Ameriška Domovina

AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 225
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1952
LETO mi —VOL. Lm
nh rnhn »rini«,«, i IZjaVa	mlm
(id roDu pripisane	,..
sile o atomskih
★ DVOJE SLIK IZ AMERIKE. Prva slika: — Iz New Orleansa poročajo, da je policija tam zatrla mladinski klub “Nacijskih šturmtruparjev” (udarnikov) in da je njegov vodja izzivalno izjavil policiji: “Imam informacije, da je Hitler še vedno živ in v Argentini, šel bom k njemu”. Policija je mnenja, da so skupino organizirali odrasli ljudje. — Zadevo je vzel v roke FBI urad. Klub ima devet uradnikov; klubov odznak je svastika ali kljukasti križ. članske karte imajo na eni strani sliko Hitlerja, na drugi strani pa besedilo:—“Jaz sem član nacijske stranke”- V nekem zapuščenem poslopju, kjer so se “šturmtruparji” shajali, so našli okoli 4,000 patron kalibra 22, mnogo nabojev s ši-brami in nekaj nožev. — Druga slika: V Yanceyville, N. C., je porota, ki je sestojala iz ljudi belega plemena, spoznala za krivega kriminalnega napada na neko ženo-belko črnca Mack Ingrama. Značilno pri tem “pra-voreku” je to, da je bil spoznan za krivega napada z gledanjem ženske in to iz razdalje 60 čevljev. Poroti farmarjev je vzelo natančno 45 minut, da je ugotovila krivdo 45 let starega črnca, očeta devetih otrok, žena, 19-letna Mrs. Edward Webster, je dejala: “Ingram je strmel vame in me tako ostrašil, da sem stekla preko razorov izorane koruzne njive.” — črnčevi odvetniki so izjavili, da ni imel Ingram nikakega zlega namena in da je mislil, da je žena mladenič. Oblečena je bila namreč v plave hlače in pisano srajco, pokrita s slamnikom in na rami je imela motiko.
★	ROSENTHAL CHINA CO., na Bavarskem, ki prodaja dragoceni kitajski porcelan, je sporočila, da je dobila novega odjemalca za svojo dragoceno robo. To je jugoslov. maršal Tito, vladar bosih in nagih jugoslovanskih ljudskih množic, ki je naročil za svojo poroko z lepo Jo-Vanko namizni kitajski porcelan, za katererega je plačal malenkostno vsoto — $8,214,15. . . Bogami, je vzkliknil hrvatski kmet, ki si je pravkar obuval naj slabše čevlje, ko je šel v mesto. Mislil je namreč, da bo vzbujal usmiljenje. Pa ga dohiti razkošen avtomobil, v katerem je sedel krasno oblečen partijec, ki je dal kmetu pameten svet: “Tovariš, zdaj ne bi smel hoditi obut, ker je gorko in lahko bos hodiš, Čuvaj obuvalo za zimo!”
★	VPRAŠANJE PROTOKOLA. Dopisnik NYT je že pred tedni sporočil iz Beograda, da bi Tito z veseljem sprejel povabilo iz Amerike za poset te dežele, zdaj tpa poroča isto od tam sam lastnik NYT Mr. Sulzberger, ki je te dni obiskal maršala. Do tu je vse prav in lepo, in če bi ne bilo drugega, bi ga naša vlada že jutri povabila. Ampak, kaj pa protokol, — protokol! — Eisenhower, ki je študiral logistiko in strategijo v West Pointu, bo sicer kot predsednik vrhovni poveljnik vseh ameriških oboroženih sil, to je tri-milijonske armade, velike zračne sile in dvo-čceanskih mornaric, ki sta vsaka zase večji ko vse mornarice sveta skupaj, pa je vendar samo general in nima maršalske pali ce, ne hetmanskega bunčuka, ne konjskega repa! Tito, ki je študiral vojaško vedo v jugoslovanskih gozdovih, pa ima čin mar-
napadih
Na napad Amerike ali njenih zaveznikov se bo nemudoma odgovorilo z atomskim napadom.
BIRMINGHAM, Alabama. — Thomas K. Finletter, tajnik le^ talske sile, je izjavil, da so Zdr. države docela pripravljene za atomsko bombardiranje sovjetskih tarč v slučaju napada od strani Sovjetije, “ki se utegne uresničiti vsak trenutek1”
Združene države bi nemudo-
•
ma odgovorile z atomskimi bombami, če bi bila napadena naša dežela ali katera koli država, ki je članica Severnoatlantske obrambne zveze, je rekel tajnik letalstva.
“Naša letala tu kakor tudi na vseh naših oporoščih v inozemstvu so pripravljena za trenutno akcijo, da napadejo z atomskimi bombami one sovražnikove tarče, kjer bi napadi povzročili največjo škodo ter popolnoma paralizirali sovražnikovo vojaško akcijo proti nam ali našim zaveznikom.”
Eisenhower naj se posvetuje z gen. MacArihurjem
NORTH ATTLEBORO, Mass. Kongresnik Joseph W. Martin, ki bo postal prihodnji speaker republikancev v zbornici poslance1/, je nujno svetoval generalu in novoizvoljenemu predsedniku Eisenhower ju, naj zaprosi gen. MacArthurja za nasvet glede azijskih problemov. Dejal je, da ima MacArthur o Aziji informacije, ki bi bile sedaj za nas naj večje važnosti in koristi.
13 ubitih v letalski nesreči
TOKIO. — Ob korejski obali je neko vojaško letalo treščilo v morje, pri čemer je izgubilo življenje 13 mož od 20, ki so bili v letalu.
LETALSKA
NEZGODA;
37 UIITIH
Vsi ubiti so bili vojaki, vračajoči se z dopusta na Japonskem, nazaj v Korejo.
TOKIO. — Poveljstvo zračne sile je naznanilo, da je bilo v soboto ubitih 44 vojakov Zdr. narodov, med njimi 37 Amerikan-cev, ko je treščilo letalo, s katerim so se vračali z dopusta na Japonskem nazaj v Korejo, v neko goro v bližini Seoula.
Dvomotorno letalo je treščilo v dva tisoč čevljev visoko goro Yebong. Imen ponesrečenih vojakov še niso javili, ker bodo najprej obvestili njihove domače.
Reševalna skupina, ki je prispela na mesto nesreče, katero se nahaja 20 milj vzhodno od Seoula, je sporočila, da ni nihče od onih, ki so bili v letalu, ostal živ. Letalo se je ob tresku vnelo. Reševalno moštvo je izjavilo, da so morali biti v trenutku vsi mrtvi.
Ozemlje, kjer je letalo, treščilo ob goro, je tako divje in hribovito, da ni mogel pristati na njem tudi noben helikopter. — Korejski kmetje so izjavili, da so videli nekaj trenutkov prej, preden je letalo treščilo ob goro, pet mož, ki so s padali odskočili na zemljo. Možno je, da so se ti rešili, toda jih v divjini še niso našli.
SMOWCWft
Danes deloma oblačno in toplo, prav tako ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 17. novembra 1869 je bil otvorjen Sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje morjem.
AH je odprt tov na lovce ali na divjad?
COLUMBUS, O. — V soboto, ko se je lov na zajce in fazane komaj začel, je bilo pet lovcev | v državi Ohio ustreljenih, mnogo pa ranjenih.
Večina ustreljenih so bili mladi, 16 in 17 let stari fantje, ki ne ravnajo dovolj previdno z orožjem. — Bilo je tudi mnogo pritožb od farmarjev, da lovci lovijo in streljajo vse preblizu hiš.
iVoui grobovi
John Debelak
Po večmesečni bolezni je u-mrl na svojem domu, 7109 Lock-year Ave., John Debelak, star 65 let. Bil je vdovec. Soproga Frances mu je umrla aprila leta 1951. Tukaj zapušča sina Johna E. Rojen j(e bil v vasi Nebesa, fara Sv. Gregor, Velike Lašče. Tukaj je bival 44 let in je bil član drutva Sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ. Pogreb je bil danes zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9 in nato na pokopališče.
Mathew Snyder
Po petletni bolezni je umrl v Cleveland Clinic Mathew Snyder, star 78 let, stanujoč na 1264 E. 172 St. Tukaj zapušča soprogo Uršulo, roj. Jurca, doma iz Cerknice pri Rakeku, sinova Ernesta in Laddie, ki biva v Cincinnati, Ohio, hčer Emmo Strancar, tri vnuke, brata Jerneja v Barbertonu in več sorodnikov. Sin William, je umrl leta 1943. Rojen je bil v Bloški Polici pri Ložu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 52 let in je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ in podporni član pevskega zbora Slovan. 26 let je bil uposlen pri Knapp Fence Co., kjer je postavljal ograje, dokler ni šel v pokoj leta 1947. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele ir Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 in nato na Kalvarija pokopališče.
John Gruden
Včeraj, so našli mrtvega na farmi v Geneva, Ohio, kjer je bil zaposlen, Johna Grudna, starega 61 let, ki je bil doma blizu Ljubljane.
Prebivalstvo sveta
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je prebivalstvo sveta naraslo na 2,377,000,000 ljudi, to je skoraj 400 milijonov je je silno rahločutno proti črn-več kot pred vojno.	Icem.
Deklica zabodla fanta
CLEVELAND. — T. Harper, 13-letni deček, stanujoč na E. 70 St., se nahaja v bolnišnici z rano v prsih. Policiji je povedal, da ga je zabodla neka deklica, ki je tekla najprej za nekim drugim dečkom, nato pa jo je ubrala za njim. To se je zgodilo na E. 100 St. v bližini Cedar Ave., kjer so naseljeni skoraj sami črnci. Poročilo ne pove, ali so bili paglavci črnega ali belega plemena, ker tukajšnje časopis-
VAZEN POSVET V TOREK
Informacije, ki jih bo dobil Eisenhower v torek v Beli hiši, ne bodo razveseljive.
WASHINGTON. — V torek bo v Beli hiši sestanek predsednika Trumana in novoizvoljenega predsednika Eisenhowerja, ob kateri priliki bo slišal Eisenhower iz ust predsednika zelo pesimistično poročilo o Koreji.
Predsednik bo povedal Eisen-howerju, da ni skoraj nikakega upanja na skorajšnje premirje v Koreji in da je še najboljši način za zaključenje te vojne v tem, če zavezniki pospešijo in ojačijo svoje napade.
Na tem posvetu bo poudarjena važnost borbe med svobodnim in komunističnim svetom.
Predsednik želi, da bi Eisenhower ne nosil nobenih odgovornosti za zadeve, ki bodo sklenjene na tej konferenci ali konferencah, če jih bo več.
Najprej se bosta predsednik Truman in Eisenhower sama sestala k razgovoru, nato pa bosta od strani administracije pritegnjena k posvetom tudi državni tajnik Acheson in obrambni tajnik Robert A. Lowett.
Železniška nesreča v državi Ohio; pet oseb ranjenh
Nesreča se je pripetila v kraju Loudonville, kjer je bila kolizija vlakov.
LOUDONVILLE, O. — Tukaj so bili v soboto nevarno ranjeni trije železničarji in dva potnika, ko je neki tovorni vlak treščil
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zdravstveno predavanje—
V sredo 19. novembra ob 8. uri zvečer bo imel dr. Volkman zdravstveno predavanje o sladkorni bolezni združeno s filmsko predstavo v Newton D. Baker Health Center, 1465 E. 55. St. Spet rop v gostilni—
Koncem preteklega tedna smo v iztirjeni vagon Pennsylvania poročali o drznem ropu v slov. Railroad’s Manhattan Limited vlaka.
Razdejanih je bilo pet tovornih vagonov in diesel lokomotiva. S tira pa je zletelo 12 vagonov, v katerih je bilo 96 potnikov iz New Yorka v Chicago vozečega vlaka.
Kolizija se je primerila v nedeljo zjutraj ob 2:58 eno miljo od tega kraja.
Ranjence so prepeljali v nišnico v Mansfield.
bol-
Papež je čestital gen.
Eisenhowerju in ga blagoslovil
AUGUSTA, Ga. - Papež Pij pl^° inuotflo- Na čelu ^ imel
Komunist pravi, da so ga sojetniki v ječi prelepi!
AKRON, O. — Frank Hash-mall, 33 let stari komunist, je izjavil v soboto, ko je bil izpuščen pod varščino iz ječe, da so ga ostali jetniki v ječi silno pretepli.
“Vso noč sem se tresel za svoje življenje”, je rekel oblastem. “Sedem jetnikov me je pretepalo z vsem, kar jim je prišlo pod roke.”
Njegovo levomko je bilo pod-
XII. je čestital Eisenhowerju na njegovi izvolitvi ter mu podelil svoj apostolski blagoslov.
V svojem odgovoru je Eisenhower sporočil sv. očetu, da mu	v	.	.	.
je globoko hvaležen za blago- radl naPacne registracij e *jego-slov in za izraze njegove dobre ^a ^tomobila. Leta 1950 je
veliko bunko. Dejal je, da so mu tudi hoteli zažgati celico. — “Pazniki so se naredili, kakor da nič ne vidijo, kaj se godi,” je rekel. Hashmalla so zaprli za-
volje. Brzojavka sv. očeta se je glasila:
“Ob priliki Vaše izvolitve za predsednika Zdr. držav, sprejmite, Ekscelenca, naše prisrčne čestitke in naš apostolski blagoslov Vam in Vaši administraciji ameriškega ljudstva.”
Eisenhower jev odgovor pa se je glasil:
“Zelo sem hvaležen Vaši Sve-toisti za Vaš blagoslov in izraze dobre volje. Z globokim spoštovanjem — Dwight D. Eisenhower.”
bil pred kongresnim preiskovalnim odborom, kjer se je moral zagovarjati zaradi komunističnih aktivnosti, oproščen, ker ni hotel odgovarjati na stavljena mu vprašanja, če je komunist.
Eden v Ottawi
OTTAWA. — Anthony Eden, angleški zunanji minister, ki se nahaja na zborovanju Združenih narodov v New Yorku, je prispel v Ottawo, kjer bo obiskal kanadskega generalnega gover-nerja Masseya.
DNE 4. OKTOBRA se je v Sofiji na Bolgarskem končal zloglasni proces proti katoliškemu škofu v Nikopolju Evgenu Bo-silkovu ter raznim katoliškim duhovnikom in lajikom. škof z Rdečim IBosilkov in trije njegovi duhov-iniki so bili obsojen na smrt, os-talih 36 obtožencev, med kateri-
Komunistična “pravica” v znamenju krvi in vešal
in duhovnikov, raje jih pokopljejo v temne zapore ali pa izbrišejo njih spomin s tem, da jih pošljejo v daljno izgnanstvo. Sodni rek v Sofiji pa nam pravi, da bolgarska ‘ljudska demokracija’ ne pozna teh obzirov; ona hoče kiwi, morda zaradi tega, da bi njen grozni terorizem na zasužnjeno, toda ne še popolnoma uklonjeno ljudstvo še bolj prepričevalno vplival. Za-
“Bože pravde” je že pred desetimi leti utihnila, rdeča Internacionala pa bi Eisenhowerju irti ostalim imperialistom v Wash-ingtonu nič kaj ne božala ušes. So res težka in kočljiva vprašanja, ki jih zahteva protokol, zato je upati, da jim bo novi kabinet posvetil na svoji prvi seji šala, ki ga nadkriljuje samo še j vso pozornost, ki jim gre!
čin generalisima Stalina v Mo- mi je 24 duhovnikov, pa na raz-skvi. Torej, kako sprejeti to vi- ne zaporne kazni; mnogi med soko vojaško osebnost in vladar- njimi celo na 24 let. ja ljudskih množic? Ali s 17 ali . Pred dnevi smo v našem li- kaj tu ni druge izbire: ali popol-z 21 topovskimi streli? In kak- stu poročali, da je bila po poro-jna in brezpogojna predaja ko-šno himno naj mu zasvira vojaš-j	čilih iz Sofije	sodba	nad škofom	munistični ideologiji ali pa —
ka godba, ko bo korakal mimo	in tremi duhovniki	izvršena in	smrt. To je “svoboda” vesti in
vojaške straže? — Kraljevaška	da so bili vsi	omenjeni obešeni,	kulta, dovoljena in jamčena s
“Ni prvič,”	pravi	vatikanski	postavami, ki pod liberalno-
list “Ossevratore Romano” k te- demokratskimi formularji za-
jo na svoji vesti dušni pastirji diteljev tajne katoliške organi-
te male, 57 tisoč vernikov bro-ječe katoliške skupine? Ko bi ne poznali raznih procesov po ostalih komunističnih državah, ko bi ne vedeli, kako se deli pravica v Titovi Jugoslaviji, bi bila taka in podobna vprašanja morda na mestu. Toda obsodbe nadškofa Stepinca, kardinala Mindszentyja, katol. nadškofa Groesza, praškega nadškofa Be-rana in trek slovaških škofov in neštetih katoliških duhovnikov in lajikov, govorijo dovolj zgovorno, kaj smatrajo komunistični sodniki za zločin.
Sicer pa poglejmo, kaj je očitala obtožnica škofu Bosilko-
zacije. Izbran od duhovni,k)a/ Gallonija je dostavljal temu zaupne informacije. Poleg tega je imel škof Bosilkov odnose z diplomatskimi zastopniki imperialističnih držav, katerim je dajal informacije zaupnega značaja. Obtoženec je sklical škofijsko posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, pobijati komunizem z verskimi konferencami in tako delovanje je on imeno-
gostilni Bertha’s Cafe na St. Clair, Ave. v petek zvečer pa so se oglasili roparji v slovenski gostilni Walland’s Cafe na 15507 Saranac Rd., kjer so vzeli $100 iz neke miznice v zadnji sobi, $30.00 pa iz poslovne blagajne. Videti je, da so jim bile razmere v gostilni dobro znane.
-----o-----
Lepa proslava 60-letnice l.slov. katoliškega shoda
Liga slovenskih kat. Ameri-kancev je priredila včeraj zelo uspelo proslavo 60-letnice prvega kat. shoda na Slovenskem. Pevski zbor “Lira” je zapel nekaj slovenskih rodoljubnih pesmi, ki so segle do srca, g. Ivan Avsenek je v klenem govoru podal pomen 1. kat. shoda za tedanji in sedanji čas, otroci slovenske sobotne šole so se pa postavili z lepim prizorčkom, ki ga je za to priložnost napisal Karel Mauser, in z nekaj znanimi slovenskimi pesmicami. Drugi del sporeda so zavzemale slike iz domovine, ki jih je posnel Mr. Anton Grdina, ko je nedav: > obiskal Slovenijo. Spored je bil v qeloti posrečno sestavljen in je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano narodnega doma, izredno zadovoljil. O proslavi bomo še podrobnejše poročali. -------------o—-----
8-etni otrok izza rojstva
v podstrešju
BARK, Nemčija. — Tukaj je policija zaprla 40-1 etno mater H. Suefke, ker je imela svojo 8-1 etno hčerko že izza njenega rojstva zaprto v podstrešju, kjer jei bila popolnoma odrezana od ostalega sveta.
val “misijone.” ”
To so “zločini,” ki so jih oči-S	Grčija
KAJ30VEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Komisija za atomsko energijo je včeraj uradno izjavila, da so bili na Eniwetok otoku v Pacifiku izvedeni poizkusi z novimi razstrelivi, toda iz ozirov varnosti ni priznala, da je bila izvršena detonacija vodikove ali hidrogenske bombe, o kateri je prepovedano vsako poročanje.
KHATMANDU, Nepal. — Švicarska ekspedicija planincev, ki je podvzela plezanje na Mount Everest, ki je najvišja gora sveta, je dosegla višino, odkoder je samo še 150 čevljev do njenega vrha.
ANCHORAGE, Alaskla. — V
Alaski nekje je izginilo veliko tovorno letalo, tako zvani “leteči tovorni vagon”, v katerem je bilo dvajset mož.
— Feldmaršal
mu procesu, “da postavljajo ‘no- krivajo neomejeno in kruto ne- vu. Po kratki navedbi njegovih ve demokracije’ katoliške du- strpnost. Hinavščina zakonov je osebnih podatkov glede rojstva hovnike pred puškine cevi ali razkrinkana po dejanjih.” jih usmrčajo na vešalih. Neki j Kaj so namreč zakrivili škof jugoslovanski duhovnik čaka te Bosilkov in ostali katoliški du-dni na smrt v zaporu maršala hovniki in laiki, da jih je komu-Tita; toda na splošno se da-|nistična justica tako neusmilje-je prednost deportiranju škofovlno zadela? Kakšne zločine ima-
in državljanstva nadaljuje obtožnica takole:	“Ko je končal
svoje študije v Italiji, je bil vzgojen od Vatikana v protirevolucionarnem in vohunskem delovanju. On je eden izmed vo-
tali škofu BosilkoVu in zaradi katerih so ga obsodili na smrt in usmrtili. Hud je ta udarec za bolgarske katoličane, toda nič manjši udarec je komunizem sam sebi zadal: podal je svetu nov dokaz, kako okrutno deli “pravico” tam, kjer pride do oblasti, in da brez krvi in krivice sploh ne more živeti.
Aleksander Papagos, grški narodni junak, ki je izvojeval dve leti trajajočo vojno proti komunistom, je včeraj pri narodnih volitvah sijajno zmagal.
YOUNGSTOWN. — Včeraj je tukaj umrl škof James Augustine McFadden, rojen Cle-velandčan in pomožni škof v Clevelandu. — Zadela ga je srčna kap.
Ameriška Domovina
»117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
_________i_______________________________________
SUBSCRIPTION RATES
stva komunistične stranke je v dolgotrajnih borbah odstranil vse dejanske in morebitne konkurente. Neusmiljeno je dal vse pobiti od Trockija naprej. Danes so v vodstvu stranke le njegovi najožji prijatelji in zaupniki ali kakor se je izrazil Molotov; “Možje iz Stalinovega rodu v stranki.”
Tako danes v komunizmu odlično funkcionira glava in ves aparat. Če smo med volilno kampanijo v ZDA poslušali napade in debate o zunanji politiki, smo morali dobiti vtis, da nas komunizem! v disciplini daleko prekaša.
| Lasallski glasovi in odmevi |
X	(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	X
United States $10.00 per year; $6.00 fos 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	__________
No. 225 Mon., Nov. 17, 1952
Razvoj v svetovnem komunizmu
Kaj zanimivo je poslušati prerekanje med stalinisti in titovci, kdo je v kraljestvu komunizma bolj pravoveren marksist. Stalinovci naglašajo čisto pravilno, da je titozem neke vrste kriva vera v komunizmu, Tito pa odpadnik od prave linije. Titovci pa zopet očitajo stalinovcem, da so zapustili pravi nauk marksizma, da so mesto socializma vpeljali v Rusiji le birokratizem. Vsi ti prepiri med pristnimi komunisti dokazujejo, da je, komunizem, kakor ga je oznanjal Marks, med komunisti samimi že davijo zavržen med staro šaro. Življenje in praksa sta namreč pokazala, da je Marksov čisti komunizem!, dosledno izveden, popolnoma neživljenjski, da človeška družba ne more obstojati po njegovih načelih.
Najprej je do tega spoznanja prišel omiljeni socializem, ki ga predstavljajo napol meščanske socialistične stranke v Evropi. Tekom desetletnih skušenj in poskusov pa je tudi vodstvo komunizma uvidelo, da je čisti komunizem, kot ga je oznanjal Marks, nemogoč.
Mnogi so pričakovali, da se bodo morda na letošnjem kongresu ruske komunistične partije razčistila razna vprašanja o kpmunistični ideologiji, o čistem marksizmu. Toda pri posvetovanjih na tem kongresu je bilo le malo časa določenega za razpravljanje o marksističnih teorijah. Na koncu svojega govora se je Malenkov, po vsej verjetnosti bodoči naslednik Stalinov, poklonil “velikemu nauku Marks-Engels-Lenin-Stalinizma,” kakor se sedaj imenuje komunistična ideologija. Malenkov je pogosto povdarjal, da “marksizem ni kaka mrtva dogma, marveč živo navodilo za delovanje.” Stalin je komunistično ideologijo Marksa, Engelsa in Lenina prikrojil po svoje. Njegov — Stalinov revizionizem —, to je komunizem, kakor ga je v praksi uvedel v Rusiji Stalin, je daleč od onega ideala, ki ga je začrtal Marks v svojih spisih. Po več kot 35 letih država ni odmrla v Rusiji, kot je napovedoval oče komunizma Marks. Zgodilo se je nekaj popolnoma drugega; država je v prvi komunistični državi postala nekak bog, da danes tam slavi svoje zmagoslavje največji državni aparat centralizma, birokracije in diktature. Marks je sanjal o diktaturi proletariata, toda v komunistični Rusiji nima prav nobene besede pri vladi proletariat, ki je tam tako tlačen kot sužnji v paganski dobi.
Stalin danes popolnoma obvlada vso stranko, ves državni aparat, vse gospodarstvo in sploh vse javno delo. Vse niti vodstva se stekajo v njegovih rokah, kakor se niso še nikdar v rokah kakega diktatorja v zgodovini. Poglavar komunizma danes ni le diktator v svoji lastni državi, marveč v vseh komunističnih državah. On more danes po mili volji nastavljati in odstavljati vlade in osebe v vladah v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, v Čehoslovaški, Ogrski in Romuniji. Marks, Engels in Lenin so se zarili v neke fantastične nazore o bodoči komunistični družbi, o diktaturi pro-leteriata in o končni ukinitvi države sploh, Stalin pa je kot praktik ohranil na zunaj rdečo barvo Marksovega komunizma, dejansko pa izvedel diktaturo ene same osebe in male skupine popolnoma mu udanih ljudi. Iz ideala diktature proletariata je nastala najstrahotnejša sužnost proletarskih množic.
Spor med Titom in Stalinom je nastal le radi tega, ker jugoslovanski diktator ni hotel deliti usode Paukerjeve in drugih komunističnih veličin v Čehoslovaški in drugod, ki so odleteli na Stalinov mig. Če bi ne bilo prišlo do razdora med Titom in Stalinom, bi danes tudi v Jugoslaviji Stalin nastavljal in odstavljal vlade po mili volji. Tito bi pa sedel kje v ječi, ali pa bi že gnil v kakem jarku v Moskvi. Glede komunizma pa sta danes oba diktatorja istih nazorov, da je njegovo jedro danes dejansko v diktaturi enega človeka, oziroma v vodstvu K. P.
Sovjeti resno računajo na spopad z demokratičnim svetom. Stalin se dobro zaveda, da mora v tem slučaju ves diktatorski aparat dobro funkcionirati, da mora vsa komunistična stranka v Rusiji biti popolnoma enotna in disciplinirana. Demokratski zavezniki niso tako nespametni kot je bil Hitler, ki je s svojim strahotnim nasiljem nad ruskim na-rdoom zedinil vse Ruse pod Stalinovim vrhovnim vodstvom v borbi za svobodo. Spopad, ki se pripravlja, bo neprimerno bolj nevaren za komunizem, kot pa je bil Hitlerjev napad. Radi tega pomeni kongres komunistične stranke v Rusiji tudi napoved čiščenja v stranki, da bi postala ta vse bolj enotna in udarna. Stalin hoče izvesti popolno disciplino v svoji stranki. Tudi to je napovedal Malenkov v svojem poročilu, kjer je navedel, da je imela stranka leta 1939 2,477,-666 članov in kandidatov, 1. oktobra 1952 pa je bilo teh 6,882,145 — Komunistično vodstvo se zaveda, da se je v stranko vrinilo nemalo elementov, ki so se vpisali le iz ko-ristolovskih nagibov, ne pa iz načelno komunističnega prepričanja. Tako se bo najbrž kmalu pričela po vsej Rusiji nova čistka, ki bo izločila nezanesljive osebe, predvsem pa bo navdala ostale s takim strahom in trepetom, da si nihče ne bo upal niti misliti ne s svojo glavo.
Stalin je po dolgihjborbah dosegel popoln uspeh. Iz vod-
LaSalle, 111. — Volilni hrušč je za nami. Vsaka reč en čas trpi, tabo' je tudi volilni dirindaj, Republikanci so pobedili — živijo! — vzklikavajo vsi, ki so volili za Ika Eisenhowerja. Demokrati so poparjeni.
Obe stranki sta imela v tej volilni borbi, dobrega kandidata. Morda bo sprememba res blagoslov za deželo. Počakajmo, da vidimo.
Demokrate so pokopale tri reči: 1. predsodki, da administracija ni dovolj odločna proti h komunizmu nagnjenim elementom; 2. naraščajoča kontrola od strani vlade nad vodstvi trgovine in raznih obrti in 3. vojna v Koreji in naše vmešavanje v tu-jezemske zadeve po svetu, kar vedno zvišuje našo odgovornosti in s tem vred tudi davke.
V teh zadevah se bo morda pod novim državnim vodstvom nekaj zboljšalo, da si odgovornosti v mednarodnih zadevah se ne bomo mogli odpovedati, pa naj sedi v Washington^ Peter ali Pavel. Kako bomo plavali naprej v našem domačem socialnem življenju, je pa za enkrat še prezgodaj napovedavati. Treba je počakati, da se vidi, ali hočejo novi republikanci hoditi po starih potih, kakor so hodili poprej, ali bodo šli na nova pota ter bodo bolj kakor poprej upoštevali tudi malega človeka. Ni za prehitro soditi. Počakajmo, po sadovih njihovega dela jih bomo sodili.
Poraženi kandidat Adlai Stevenson je velik človek po duhu. Trezen, premišljen, globoko izobražen v političnih zadevah. Gledajoč nanj, si človek ne more pomagati, da ne bi podvomil: ali ni narod zdaj v volitvah najel za naj višjo službo v deželi napačnega voditelja? Morda; Toda počakajmo. Narod je tako hotel in večina naroda se je tako izrekla in v pravi demokraciji večina velja. Večini se mora vsak podati. Tudi kandidat Stevenson se je ponižno uklonil in na vsakega državljana mora im-ponirati njegova izjava, ko je ob priznanju zmage svojemu nasprotniku čestital in mu želel uspeh v teh resnih in težkih časih, ki čakajo novega predsednika. Težak križ bo služba novega predsednika. Značaj naše demokracije pa je podal Stevenson naj lepše s svojo izjavo: “Amerikanci volimo v množini vsak po svoje, molimo pa kot eden! To je zgodovinska izjava demokratičnega Amerikanca.
Javnost seveda komentira potek in izid volitev po svoje. Kritike ne manjka. Ljudje zelo radi kritiziramo. Vsak človek je več ali manj tak. Včasih smo kar čudni, človek se čudi drugim bitjem, pa je sam čuden stvor, da se mu je za čuditi. Človeku pravimo človek, dokler ga imamo v mislih kot posameznika. Kadar govorimo o več posameznikih skupaj, jim pravimo ljudje. Poznam goispoda, ki je bil odličen pisatelj med nami, pa je vstrajal v pisavi pri “člove-kih,” ne pri “ljudeh,” tudi kadar je pisal v množini, še danes tako dela in od svojega ne odstopi. Malenkost. Kar naj bo “postriženo,” ali pa “pokošeno!” Kaj to?
Poznal sem drugega gospoda, ki je pa venomer povdarjal pri vsaki razpravi: “Ljudje božji, principe je treba upoštevati!” — Prav je' imel, načela se res ne sme zamotavati. Kdor ima kaj možatosti ne more stopati preko načel, kakor stopamo preko dračja v kakem gozdu. Ampak vsa-
ko vprašanje in vsaka zadeva ni enako važna. So stvari, ki so vitalne važnosti, pa so zadeve, ki so manjšega ali manj važnega pomena. Pri vsaki stvari je treba rabiti razum in z njim trezno' in pametno presojati. Ko bi ljudje delali in ravnali tako, bi bilo na svetu dosti manj sporov ih prerekanj.
Zelo moder je tudi rek: “Vsaka glava ima. svoj o pamet — vsak ima svoj prav,” — Ta svoj, “prav” pa mora seveda imeti svoje meje, do. katerih sme, da ne zaide v področje “pravov” drugih ljudi, ki imajo tudi prav enake pravice do svojih “pravov.” Dokler je človek sam s svojim “pravom,” ta sadove svojega “prav” sam uživa in če so sladki ali grenki, je to le njegova zadeva. Kadar pa kdo začne svoj “prav” oglašati in vsiljevati drugim, takrat, pa že sili izven svojega lastnega področja in mo^ ra pričakovat, da bo zadel v “prave” drugih, ki drugače mislijo kakor on. Tu pa nastanejo trenja Jn prerekanja. In tu je polje, kjer začno poganjki človeške politike. Seveda pot vodi naprej, na kateri je pa treba gledati kateri “prav,” je boljši “prav,”' zlasti za družbo. V družbi mora posameznik biti pravičen, on sam ne šteje toliko, kakor deset ali še več drugih. Na ljubo in v korist večine je treba; popuščati v svetnih političnih zadevah, dokler te ne segajo preko mej morale in etike. To je nekaka prava demokracija, žal, da pri tem mnogi grešijo. Kljub temu, da so pri zmotnem nauku, pa vstrajajo in so nepopustljivi. Potem se pa čudijo, zakaj je toliko prepirov na svetu.
S takimi, ki od svojih “pravov” ne znajo ničesar popuščati, niti si ne vzamejo časa za pametno presojo svojega “prava,” je težko voditi kak razumen razgovor, pa naj bo to o tem ali onem vprašanju. Svoj “prav” imajo. Pri njih je vse “postriženo” in amen. Takim se tudi ne splača objavljati kakih razprav, saj jim ničesar ne dopoveš, pa naj bodo tvoji razlogi še tako jasni. Pri njih je vse postriženo in amen. če začneš o čem razpravljati, lopnejo po tebi, ne s pametnimi razlogi in dokazi, ampak kar s kolom, podtaknejo ti vse mogor če namene, o katerih niti ne misliš ne. Taki se navadno pri ustni razpravi zatečejo še k drugim sredstvom, če beseda ne zaleže, pa povabijo na pomoč še pest in če si fizično slabši od njih si v nevarnosti, da ti ne okrasijo obraza s kakimi črnimi “kran-cli” okrog očes, ali pa, da ti potlačijo nos bolj med oči. Potem se pa čudimo in vijemo svoje roke proti nebuč zakaj je toliko prepira na svetu, zakaj so vojske na svetu? To, da bi vsak iskal sebičnost sam pri sebi, pa le malo komu pride na misel. Kaj, ko pa vsi mislimo, da smo sami angeljčki?
Globoko mora človek pogledati, da le malce razume sam sebe. Večina ljudi sami sebe prav nič ne poznajo, zato se ne znajo ne brzdati, ne kontrolirati. Njihovo ravnanje do drugih je tjaven-dan. Svoje mnenje in prepričanja prodajajo drugim, kakor kramarji knofe in šivanke. In če je kdo le malce izbirčen in drugače razlaga razna vprašanja, se začno hudovati nad njim in ga proglašajo za političnega krivoverca. Takim je najboljše nič odgovarjati. Z molkom preko njih je treba. Naj študirajo, zakaj ni 'odgovora, če imajo v gla-
vah kaj soli, včasih taki spoznajo, dasi mnogokrat ne.
Dosti in veliko preveliko prepirov in sovraštva nastane ob vsakih volitvah. Le čemu in zakaj, ko bi si ljudje politična vprašanja lahko na miren in znosen način razlagali. Pa si jih ne. Zato se od takih razprav ljudje razhajajo z jezo in zamero. Ne-izobražencem v takih slučajih že ni za zameriti. Ampak izobraženim, vsaj tistim, ki se za take smatrajo je pa težko ta greh odpuščati, ker izgovora za nje ni, ako so izobraženi, potem morajo razumeti zakaj gre, kadar se jim nekaj razlaga in če je razlaga pravična in poštena, bi jo morali pač priznati, ne pa jo odklanjati in vstrajati pri svoji ne pravi in ne pošteni razlagi. Kdor tako ravna le pokaže goloto svoje sebičnosti. In baš v minulih volitvah so imeli premnogi svoja izložbena okna prenapolnjena s sebičnostjo. V tem oziru čaka človeško omiko še veliko dela. Ljudje nismo se na vrhu lestve omike, zato tudi je med nami vedno dosti kavsa in ravsa in ga še bo. Smo res le pač ljudje.
— Pravda, ki jo vodi tekom zadnjih sedemnajst let znana tvrdka Apollo Metal Company proti mestu La Salle, radi povzročene materialne škode, ki so jo povzročili stavkarji in drugi v maju 1935 je končno zaključena. Zastopniki mesta La Salle in zastopniki družbe so se pogodili, za odškodnino, ki jo bo plačalo mesto omenjeni družbi v znesku $10,500. Slučaj v tej zadevi je bil, da je pri imenovani družbi Apollo Metal Co. nastala spomladi 1935 stavka. Ker je izglodalo, da do poravnave ni moč priti, je družba sklenila obrat v La Salle ustaviti in tovarno premestiti v drug kraj. To je pa razkačilo stavkarje in občane in ko so začeli razdirati stroje in opremo za selitev je množica obkolila prostore tovarne in prišlo je do izgredov, v katerih so izgredniki poškodovali stroje in razne predmete, kljub temu, da je policija skušala izgred preprečiti. Družba je nato vložila tožbo proti mestu za svoto $360,000. in obtoževala mesto in mestne oblasti, da niso nudile zadostne in potrebne protekcije pred izgredniki. Sledila so številna pogajanja in v začetku oktobra so prišli do soglasja in pristali na odškodnino v svoti $10,500.
Barnett Ashenfarb tvrdka v New Yorku izdelava različna mala žepna ogledala. Vsaki teden izdelajo okrog enega milijona ogledal. Zraven se jim pri obratu pobije vsak teden do najmanj 60,000 ogledal. Starodavni vraževerni glažutarji so pravili, da vsako ubito ogledalo prinese slabo bodočnost in sicer za sedem bodočih let. Ako bi bilo to res, bi si tvrdka nakopala vsako leto pri taki obilici ubitih ogledal 21,-840,000 slabih let. Ampak lastnikom imenovane tvrdka business imenitno cvete in so z njim vsi obogateli. Tisto vraževerno preroštvo se pri pjih ne uresničuje.
Naše mesto je letos v augustu proslavljalo stoletnico svojega (obstanka. Velika lepa slavnost je bila, o kateri sem že poročal. Sredi oktobra pa je slavilo svojo stoletnico mestece Utica, ki se nahaja nekako sedem milj proti vzhodu v nižavju blizu reke Illinois. Mestece, takrat še vasica, je bila ustanovljena leta 1852 v mesecu oktobru. Prva belca, ki sta prišla v to takrat indijansko domeno sta bila francoski raziskovalec Louis Joliet in pa francoski katoliški misijonar Father James Marquette. Blizu kraja, kjer se sedaj razprostira mestece Utica je bila leta 1673 indijanska vas, ki je nosila ime “Kaskas-kiaV’ V tisti vasi je Father Marquette kot prvi beli misijonar pridigoval Indijancem pred malo manj kakor 300 leti. Po prvem obisku je Indijancem oblju-oil, da se bo vrnil med nje in je to tudi storil. Dve leti pozneje 1675 se je vrnil in je med Indijanci ustanovil misijonsko postajo in jo postavil pod varstvo Brezmadežne Device Marije Po-
zneje, ko se je iz vasice Utice razvilo mestece, so duhovniki družbe sv. Vincencija ustanovili tudi župnijo Sv. Marije, ki obstoji še danes. Na južni strani reke Illinois ne daleč od Utice se nahaja zgodovinski izletniški kraj “Starved Rock,” ki slovi po svoji zgodovini Indijanskih rodov, ki so bivali tod pred belci.
V Utici je bivalo prejšnje čase tudi nekaj Sovencev. Eden izmed prvih se je tu naselil pokojni John Culjan, menda okrog leta 1890, doma iz Šent Peterske fare pri Novem mestu. On je bil brat pokojne Mrs. Vincenije Komp in pa brat pokojnega Vin' cencija Mačka v De Pue. Vsi trije so že pomrli. Dalje so bi vali tu bratje Škrabci, ali škra-beti, precej časa tudi Joe Modic in več drugih. K društvom in fari so prejšnja leta spadali v La Salle. Zdaj je menda tam le še sin pokojnega Culjana in menda še en samec, za katerega ime pa ne vem. Tako izginevajo marsikje sledovi slovenskih naseljencev.
— V drugi polovici oktobra smo meli v slovenski cerkvi sv Roka, kjer pastiruje1 zdaj č. g. Mihael Železnikar sv. misijon. Slovenski misijonski je trajal teden dni, je vodil prevzvišeni g. Gregorij Rožman, ljubljanski škof. Prevzvišeni je imeniten cerkven govornik. Njegovi govori so naravnost klasični, tako jezikovno kot versko. Pri njegovih govorih res prav vsak uživa in obogati, na duhovnosti in znanju. Kot misijonar je velik to-lažnik in bo kot tak vsem ostal v hvaležnem spominu kot deli-lec božjega miru. Sv. misijon je bil dobro obiskovan in bo gotovo obrodil obilo sadi v blago-bit vseh, ki so se ga udeležili in so hoteli sprejeti milosti, ki jih je nudil sv. misijon. Prevzviše-nemu pa najlepša hvala za njegov trud z nami v dnevih sv. misijona.
* Sredi oktobra so imeli na Oglesby, kjer zidajo katoličani vseh narodnosti skupno farno cerkev sv. Družine veliko slavnost, ko je novi sedanji peorijski škof Cousins blagoslovil vogelni kamen novi cerkvi. Bila je zelo velika udeležba. Navzočih je bi-
Hubbardske novice
Madison, O. — Volitve so za nami. Završile so se po ljudski volji. Nekateri niso zadovoljni zdaj, dosti jih ni bilo zadovoljnih preje. Delavci so se pritoževali, da jim pobero preveč za davke in druge dajatve ter da kljub veliki plači težko shajajo. Tistim, ki služimo samo 60 minut na uro, je trda predla in nam še prede. Upajmo, da bo Eisenhower štreno zravnal in da bomo mogli tudi mi shajati.
Kar se mene tiče, sem vedno bolje shajal pod republikanci kot pod demokrati. Pod republikansko vlado sem si bil nekaj pridobil, ko je nastopila demokratska vlada, je takoj zaprla banke in posojila na posestva so šla. Tisti, ki v oni dobi ni nič imel, mu je bilo še najboljše, ker tudi ni nič zgubil. Lahko je gospodariti tako, da enemu vzameš in daš drugemu. Pa kljub vsemu niso mogli priklicati blagostanja. šele vojska je prinesla dober zaslužek in konec brezposelnosti.
Nabral sem cele kupe časopisov, ko sem vneta zasledoval potek volilne borbe. Kar se je zgodilo, sem slutil že v naprej. Časopisno navlako, ki se je nabrala med volitvami, sem sedaj temeljito počistil in upam, da bom imel za nadaljna štiri leta mir.
Pri nas so pridno gradili in grade, volitve jih pri tem niso veliko motile. Noya katoiška cerkev naglo raste. Gradi jo mojster Anton' Babich s Hubbarda, ki je nedavno dokončal svojo lepo zidano hišo. Če pojde vse po sreči in tako uspešno kot doslej, bo cerkev spomladi dograjena. North Madison bo lahko ponosen na njo!
Pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine -
Frank Leskovic.
-------o------
Novo železnico bodo gradili
Še pred vojno se je v Jugoslaviji veliko govorilo o zvezi Beograda z morjem. Izdelani so bili
načrti, vendar pa do izvedbe ni lo zelo veliko duhovnikov od bli- Prišl°- Po voini so se znova loti-
zu in daleč. Tudi ljudstva je bilo veliko. Bila je slavnost, kakor-šne te vrste Oglesby še ni videl.
Še je novic, ampak vsega tu ne smem kar na enkrat povedati, potem bi ne imel ničesar
li tega vprašanja. Strokovnjaki za graditev železnic so se sedaj odločili za sledečo traso “južne jadranske železnice”: Beograd-Resnik - Stepojevac - Valjevo-Kosjerič - Požega - Užice - Fri-
za povedati prihodnjič. Tako pa,'	" Pr9eP0f1e - Bij Mo polje-
kdor ima potrpljenje naj poča- Ravna reka - Mojkovac - Mora-ka, vse pride na vrsto, kakor so ' Podgorica - Virpazar - Su-
hiše v Trstu, zdravi bodite!
Na svidenje in
— Pentagon, to je poslopje, kjer so nameščeni vrhovni uradi naših obrambnih ustanov, obsega šest milijonov kvadratnih čevljev.
tomore - Bar. Cela proga bo dolga 510 km in bo zgrajena tako, da jo bo kasneje mogoče elektrificirati. Ali bo ta proga normalno tima ali ozkotirna, iz pisanja ljubjanskega časopisa ni razvidno. Pred vojno je bila predvidena normalnotirna.
ODSOR ZA KAT. DOM V GORICI
Prejeli smo sledečo izjavo, ki jo pošilja Rt. Rev. Mons. Ivan TRINKO: častni predsednik goričkega odbora za graditev' “Katoliškega doma,” ’starosta in narodni voditelj beneških Slovencev, to je okrog 50,000 Slovencev, ki žive že od leta 1866 pod Italijo.
Mons. Trinko spada med tiste redke osebnosti, ki so spoštovane in priljubljene celo pri nasprotnikih. Je vsestranski duh; med slovensko, furlansko in italijansko javnostjo je znan kot teolog, filozof, zvezdoslovec, glasbenik, slikar, pesnik in pisatelj. Po drugi svetovni vojni se jie iz Vidma umaknil v svojo rojstno vas Trčmun, kjer uživa zasluženi pokoj med svojim zvestim ljudstvom:
Dragi Slovenci!
Veseli bodite, da se vam pripravlja v Gorici Katoliški dom. Zato bodite tudi radodarni in po svojih močeh prispevajte k
zgradbi tega nam tako potrebnega in koristnega doma.
Moj pozdrav in prisrčna zahvala Mr. Antonu Grdinu ter vsem drugim Slovencem v Ameriki, kakor tudi vsem Ijubljq-
nim rojakom, ki se žrtvujejo in ki se bodo še žrtvovali za naš Katoliški dom.
Jaz sem že star, 90 let imam,, a še to bi rad dočakal, da bi videl v Gorici — naš dom. Tedaj se bom veselil z vfami, kakor
sem z vami žaloval zaradi krivic, ki jih je naš narod trpel in jih še vedno trpi.
Slovenci in Slovenke! Bog vas živi!
Trčmun, 31. oktobra 1952.
Ivan Trinko.
Opomba: Prihodnji teden bomo objavili prve prispevke za Katoliški dom. Denarne prispevke pošljite na: Sklad za Slov. katoliški dom v Gorici, 7505 I&yron Ave., Cleveland 3, Ohio, USA.
Div Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Za razvoj mest je bila pri nasl smel nikdo braniti naselitve.
posebno pomenljiva vlada gori-ških grofov. Od njih so dobili mestne privilegije:	Radovljica,
Kostanjevica, Metlika in Črnomelj. Drugačni razlogi kakor preje, so bili merodajni pri u--stanovitvi mest v 15. stoletju. Takrat je zlasti na Kranjskem cela vrsta trgov in vasi dobilo mestne pravice. Bili so to glede na prebivalstvo maloštevilni in tudi v trgovskem oziru neznatni kraji. Cesar Friderik III. jih je povzdignil v mesta, ker je hotel imeti v deželi mnogo utrjenih krajev, kjer bi ljudstvo našlo ob turških napadih varno zavetje. Mestne pravice so bile za nove meščane vir dohodkov, zato so pa zahtevali od njih, da so mesto z ozidjem in jarki dobro utrdili.
Ko je bil kočevski trg 1. 1469. od Turkov požgan, so ga dve leti pozneje zopet sezidali, in cesar Friderik je novo zidanemu mestu podelil mestne pravice. Kočevci so dobili lastno sodišče, kateremu je načeloval od meščanov izvoljeni mestni sodnik, smeli so prosto trgovati in kupčevati, imeli prosto cestnino in ribištvo, pašo, drva in zastopnika v deželnem zboru. Dovolil jim je tudi štiri nove sejme in je prestavil v mesto dva sejma, ki sta bila preje pri cerkvi sv. Rešnejga telesa. L. 1477. sta dobila mestne pravice Krško in Lož. Prvi kraj se je dvignil pod vlado celjskih grofov do večjega pomena, ker je imel grof Friderik nekaj časa tamkaj svoj sedež. Lož je bil mali trg z mnogimi usnjrji in čevljarji. Imel je tudi mnogoobiskane sejme za sol in žito.
V ustanovnem pismu izdanem v soboto pred nedeljo “O-culi” (tretjo nedeljo v postu) 1477 izjavlja cesar Friderik: “Ker Turki in neverniki že nekaj let prihajajo z vojsko in napadajo naše kneževine: Štajersko, Koroško in Kranjsko ip so zlasti naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se isti naš trg v Ložu priredi v trdnjavo in da ste bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje. Ker poznamo in srčno občutimo veliko izgubo in škodo, ki so jo naši meščani in ljudje od Turkov pretrpeli in bi se trdnjava ne mogla zidati in- dovršiti, smo vsled njihovih iskrenih prošenj in zaradi javnega blagra omenjeno u-trdbo, v kolikor je žs osnovana in obzidana povišali v mesto in jo imenovali Lož; naše ljudi in podložnike, ki imajo tamkaj hiše ali ki jih sedaj zidajo, ali ki bodo pozneje tamkaj bivali, pa smo napravili in imenovali za meščane.” Ložanom je dal cesar pravico, da imajo semenj, ki se je preje vršil o sv. Mihelu na Blokah, da si smejo sodnika voliti, v Cirkniškem jezeru ribe loviti, da so prosti vsake tlake in jih za šest let oprostil tudi vseh davkov.
Naslednje leto v četrtek po sv. Ulriku 1. 1478. je Višnja gora postala rpesto. Višnjani so imeli staro selišče v dolini (sedanji Stari trg). Zaradi turških napadov so prosili cesarja, da si smejo na bližnjem hribu napraviti utrjen kraj. Ker si sami iz svojega premoženja niso mogli sezidati in utrditi mesta, podelil jim je cesar pravico, da so smeli pobirati od vsakega tovornega konja, ki bi šel mimo mesta ali prišel tje na sej m, po en vinar mitnine, vendar je pridržal sebi in svojim naslednikom pravico, da jim lahko mitnico zopet odvzame. In šentviške fare pri Stični je prestavil tri sejme v novo višenjsko mesto. Vsakdo je smel živež: ribe, divjačino, vino in žito nositi v Višnjo goro na trg. Onim, ki bi se hoteli v mestu naseliti, naj so bili kogarkoli podložniki, ni
Oglejmo si sedaj po tem kratkem zgodovinskem pregledu tiste pravice in priviligije, ki so dajali mestom veljavo in ugled.
Vir blagostanja in napredka za meščane je bila pravica kupčevanja in trgovine, ki je bila že v 14. in 15. stoletju izključno omejena na mesta. Deželni knezi so podeljevali mestom pravico, da so se tam vršili letni in tedenski sejmi. Vsi okoličani, ki so hoteli svoje pridelke spraviti v denar, so bili prisiljeni, da jih peljejo v mesto na prodaj.
V	f
Tamkaj so razložili tudi mestni trgovci in obrtniki svojo robo in pričela se je živahna kupčija, ki je do-našala meščanom temveč denarja, čimbolj so bili- semnji obiskani. S tržno pravico so dobila mesta tudi dovoljenje, da smejo pobirati carino, kovati denar in nalagati tistim, ki bi motili obiskovalce sejmov pri prihodu in odhodu občutne denarne kazni. Vse to je bilo za mestno upravo in meščane vir bogatih dohodkov.
Meščanom so se prištevali tisti stanovalci, ki so bili podrejeni oblasti mestnega sodnika. K njim pa niso pripadali duhovniki in plemiči, ker ta dva stanova je sodilo duho-vsko oziroma plemiško sodišče. Tudi niso bili meščani tisti prebivalci, ki so bili podložni kaki drugi gosposki in naposled klienti (varovanci), ki so se prostovoljno podali v mestno zavetništvo. Pritisk v mesta je bil zelo živahen, zlasti odkar se je položaj kmetov proti koncu srednjega veka zelo poslabšal in so mesta nudila veliko večjo varnost pred sovražnimi uapadi. L. 1478. je dal cesar Friderik III. Ljubljančanom pravico, da smejo sprejemati v mestno zidovje tudi s kmetov pobegle ljudi. Nihče ni mogel takih pribeglih ljudi od meščanov tir j ati. Komur se je posrečilo doseči mestno ozidje in prestopiti prag mestnih vrat, jie bil prost in nihče ni mogel' več vprašati po njem. Veljalo je pravilo: “Trost je, kdor diha mestni zrak.” Sicer se je pa zahtevalo od vsakega, kdor je hotel biti sprejet med meščane in postati deležen njihovih pravic, da je že 'nekaj časa bival v mestu. Doba pa ni bila določena, včasih je zadostovalo pol leta, včasih eno leto.
Meščanom v obče ni bilo treba delati tlake, niti plačevati mitnine in desetine. Tudi drugih naklad niso imeli toliko, ka-
kor kmetje. Pač pa so uživali mnogo ugodnosti: dobivali so les in drva iz mestnih logov, smeli so pasti živino na mestnih travnikih; prebivalci mnogih mest in trgov so smeli celo loviti in ribariti. Med bremeni, ki so obtoževale meščane, je o-menjati na prvem mestu kon-tribucijo ali davek, ki se je plačeval gospodu zemljišča, kjer je mesto stalo. Neposredno deželnemu knezu podložna mesta, kakoršna so bila pri nas izza 15. stoletja skoraj vsa, so tudi njemu plačevala kontribucijo. (Dalje prihodnjič.)
Ženske dobijo delo
MALI OGLASI
Ali sfe prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla' Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Ženske za čiščenje
Morajo razumeti angleško. Stalno delo ponoči. Dobra pla ča. Oglasite se med 2. in 4. uro pop.
OHIO WINDOW CLEANING COMPANY
1230 E. 9th St.
CH 1-7515
(225)
Mežki dobijo delo
Možki dobijo delo
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN * OČETA
Joseph Kopina
ki je za vedno zatisnil svoje oči na dan 17. novembra 1951
Eno leto grob Te krije, odkar si v večnost se podal, lepše zdaj Ti.solnce sije, vsem v spominu si ostal.
Truplo tam na božji njivi, v grobu hladnem zdaj počiva, Tvoj spomin pa neminljivi, med nami bo do konca dni.
Žalujoči ostali:
SOPROGA, OTROCI in SORODSTVO
Cleveland, O., 17. nov. 1952.
1952 K®	NOV. 1952
! 1U m} rslliol iGllTl mm	. II II i lili [^isirermi I§lll9l|20ll2il|22l
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
NOVEMBER
23.—Podružnica št. 15 Slov. žen.
zveze obhaja 25-letnico z igro v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave.
29.	— Društvo Jutranja zvezda
št. 137 ABZ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zabavo. Igra J. Vadnalov orkester.
30.	— Carolyn Budan ima ob 4.
uri pop. koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
7. — Dramatsko društvo “Lilija priredi za Miklavža opereto “Miklavž prihaja” v Slov. domu na Holmes Ave.
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
14. — Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi božičnico za otroke.
14. — Cerkveni pevski zbor “Ilirija” priredi “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebo-vzete ob 7:30 zvečer.
27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave.
31. — Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
31. — Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi Silvestrovanje.
JANUAR
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17.	— Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDŽ priredi veselico s plesom v SND na St.'Clair Ave.
18.	— Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
Cleveland, Ohio
zdaj preiskuje moške, ki so sposobni za .sledeča dela
TOOLMAKERS
MACHINISTS
Zglasite se osebno v našem “Personnel” uradu na Engle Rd., južno od Brookpark Rd. Urad odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne, od pondeljka skozi petka.	(227)
iALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na 13310 Darley Ave., za 1 družino, 6 sob. Prazna. Dve garaži, velik lot. Odprto od 2. do 5. ure v nedeljo popoldne, da si ogledate, Za podrobnosti lahko tudi pokličete P. J. Kersis MA 1-1773	(x)
Sobo se odda
Opremljena poba se odda. Si lahko tudi kuha. Na 5812 Prosser Ave., HE 1-2470.
(225)
TAPC0
Golt Rd. tovarna
POTREBUJE
izurjene operatorje
TOOL GRINDERS PRECISION GRINDERS BROACH OPERATORS AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS TINNERS ELECTRICIANS FORGING HEATERS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno.
Ob sobotah od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON
PRODUCTS,
Inc,
12818 Golf Rd.
C.T.S. Bus št. 36
(227)
Soba se odda
Odda se soba moškemu na 7220 Hecker Ave. Kličite EN-1-0590.	(225)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 7 sob z 4 spalnicami in zaprta spalna veranda. Garaža za 3. Na 532 E. 109 St.	(229)
Hiša naprodaj
za 4 družine, 3 garaže, tri stanovanja po 5 sob in eno pa 6 sob, v St. Clairski okolici. Za več pojasnila kličite UT 1-4132.	—(227)
Avto naprodaj
1951 Hudson Hornet, 2 vrati, Hydramatic. Eden lastnik. Pokličite HE 1-5854.
— (227)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
Blacksmith
Hammersmith
Na odprtem ogrodju Plitvi modeli Plača od ure in od kosa
STEEL IMPROVEMENT AND FORGE CO.
978 East 64 Street
(225)
Poslovodja in oskrbnik
Delo dobita poslovodja in oskrbnik. Oglasiti se morate do 14. decembra. Kličite tajnika Doma, Ray Sternot, DI-1-5464.	(x)
Moški dobe delo
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in raz-kladainje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po 81.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na
A. P. Phipps
NICKEL PLATE RR. CO.
E. 9th in Broadway
(228)
r gXgfrXXTI T TTT YTYUTTTTTTTT
Mario Kolenc
IMEJTE
VROČO VODO, KO JO RABITE
Louis Planinc
A.
U.
L

\
BRYANT
9 Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
WATER HEATERS
'Viz.
Cene od	do $ J ^0.00
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure izvečer
sjin mn m Hi!iiiiiiiHumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiim!iiiimiiuiiiHiimiiiiimmiiiiir.
Hiša naprodaj
DA SE UREDI ZAPUŠČINA Na 5408 Homer Ave. Cena $9500
Kličite:
JOSEPH ZORMAN
= 6411 St. Clair Ave.
1
I
HE 1-1713 =
ummmmmmiiummmmmiimimimimiiimmmimiimiiimmiiiiimmmimi,
j j
“OLIVER
potrebuje
MACHINE
DEPAIRMEN
Dobra plača od ure. Avtomatičen povišek do najvišje mezde, prispevajoča skupna zavarovalnina‘in druge koristi.
THE OLIVER GORP.
19300 Euclid Ave.
(225)
DIE MAKERS on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
(228)
DELAVEC
za delo v tovarni Plača od ure
BARMATIC PRODUCTS CO.
13605 Union Ave.
(228)
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
•
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gntovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois



Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvišne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono I	zdravo težo, ki odgovarja Va-
ši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $18.60 v naši delavnici v Clevelandu,.kjerkoli v U.S.A. $20.60 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Hmielnicki se je oprl ob bulavo in drzno čakal.
“Rekel si,” je pregovoril naposled bail. “Jaremi upognem vrat, po njegovem hrbtu bom sedel na konja, da se ne bo govorilo od vzhoda do vzhoda, da me je osramotil neverni pes.”
“Bog je velik!” so zavpili soglasno murze.
Hmielnickemu je radost žarela iz oči. Obenem je odvrnil pogubo, visečo mu nad glavo, in o-mahljivega zaveznika izpreme-nil v naj zvestejšega.
Ta lev se je znal vsak hip iz-premeniti v kačo.
Oba tabora sta šumela pozno v noč, kakor šume roječe čebele, katere ogreva spomladno solnoe, a na bojišču so spali ne-probuden in večen sen vitezi, prebodeni s kopji, posekani z meči, prestreljeni s strehicami in kroglami. Mesec je izšel in začel svojo pot pi tem polju smrti: odbijal sč je v kalužah okrkle krvi; dobival iz mraka vedno nove kupe padlih, hodil s teh trupel in prehajal tiho na druge, se ogledoval v odprtih mrtvih senceh, osvetljeval sinje obraze, kose razdrobljenega o-rožja, konjske trupe — in njegovi prameni so bledeli vedno bolj, kakor bi bili prestrašeni od tega, kar so videli.
Po polju so pa tupatam posamezno ali v gručah begale nekake zlovražje postave: služabniki in oprode so prihajali plenit pobite, kakor prihajajo šakali na lov . . . Toda nekaka ta-jinstvena bojazen jih je naposled spodila z bojišča. Bilo je nekaj strašnega, nekaj tajin-stvenega na tem polju, pokritem s trupi, v tem miru in nepremičnosti nedavno še živih človeških bitij, v tej tihi slogi, v kateri so ležali drug poleg drugega Poljaki, Turki, Tatar ji in Kozdki.
Veter je tupatam zašumel po trstju, rastočem na bojišču, a vojakom, strašečim v okopih, se je dozdevalo, da duše tako krožijo nad trupli. Govorilo se je celo, da se je, ko je v Zbaražu odbila polnoč, na vsem polju, od okopov pa do tabora, s šumom nekaj dvignilo, kakor bi bile neizmerne jate ptic. Slišali so se v zraku nekaki jokajoči glasovi, nekaki težki vzdihi, od katerih so se ježili lasje-na glavi — in nekaki jeki. Ti, kateri so imeli še pasti v tej vojni in katerih ušesa so bila občutnej-ša za nadzemske klice, so slišali razločno, kako so odletava-joče poljske duše klicale: “Pred tvoje oči, o Gospod, pokladamo svoje grehe!” kozaške pa so je čale: “Kriste! Kriste, pomiluj!” Ker so padle v bratomorni vojni, niso mogle leteti naravnost v večno svetlobo, temveč jim je bilo namenjeno, da lete nekam v temno daljavo in da z viharjem krožijo nad dolino solz in plakajo in ječe po nočeh, dokler ne izprosijo odpuščanja skupnih krivic in pozabljenja in u-tolaženja pred nogami Kristo-vimi! . . .
A tedaj so človeška srca še bolj okamenela in noben angel sprave ni letel nad bojiščem.
III.
Zjutraj, preden je solnce razlilo svoje zlate bleske na nebu, je stal v poljskem taboru že nov obrambni nasip. Prejšnji okopi so bili preveč obširni; težavno Sie je bilo v njih braniti in hoditi vzajemeno na pomoč, zato sta oklenila knez in gospod Przijiemski vojsko s tesnejšimi okopi. Delali so z vsemi silami vso noč — huzarji ravno tako kakor drugi polki in služabniki. Šele po tretji uri je sen
zaprl oči, ker je tudi sovražnik delal ponoči in se po včerajšr njem porazu dolgo ni ganil. Mislilo se je celo, da ta dan sploh me bo napada.
Skrzetuski, gospod Longinus in Zagloba so sedeli v šatoru in uživali pivno polivko, gosto nadrobljeno s kosi sira — in se razgovarjali o naporih minule noči z zadovoljstvom, s kakšnim se razgovarjajo vojaki o sveži zmagi.
“Moja navada je, da hodim zgodaj spat, a da rano vstajam, kakor so delali starodavniki,” je govoril gospod Zagloba, ‘“a na vojni je to težko. Spiš, kadar moreš, vstajaš, kadar te bude. Le to me jezi, da se moramo radi takih razbojnikov inkomodi- 1 rati. Pač težko, časi so taki! Da bi jih še parkrat tako nabri-sali, bi se jim ne ljubilo več nas buditi.”
"Ne veš gospod, ali je padlo mnogo naših?” je vprašal Pod-bipieta.
“I, ne mnogo-; kakor je pač navadno, da oblegovalcev vjs-
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Y\ illiam Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-nent se začne pobirati ob 7:00 pred el o in 25. v mesecu v dvorani zve-er ob 6:00. Od 26. pa do konca me-eca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se Jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo ae sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristo-pite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora Je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Reditelj ica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak privi ponde-Ijek v mesecu v šoli Svetega
dno več pade nego oblegancev. Gspod, ti se na to 'ne razumeš toliko, kolikor jaz, ker se nisi udeležil toliko vojen, toda nam starim praktikom ni treba šteti trupel, mi vemo to že po sami bitki!”
“Gospod, pri vas se .tudi jaz priučim,” je rekel gospod Longinus sladko.”
“Gotovo, ako ti bo le pamet služila, česar se pa ne nadejam preveč.”
“Daj vendar mir, gospod,” se je odzval Skrzetuski. “Saj ni vendar to prva vojna za gospoda Podbipieta, in Bog daj, da bi se najboljši vitezi tako izkazali, kakor se je on včeraj.” “Naredilo se je, kar se je moglo,” je odgovoril Litvin, “ne toliko, kolikor sem hotel.” (Dalje prihodnjič)
SEDAJ JE ČAS da si naročite
gramofonske plošče
“SVETA NOČ”
in na drugi strani
“VENČEK NARODNIH”
Poje pevski zbor
“Domovina”
iz New Yorka
Cenami.50
Pišite na:
DOMOVINA 253 Irving Ave. Brooklyn, New York
Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pon-deljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ .
Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Felix Korošec; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169. t, tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Frances Leskovec; nadzorniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-iniger in Anna Skolar. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Duhovni vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Sloenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 In dp $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Imenik raznih društev
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrich Lube, Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave., tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-fie Smolič; nadzornice:	Frances
Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St, tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausčhe, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Reditelj ica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, reditelj ica Pauline Zig-man. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, reditelj ica Anna Voj e Jr. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances So-kač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikaiica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdrav-nikl. _____________
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.	'	1 ■ i #j
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.- tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.____________________________
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zamick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski zdravnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje. I
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZU-SOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markalia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Feru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpreds. Frand Česnik, tajnik In blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387. zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uredniki: Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadborštnar Fred Sternisa, podborst-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy, Av. KE 1-1179; blag. Frnak J. Godič Jr., tajnik-za-pisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-ooldne v novi šoli
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Director Rev. A. Rupar, Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St., PO 1-9166, Treasurer Louis Somrak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at_i^.rms s. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254 Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema y društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND, soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407: blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Dormlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodji Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 East 71. Street, tel. HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice- Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Marj-Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Stramcar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: June Price, Felix Turel, Molly Frank. Posvetovalni, odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Petrovčič, Josephine Bradach. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave., tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan, more, maj itd.________
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor:	Mary Stanonik,
Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collirwood)
Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž I.eskovec, tajnik-za-pisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod-
predsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Mary Dodič, F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti Zupančič. Seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob os-mis zvečer, KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Ludvik John, John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Tony Vrh, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, Leo Boštjančič, John Barkovich, gospodarski odbor: Frank Derdich, Frank Tegel, Frank Rupert; publi-cijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič, Andrew Ogrin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic, Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7:30 zvečer. Poslovodja je John Žigman, oskrbnik Louis Mohar.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predseclnik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Antliony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove Člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško • preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-dal.ine informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Andrew Ogrin, podpredsednik Joseph Vičič, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller ve., IV 1-3822, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odkor: Louis Mohar, John Korošec, Frances Gorjanc; ar-hivarica Mary Medvešek; oskrbnik odra Louis Mohar. Seje se vsak prvi petek v mesecu v American Yugoslav centru na Recher Ave., KE 1-9852.
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon in,Mary Slogar: nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Commander James E. Černilogar, Adjutant Matthew F. Nousak Jr., 1133 E. 67. St., Treasurer Frank S. Zobec Jr. Purpose: To afford Catholic Veterans an opportunity of associating with other war veterans of the Catholic Faith. To give visual demonstration of their faith and the patriotic loyalty to its members. All veterans in good standing in the Roman Catholic Church are eligible to join the Catholic War Veterans. Meetings are held every 3rd Tuesday of the month at 8 p.m. in the Post Club Room.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Andy Gerl, podpredsednik John Novak, blagajnik A. Peterca, zapisnikar Fred Kočevar.
Seje se vrše vsak prvi petek v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik Joseph Lekšan, podpredsednik Anton Baraga, tajnik Fred Krečič, 3514 E. 82 St., VU 3-0639.
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. Anton Grdina, president John F. Kovacic, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president Joseph Fifolt, 3rd vice president Emil Trunk, treasurer Mrs. Emil Trunk, membership secretary Miss Josephine Prince, recording secretary Miss Frances Kompare.
Meetings are held the last Thursday of the month at St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Polona Balish; podpredsednica Emma Janc; finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomažič, kapelan Marie Benda; nadzornici Ursula Branisel in Emma Janc. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.