimi pripravami na start, ki so se pri¬
čele z 48-urno karanteno. Zaradi tega sta se
odločila, da bosta rojstni dan proslavila kar
se da svečano. Povabila sta večjo družbo in
Žarko ji je podaril izredno lepo briljantno
broško neprecenljive vrednosti. To je bila
prava starina, narejena še v času, ko so na¬
ravne dragulje uporabljali predvsem za ble¬
steč nakit lepih žena.

»Srečen petindvajseti rojstni dan ti želim,
prelepo dekle,« ji je rekel veselo. »Tako
lepa si, da celo sončni sij, ujet v te dragu¬
lje, bledi pred teboj. Vzemi ga kot odsev
svoje lepote ... in kot spomin na današnji
dan. Srečen sem, ker si ravno ti moja uso¬
da.«

Toda lahko je reči nekomu: ti si moja uso¬
da, a vprašanje je, kako se bo življenje
obrnilo.

Ta večer so se dodobra poveselili, sicer pa
so si to s trdim delom pri izpolnjevanju
svojih nalog tudi zaslužili. V trenutku, ko
so se za Žarkom zaprla vrata lansirne ram¬
pe, se je ponovno pričelo naporno delo in
življenje, v katerem bi vsak malo šibkejši
organizem zagotovo odpovedal.

S tovorno ladjo je pot do Venere trajala šest
mesecev tja in ravno toliko nazaj. Zemelj¬
ski vesoljski center je medtem Žarka prev¬
zel Inštitutu in ga vključil v odpravo, kate¬
re naloga je bilo opazovanje ozvezdja Strel¬
ca. Večje število znanstvenikov z različnih
inštitutov je menilo, da se središče Rimske
ceste nahaja v ozvezdju Strelca in to dom¬
nevo je bilo potrebno preveriti. Raziskova¬
nje so zaupali najbolj nadarjenim mladim
znanstvenikom. Zemeljski vesoljski center
je že imel dokaze, da v središču Galaksije
obstaja sedem visoko razvitih civilizacij.

330  TIM 7 • 79/80

Tako je Žarku po povratku z Venere ostalo
le toliko časa, da se je z Nelo samo pozdra¬
vil. Bila je lepša kot kdajkoli prej. To je ugo¬
tovil po broški, ki se je zaman trudila, da
bi zasenčila njeno lepoto .. .

Vsa vesoljska potovanja so zelo naporna in
nevarna. Astronavti to dobro vedo. Toda
astronavti so ljudje posebne vrste. To so
inteligentni ljudje, radovednega duha, samo¬
zavestni, neomajni in plemenitega srca. Ta¬
ki ljudje se ne ustrašijo niti nevarnosti, niti
težav, ki jih čakajo na poti skozi vesolje.
Toda nevarnosti so v vesolju toliko večje,
kolikor je ladja hitrejša. K ozvezdju Strelca
so poleteli s fotonsko raketo, katere hitrost
je bila za stotinko manjša od svetlobne
hitrosti. Že najmanjši delci prahu bi pri
trčenju z ladjo s tako hitrostjo povzročili, (
da bi razpadla na drobne koščke. Vendar je
bila ladja obdana z magnetnim poljem, ki jo
je ščitilo pred takimi in drugačnimi trčenji.
Pa vendar, raziskovanje ozvezdja Strelec je
uspelo in ladja je že potovala proti domu.
Do Zemlje ji je ostalo le še slaba dva me¬
seca potovanja in posadka se je že na veli¬
ko pripravljala na snidenje z Zemljo in svo¬
jimi najdražjimi.

Izračunali so, da bodo na Zemljo prišli 4.
decembra.

»Kako lepo, takoj bomo odšli na smučanje,«
je dejal Žarko.

»Pozabil si na karanteno,« so se mu sme¬
jali prijatelji.

»V redu, prištejte še tri tedne, pa bo še ve¬
dno december,« je žarko veselo odvrnil.
»Tega mladeniča nič ne more spraviti iz rav¬
notežja,« je dejal njegov najboljši prijatelj
in ga tako močno udaril po rami, da se je
Žarko kar malo upognil.

»Ne, nič me ne more spraviti iz ravnotežja,
le prijateljevo navdušenje,« je žarko dejal
malo v jezi, medtem ko so se mu prijatelji
posmehovali. »Ti bom že doma vrnil vse to,
nočem izkoriščati umetne gravitacije, stara
kost!« mu je zagrozil.

Bili so dobre volje. Privoščili so si nekaj
otroške igrivosti, saj so bili srečni, ker so
se po uspešno opravljenem delu vračali do¬
mov. Tudi kapetan ladje se zaradi teh otro¬
čarij ni jezil.

Preostali čas na poti do Zemlje jim je po¬
časi mineval. Nekako pa jim je čas le minil
in so srečno prispeli v svojo bazo. Toda pri¬
speli niso 4. decembra, kot si je žarko že¬
lel. Ko so zapustili karanteno, je bil že 31.

december, dan veselja na Zemlji, dan, ko se
vsi ljudje pripravljajo, da bi kar se da ve¬
selo pričakovali novo leto. Žarko je bil žalo¬
sten. Nela ga ni pričakovala.

Toda sredi glasbe in plesa, sredi bogato
obloženih miz in vesele družbe, Žarko ni mo¬
gel biti žalosten. Na čast odprave k ozvezdju
Strelca so pripravili svečano pričakovanje
novega leta. Žarko se je razveselil. Prepe¬
val je, plesal, jedel in pil skupaj z ostalimi.
In kadar je srce hotelo žalovati, mu je krat¬
ko ukazal: tiho!

Kar naenkrat pa je Žarku to utišano srce
zastalo, ko se je znašel pred čudovitim pri¬
zorom: znana lepotica, s prelepo briljantno
broško, ki ni mogla zasenčiti njene lepote,
mu je prišla nasproti in ga povabila na ples.
Žarko ji je stekel v objem.

»Prelepo dekle! Tu si! Vse lepša si, broška
nikakor ne more zasenčiti tvoje lepote!« ji
je dejal in jo močno privil k sebi. Ta trenu¬
tek je odbila polnoč in po starem zemelj¬
skem običaju so takrat ugasnile luči. Žarko
je tedaj strastno poljubil svojo lepotico. Ko
so se luči ponovno prižgale, ji je dejal:
»Srečno novo leto ti želim, Nela!«

»Nela? Tako je ime moji materi. Oprostite,
jo morda poznate, ,ali pa je to le slučaj?! Ali
je bil ta poljub namenjen njej?« žarku se je
v glavi nenadoma zavrtelo. Na Zemlji sem
in tu je čas mineval . .. Preteklo je ... po¬
čakaj, preteklo je trideset zemeljskih let!
Le kako sem mogel na to pozabiti!

»Vam je slabo, izgleda .. . Pojdiva na tera¬
so, tu je tako zadušljivo,« je rekla Nela in
ga kot majhnega otroka odpeljala na teraso.
Posadila ga je v naslanjač in mu dejala:
»Ime mi je Jolanda in vi ste me očitno z
nekom zamenjali ...«

»Toda . ..vaša mati, zakaj je ni tu? Kaj ona
ne proslavlja novega leta?«

»O, da, proslavlja, toda doma. Zaradi rev¬
matizma se ne more več udeleževati takih
zabav. Saj ji je vendar že šestinpetdeset
let!«

»Pa vam?« z zanimanjem vpraša žarko.
>*Prav danes sem dopolnila dvajseto leto.
Vidite, to čudovito broško mi je mama po¬
darila za rojstni dan. Veste, to je starina še
iz časov, ko so se naravni dragulji uporab¬
ljali le v okras lepotic ...«, se je srečno na¬
smejala.

Žarko je pogledal broško in ji dejal:

»Eh, torej ... če je stvar taka, pa ti želim
srečno novo leto, lepotica!«

TIM 7 • 79/80 331

timovi oglasi

Kupim vvalkie-talkie tovarniške izdelave. Cena
naj ne presega 500 din. Prvemu ponudniku dam
veliko ploščo Suzi quatro.

Jožek Gril
Trg 24

62391 Prevalje

Kupim kompleten letnik Tima 78/79. Plačam po
prvotni ceni.

Boris Mečuf
Razgled 46
66330 Piran

Prodam osnovno vezje programatorja (TIM št.
6, 78/79), uro za kuhanje jajc (TIM št. 1 79/80),
TV igre za 8 (10) iger (loparji se premikajo
vertikalno in horizontalno).

Kupim pa: TIM letnik XVI; XVII št. 10; italijan¬
sko revijo »SPERIMENTARE« št. 9-1978; »ELEK¬
TOR« št. 6-1979. Cena po dogovoru. Za odgovor
priložite znamko.

Janez Medvešček
Gorenja vas 59
65213 Kanal

Prodam majhen transistorček s slušalko za 200
din. Je skoraj nov in dobro deluje.

Niko Trček
Nova vas 92
64226 Žiri

Prodam 33 m tračnic; 12 tovornih vagonov, 4
potniške vagone; 2 tovorni lokomotivi, 1 pot¬
niška lokomotiva; 2 semaforja; 1 zapornico, 6
smrekic, 1 transformator; 4 desne električne
kretnice; 6 levih električnih kretnic; 2 križišči
45°; 3 lučke; 1 hišico. Vse je za HO sistem in
še skoraj novo. Cena 3.000 din.

Andrej Trček
Nova vas 92
64226 Žiri

ZBIRAM STAR DENAR: rimski, stari vek, avstrij¬
ski. Za star denar nudim transistorje, konden¬
zatorje in drug material.

Za RIMSKE KOVANCE pa par VOKI-TOKI.

Rado Peternelj
Kromberška 1
65000 Nova Gorica

Kupim RC napravo TIM Vll-ll oddajnik, spre¬
jemnik, servomotorček, varioprom micro servo
05 z relejem za vklop in izklop elektromotorčka.
Kupim pa tudi izvenkrmni elektromotorček, pri¬
meren za model čolna za hitrostno kategorijo.
Oglas velja 1 teden po objavi. Cene po dogo¬
voru.

Aleš Tomše
Milavčeva 29/b
68250 Brežice

Kupim malo rabljen 8—12-kanalni RC oddajnik.
Marko Šuštar

šišenska 7
61000 Ljubljana
tel. 556-566

Prodam ojačevalec 80 W (VU-meter, 3 vhodi) za
2.000 din, PHILIPS stereo slušalke (s potencio¬
metri za glasnost) za 300 din, THEBEN TIMER
za 300 din, MINIMER 1 za 300 din, MIKROFON
za 250 din, RELE 12 V za 50 din, GRAMOFON
BSR P128 R (glava SHURE) za 2.500 din (še v
garanciji).

Igor Švare
Tomšičeva 40
62000 Maribor

Prodam radijsko vodeni motorni model z vgraje¬
nim motorjem Webra 60—10ccm in kompletnim
podvozjem za 2.000 din.

Miran Šuntner
Ob ribniku 37
62000 Maribor

Prodam garnituro železnice HO (dizel lokomo¬
tiva, 3 potniški vagoni, zapornice, baterijski pre¬
klopnik, 12 krivih ter 4 ravne elemente proge),
parno lokomotivo, 2 tovorna vagona, 2 levi kret¬
nici, 1 desno kretnico ter 2 ravna elementa
proge dolžine 700 mm. Vse skupaj prodam za
500 din.

Andrej Grbec
Pot v Dele 3
61381 Rakek

Prodam še dobro ohranjene drsalke znamke
ADIDAS št. 4 1/2 za 400 din. Prodam tudi
elektromotorček moči 12 V za 150 din.

Franci Kopus
Hraže 38
64248 Lesce

Kupim načrt za primopredajnik. Cena naj ne
presega 40 din.

Bojan Ploj
Kurirčkova ul. 21

62204 Miklavž na Dravskem polju

332  TIM 7 • 79/80

Prodam stereo HI-FI receiver (tuner +  ojačeval¬
nik) ITT 3600 (2 X 30 W sinusne in 2 X 45 W
glasbene moči na 4 ohmih), 2 srednjetonska
zvočnika danske firme PEERLESS (300—120000
Hz), vsak 25W/4ohme, ter 5 reflektorskih žar¬
nic — 220 V/150 W — belih.

Borut Jarc
Vzajemna 10
61000 Ljubljana

Prodam SVVR-METER, najmanjša vhodna moč od¬
dajnika 10 mW za 400 din, zvočnike in razni dru¬
gi radiomaterial.

Ervin Bizjak
Sp. Idrija 150
65281 Sp. Idrija

Prodam CHINAGLIA transistor TESTER — nov,
CHINAGLIA AVO METER MAJOR 40 kQ/V —
nov, FISCHER ICs TTL, HTL, DTL in C-MOS TE¬
STER — nov, fotoaparat YASHICA MAT — upo¬
rabljen, SIGNAL INJEKTOR za radio in TV v
obliki svinčnika, TRANSFORMATORJE, DIODE,
TRANSISTORJE, ICs, UPORE, KONDENZATORJE,
GREC USMERNIKE, PREKLOPNIKE, POTENCIO¬
METRE, PODNOŽJA za ICs, TRIAKE itd. Navijal-
ni strojček s števcem za navijanje tuljav (sa¬
mogradnja). VITROPLAST ploščice za tiskana
vezja, DALO ameriški svinčnik za izdelavo ti¬
skanih vezij, AVTORADIO BLAUPUNKT Frank¬
furt MINI DRIL — vrtalni strojček za vrtanje
izvrtin v ploščice tiskanih vezij.

Marjan Fedran
Dolenja vas 12
61410 Zagorje ob Savi

Prodam črno-beli televizor znamke El NIŠ za
1.000 din. Kasetofon — radio GRUNDING 3200 C
AVTOMATIC za 4.000 din (star je 3 mesece).

Robi Jurčič

Celovška 353

61210 Ljubljana-Šentvid

tel.: 50-931

Prodam ojačevalnik v ohišju 2 X 2,5 W. Najdete
me lahko samo zvečer, v soboto in nedeljo cel
dan.

Igor Čuhnik

Betnavska 129

62000 Maribor (tel. 33-143)

Prodam napravo za daljinsko vodenje VAROPROP
12 S (oddajnik, 2 sprejemnika, 2 akumulatorja,
3 stikala, 9 servomehanizmov in polnilec za
akumulatorje).

Jani Grabec
Kajuhova 22
62380 Slovenj Gradec

Kupim makete ljudi po N sistemu. Cena po do¬
govoru.

Sandi Lukon
Prešernova 28
61234 Mengeš

Prodam zračno puško, staro 1 leto, za 500 din.
Poleg tega prodam še naslednji material za HO
avto cesto: 6 ravnih tirov, 10 ovinkov, 16 pod¬
stavkov, 18 ograj, 60 sponkic, 1 avtomobilček
z rezervnimi deli, škatlo za baterije in 2 regula¬
torja hitrosti. Cena 500 din.

Ljubo Prešern
Tavčarjeva 3
62310 Slovenska Bistrica
Tel.: (062) 811-450

Prodam 4-kanalno napravo za daljinsko vodenje
CANNON za 6.000 din, 8-kanalni dekoder SC
VARIOPROP (Nr. 3825) za 500 din.

Jan I. Lokovšek

Pišite na uredništvo Tima.

Prodam dirkalno stezo: 9 krivih, 6 ravnih stez,
2 avotomobilčka, 2 ročki in transformator za
500 din; železnico po HO sistemu za 200 din
in rolko za 300 din.

Stane Koderman
Nadgorica 12/b
61231 Črnuče

Prodam lokomotivo, 30 ravnih in 11 krivih tirov,
12 tovornih vagonov, levo kretnico, križišče,
škatlo za baterije, krivo tirnico za priključitev
toka na tire in komplet (lokomotivo, 3 potniške
vagone, škatlo za baterije in železniški prehod
ter tire). Vse po HO sistemu. Cena po dogovoru.
Kupci naj se javijo vključno do naslednjega me¬
seca po telefonu ali pismeno.

Andrej Učakar
Šmartinska 188

61000 Ljubljana (tel. 326-302 med 19. in 20 uro)

Prodam naslednje načrte s podrobnim opisom
izdelave: oddajnik TN 202, domet 15 km, 70 do
144 MHz, UKV, na mikrofon; iskalec kovin z
globino odkrivanja do 60 cm; modulator policij¬
ske sirene, foto robot; mini oddajnik na mikro¬
fon, UKV; vvalkie-talkie, 27 MHz, doseg 1 km;
preizkuševalnik diod in transistorje ter njihove
polaritete in načrt digitalne ure. En načrt stane
30 din, vsi skupaj pa 120 din. Na zalogi imam
tudi KIT komplete oddajnika TN 202 za 180 din
in fototransistorje, katerim je priložen načrt fo¬
torobota za 70 din. Zaželeno predplačilo 30 din.
Dobava takoj!

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

TIM 7 • 79/80 3  33

Prodam ročno uro LAMBDA alarm na tekoče
kristale (kaže ure, minute, sekunde, dan, me¬
sec in dan v tednu), obenem pa je še budilka
na elektronski zvok. Prodam tudi RC avto
PORSCHE v kompletu z 2-kanalnim oddajnikom
in 6-kanalnim sprejemnikom in 2 servomehaniz-
ma (ROBBE, FUTABA). Cena ure je 2.000 din,
RC pa 5.000 din. Prvi kupec dobi še en servo
mehanizem.

Uroš Jernejšek

Trg francoske revolucije 7

61000 Ljubljana

Prodam knjigo MATEMATIČNI PRIROČNIK za
150 din.

Slavko Može
Loke 8
68351 Straža

Prodam skoraj nov trajekt MEHANOTEHNIKE iz
Izole. Kupim pa TIM letnik 76/77 in letnik 77/78
s prilogami.

Vinko Nebec
Lavrica 98
61291 Škofljica

Kupim MEHANOTEHNIKIN izvenkrmni motorček
BABY. Cena naj ne presega 50 din.

Grega Bizjak
Svetje 9
61215 Medvode

Ugodno prodam 14-kanalno napravo in letalski
motorni model, v katerega je naprava vgrajena.
Cena po dogovoru. Prodam tudi PB avtomobil
na daljinsko vodenje. Avtomobil je brez motor¬
ja, zraven dodam še rezervna kolesa in nekaj
zobnikov. Cena je 2.000 din. Prodam tudi 5-ka-
nalno RC napravo, primerno za daljinsko uprav¬
ljanje avtomobilov. Cena je 3.000 din. Prodam
tudi veliko elektromateriala in načrtov.

Patricio Hrast
Bokalova 14
64270 Jesenice

Prodam RC jadralno letalo kategorije A-2. Raz¬
pon 2,2 m, dolžina 96 cm. Letalo je v kompletu.
Cena 450 din. Prodam tudi različen elektro ma¬
terial (upori, transistorji, kondenzatorji, zvočni¬
ki, elektroliti...). Kupim pa nov 6 V elektro-
motorček MONOPERM SUPER SPECIAL. Prodam
8 krivih in 4 ravne dele za avtocesto. Zraven
priložim sponke za spajanje delov. Cena 200
din. Prodam tudi plastično eliso 20/28 cm, ki
je primerna za gumenjake.

Kupim pa brodarski propeler premera 30 mm.

Uroš Pleško
Podmolnik 9/a
61261 Dobrunje

Prodam RC model ROBBE GEIGER (gotov).
Možnost pomožnega motorja, ki ga priložim ali
prodam posebej. COX 0,9 TEE DEE (15ccm).

Urban Urbanija
Eiprova 7
61000 Ljubljana
tel. (061) 24-737

Kupim komplete Tima letnik 76/77, 77/78. Pla¬
čam po prvotni ceni.

Marko Ramšak
Mislinja 21
62382 Mislinja

Prodam gramofonsko glavo SHURE M 95, sko¬
raj novo za 800 din; dinamični mikrofon AKAI
ADM-60P (impedanca 600 U), za 400 din; ter
naslednje LP plošče: INCANTATIONS — Mike
Oldfield (2 LP) za 150 din; WISH YOU WERE
HERE — Pink Floyd za 70 din; DARK SIDE OF
THE MOON — Pink Floyd za 70 din; HERGEST
RIDGE — Mike Oldfield (original angl.) za 800
din; OMMADAVVN — Mike Oldfield za 700 din.

Mišo Kolar
Mlakarjeva 2
64208 Šenčur

Kupim Light-shovv ali pa načrt zanj.
Branko Horvat
Turnišče 70
69224 Turnišče

Prodam načrt za RC jadralno letalo BETA (pre¬
mer kril 2000 mm) za 200 din, načrt za RC mo¬
torno letalo PIPER PA 18 SUPER CUB (premer
kril 1200 mm, za motorčke od 2—3,5 ccm) za
200 din in načrt za jadralno letalo JOLLY ka¬
tegorije A1 (premer kril 1145 mm) za 100 din.

Roman Reberšek
Padežnikova 4
62000 Maribor

Kupim visokoohmske slušalke in zunanji mikro¬
fon. Prvemu, ki mi piše podarim ploščo.

Zvone Šavli
Na jami 1
61000 Ljubljana

Kupim IC vezje SN 7493, SN 7413 N (TEXAS),
SN 74193 N (TEXAS), ROM 6330 (NATIONAL SE-
MINCON).

Prodam pa 1-kanalni light-shovv za 300 din,
2-kanalni za 500 din, 3-kanalni za 800 din, 4-ka-
nalni za 1000 din. Prodam tudi nekaj elektro
materiala (največ za TV sprejemnike).

Kazimir Šraj
Jagoče 14
63270 Laško

334  tim 7 • 79/80

Prodam CB primopredajnik tipa COLT190 brez
atesta, izhodne moči 4 W. Cena po dogovoru.

Janko Šink
Stara Loka 145
64220 Škofja Loka

Prodam tiskane ploščice s kompletnim načrtom
in navodilom za izdelavo HI-FI ojačevalnika moči
40—120 W sinusa izrednih karakteristik. Cena
120 din. Brezžični mikrofon (mini oddajnik upo¬
rabnost tudi do 200 m in več na prostem (brez
antene) velikost 45 x 25 x 17 mm, 9 V napaja¬
nje, FM104 MHz, občutljivost mikrofonskega
vhoda 0,2 mV. Cena je 270 din.

Tone Centa
Škamevec 2
61314 Rob

Izdelujem 4-kanalne light-shovv naprave za 500
din, 2-kanalne za 300 din. Prodam tudi HI-FI
slušalke BELLAS. Cena po dogovoru.

Aleks Gračner
Vransko 89
63305 Vransko

Prodam dve rolki (skate board) znamke JAGER
po ugodni ceni z dodatno opremo.

Ingrid Zajc
Herbersteinova 23
61000 Ljubljana, tel. 342-208

Prodam žepna računalnika MBO ALPHA 3000-
(primeren za srednjo šolo) za 1400 din in ra¬
čunalnik LLOYD’S automatic 612 za 460 din.

Fric Zemljič
Ljutomerska c. 19
69250 Gornja Radgona

Prodam osnico avtoceste za 180 din, avto za 70
din, ročke za 40 din. Kdor kupi vse ima 15 %
popusta. Prodam tudi lokomotivo SANTA FE
(skoraj novo, še v embalaži) za 190 din. Nekaj
vagonov Mehanotehnike za 150 din, avtoma¬
tične MARKLIN zapornice za 50 din. Kdor kupi
vse železniške stvari ima 20 % popusta in dobi
še lokomotivo, ki je potrebna malega popravila.

Boštjan Turk
Trubarjeva 61
61000 Ljubljana
tel. (061) 315-711

Prodam KINOPROJEKTOR firme MEOPTA za
1900 din, 30 min. risank Č. B. (lahko tudi po
kosih vse za 600 din, KASETOFON znamke
VVESTON za 1000 din in TV igre za 700 din in
TV igre za 500 din (so brez ohišja in tuljave).

Sandi Janežič
Medvode 86/b
61215 Medvode
tel. (061) 611-020

Kupim RC uplinjač (3,5 ccm) katerekoli znam¬
ke, metanol, kaširan pertinaks ali vizoplast.

Marko Mori
Pod gradom 35
62370 Dravograd

Prodam zelo malo rabljena (še v jamstvu) uni¬
verzalna instrumenta UNIMER 1, in UNIMER 3.
Cena po dogovoru. Informacije po tel. (062)
36-819, ali na naslov

Zvonko Šalamun
Jamova ulica 7
62000 Maribor

Prodam ves material, zlasti še integrirana vez¬
ja (od 741 do MEK 6800 D2) po ne pretirani
ceni. Elemente prodajam po prvotni ceni s tem,
da si za vse svoje stroške zaračunam 10 %
vrednosti. Če želite sodelovati, mi pošljite spi¬
sek materiala, jaz pa vam ga bom poslal po
pošti na vaš naslov. Plačate po povzetju. Če
vas zanima cena elementov, mi v pismu priložite
znamko za odgovor (cena za NE 555 je npr.
20 din).

Edi Fabjan
Avber 19
66210 Sežana

Prodam nerabljeno sferno zrcalo 0  140 mm,
f = 1417, ravno zrcalo 20 X 35 mm ter dva oku¬
larja 10 X 15-krat povečave, vse za teleskop.

Darijan Ozebek
Pregljev trg 3
65220 Tolmin
tel. (065) 81-641

Prodam novo kvarc uro ANKER (potrebne so
nove baterije) za 550 din. Ugodno tudi prodam
radio JUNIOR 20, cena po dogovoru.

Toni Kajzer
Mrvovo 22
62392 Mežica

Ugodno prodam katodno cev za osciloskop
PHILIPS DG-7-32 (7 cm). Kodak instant kamero
EK-100 (slika po 3 min.). Električni vrtalni stroj¬
ček KRESS alfa elektronik 450 W. Elektronska
regulacija obratov od 0—2600, reg. za spremem¬
bo smeri vrtanja — levo — desno — primerno
za rezanje navojev, udarni mehanizem za vrta¬
nje betona. Signal trocer AMTRON na baterije
ali 220 V prek usmernika. Avto radio-kaseto-
fon ELECTOWN — CSR 700 stereo s teleskop¬
sko anteno in dvema zvočnikoma za vgradnjo.
Več kvalitetnih zvočnikov GRUNDING 4 Q 4 W
za vgradnjo v vrata avtomobila. Elektronske an¬
tene za japonski avto-radio, radio-kasetofon OR-
NION. Vse popolnoma novo in brezhibno.

Pavel Zakrajšek
Rudarska cesta 2 a
61420 Trbovlje

TIM 7  • 79/80  335

uganke

Pavel Gregorc

KRIŽANKA

Vodoravno: 1. sloj, 6. del stroja, v katerem se
inducira napetost, 10, iz lepenke, lesa, ipd. izre¬
zan vzorec za kaj, 12. barva kože, 13. pripoved¬
na pesem, 14. ion z negativnim električnim na¬
bojem, 16. kemični znak za titan, 17. natančen
predpis izmere, kakovosti izdelkov, 19. večja
posoda, 21. kit sabljarica, 22. grad pri Borovni¬
ci, v katerem je Tehniški muzej Slovenije, 23.
rastlinska bodica, 24. stojalo ali podstavek, 28.
žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti,_ ki
predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju,
32. starogrški filozof iz Mileta, ki je razlagal,
da je voda prasnov vseh stvari, 33. priprava,
s katero se kaj navija, 34. enaki črki, 35. skupi¬
na osmih pevcev ali glasbenikov, 37. začetnici
slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, 38. ata,
40. področje matematike, ki računa z nedoloč¬
nimi količinami (s črkami namesto s pravimi
številkami), 42. raziskovalec jam, 43. kemični
element, žlahtni plin (Ar).

Navpično: 1. vrsta padavine (babje), 2. naravna
zmes apnenca in gline, surovina za cement, 3.
začetni črki slovenske abecede, 4. omlačena
stebla žitaric, 5. tisoč kilogramov, 6. bela glina,
surovina za porcelan, 7. enaki črki, 8. premika¬
nje zračnih plasti, 9. žensko ime, 11. kemični
znak za nikelj, 15. del obraza, 18. kratica med¬
narodne človekoljubne organizacije, 20. začetnici

slavnega jugoslovanskega izumitelja na področ¬
ju elektrotehnike, 22. mostiček, 23. grafični de¬
lavec, 24. naprava, ki opravlja delo ali pretvarja
energijo, 25. cilj strelcev, 26. kemični znak za
aluminij, 27. tuje moško ime, 28. votla mera,
29. kratica za atmosfera, 30. posoda (z locnom),
31. nasičeni ogljikovodik, parafin, 33. slavni slo¬
venski matematik in strokovnjak za balistiko
(Jurij), 36. oznaka za »tega leta«, 39. ime črke
M, 41. avtomobilska oznaka Beograda.

PREMEŠANE ČRKE

TRESEM SE...

...  od strahu, kaj bodo rekli starši, ker tega
polletja nisem uspešno končal.

PREMEŠANE ČRKE

O DVA!

Ne, ni kisik (0 2 ), temveč spojina kisika in vo¬
dika!

336  tim 7 • 79/80

MISEL NA ČRTICAH

1. PO—-A —

2. PR-R-A

3. -IKA

4. K— RA-CA

5. -K-S — OP

6. TR-C

7. P-INJA

8. TO-

Na posamezno črtico vpiši po eno črko tako,
da z že navedenimi črkami dobiš samostalnike
naslednjega pomena:

1. slikar podob, 2. prepreka, pregraja, 3. prožen
trak z vtkanimi gumijastimi nitmi, 4. jugoslovan¬
ski šahovski velemojster (Bojan), 5. naprava
drobnogled, 6. močno, rdeče ali belo vino, ki
se imenuje po južnotirolskem mestu Tramin,
7. puščava, 8. prijatelj, kolega.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo po vrsti brane
dodane črke na črticah misel znamenitega sov¬
jetskega fizika Pjotra Kapice.

PREMEŠANE ČRKE S POPRAVO

LAS(J) E, KITA, . . .

... na koncu kite pa 4 1 8 3 7 6 5 2! (Pri re¬
ševanju črke v oklepaju ne upoštevaj!)

ANAGRAMI

1. LOPAR

2. LIJAK

3. POLST

4. NAMET

5. ČAKOR

Vsaki gornji besedi poišči anagram (besedo,
sestavljeno iz enakih, vendar drugače razpore¬
jenih črk) in ga pod isto številko vpiši v lik.
Opisi za besede so navedeni spodaj, vendar v
pomešanem vrstnem redu:

Kemični element s simbolom K — odprt vrč
z ročajem — visoka in vitka stavba — jamski
ali močvirski plin (CEU) — kamnina, sestavljena
iz zrnc gline in apnenca ali dolomita.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo črke na označe¬
nih poljih ime naprave, ki oddaja curek izredno
vzporedne in izredno enobarvne svetlobe.

1  2  3  4  5

MAGIČNI LIK
Vodoravno in navpično:

1. geometrijski lik, 2. vprega, 3. kupon, talon,
4. manjše vozilo, ki vozi po tirnicah, 5. sever¬
noitalijansko mesto zahodno od Milana (leta
1859 sta v tem mestu francoska in sardinska
vojska premagali Avstrijce).

REŠITVE UGANK

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA »ČISTILNA
NAPRAVA«. Vodoravno: shema, tanin, Al, LT,
vodo, Azija, čik, niz, enka, Ina, Ana, ar, strop,
osla, Te, predložek, ilo, Alpe, brv, letev, Am,
ena, NK, tender, ar, Etna, AN, KK, eta, os, Raa,
miss, agent, čisto okolje, trta, Poljak.

KRIŽANKA: Vodoravno: plast, kotva, šablona,
ten, ep, anion, ti, norma, lonec, orka, Bistra,
trn, stativ, lava, Tales, vitel, RR, oktet, DK, oče,
algebra,, jamar, argon.

PREMEŠANE ČRKE: tresem se — semester.

PREMEŠANE ČRKE: O dva — voda.

MISEL NA ČRTICAH: 1. podobar, 2. pregrada,
3. elastika, 4. Kurajica, 5. mikroskop, 6. trami-
nfec, 7. pustinja, 8. tovariš. Misel: Dobrega dela
s tujimi rokami ne ustvariš.

PREMEŠANE ČRKE S POPRAVO: las (j) e, kita —
elastika.

ANAGRAMI: 1. lapor, 2. kalij, 3. stolp, 4. me¬
tan, 5. ročka. Končna rešitev: laser.

MAGIČNI LIK. Vodoravno in navpično: 1. kvad¬
rat, 2. zaprega, 3. odrezek, 4. drezina, 5. Ma-
genta.

Dragi bralci. Da bi omogočili tudi tistim, ki za;
radi poznega izida šeste številke niso utegnili
poslati rešitve nagradne križanke, bomo nagra;
jence iz šeste in sedme številke objavili skupaj
v osmi številki. Prosimo za razumevanje.

Pavle Gregorc

nagradna križanka

NAROČNIKI TIMA — KNJIGE ZA VAS: KLASIČNA FANTASTIKA

Jules Verne, ŠOLA ZA ROBINZONE.130,0(

Jules Verne, DNEVNIK O CHANCELLORJU — VPRIČO ZASTAVE.130,0(

Jules Verne, HIŠA NA PARO.130,0(

Jules Verne, GOSPODAR SVETA.100,Ot

Jules Verne, SEVER V SPOPADU Z JUGOM.180,Ot

Jules Verne, PET TEDNOV V BALONU.130,01

Jules Verne, SKRIVNOSTNI OTOK. 200,00

Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA. 200,00

Jules Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA.120,00

Jules Verne, OTOČJE V OGNJU.120,00

Jules Verne, LEDENA SFINGA. 250,00

Jules Verne, JJJŽNA ZVEZDA. 250,00

Knjige lahko naročite pri naši. založbi, naročniki Tima imajo pri nakupu 20 % popusta.

hiša na paro