ZDS. Stevllh.                                                         V Liuhljam, v torck, 7. septembra 1915.                                                            KLVIII. leto.
^^^^^k         ^^^^h                  ^^b^H    ^^^^1       ^IhI^^^^^h         ^^^^h                         ^^^H ^^^^^^^^^b                    ^^^^^^^        ^^^^^^^^^^^L                 ^^^^^b                                    ■■^■b^bm^bJI^bbbbI        ■■■■■ ■■■■■■I             ■■■■■■■  ^■■^■■B       ■bHbbb    ■B^Sh        ■BcSI    BjSjtB
■■■■■I           ^■■■■■i            ■■■■■■        ■■■■■      ■■■^■B        ■■■■■■I             ^■■SbI^bbbV                ■■■■■■I         ■■■■■             ■■^■m      ^■■■■■■■B           ^■^■S          ^b^b^H          ■■^■■B   ^■■^■■^L                ■^■■^■1                                            aB^I     ^^bw£^^|            ■^■■■■^■^■■^^■H              ^■BbBb        ■■^■■B           ■^■^■h        bI^B^bM             ■BrbhI        K kSb9
..Slovenski Narod* vđja t Lfiiblianl
na dom dostavljen;                              v upravništvu prejeman:
ee!o teto naprej » • « • K 24-— ćelo leto naprej • , • • K 22*— pol leta m • • » • » 12-— pol leta m • . • . . Ilw četrt leta M . • • . . 6-— četrt lete „ • • • • „ 5*50 na mesec    m      «.»»•»   2*—      na mesec    w       •  •   •   •    .    1*90
Doplsf naf se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0?cdai&ve: Ssallova ulica sL 5 (v priiličju levo,) telefon si. 34.       '
Ishaja vsak dan svećer ixvzemšl neđelje In praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna  pelit vrsta za enkrat  po   16 vin., za  đvakrat
po 14 vin., za trikrat ali   večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UptavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, io je administrativne sivari.
—————   Pcsazcezna žleviika veija iC vinarfev.   ——^—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskar&a" teieion ši. 85.
•Slovenski Naiod" velfa po poSfl:
za Avsiro-Ogrsko:                                        za Nemčljo:
ćelo 'eto skupaj naprej     •   K 25*—     ćelo leto naprej        .   •   •   K SO-*
£« u*. ;   : .%; : ll^   »Amerik° *vse ^edežeie -
na mesec    „        »     •   •    •   230     ćelo leto naprej   .   •  ♦   •   K 35.—}
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upr&vaištvo (spodaj, dvorište levo), Enallova u!ica žt 5, telefon št.83'
■■■■■*       t*BW                   ^                                                                  <W                                     afe     •
LJUTE   KANONADE   PRI   SEDLU
KREUZBERG.
Dunaj, 6. septembra, (Kor. ur.) Uradiio razglašajo:
Italijansko b o j i š č e.
Italijani so ostali včeraj na primorski fronti in na Korcškem v splošnem nedeiavni, so razvija i i v ozemlju sedla Kreuzberg jugovzhod-no od Innicnena po daijšsm odmoru ljuto artiljerijsko delavnost ter so se poskušali tam na več točkah pribli-žati našim pozicijani. Do infanterij-skih bcjev pa dostej ni prišlo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
Iz bojev za Tonalski prelaz.
Dne 6. avgusta zvečer in proti jutru 7. avgusta je prodirala italijan-ska pehota skupno z dvema gorskima baterijama čez Forcellina di Montozzo na Tirolsko. Napad se je izjalovil, Italijane so pregnali naši topovi in streljani e pehote iz dal jave. ItaJijani so zakričali »Evviva V Italia!« in »Abbasso T Austria!«, pa so se umaknili v dolino Oglio Frigi-dolfo. 15. avgusta so se zonet pojavili, njihova artiljerija je začela ob-streljevati prelaz in pehota je sku-sala napasti nas. Poskus je bil odbit. Streljale so težke baterije njihove ne-prenehoma do 19. avgusta, posebno hudo 20., 21. so ponehavali, 23. ne-hali. Dne 24. je napadlo prelaz več italijanskih bataljonov, napad je spremljala artiljerija, napadi so trajali še drugi dan, tretji dan so se ustavili. Neki oddelek južno smo vr-gli krepko nazaj.
Leta 1800. so se odigravali interesantni boji za posest prelaza med Avstrijo pod poveljstvom generalma-jorja Stojanića in Francozi pod poveljstvom Macdonalda. Stcjanić je Imel malo četo: 4 sla.be bataljone, 6 kompanij strelcev in en eskadron, MaedovaJd okoli 16.000 mož. Francozi so bili odbiti.
Iz bojev na itaHjanski meii. —- Na visini 3000 metrov.
Neki Monakovec opisuje življenje in delovanje naših vojakov na italijanski meji...    »Naša obrambna
crta je pas brez vrzeli, ki se razteza čez skalnate ceri, globeli,    ledenike in vrhove, ki se zđijo nedostopni. In vse one lepe in strašne reci, ki iih je izumil vojni duh, so tu, v izobilju jih je . . . In kako priđe   tu gor   toliko krasnih vojakov? Vsi v novih oble-kah, novo   oboroženi,    čisti,    čvrsti možje. Razpoloženje    najboljše,   vsi zdravi, pa tuđi preskrbijeno ]e za vojake izborno. Bivamo v   krasni   visinski dolini, vojaki so   dobro   kriti proti mrazu in dobivajo dosti hrane: pol litra vina na dan,   400   gramov govejega ali svinjskega   mesa,    140 gramov sočivja, dvakrat na dan po približno pol litra kave,   navadno  z mlekom, hleb kruha, zvečer večkrat golaž, dnevno 10 cigaret, v visinski crti še čaj, sir,   klobase itd.   Imamo peč za kruh, 6 čevijarjev, dva krojača, krasno obvezovališče, naši »kanoni za golaž« slavijo, za razno dro-rjnarijo je poskrbel voiaški  prodaja-lec, kar le megoče   udobno   je   vse urejeno. Služba na   visini   3000 metrov in strogo delo je   seveda   jako naporna in zdela človeka, treba na-pravljati steže, ki    vežejo    pozicije, vsekati jih v skale in često čez kra-je, kamor dotle še ni stopila   člove-ška    noga. —    Vidimo    sovražrsika, straže,    transporte,    mule,     njihove vtrdbe, In čakali smo. Ako pa gora ne priđe k Mohamedu. priđe pa Mo-hamed h gori.    Stopali smo večkrat malce v dolino, da vidimo   »prijatelje«. In tirolski streici ne streljajo za-man. Pri vajah je bilo od 100 strelov na daljaV'O 400 korakov 69 zadetkov. Rešpekta nismo megli    dobiti    pred sovražnikom. Nekoč je padlo 25 Ita-liiarov, druisfiČ 25, pri večjem borenju 140: n?še izdube so bile malen-kostne. Italijani streljajo največ iz ta-ke distance, da nikdo   več   ne   išče krit ja.    Radi oddaiaio salve,    da    se menda ojunačijo s salvami. Teci pa znajo izborno, to so nam že večkrat pokazali.    Poiščeio si kritie kolikor moefoče daleč notem pa streljajo na ooli p zraku kot zbesneli . . .
Zahrbtnost Italije.
»Societa    anonima Projetilli«  v Turinu je imela svoj občni zbor,   na
katerem je predsednik inženir Dante Ferraris poročal, da je društvo doseglo velik čisti dobiček 393.916 lir, kar je posledica modrega pripravljanja na vojno od strani Italije in ker je italijanska vlada dovolila izvoz fabrikatov v Francijo in Anglijo. — Tor ej v časn, ko so italijanski ministri in kralj želeli zmage pravični sivari zaveznice.A^rstriie in Nemčije, je pospeševala Italija doma fabrikaci-jo municije za entento, izvoz živil v Nemčijo in Avstrijo pa je bil strogo prepovedan.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Italijanska vlada se je na pred-lcg ministra Barzilaja trudila, da bi privabila beigijskega kralja Alberta v Italijo, da bi se tako poživila prc-paganda proti Nemčiii. Ali kralj Al-bert je odklonil povabilo.
Agitacija med tekstilnimi delav-ci v Pijemontu se razširja. Mestni svet v Milanu je povabil na zborova-nje odposlance deiavcev, da se doseže sporazum s tovarnarji. Kakor poroča »Avanti«, so predlagali tovarnarji, naj se postavi delavce in de-iavke pod vojaški zakon, češ, da to zahteva interes dobav za armado. Med kovinskimi delavci v Milanu narašča velika nevolja, zborovanje delegatov je določeno za te dni.
Na letališču pri Gallarate v milanski provinci je zgorel dvokrovnik Savoja; zgorela sta ž njim poročnik in neki vojak.
»Secolo« poroča, da je temperatura v sprednjih Alpah te dni postala čisto zimska. Padel je že sneg.
Polkovnik Vittorio Russi, po-veljnik nekega pehotnega polka, je bil v bojili preteklega meseca težko ranjen.
V  Florenci mestna uprava   pod-pira delavsko zbornico in hoče dose-či, da se oddaja dobav ne izroča privatnim  podjetnikom, mar več  občin-skim    upravam    ali    delavskim za-drugam.
Sodišče v Casciani je obsodilo župnika Fuccija na dva meseca ječe, ker je razširjal krive vesti. Župnik je namreč rekel v nekem pogovoru, da je imela Italija težke izgube v vojni, da sta se potopili dve ladji italijanski in da je cesar Franc Jožef poštenjak.
V  Italiji se širijo nalezljive   bo-lezni; zato pripravlja italijanska vlada izredne odredbe   glede    javnega zdravstva.
V Italiji vedno bolj primanjkuje zdravil, ker ni uvoza zdravil iz Nem-čije.Lekarnarji nekatera zdravila na-pravljajo že z največio težavo. Cene so strahovito poskočile: za karbolno kislino in salicilne preparate 1200 odstotkov, za bromkali za 800%, tuđi pri kirurgičnih pripornočkih so se zvišale cene od 50 do 200 odstotkov.
Promet z ladjami v Tarentskem pristanisču je prepovedan, prepovedan je tuđi ribji lov po dnevi in po noči.
Uradni list razglaša, da Anglija odslej dovoljuje uvoz surove in izde-lane volne v Italijo.
Italijanski railijonarji in vojna oskrba.
»Secolo« priobčuje listo italijanskih milijonarjev in velikih aristokra-tov, ki ne dajo niti vinarja za trpeče družne vpoklicanih. Med temi je tuđi senator Batoghi, ki ima deset mili-jonov, pa ni dal niti vinarja za vojno oskrbo, potem florenski bogataš grof Fabbricati, ki je daroval celih pet frankov, bogati vojni dobavlelji da-rujejo po 15 frankov. Vdova sloveče-ga igralca Ernesta Rossija, ki ima letne rente okoli 100.000 frankov, je darovala eno liro.
»Gotova zmaga.«
I talijanski miriistrski predsednik Salandra se je ustavil, ko se je vra-čal s fronte, v Padovi, kjer so ga pozdravili nekateri parlamentarci in zastepniki mestne oblasti. Salandra je priporočal pomoć s strani meŠčan-stva in izjavil, da zmaga je gotova, ako so Italijani složno in vstrajno pripravljeni na dolgo trajajoče žrtvovanje.
Z ITALIJANSKEGA BOJIŠCA.
Dragi moj gospodar! — Danes, 24. avgusta, je potekel tretji mesec, odkar smo se spogledali s sovražnikom, kateremu je poštenje všlo iz čevljev! Naša divna vojska stoji trd-no kakor skala, vsak sovražni poskus, pa če je bil še tako hud, se je razbil ob njej. Italijani nišo napredovali niti za ped zemlje. In kako grozno so izkrvaveli! Koliko izgub! »Naše stotnije — mi je rekel neki italijanski ranjenec pred par dnevi — spočetka vojne štele so 250 mož, se-daj jih imajo komaj po 160. Od mojih pet častnikov je ostal živ samo go-spod sottotenente.«
Italijani napadajo skoro vsak dan. Prej nego napadeio, začne bru-hati ogenj iz italijanskih žrel. Naši se ne zganejo. Ko se jim Italijan pri-bliža na nekoliko korakov, potem planejo na njega kakor volkovi. Tu začne stokanje in krik izdajalca: »Ajuto sono perduto, guai a me, po-vero me.« Kaka razlika med našimi in njihovimi ranjenci. O naših, posebno o Hrvatih, se more reci: junak v borbi, junak v trpljenju. Ko je ne-usmiljena granata odnesla obe nogi podčastniku Stjepčeviću, našemu Dalmatincu, bistra solza mu je zaigrala v očeh, nato reče milo in mirno svojemu stotniku: »Stotnik, stot-nik, moje hrabre noge!« To so bile njegove poslsdnje besede. Tako umi-ra junak, tako umiraio Dalmatinci zai svojega oboževanega vladar ja in za svojo rodno grudo.
Kakor se satan boji blagoslovljene vode, tako se Italijan boji Hr-vatov. »Nhče na s ni tako premlati! in pretepel kakor vi,« je rekel neki vjeti italijanski stotnik majorju Tu-rudiji po slavni bitki pri P. A. Ko sta dva Italijana po tej bitka hotela vjeti? nekega našega Dalmatinca, jima je zaklical neki drugi italijanski vojak: Drži ga, drži ga, ta velja za sto drugih !... — Ako Bog da zdravie, se; skoro zopet oglasim.
Zdravstvujie!. Vaš prijatelj    '••
prof. Lovrić«
Pismo iz Gorice.
Dne 5. septembra.
Sedaj je znana naša Gorica širom sveta. Zadnja leta jo je dobroj poznal naš vojaški svet, drugače pa! kako malo je bila znana! Vedeli sa izobraženci, da je nekje na jugu vi nekem kotu Gorica, ali kje, tega jih većina ni vedela niti med onimi, k{ so imeli kupcijske zveze z jugom. Dobivali smo vroke trgovska pisma: Gorz in Istrien, Gorz in Dalmatien, Gorz in Karnten, no, sedaj vedo tuđi manj izobraženi, da je Gorica blizu italijanske meje v deželi Goriško-Gradiščanski in na zemljevidu se vidi, da se nahaja mesto pod 45° 56' severne širine in 31° 19' zapadne dolžine od Ferra, od morja je odda-ljena 17 kilometrov. Gorico popisu-jejo v najrazličnejših jezfkih civilizi-ranega sveta.. Čitamo in čitamo in
UQTIPi€
Odvetnikovti sHrivnost.
Angleški spisal J.K.Leys.
(Dalje.)
»Da, Hugh — ena ovira je, toda v tei uri — to čutim — ti ne morem dati zadostnega pojasnila. Vcrjemi, da te ljubim iz vse duše in počakaj. Morda eno leto, a najbolje bi bilo, da drug drugemu ničesar ne obljubi va.«
»Ne, Ada, tako ne pojde. Nekaj mi moral odgovoriti, ker v popolni negotovosti bi mi ne bilo mogoče ži-:veti. Strašno bi trpel!
>Trpel bi in strašno?« je vpra-šala Ada in srečen usmev Je raz-svetlil njen obraz, saj je iz te Hugbo-ve izjave novič spoznala, kako jo ljubi.
»Ada, jaz te ne razumem.«
»Jaz še sama sebe ne razumem! Toda, prosim te, ne sili danes vame. Ti ne ves, kako srečna, kako ne-skončno sem srečna, ida me ljubiš — a če me res ljubiš, zakaj bi ne poča-kal nekaj časa?«
»Na poroko bi že počakal, dasi ne vidim nobenega vzroka, da bi jo
odlagala, a zakaj bi se vsaj ne za- j ročila?«                                               ,
»Ne, Hugh! Bolje bo, da se tuđi ■ ja\rno ne zarečiva. A pustiva to in govoriva rajše o čem drugem. Kako j se kaj    godi tvojemu    prijatelju    O' Neilu?
»Revež je v slabem položaju: zaljubil se je!«
»Res?«
»Da! In sicer v Tvojo sestro Marjorijo,«
»Veš - li to zanesljivo? Prese-netilo me to sicer ni, a mislila sem vedno, da se morda vendar motim.«
Hugh in Ada sta med tem pogovorom zapustila klop in sta se počasi izprehajala na obrežiu jezera.
»Veš, Ada,« je začel Hugh naen-krat, »na kaj sem že večkrat mislil? Ce bi ti bilo veselje in zadoščenje storiti s svojim denarjem kaj dobre-ga. Veš, tako — da bi bila srečonosi-teljica. Za ta slučaj te opozarjam na O' Neila in na Marjorijo. Terence je vseskoz vri mož m ljubi tvojo sestro iz vse duše. Samo povedati se ji tega ne upa, ker je še revež. Toda, on je izboren govornik, njegovo znanje je temeljito in ker je tuđi jako ostro-umen, bi postal kot odvetnik gotovo kmalu bogat mož, če bi le dobri priliko, da pokaže svoje zmožnosti. Pred vsem bi mu bila potrebna pisar-na v pritličju sodnega paslopja — zdaj jo ima v četrtem nadstropju —,
treba bi mu kupiti malo pravno knjiž- I nico in mu omogočiti, da pristopi ne-katerim klubom, kajti samo v klubih je mogoče dobiti dobra znanja in prijatelje, ki človeku pomagajo. Če bi to zmogel, bi imel vsaj v enem letu dosti zaslužka. Mnogo bi ne veljalo, da se mu pomaga in če ima Marjori-jo res rad . . .«
»Bojim se, da to ne bo mogoče,« se je hitro oglasila ladv Boldonova in nervozno raztrgala cvetlico, ki jo je imela v rokah. »Prav rada sem pripravljena, preskrbeti Marjoriji po-hištvo in vse kar potrebuje, toda, tega ne maram, da bi O' Neil pričako-val, da dobi moja sestra od mene kako* premoženje.«
Hugh je z velikim začudenjem pogledal na Ado. Že dolgo je bil mislil, da bi Ada nailaglje pomagala O' Neilu in Marjoriji. Zdelo se mu je po-polnoma naravno, da bi Ada žrtvovala iz svojega velikega premoženja nekaj tisočakov za svojo sestro. Rekel si je sicer, da najbrž sestri name-njenega denarja ne bo hotela dati OJ Neilu na poljubno razpolaganje, a tega ni pričakoval, da bo njegov predlog tako odlocno odklonila. Ne-hote se je Hugh vpraševal, če je po-dedovano premoženje Ado pokvarilo tako, da še za sestro nima več srca.«
»Marjorija je dobro dekle,« je zopet povzela Ada. »Tisočkrat je boljša, kakor sem jaz.«
To je rekla Ada zopet popolno-ma po svoji stari navadi s posebno prisrčnostjo in Hugh se je novič presenećeno ozrl nanjo, misleč si, da bi vendar za svojo sestro lahko kaj sto-rila, če jo tako ljubi in ceni.
»Ne smeš misliti, da sem skopa,« je nadaljevala Ada in lahko zardela. »Storila bi za Marjorijo vse, kar mi je mogoče, a bojim se, da bi tako ne bilo prav, kakor si ti predlagala
Pravi vzrok, da se je Ada branila Hughovega nasveta, je bil pa ta, da ni hotela dati iz rok prihranjenih par tisoč funtov denarja, ker ni vedela, če bo ostala na posestvu Robv Chase, ali če ga bo morala popustiti in izgubiti velike dohodke, združene ž njim. Druga oporoka njenega po-kojnega moža je bila vzrok, da ni bila Ada pravzaprav nikoli popolnoma mirna in pri vsem svojem delovanju in nehanju so bili zanjo odločilni oziri na to oporoko. Hugh je pričakoval, da mu Ada vsaj pojasni, zakaj svoji sestri neče dati niti majhne dote, toda, čakal je zaman. Ada je bila mne-nja, da je že itak preveč povedala in zato je hitro zasukala pogovor na druge stvari.
Ta pogovor je tekel počasi in ni trajal dolgo. Hugh se je poslovil in je nezadovoljen in nekako razočaran odšel domov. Njegoya upanja, ki so bila zjtitraj tako velika in vesela, se sicer nišo razbila, a ni mu bilo prav,
| da je Ada zaroko in poroko odložila i na nedoločen čas, ne da bi povedalal vzroka tega svojega zahtevanja. Spominjal se je vsake beseđe, ki Jo Je izrekla Ada in vedno iznova je moral sam sebi priznati, da ni slišal nobe-nega tehtnega, jasnega in razumlji-vega nagiba. Priznala mu je, da ga ljubi, a zarociti se ni hotela. Zakaj ne? O svoji sestri je govorila z iskreno Ijubeznijo, a vendar ji neče dati niti majhnega dela tega, česar ima sama več kakor preveč. Zakaj? Hugh ni našel odgovora na taka vprašanja in to je vzbudilo v njem dvome in nezaupnosti, ki so legle kakor mrzla megla na njegovo dušo. Dasi se je trudil, da bi razgnal te mn sli, se mu to vendar ni posrećilo.
Ada je imela tišti večer čut, da si je nakopala težave, ki jih ne more več prenašati. Zdaj, ko se ji je pribli-žala sreča, po kateri je tako vroče koprnela, zdaj, ko jo je Hugh zasnu-bil, ji je postak> sele prav jasno, kako daleč je zašla s pravega pota. Dvakrat v svojem življenju je že stala na križpotu m je imela izbirati med dvema pototna in obakrat je krenila nai napačno pot.
»O, kako blaznost si storila,« ji je očitala vest, da si se za denar, za; družabno veljavo in prazen naslov: prodala in odbila moža, ki te resnič-v no ljubi!«
(Dalje prifcogajič.1
Stran 2.                                                                                                    .SLOVENSKI NAROD-, dne 7. septembra 1915                                                                                               205  štev.
©dlagamo: marsikaj dobrega, mnogo slabega. Kako površni so tišti pisci, ki vidijo v Gorici dandanašnji vse italijansko. Takemu se pripeti, da smatra tuđi slovensko govorico za italijansko in čc zakriči prodaja- i loc sladoleda po slovensko »sladoled«, smatra to slovensko besedo za i italijansko in kot tako jo beleži v svojem poročilu v kakem velikem listu. Nas pač nočejo poznati. Saj so hodili tekom let razni žurnalisti in potopisci po Gorici in zapisali kako besedo o njej, ali vse je bilo italijansko, kakega Nemca pa je neizmerno veselilo, da je slišal v Gorici nem-Ški jezik in je bil po nemško postre-žen. Le kadar je stopil sem dol med nas koroški Dobernig, je videl Slovence, videl je »nevarnost« in opo-zorii nemski svet na njo. V Italiji so tuđi pridni pisali o Gorici zadnja leta, ali pisali so tako, kakor so jim na-rekovali italijanski irredentisti v Gorici, da je vsa italijanska in koliko da trpi, ker jo naskakujemo barbarski Slovenci, katere pcdpira vlada ....
Pa, saj je bila se med Slovenci sarnimi Gorica bore malo znana. Pri-hajali so k nam iz slovenskih dežei. Marsikateri, ki je prišel, ni vedel, kako bi govoril, ali nemžko ali slovensko ali bi vzel v roke tako slovnico, po kateri bi se kar Čez noč naučii italijanščine. Ko pa se je tu vstalil, ko je malo pogledal okoli sebe, vi-del,kako lepo se izhaja povsodi s slo-venščino, pa ie vskliknil: Ja, jaz sem •mislil, da je vse italijansko tuka], da je med Italijani le neka] Slovencev, ki delajo zgago . . . Prihaiali so tako-le za Binkošti kolesarji, Slovenci; sedel je v hotelu moško na stolico in prasal golaž po ... italijansko. Vide-lo se mu je, da se je priučil malo italijanščine »ad hoc«. Natakar se je muzal. Gledali smo, da so hoteli imeli natakarje, ki so znali slovensko, naši sosedie pa so hodili k nam silit se z italijanščino. Takih sluča-jev ni bilo malo, no, zadnje čaše so nehavali... Italijani so pač znali v javnosti predstavljati Gorico in sploh ćelo deželo za italijansko, Nemci so jim pomagali, ni čuda, ako je bil mar-sikedo napačno podučen o razmerah v Gorici. Na pesku v Gradežu se je dal marsikedo podučiti, kako je v Gorici, kako na Goriškem. Videli smo, kako res malo znani so bili naši kraji, le »terra ineognita* za mnoge, ki bi bili morali poznati na raznih mestih Goriško, kar nam je neizmer- j no škpdovalo . . .
\
Iz Podgore-
29. avgusta.
Itaiijaiii so se začeli pred nami vkopavati. Vse mogoče poskušajo pa ne gre. Brdo čuvajo levi. Ni jih mnogo ali orjaki so. Kdor se živ prikaže s sovražnikove strani, hitro je ob glavo. V kolikemkoli številu pri-dejo, to je njim vse jedno. Četam, ki stojijo pred nami, zapoveduje general Ragni. Nekolikokrat je dobi! od Cađorne nalog: »Tekom 24 ur moraš vzet! brdo in dospeti v Gorico, evo ti vojske, kolikor hočes, topov kolikor hoćeš,   moraš   prodreti   do
Gorice.«
In poskušal je. Tristo do štiri sto topov je sipalo ogenj. Večjega dima in ropota ne more si Človek misliti niti v peklu. To je trajalo po 36 ur. Niti za pet minut ni nastala pav-za. Grrnelo je dan in noč. Pctem je nagnal gori par divizij. Poplavili naj bi brda kakor voda. Od silnega topniškega ognja niti mravlja ne bi mogla ostati živa, kako le vojaki. Ne-koč je prišel sam italijanski kralj gledat ta boj. Videl je svoje vojake že na vrhu. V Rim je že letela vest: Osvojena Podgora! Ali prenaglili so se. Baš na vrhu so naleteli na leve. Ti so trgali Italijane s šapami in zobmi. In morali so Italijani krvavih gbrc oazaj ali pa ostati mrtvi '        I
Neki dan pozove — tako si pri- ! povedujejo pri nas — Cadoma generala Ragnija predse: »Torej, ge-cera), kaj je s Pod goro? Ali si jo osvojil? Ali si vkorakal v Gorico? Dal sem ti topove, dal sem ti armado z nalogom« da mi ne priđeš živ pred oči, dokler je ne osvojiš.«
General odgovarja: »Prišel sem i na ukaz sem, ali Podgoro držijo še vedno Dalmatinci. Storil sem vse kar ie bilo mogoče. Od silnega stre'janja so tuđi topovi na pol uničeni. Divizija za divizijo le bila poslana na juriš, ali ostala je ali mrtva ali se je vrnlla z razbitimi glavami. Eno je gledal tuđi naš kralj z bližnjega brda, toda zaman. Proti takim ne pomaga nič. Nezaslišano Ie in ni se še videlo kaj takega, ali istina je. Ta četa je prestala ves naš ogenj in odolela vsem našim đivžziiam. Poleg ljudske moči i mora biti v ni ih še kafca nadnaravna | moč.
Cadorna srdit: »Kaka nadnaravna moč! Znal nisi dobro razdeliti vojske za napad, e to, to je! sedaj mi prihajas z bajkami.« Gener. Ragni odgovarja: »Moja sposobnost n; znana samo v Italiji, marveč tuđi drugje. Ali čul sem: Ti Dalmatinci tuđi v naihiijšem ognju moHjo k Bogu. Ako ga je kdo prej psoval, ne psuje ga več. Ogiblje se psovke kakor ovca noža in kliče na pomoč Mater božjo in uverjen je. da bdi nad njim pa se ne boji niti najmanj našega orožja. Kadar ga rani, pravi: hvala Bogu! In dokler more držati v j roki puško, strelja na naše. Tako nravijo rasi vojaki, ki se vračajo. Torei poskidajj fne dri«gle, ali se more prodreti, ker tu se ne more storiti nič.« Pozdravi in odide.
Sedaj so začeli kopati globoke okope pred nami. Ali naši jih ne puste v miru. Kakor hitro jih opazijo, da kopliejo, jim pošljejo par granat v pozdrav: A van ti Savoja! Izpijejo naši tuđi kako steklenico šampanjca, namenjena za Italijane. Nekater" irredentisti iz Gorice so rrrislili skozi par drri, kako da pridejo Italijani do njih pa jih treba Dočakati, ksdar pri-clejc. Tu se je nabralo obilo Šampanjca. No, ti so ali vtekli ali so bili vie-ti j$?.mr<arnec so izpili naši vojaki. Kaj hoćemo — človek snuje, Bog odre.'uje! (X. v »Novinah«.)
Neki mornariški avijatik piše »Edinosti«:
Dvignili smo se ranega jutra me-seca jtilija. Ko smo dosegli visino ka-kih 1500 m, smo med neprestanim manevriranjem proti močnim udarcem vetra po poldrugourni vožnji dosegli naš ci!j. Še predno smo mogli začeti bombardirati vojaŠke objekte, ki jih je Bari ves poln, so nas pozdravile italiianske obrežne baterije in strojne puške. Izdal nas je bil prezgodai naš nepoboljšljivi izdajalec
—  propeler.     Ne meneč se za brez-šte\rilne oblačke dima, ki so jih krog naših letal nizali italijanski šrapneli, ne meneč se za žvižganje krogel iz strojnih pušk. sta dve letali jeli me-tati bombe, tretje pa je krožilo krog mesta kot patrulja.     Bombardiranje nam je dobro uspelo, ker se je iz vo-jaskiti skladišč, kolodvora in plinar-ne jel dvigati dim.
Ko smo tako izvršili svojo nalo-go, je tretji hidroplan krenil proti Malfetti, da tuđi tam bombardira vo-jaške zgradbe, z ostalima dvema hi-droplanoma smo se pa obrnili nazaj proti domu. Oblački italijanskih šrap-nelov so se nam vedno bolj približavali in naenkrat opazim, kako pada drugi hidroplan: dobil je bil nam-reč luknjo v shrambo za bencin. V trenotku je bil na morski površini, ki je bila vsled vetra dokaj razburka-na, ter se začel boriti z valovi.
Italijani, ki so bili z obale opazili svoj uspeh, so tako! z vojaškimi barkami odhiteli proti plenu. Vržemo se v morje tik ponesrečenega druga. Nismo še vedeli, da-li sta tovariša mrtva ali živa. Pa takoj nas pozdravi njun veseli vzklik. Hidroplan je bil uničen, torej je veljalo resiti samo življenje. Za obotavljanje ni časa, ker se italiianske barke vedno bolj bliža-jo. Brž zmečemo ves nepotrebni ba-Iast, strojno puško, bombe, aparate v morje, sam zlezem na krilo hidro-plana, svoje mesto pa prepustim to-varišu s ponesrečenega letala. Drugi pilot je med tem spojil gazometer z zažigalno vrvico in jo prižgal. Nato je tuđi on priplaval k našemu letalu. Ker ni bilo zanj nobenega mesta, smo ga z vrvio privezali pod propeler, ki je brnel dobro ped nad njim. Bil je skrajni Čas. Sovražne barke so se približale na 200 m in nas pozvale, naj se vdamo. Tedal zabrni naš propeler in polzeli smo po morski površini. Zasliši se močna detonacija
—  poškodovani hidroplan je eksplo-diral.
Italijani orvorijo ogen}, mi se pa dvignemo z brzino 60 km. Toda kljub vsemu naporu pilota se nismo mogli dovofi dvi&uti ker ie bii# teia pre-J
velika. Dospevši y viSino 200 m, smo padli nazaj v morje, kar se je še tri-krat ponovilo. Tedaj je stroj popol-notna odpovedal in prepuščeni smo bili sili valov. Poizkušali smo iz jo-pičev napraviti jadra, pa zaman. Resiti bi nas mogel le slučaj. In res, sv. Vlaho in sv. Trifun, zaščitnika naše
slovanske obali, sta obrnila pogled opazovalca neke obalne utrdbice proti nam. Naravnost čudno je, da nas je opazil iz daljave kakih 15 km in nam takoj dal optični signal. Odle-glo nam je! Uro kasneje nas je že sprejela na krov torpedovka.
Ljuti boji v vzhodni Galiciji
NAŠE ĆETE SO ODBILE LJUTE RUSKE PROTINAPADE V VZHOD-NJI GALICIJI.—PRI TARNOPOLL SO IZTRGALE RUSOM UTRJENO POZICIJO, PRI OLIKI PREKORAČILE PULOVKO.
Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo 6. septembra:
Rusko  bojišče.
Ob besarabski rne\\ in vzhodno od izliva Sereta so Rusi včerai ponovili svoje ljjute protinapade. So-vražnik le bil povsodi odbit ter ie imcl veiike izgube.
Na fronti ob Seretu in cb naših crtah vzhodno od Brodov in zapadno od Dubna je bofevanie v primeri s siinimi bo[i preišnjih dni nekoliko pojenfalo.
V okolici Tarnopola smo iztr-gali Rusom neki z ckopi utr^eni kraj.
Naše vzhodno od Lučka prodi-raicče čete so pri Oliki napadaloč prekoračile močvSrnato preplavljeno nizino Puiovke pod iako težkiini raz-merami.
Ob gorenji Jasjoldi se boreče c. in kr. bojne sile so vrgle sovražnika iz njegovih zadnjih okopov južno od reke ter so dospele na več točkah na severnj breg.
Namestfiilv načelnika generalnega štaba pl. R o f e r. fml.
*
NAPREDOVANJE   NEMŠKIH   AR-
MAD OB NJEMENU PRI  VOLKO-
VIJSKU IN PRUŽANI.
Berolin, 6. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 6. septembra.
'     Vzhodno  bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Od Vzhodnega morja do vzhodno od Grodna je položaj neizpreme-nien. Desno krilo se bliža NJemenu pri Loiu in odseku Rose severno od Volkovijska.
Armadna skupina generala feldmar-šala    princa    Leopolda    Bavarske g a.
Armadna skupina prodira boreč se s sovražnikovimi zadnjim! voji ter je že prekoračila odsek Rose južno od Voikovijska. Tuđi močvirnate oži-ne pri Smolanicah severovzhodno od Pružane so premagane.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena.
Napad napreduje.
Jugovzhodno bojišče. Nobenih blstvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
m                      •
POLOŽAJ   NA   SEVERNEM   BO-JISCU.
O dogodkih na operacijskem ozemliu   med   Vilno   in   močvirjem
! Pripjatom ni nikakih posebnih vesti. Javlja se samo, da so borbe % ruski-
; mi stražami. Na jugozapadu se Rusi ustavljajo prodiranju avstrijskih in nemških armad, menda da bi obva-rovali Podolijo in Volinj pred av-strijsko invazijo. Zlasti močan je boj na obeh krilih te fronte. Ob besarabski meji so napadali Rusi med Novosielico in med Dnjestrom in istotako ob Seretu, dočim so av-strijske Čete v smeri na Rovno nada-ljevale z ofenzivo. Zlasti se Rusi za-ganjajo na fronto med izlivom Sereta in med Čort Korom, kjer je arma-da Pflanzer-Baltin za desnem bre^u Sereta zavojevala važno oporišce. Rusi upajo, da bi, prodrsi na obeh straneh Dnjestra, mogli ustaviti av-strijsko ofenzivo na Volinij, a iz voj-nega poročevalskega stana javljajo, da se to rusko upanje ne vresnjči in da se bodo ruski navali razbili ob kranjskih, štajerskih, koroških in hrvatskih polkih, ki tvorijo armado Pflanzer-Baltin.Armada Puhallo prodira z ofenzivo na Rovno in Dubno in se bliža Horvnu. Ce ga doseže, bo pretrgana železnica, ki veže Rovno s severnoruskim bojiščem. Prema-ganje Rusov na močvirnatem ozem-lju Pulitovka bi bil eden znamenitej-§ih uspehov te vojne. Armada bavar-skega princa Leopolda je dosegla Smolenico, armada Gallwitz pa prodira ob cesti Volkovisk-Slomin. — Po izpovedbi vjetnikov imajo Rusi ob bukovinsko-besarabski meji zbrane močne kozaške čete pod poveljstvom generala Markov*
Odlocihia bitka pri Fridrihštatu?
Preko fiaaga javljajo: »Daily News« poročajo iz Petrograda: Ka- | kor vse kaže razpolaga Hindenburg i z armado, ki šteje nad 1 milijon mož in z većino nemške in avstrijske ka-valerije. Pri Fridrihštatu se razvija velika bitka. Rusi se energično upi-rajo ter so odbili pri Mitavi 10 so-vražnih napadov. Ob Bobru, zapadno od Grodna, so se morali Rusi vsled pritiska močne armade, ki šte-je nad 200.000 mož umakniti na več kakor 12 km široki fronti. S protina-padiT ki so jih izvršili ponoči s po-močjo svojih ojačenl. so dobili izgubljene pozicije zopet nazaj. Boj je tra-jal 8 ur, izgube so na obeh straneh zelo velike.
Tuđi »Times« javljajo, da se raz-vijajo na skrajnem nemškem levem krilu velike operacije. Nemci stoje pred Vilnem prilično tam, kjer so stali pred 8 dnevi; za to pa so udarili z novo silo na Rigo in sicer čez crto Pcđerezija - Trocki. Fridrihštat je osvojen. Nemci se hočejo polastiti Rige, ki jim bo služila za operacijsko oporišce, Rusi napenjajo vse sile, da bi ustavili nadaljno nemško prodiranje na Dvini.
RUSKO  URADNO POROClLO.
Ruski generalni štab poroča 4. septembra: Na fronti med Rigo in Dvinskom so se umaknile naše čete po ljutem boju dne 2. septembra pri vaši Linden (pri Lenevadenu) na desni breg Dvine ter so zažgale most zaseboj, Boji na te! fronti še trajajo. Težka sovražna artiljerija je obstre-ljevala 1. in 2. septembra naše pozicije pri Fridrihštatu. Med Svjento in Vilijo je zadela naša ofenziva na trdovraten sovražnikov odpor. Na-vzlic temu smo prodirali naprej ter smo vjeli zadnja dva dni 300 nepri-jateljev med njimi nekaj častniokv, ter ugrabili 13 strojnih pušk. Med Vilijo in Njemenom in na desnem bregu te reke do Grodna je položaj neiz-premenjen. Pri Grodnu se je posrećilo sovražniku spraviti 2. septembra zvečer del svojih sil na desni breg Njemena. V severnih in severo-vzhodnih prednjih pozicijah se vrši srdit boj. Južno od Grodna do Prip-jeta ni poročati ničesar pomembne-ga. Ljuti boji z našimi zadnjimi voji so se vršili v okolici južno od Indu-re, pri Brestovici in južno odGrodka. V smeri na Luck so trajali 1. septembra le manjši boji pri Klevanu in Torgovici, ne da bi imel eden ali drugi nasprotnik viđen uspeh. V Galiciji do Dniestra so spremljali umikanje naših Čet v nove pozicije neznatni boji naših obrambnih čet. Ob Dnje-stru smo 1. septembra zavrnili sovražne poskuse pričeti ofenzivo ob izlivu Strvpe in pri Zaleszczykih.
Ruski car o vojni in zmagi.
Petrograd, 5. septembra. (K. u.) Pri otvoritvi posvetovanj o preskrbi armade z živili in orožjem je nago-voril car navzoče tako-le: Vprašanje narodne obrambe je sedaj najtežav- \ neiše in najvažneje. Tiče se obsež-nejše preskrbe armade z municijo, na katero edino čakajo naše hrabre čete, da ustavijo tujo invazijo in na-pravijo naše orožje zopet uspešno. Zakonodajni korporaciji sta mi od- i ločno in brez obotavljanja odgovorili tako, kakor se edino spodobi Rusiji,in kaker sem pričakoval: da moramo namreč nadaljevati vojno do popolne zmage. Ne dvomim, da govori tnko ćela Rusija. Velika stvar, za katero smo se odločili, zahteva velikih na-porov. To ve vsakdo. Potrebno pa je, da dosežemo kar najhitreje konkretne rezultate. Vaša posvetovanja naj služijo temu namenu. Združeni ste zastopniki ćele Rusije. Vašemu delo-vanju bom sledil z veliko pozornost-jo in se ga bom, Če treba, tuđi esebno udeležil. Pustimo sedaj vse druge za-deve, in če bi bile v državnem interesu še tako važne, na strani, kajti ničesar ne srne danes odvraćati naših misli naše volje, naše moči od edinega cilja, da preženemo sovražnika iz dežele. Zasigurati moramo opremljenost naše armade in novega pod zastavo pozvanega moštva. Ta naloga Vam je od dants naprej izro-čena, zaupam v Vaše domoljubje, da ji bodete posvetili vse svoje sile. Zato na delo z božjo pomočjo!
Vojni minister Polivanov je po-dal nato pregled dosedanjega organi-začnega dela za preskrbo armade, ki ga je treba sedaj spopolniti in uveljavljati.    Predsednik državnega
1 sveta Kulomšin je poudarjal, da bi vsaka nepopolna zmaga pomenila za Rusijo gospodarsko odvisnost, predsednik dume Rodzijanko je govoril z velikim sovraštvom proti Nemcem ter protestiral, da bi Rusija sklepala mir, predno sovražnik ni popolnoma poražen in strt. Govornik je pozival carja, da naj pozove ćeli narod k so-delovanju pri svetem delu. Ruski narod je trdno odiočen za vedno streti zasovražene nemške verige.
Vojna do skrajnosti.
Iz Štokholma poročajo. Govo-reč z izdajateljem lista »Dagens Ujgheter« je predsednik ruske dume Roćzjanko iziavil, da nič ne dvomi o končni znu^i Rusije. Pot do zmage je seveda še dolga in iežavna. Morda se bo treba boriti še leta. morda Še deset let. Če fco treba, bodo Rusi zapustili Petrograd, če treba, se bodo umaknili do Urala, ali borbili se boda vedno. O miru ni govora. Na Ru-skem ni ne enega kmeta, ki bi ne hotel, naj se dobojuje vojna do konca. Rusija ima še 12 milijonov voja-kov in se bo borila do zadnje kaplje krvi. Vojna se bo nadaljevala, dokler Rusija ne dobi Carigrada, ruske zemlje pa ne odstopi niti pedi.
Mnenje belgijskih diplomatov.
»Nieiuve Courant« priobčuje izjavo nekega belgijske^a diplomata (bivšega poslanika v Berlinu Grein-dla) ki pravi: Četverozveza Je že davno prepričana, da ste centralni državi nepremagljivi, vsi njeni upi temelje le še na Joffreu in na priča-kovanem izmučenju Nemcije.
»Ruska armada ne priđe do sape...«
Iz Rima poročajo:  »Gioreale d1
Italia« zahteva živahnejše d-elovanje franeosko - angleških čet v Belgiji in ob Dardanelah. Treba je Nemce prisiliti, da odpokličejo s severnega bo-jišča najmanj 10 zborov, sicer ruska armada ne priđe do sape in se bo na začetku zime nahajala v jko kritični situvaciji . . .
DROBNE  VESTI   IZ   RUSIJE.
Bivši franeoski minister zunanjih del Cruppi se je iz Petrograđa vrml v Pariz. Cruppi ]e po avdijenci pri carju brzojavi »Matinu«, da je iz-ključeno, da bi Rusija sedaj sklenila mir.
Kakor moskovski občinski svet, tako so tuđi občinski sveti v Petro-gradu, v Nižnjem Novgorodu, v Tve-ru in v drugih krajih sklenili resolu-cije, ki zahtevajo, naj se ustanovi mi-. nistrstvo narodne obrambe.
Ruski državni svet je odobril zakonski nacrt o uvedbi splošne voja-ške dolžnosti na Finskem in bodo vsi za vojaško službo sposobni Finci uvrščeni v rusko armado.
Dosedanji ruski poslanik v Sofiji, Savinskij, je poklican na Rusko. Za rusekga poslanika v Sofiji je imenovan znani prijatelj Bolgarov GuJU kijevič.
Iz Kodanja poročajo, đa fe 3el ruski prometni minister Kuhlov na dopust in da se več ne vrne na svoje mesto.
Berolinski listi poročajo, da Je general Ruskij, zapovednik severne armade, dobil naslov generalisimovft-ga namestnika.
Ruslfo strategija.
»Frankfurter Ztg.« je objavite pred dnevi' korrmnikć petrograjske brzojavne agenture, ki skuša olepSa-ti ruske poraze in ublažiti vtis ne-uspehov ruskih armad z raznimi »konstatacijami« o pojemajoči materijalni in moralični sili zavezniških vojsk. Ruska agentura trdi, da je poplaćala zlasti nemška armada svoje uspehe z neverjetnimi žrtvami, da so padli pred ruskimi trdnjavami ti-soči in tisoči nemških vojakov, da so nemške čete skrajno izmučene in ozlovoijene, ker so jim generali obe-tali, da je treba le še vzeti trdnjave pa bo konec vojne z Rusijo in da si nemški generali ne vedo več pomagati, češ veliki nemški topovi so sicer premazali trdnjave toda za boje-vanje na bojiščih so nerabni. trdnjave so sicer v nemških rokah toda ruska armada se ni dala vjeti in poraziti in zamanj jo skušajo nemlški : vojskovodje zaplesti v odločilno bitko prej nego bo to sama hotela. Skratka petrograjski oficijozus si je na prštili izračunal, da je neugoden izid velike zavezniške ofenzive na vzhodu tako gotova stvar, kakor je enkrat ena ena.
Izvajanja petrograjske brzojavne agenture, katerim je seveda pri-pisovati rusko - vojaško - oficijozni značaj, temelje na predpostavkah, ki so si jih ruski vojaški strokovnjaki konstruirali, ne da bi se ozirali na konkretni položaj in na dejstvo, da imajo pri ruskih racunih tuđi še naši in nemški generali svojo besedo.
Naši vojaški strokovnjaki dobre vedo, da Šnekulirajo Rusi na vojevanje a la 1812., toda z   merodajnega
205. štev.                                                                                        -SLOVENSKI NAROU*, anc 7. septembra 1915.                                                                                         Stran 3.
inesta se je ruskim strategom že opetovano namignilo, da deiajo raz-n račune brez krčmarja.
Vesti, da so zavezniške čete materijalno in moralično izčrpane so seveda izmišljene, pregled ceiotnega položaja na severu pa kaže povrhu, da se je nasse vojevanje prilagodilo razmeram tako sijajno, da je pač vsaka reakcija izključena.
Ruski centrum se    pri    svojem umikanju vedno belj približuje transverzalni   železnici     Vilno - Rovno, ker hočcjo Rusi očividno    izravnati svojo fronto   v ravno crto   Fridrih-štat - Vilkomir - Antopol, ki bi se naslanjala na Dvinsk, Vilno in Minsk kot svoje operacijske baze.  Operacije med Rigo in fridrihštatom de-lajo Rusom posebne preglavice, saj se boje, da bodo Nemci s predretjem te crte indirektno osvojili Rigo. Ako Rusi izjavljajo,  da  se  za  Petrograd ne boje, je le v toliko upravičeno, v kolikor se udarec na Petrogrdd   za enkrat gotovo ne nahaja v zavezni-škem nacrtu. Za enkrat ne in sicer za to ne, ker mora ostati levo krilo ćele velike fronte v trdni   zvezi   z ostalimi deli fronte in se ne bo odtr-galo zato, da si kot nekak ekspedi-cijski zbor pribori lavorik, ki si jih pozneje z manjšim trudom lažje natrga. Med Vilno in Pripjetom imajo Rusi dobre pozicije, ali   jih   bodejo držali to je drugo vprašanje.   Tu v centrumu   bi radi   Rusi    inscenirali svoje velike nacrte o »vednem umikanju«. Ta strategija stremi za tem, izvojevati uspehe z izmučenjem so-vražnika, toda ta strategija je    tuđi za lastno armado skrajno   nevarna, kajti vsled vednega umikanja    propada morala Iastnih čet, jih izmuči in stori baš v   odločilnem   trenutku nesposobne za boj,   ako nišo za   ta trenutek    pripravljene     velikanske rezerve, takorekoč nove armade, ki prevzamejo nalogo   izvršiti    skrajnc težaven  in nevaren  prehod  iz  taktike umikanja v  taktiko  najostrejše ofenzive. Vsi vemo, da Rusija takih rezerv nima veČ, tem bolj čudno pa se z»di vojaškim strokovnjakom,    da se rusko umikanje vedno bolj prilagođuje  zgoraj  omenjenim   strategič-nim nacrtom.    Vojaški   strokovnjak pa sodijo tuđi, da se ruski strategi varajo, ako računajo na naše sode-lovanje. Naše armade bodo paralizirale ruske nacrte s tem,   da   bodo prodirale le do one crte, ki jim   bo omogočila čez zimo čim najsilnejše strategične pozicije.    Te pozicije se bodo morda nahajale na crti Dvina-Sventa - Njemen - Bug, vsekakor pa tam, kjer se bo zdelo našim in ne ruskim  vojskovodjem najprimernej-še. Temu nazoru ne nasprotujejo rudi  dogodki v vzhodni  Galiciji  in  v Voliniji. Svrha naše ofenzive na tem delu fronte je dvojna: predvsem gre za popolno    osvoboditev   gališke&s ozemlja, za drugo pa, da se ustvarijo ugodni in stdategični pogoji za eventualne dogodke ob bukovinski meji. | Rusi  Čutijo nevarnost  tega    našega nacrta in zato se tako ljuto ustavlja-jo: ohraniti morajo železniško pro-go Rovno - Vilna, zavarovati svoje skrajno levo krilo ter vzdržati trdno zvezo z Besarabijo. Poleg naisever-nejšega bojišča pred Rigo in Vilnem zasluži pač jugovzhodno bojno polje ruske fronte največjo paznost.
Vojna z Pusijo se nahain danes v novi fazi. Trdnjave so padle in tipična oblika poliskega vojevanja se 5e zopet pricela. Rusi so se resili grozečegra Sedana in izravnali svojo fronto, toda to je tuđi njih naivečji nspeh. Kako malo sami zaupajo v strategijo a la 1812. nam kaže dej-štvo, da se sedaj res prav oficijelno - jpogajajo za japonsko pomoč in da inapenjajo vse svoje sile na Balkanu, Ikjer bi radi spravili več kakor 1 in pol milfiona broieče vojske Rcmu-flije, Bolsrarije in Grške na svoio stran. Kdor se potesruje tako mrzlič-no za tnjo pomoč, ta y svojo lastno ne more imeti prevelikega zaupanja.
finale ob Dnjestru.
Na   Velike maše dan.
2e dolgo se nisem oglasi!. Moji prijatelji bodo že v skrbeh zame, moji neprijatelji pa se bodo bržkone zadovoljno oddahnili, češ: vendar ga je vrag vzel! Bog in vrag pa sta se v toliko pobotala, da pišem to pismo — iz bolnišnice, odkoder pa trdno upam, da se že v par dneh vrnem k svojim fantom.
Julij je potekel tako, kakor je po-vedalo jcdrnato uradno poročilo: Ob Dnjestru je položaj neizpremenjen. Seveda rok nismo križem držali. Do malih prask je prišlo skoro sleherno noč. Treba je bilo pridno patruljirati, plazeče patruije so morale vsak večer do ruskih žičnih ovir na poizve-dovanje. Med dnevom je bilo treba izboljšavati zakope in ker nas je mnogokrat napral dež, ni bilo časih niti pol ure počitka, če nismo hoteli vtoniti v blatu ja vodi. Kamnu bi se 1
[ bili smilili Ijudje tačas, kolikor so morali trpeti. Po več dni skupaj si nismo utegnili sezuti mokrih čevljev in ravnotako ne posušiti premočene obleke. Pa od samega vraga je vojak trden: nihče ni obolcl.
Naša pozicija pred Czernelico nikakor ni bila zadovoljiva. Rusi so imeli izborno zasedene visine in zato obsežen pregled po planjavi. Kdor izmed nas je med dnevom pokazal glavo \z jarka, je takoj dobil »pozdrav« z one strani. Dokler si nismo izkopali dolgih tekočih jarkov, smo mogii dobivati hrano in druge po-trebščine samo ponoći. Do vode je bilo zelo daleč, pa še ta ni bila zanes-Ijiva. Kolikor smo jo rabili za pijaco, jo je bilo treba prekuhati. Ni kazalo torej dragega, nego na vsak način misliti na to, da poženemo sovraž-nika za vsako ceno prek Dnjestra. V ta namen se je naša artiljerija dan za dnevom marljivo pripravljala. Njeni težki izstrelki so zadevali čisto v ruske okope. Na ta način se je zelo omajala moralična moč nasprot-nikov. Njihova artiljerija je bila skoro čisto pasivna. Po par naših moč-nih sunkih je bila odporna sila Rusov čisto zlomljena.
Za 9. avgust je bil določen velik sunelc. Naše granate in šrapneli so pričeli že navsezgodaj butati v sovi ažne okops brez prestanka. Moj sluga je pisal o tem brenčanju, da se mu vidi, kakor bi mogočna reka šu-mela nad njegovo glavo. Prav dobro jo je pogodil Janez. Res, pravcat pe-kel je bil ta ogenj.
Nobena sovražna krogla ni več pribrenčala, dasi smo stali vrh oko-pov, opazujoč strašne učinke naših topovskih prcjektilov. Po nekod so se pričeli ustavljati na okope posa-mezni Rusi, čez nekaj časa kar v gručah. Moleli so roke kvišku, znamenje, da se hočejo podati. Ker so nas zadnje čaše skušali s tem več-krat prevarati, smo si jim pričeli pre-vidno bližati. Ćele gruče so hitele k nam — brez orožja.
Takoj je prišlo povelje za hitro oprtanje in čez nekaj trenotkov smo že hiteli proti izpraznjenim sovraž-nim jarkom. Škarje so razrezale goste žične ovire, potem pa prek oko-pov, čez hrib in dalje po valovitem terenu proti Dnjestru. Mimo mene so pripeljali ruskega poročnika s pre-streljeno roko. Ker se ni hotel našim podati, ga je dosegla krogla. Tcžil mi je, da so bolečine »žadne«. V okrep-čilo scm mu dal požirck konjaka. Dva ruska sanitcjca sta ga peljala potem pazduhoma dalje. Nižje doli v kotlini je ležal vznak strašno razme-sarjen ruski infanterist s čito svezo rano; granatni drobec ga je ustavil. Tod so z neizprosno silo gospodarili naši težki projektili, velikanske jame so ostale njih sled. Vsepovscd so-vražne puške, nasajene v zemljo, grobovi s pravoslavnirni krizi.
Pri Czernelici se je pričel odpor. V vaši je bii namreč še ves ruski tren. kl ga nišo utegnili pravočasno umakniti. Ljuto streljanje v bok. A ko sta »zapeii« dve naši strojni puški, je bilo sovražnega streljanja kmalu konec. Vas je padla v naše roke in seveda s tem ves teren v nje]. Zdaj so izpraznjevali Rusi opcrišče za oporiščem. Popoldne smo že stali ob bregu zelo strmo propadajcčega Dnjestra, ki so mu bile vode tačas silno narasle vsled trajnega dcževja. Streli so prihajali že z one strani.
Proti večeru je došlo porcčilo, da so se zadnje čete sovražnika vgnez-dile sevenio od Czernelice na naj-ožjem mestu velike vijuge, ki jo na-pravija tamkaj Dniester, kjer se tr-dovratno upirajo. Takoj smo se morali obrniti tja. Silno težavna je bila pot po gostem lesovju, strmo propa-dajoča k razrušenemu mlinu, kjer nas je dohitela že trda ncč. Po strni em pobočju zopet na drug hrib. Tu so že žvižgale krogle iz pušk in strojnih pušk. V gozdu in ćelo pcnoči je to nekaj strašnoga. Do viška grozote pa priđe, če hrušče še projektili iz to-pov. V temi smo naenkrat izgubili zvezo. Kam sedaj? — Grmelo je od vseh koncev in sikalo med vejami. Na poti ni kazalo ostati, ker so baš tja najbolj padale krogle. Kar nas je bilo, smo se prijeli za roke. potem pa smo se umaknili na najbolj strmo stran pobočja, kjer je bilo še dokaj varno. Tu smo sklenili počakati jutra. Zaspati seveda ni smei nihče, ker bi se sicer zvalil bogve kam v dolino. Kdor je hotel malo zadremati, se je moral privezati za kako deblo. Noč je potekla v neprestanem stre-ljanju.
Ko se je zdanilo, smo srečno našli svojo stotnijo. Vse je bilo že pripravljeno za napad na zadnje so-vražne okope tokraj Dnjestra, ki se je imel pri četi popoldne ob 3. uri. Naše baterije so že dospele na svoja mesta in pričele s strašno overturo. Razvil se je grozovit boj, ki se je po-legel sele pozno v noči. Ker se je vr-šil napad na izborno prirejenc zakope, zavarovane z močnimi žičnimi ovirami, ter je sovražna artiljerija I streljala s čela in z boka, je umevno, I da smo morali pustiti   nekaj   naših I
mož za večno tam ob gozdnati viju-Zi Dnjestra, zlasti še, ker so nas Rusi zelo ovirali pri pobiranju ranjen-cev. Mir jim bodi tamkaj v daljni ga-liski zemlji!
Drugi dan smo se umaknili v re-zeivo. Na prostranem poiju so ostali šotori. Solnce je posušilo mokro in blatno obleko in nalilo v žile novega živjenja. Tam nekje sredi Šotorišča buci vesela harmonika in spremlja poskočno slovensko pesem. Kakor da je sejmišče, šotcri, konji, harmon-ka, pet je; kakor da nišo za nami te-žke ure. Vse je pozabljeno, kar je šio mimo. Tam na postaji se sestavljajo \ laki, ki popeljejo regiment y podnožje domačih gor. Ali kdo misli, da se prično nove ure trpljenja in samo-zatajevanja, novi boji, nove rane? — Stavim, da nihče. Ljudje so neprisi-Ijeno veseli, kakor da je vojne konec. Če treba zdaj nad verolornnega La-ha, to se zdi vsakemu že davno vzbujena želja. Niti malo vznemir-jenja^nikjer.
iako sem se peljal na sanitet-nem vozu mimo Šotorisč v bolnico. Le žal mi je bilo, da sem se moral zdaj ločiti od teh dobrodušnih ljudi, ki sem prenašal z njirni skozi đolge štiri mesece veliko pezo grenkih ur, velikega samozatajevanja in pogre-šanja najnujnejših življenskih potreb. Nebo nam je bilo skoro ves čas edi-na streha, ležišče zemlja: pravi otro-ci narave. Zdaj sem se moral ločiti od njih. Moj dobri sluga Janez je moral tuđi proč. Šrapnel mu je prebil čelo, ka sva ležala ob robu gczda v skupni kotanji. Gotovo ne bo zdaj več iz-lepa čul nad sabo »šumenja velike reke«. Jaz pa upam, da se skoro vrnem v fronto. V domače gore me vleče neko neodoljivo koprncnje. Ni-česar drugega se nisem bal tako, nego da bi moral gledati tam na daljnih galiških planjavah prihajanje jeseni in misliti na dolgočasno, enoiično zimo, misliti naposled, da se tam dokonča to moje borno življenje, na zemlji, ki mi je bila vse prej nego pri srcu.
S kolikim razpoloženjem pišem ta finale! Štiri mesece. Koliko ^strašnih ur je zapisanih v njih! Plaše po-zabljenja naj jih pokrije! Na] ostane-jq z vso svojo bridkostjo v tišti zemlji, ki sem jo včasih v smrtni zoni hite! odmetavati z lopatico ... Poleg mene vzdihuje praporščak, ki ima prestreljena prsa. Zelo slab je in vro-čina ga stiska. Samo mater bi še rad vide! enkrat. Ali jo bo videl še kdaj siromak? — Tretji, ki leži v tej sobici, je kadet. Krogla mu tiči v trebu-hu. Grozne bolečine, ali z velikim samozatajevanjem jih prenasa. Jutri prepeljeio oba v ozadje, jaz pa se vrnem k našim fantom, ki se tačas že morda vozijo po slovenski zemlji, ka-tero bodo kmalu branili z lastnim življenjem.                       V. Mazi.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 6. septembra. (Kor. ur.) VVoKiOv »jrad poroča:
Veliki giavni stan, 6. septembra.
Zapadno bojiŠČe.
ZgodHo se ni nlčesar bistvenega. Ob cesti Msnin-Ypres smo sestreiili scvražen dvokrovnik.
Vrhovno armadno vodstvo.
UNiCENA ANGLEŠKA KRIŽAFKA
Beralin, 6. septembra. \Volffov biro javlja: Glasom poročila enega naših podmorskih čolnov, ki se je na moriu sešel s podmorskim čolnom 27, je ta poslednji nekako 10. avgu-sta na zapadu Hebrid potopil neko starejšo malo angleško križarko U 27 se sam ni vrnil. Ker je že dlje časa na morju, se mora računati, da je izgubljen. Dne 18. avgusta ob 7. popoldne je neki angleški pasažirski parnik iz topov obstreljeval neki nemški podmorski čcin, ki je s svaril-nim strelom poskusil ustaviti v Bri-stol došli parnik. Šef pomorskega generalnega   štaba
Torpedirani »Hesperian«.
London, 6. septembra. Reuter-jev biro: Parnik »Hesperian« je bil davi ob 6. uri 47 minut potopljen.
Amsterdam, 6. septembra. I2 Nowega Yorka poročajo tukajšnje-mu listu: Parnik »Hesperian« je bil na odhodu. Med 304 potniki je bil tuđi major Barros, 12 drugih oficirjev in 35 mož kanadskega bataljona, ki so se, ranjeni, peljali zdravit v Ka-nado. Major je povedal, da je 10 minut po pol 9. zvečer nastala na ladji močna eksplozija.
London, 6. septembra. Reuter javlja: Amerkški konzul Queenstowr javlja, da s »Hesperianom« ni pone-srečil noben Amerikanec, lastnikj ladje pa pravijo, da sploh ni nihče ponesrečil.
Letina v Franci]!.
Pariški »Matin« konstatira, da je   letošnji   pridelek v Franciji iako
slab ter da zaostaja za 15 milijonov centov za normalnim. Francija bo morala kupiti letos 20 milijonov centov žita v inozemstvu, kar pomeni 600 do 700 milijonov irankov izdat-kov več.       _________
Japonska pomoć.
Preko Ženeve poročajo: »Temps« zatrjuje, da je Japonska že sklenila poslati svoje čete na evropejska bojišča. Japonski zunanji minister ba-ron Išii je razpravljal v Londonu s sirom Grevem o podrobnostih japon-ske ekspedicije ter je odpotoval nato v Tokio.
Tem vestern nasprotuje^ izjava japonskega poslaništva v Štokhol-mu, ki pravi, da so poročila o japonski ekspediciji v Evropo neresnična.
Dosedanji japonski veleposlanik v Londonu baron Išii, ki je imenovan za japonskega zunanjega ministra, je konferiral v Parizu z zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom ter se je včeraj preko Marsilije od-peljal v Tokio.
Kakor poročajo ruski listi so po-višali japonski državni arzenali šte-vilo delavcev od 15.000 na 40.000. Arzenali izdelujejo noč in dan municijo za Rusijo.
Boj za Carigrad.
Tarške priprave ob crti Čataldža.
Times javljajo iz Aten: Turske oblasti pripravljajo s pomočjo nem-ških oficirjev obsežne preplave pred utrdbami ob Čataldži na ta način, da zajezujejo reke in potoke, ki se izlivajo v Crno morje. Te preplave naj onemogočijo približanje artiljerije Čataldžskim utrdbam.
Pred eiii n BalkeDU.
NEGOTOVOST POLOŽAJA NA BALKANU.
»Frankfurter Ztg.« javlja očividno oficijozno iz Berlina: Poročila iz balkanskih glavnih mest o tamkaj vladajočem razpoloženju in o odlo-čitvah, ki se pripravljajo. tuđi s e-dajše ne dovoljujejo ne-dvomne, sigurne sodbe c tem, kako se bodo stvari v najbliži i bodočnosti razvile. Sigurno je le eno, da doba ko-lisanja iz gotovih vzrokov ne more več dolgo trajati.
Nadaljni koraki četverozveze.
Preko Berlina poročajo: Parišk: »Journal des Debats« razpravlja o nadaljr.ih korakih četverozveze na Balkanu. Iz članka sledi, da bo en-tenta izročila odgovor Srbije in Gr-Ške bolgarski vladi v taki formi, da bodo mogoČa nadaljna pogajanja. Ententa bo izjavila v Sofiji, da je pripravljena Še nadalje posredovati ter se zavzemati za to, da privolite Srbija in Grška v še veČje koncesije.
Srbskl dementi.
»Frankfurter Ztg.« javlja: Srb-ski tiskovni urad dementira vesti, da skušajo nemsko - grški krogi pridobiti Srbijo za sporazum s centralnima državama in da se nahajajo v Srbiji agenti, ki vplivajo na vojaske in vladne kroge, da naj Srbija od-kloni predloge entente, stremeče po obnovitvi balkanske zveze.
Srbija in Bolgarija. Lugano, 6. septembra. (Kor. ur.) »Tribuna,« javlja iz Aten, da zahteva odgovor Srbije na četverozvezo, naj ostane Srbija mejna sosedinja Grške. naj Bolgarija z orožjem pomaga Srbiji in naj se med Srbijo in Bolgarijo določi strategično popolnejša meja kakor je bila določena v pogodbi iz leta 1912.
Pesimistične sodbe italijanskega ča-sopisja o bolgarskih politiki.
Lugano, 4. septembra. Italijan-sko časopisje sodi o bolgarski politiki jako pesimistično. — »Idea Nazi-onale« ne dvomi, da eksistira dogovor med Bolgarijo in Turčijo in da stremi bolgarska taktika le za tem, zavleči odločitev. Navzlic srbskim ponudbam, navzlic dejstvu, da je ćelo Romunija pripravljena odstopiti del Dobrudže, ne bodo rodila pogajanja četverozveze v Sofiji nikakega uspeha. — »Gazetta del Popolo« pravi, da so ruski porazi balkanske politike prevec preplašili. — »Giornale d' Italia« se zanaša na bolgarsko parlamentarno opozicijo (48 agrarcev, 32 demokratov, 4 narodnjaki, 1 pro-gresist, 4 radikalcj ter približno 21 več ali manj rusofilskih socijalistov), ki da bo morda preprečila bolgarsko-tursko entento, zlasti ker je tuđi Ge-nadijeva v vladni večini se nahaja-joča skupina proti politiki Radosla-vova.
Složnost vseh bolgarskih strank na temelju narodnega programa.
»Corriere della sera« javlja iz Bukarešte: tV Bolgariji so se zedini- I
le vse stranke na programu nacijo-nalnih aspiracij. Genadijeva »Volja« piše: V tem trenutku moramo biti vsi složni, ako nočemo, da nam bodo drugi ukazovali. Bolgarija mora Srbiji, Grški in četverozvezi jasno in odločno povedati, da ni pozabila na-ukov 1913. leta in da si bo znala za-sigurati svoja narodna prava.
Bolgarske priprave.
Listi javljajo: Bolgarski »Dnevnik« razširja vest, da je bolgarska vlada pomnožila obmejne garnizije na vojno stanje in ukrenila tuđi druge odredbe proti Srbiji. Napravljajo se poljske utrdbe in pred odpustom stoječi rezervni častniki so bili zadržani pri armadi. — Promet po bolgarski progi na grške postaje solunske železnice je ustavljen.
Romunija ie svoje meje za izvoz žita zopet zaprla.
Amsterdam, 5. septembra. »Times,« javljajo iz Bukarešte: Od če-trtka je izvoz žita iz Romunije zopet prepovedan. Da prepreci grozečc gospodarsko krizo, je romunska vlada sklenila izplačati kmetom 00% vrednosti nji.hovega žita kot pred-ujem.            _________
Glasovi miru.
V zadnjem času so se jeli pojav-ljati razni giasovi, ki napovedujejo bližajoča se mirovna pogajanja. Žal, da so to več ali manj le želje ali pa stremljenja krogov, katerih vpliv na ođločitve vojujočih se držav je premalo znaten, da bi ga smeli resno vpoštevati. Z merodajnih mest sliši-mo še vedno le usque ad finem . . .
Avstrija in njeni zavezniki se glede*vprašanja miru seveda ne mo-rejo eksponirati. Še vedno je naloga naših armad, da vsak dan znova do-kažejo sovražnikom, kako neutemeljeno je njihovo prepričanje, da se bo vojna sreča obrnila in da bo zmaga na njihovi strani. Naši državniki in diplomati ne morejo ničesar, kakor počakati, da postane ententa do-stopna za argumente orožja , . .
Povod za obnovitev mirovnih glasov in stremljenj je dala ameri-ško - nemška poravnava in pa ome-jitev angleške blokade za dovoz iz Nemčije v nevtralne države. Ameri-ški listi so takoj naznanjali, da je po-, stala situvacija za posredovanje ne-vtralnih držav ugodna in vedeli so ćelo povedati, da ste tako Anglija kakor Nemčija pripravljeni skleniti mir, Znana angleška finančna revija »Economist« je amerikanska poročila nekako potrdila z ugibanjem o »pripravljanju situvacije za veledi< plomatično akcijo.« Znova so se raz« nesle tuđi vesti, da skuša dvor neke nordiške države posredovati v Pe< trogradu in Berlinu in iz Rima je prišlo poročilo, da se je obrnil papež potom kardinala Gibbsona znova na ameriškega predsednika Wilsona* Vse to so zaenkrat le znamenja na-raščajočega splošnega hrepenenja p<j miru. Kakor vse kaže bodemo morali še dolgo čakati, predno se pojavi prvi golob z vejico, ki bo odtrgana z drevesa spoznanja naših sovraž-« nikov.           _________ ,
HcMrnnfg oolne ln Mim po oojnoonskrbooalnem uradu.
Dan na dan čujemo o obeudova* nja vrednih činih naših armad. So-vražnik se trudi, da bi nas gospodarsko uničil, toda kakor naše armade na bojiščih, tako se bojujemo tuđi mi za blagor dežele ter za potrebe na-Ših junakov.
Vrle naše vojake, ki izvršujejo čudeže, moramo opremiti s toplim spodnjim oblačilom!
Toda, tuzemsko pridelovanje ne zadostuje in dovažanje so nam pre-» prečili.
Potrebujemo vclno, suknene od^ padke, bombaževo blago, platno iit preje, da izdelamo iz njih nove tkanine. Armada potrebuje tuđi kavčugai vsake vrste.
V  katerem gospodarstvu   bi   ne bilo v kakem kotu ali na podstrešju utrpljivega oblačila in perila, volnine, nogavic, rut, nepotrebne   ali obrab-ljene reci iz kavčuga (gume) in po-dobnega.
Pripravljajte se na teden za vojnd in kavčug. (Od 27. 4ne septembra da 2. dne oktobra 1915.)
Nikdo naj se ne izključi.
V  palači in v koči, v prestolnici in na vaši so volnine, stare rute ten sukneni odpadki.
2elezni čas zahteva, da se vsak-i do ogleda v svojem gospodarstvu.
Šolarji prklejo po pripravljeno blago med tednom za nahiranje volne in kavčuga, v sredo, dne 29. septembra, in v soboto, dne 2. oktobra 1915.
Koristilo bi stvari, da se izroče nabiralcem volnine dobro zamotane.
Posamezne pošiljatve in darilaj se sprejemajo tuđi v voinem oskrbo-valnem uradu, Dunaj, IX^ Berggas^ se 16.                 LfihL fml^^f.
»trn 4._________________^__________________________________»atOVBHsm NAKUD", «bc 7. septembra tais.__________________________________________________205. atev.
fesfl iz niBonHl fflH.
Odlikovanje. Goriški rojak, narednik Bruno Faninger, doma *z Bovca, ie odlikovan od poveljstva južnozapadnega bojišca s srebrno Jirabrostno svetinjo na traku druge-ga razreda. Malo je slučajev, da dobi računski podčastnik tako odlikovanje, ali imenovani računski narednik vrši svoj posel s tako vnemo, da si je prislužil lepo odlikovanje.
Umri je vpokojeni goriški de-Želni arhivar Aleksander Cadež. Smrt ga je doletela v Slovenjem. gradcu na Stajerskem. Bil je jako de-iaven človek, v svoji službi je imel priliko vrediti tuđi biblioteko po go-riškem zgodovinarju Morelliju.
Kolera na Gorlškem, Dne 6. septembra se uradno razglaša, da je bi-io po poročilih z dne 5. septembra v jdveh občinah goriškega okraja 6 slu-čajev kolere, v Gorici 4, Zboleli so đomačini. — V sežanskem okraju je naznanjenih 6 slučajev kolere v šth-rili občinah.
Kolera v Ajellu, V Ajellu v Fur-laniji, ki je v italijanski posesti, je \z~ bruhnila kolera. V Ajellu je tuđi neka) naših vojnih vjetnikov.
Kolsko je jako veliko županstvo v Brdih. Sedaj so tam Italijani. Kraj Kojsko je oddaljen od Gorice 15 ki-iotnetrov. Županstvo obsega kraje: Kojsko, Kozana, Krasno, Šmartno iVedrijan, Vrhovlje, Vipolže in ViŠ-njevik, prebivalcev je okoli 5500. Sole so: v Kojskem, Kozani, Smart-nem, Vedrijanu, VipolČah in Višnje-vfleu. V županstvu je bilo več dru-5tev narodnoizobraževalnih, pev-skih, bralnih, posojilnice v Kojskem, Šmartnem in Koza.nL Sokol s^je po-stavil svofe zavetje v Kojskem. Dol-go leto je županoval pL Rejec iz Ko-jMuie, slocMl mu je sedanfi župan Fran Obljubek, o katerem se še vedno prav ne ve, kfe je, ali je, ah' je interniran aH je doma; sodi se, da je najbrže interniran v Italiji.
Dalmatinci o goriških Stoven-clta. Čitamo iz pertia Dalmatinca K. N. pismo, ki govori o goriških SIo-vencih: »Imamo okope in pozicije, ki nišo mnogo oddaljene od hiš slovenskih kmetov. Iz teh hišic nam istrežejo vsi, prkiašajo nam vode, za nekatere ocfckelke kuhajo kosilo in perejo robo ali nikoli ne prašajo vi-narja. Neka slovenska žena je odgovorila, ko smo jo hoteli obdarovati, &sl ne sprejme nič, da ima ona sina v Boki, ki jej ]e pisal, kako dalmatinske matere lepo ravnajo s slovenskimi vojaki. Nekateri naši Dalmatinci so }ej pojubili roko in ona jih je blagoslovila. Verufte, mnogo je prizorov, ki ganejo človeka do solz. Naši so zve-čer molili, prišli so slovenski otroci, poslani od doma, da ž njimi skupno molilo, da se vmijo zdravi domov. Veliko je srce tega naroda in dva-krat smo ponosni, da mu branimo domovino.
V varstvo kofisumentov v Trstu se je osnoval iz komisije obrtne organizacije odbor, ki ima nalogo varovati interese konsumentov prof naviialcem cen m gledati, da se bodo izvrševale točno vse oblastvene naredbe glede živil.
Ovađba brez podlacre. »Narodni List« v Zadru poroča: Našesra upravitelja, g. Petra L. Biankinija. je bila prijete vojasTca oblast vsled neke ovatfbe, v zaporu ie bil 25 dm", sedai Je puščen na svobodo z odlokom etapnega povelistva, da je bila ovad-ba brez podlage (»ganz grundlos«).
Dnevne vesti.
—  Crna masa za pokojno cesa-rico Elizabeto bo v petek 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi.
— K vojaškemu napredovanju v septembru f. 1. Stotnikom v 2. dom. polku je bil imenovan dvakrat težko ranjeni in dvakrat zaradi hrabrosti v vojni, odlikovani Alojzij B a r 1 6, sin vpokojenega nadučitelja   Barleta   v Šmihclu pri Novem mestu,   rezervnim poTOčnikom   pa   jurist   Stanko Novak, v 53. pp., sin sodnega ofi-cijaia Ivana Novaka v Metliki.
—   Slavni   dan domobranskoga pešpolka št 26. Mariborski listi po-ročajo:    »26. avgusta je slavil mariborski domobranski pešpolk št. 26 v svojem sedanjem bivališču obletnico bitke pri 2ukovu. Polk je nastopil k maši, katere se je udeležil tuđi divi-zijonar. Vojni kurat   P i n t e r je po maši govoril o junaških činih polka y poteklem letu.     Potem je dal divi-zijonar povelje, naj nastopita 11. stot-nija in pijonirski oddelek polka pred fronto, da se jima   posebej   zahvali, ker sta z energičnim nastopom omo-gočila 8. avgusta padec obmostja pri Czernelici. Divizijonar je imel sledeč nagovor: Vojaki! 11. stotnija je izvršila slaven čin. Pod vodstvom svojega hrabrega poveljnika, nadporoč-nika R a k u š a Je kot prva vdrla   v sovražne žične utrdbe.     Kot   prva itriatta celega, 3. kora ie fevriila to,
kar se đosle] ni za možno smatrala Postojanko, katero je zavzela, je ob-držala. Porabiti hočem to priliko in se posebej zahvaliti hrabrim pijonir-jem polka, kateri so žičnate ograje predrli in naskok 11. stotnife omogo-čili; s tem so mnogo k junaŠkemu činu iste pripomogli. Prepričan sem, da bodo tuđi druge stotnije polka in pa njegovi strojni oddelki svojo na-logo, kadar jim bo dana, ravno tako izpolnili. To, vojaki, mi bodete obljubili z istim klicem, s katerim bodemo napadli sovražnika: trikratni hurale — To izvanredno priznanje našemu slovenskemu spodnještajerskemu polku ter posebej se domaćinu, gospodu nadporocniku Rakuši, je našlo med nami najveselejši odmev. Na svoje junaške fante, Ki tako čast-no služijo cearju in domovini, smo lahko spodnještajerski Slovenci po vsej pravici ponosni.
— Iz ruskega vietnlštva mi je pi-sal moj najboljši prijatelj    s    fronte Leopold Šega, trgovec iz Vel. Lašč, da je ozdravel in da se nahaja sedaj v kraju Katta-Kurgan v Turkestanu. Godi se mu dobro,   samo skrbi ga, kako je doma. To v pgmirjenje, ker nima prilike vsakemu pisati. — Ivan R o g ar.
—  Oglasil se Je iz ruskoga vjet-ništva svojemu očetu Avgustu   Jer-šku, poštnemu poduradniku    in    pismonoši, njegov sin Adolf.   Dela pri kmetovalcu Kužnjecevu v vaši Novi Burasi, gubernija Saratov.
— Za oslepele vojake.     Gospod Fran Lavtižar, c, kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani, je poslal kranjski Deželni blagajni 10 K v sklad za osle--pele vojake. Da bi mu sledili Še mnogi darovalci!
—  Dopisnice, razglednice ta pisma, ki so naslovljena na vojne vjet-nike   po   raznih sovražnih deželah (Rusija,   Srbija,   Crna gora, Italija, Francija in Anglija) so, kakor je bilo že svoječasno   objavljeno,   poštnine prosta. Će kdo svojo dopisnico fran-kira, da bi zato sigurno   prišla   na svoj kraj, se moti.    Važno pa je, da označimo   vso   korespondenco   na vojne vjetnike kakor je predpisano. Napisati je treba zgoraj na naslovni strani beseđilo: Prisonnier de guerre (vojni vjetnik), ker druga pisma (dopisnice, razglednice) v zgoraj ome-njeni sovražni deželi nišo dovoljena in se ne odpošljajo.
—   Skrivna   in   tesna pisava v poštnem prometu.     Poštno in brzojavno ravnateljstvo (v O.) opozarja z ozirom na odlok trgovskega mini-strstva z dne 7. p. m., da vporaba ne-običajne pisave (skrivno dogovorje-na, hebrejska, s ključem   pisava   za slepce,   ogledalna ali s kako   kislino pisana) ali jezika v pismih, koja se morajo po predpisih oddajati odprta, povzroča navadno znatne   zamude, največ pa se taka pisma kratkomalo zadrže. V interesu občinstva samega je tedaj, da se isto kaf   najnatacneje ravna po teh navodilih.
— Rokodelci in vojaške dobave. Vsi rokodelci   in   njih   družbe   na Kranjskem, ki so dobile za časa vojske vojaške dobave čevljev, jerme-narskega in sedlarskega blaga, mon-tur in perila, vrvarskega dela, krtač, lesene in kovinske robe itd„ in sicer brez   posredovanja   ministrstva   za javna dela potom trgovske in obrtni-ške zbornice neposredno   od drugih vojaških mest, kakor kornih in četno-divizijskih intendanc, upravnih komi-sij različnih   Čet in zavodov,   nado-mestnih kadrov vojne in domobranstva, vojaških bolnišnic,    črnovojni-ških formacij ali poveljstev, artiljerij-skega opravnega depota na Dunaju, trenskega opravnega depota ali pijo-nirsk. opravnega   depota v Kloster-neuburgu, pozivamo nujno, da nemu-doma naznanijo svoje naslove trgov-ski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—   Ureditev   kupčije   s   kon|L Vzlic mnogokratnim  nerednosttm in zlorabam pri kupčiji konj v okrajih, ki so bolj ali manj prizadeti po vojnih dogodkih, vlada ni izdala prepo-veda za izvažanje konj iz posamez-nih dežel ali okrajev. Da pa prepreci spekulativno nakupovanje   konj   od nepoklicanih oseb, s katerim se od-tegne svojemu namenu velika množina konj, ki so potrebni za obdelo-vanje polja in druga domača dela, na-merava država to vprašanje resiti s posebno naredbo,   ki bo v kratkem objavljena v državnem zakoniku. Po tej naredbi bo politična oblast mero-dajno vplivala na kupčijo s konji.
—  Nabirajte ježiće. Občutno pomanjkanje   surovin   za   izdelovanje strojil, sili k temu, da se uporabljajo v navedeno svrho vsakrSna v to uporabna sredstva.    Pri tem pridejo v prvi vrsti v postev ježiće, katere po-nekodi tuđi šiške imenujejo.   Ježiće iniajo relativno mnogo strojilne vse-bine.so ravnokar dozorele in Jih je po hrastovim* v izobilju. Nabiraio jih lah-ko otroci, ki si za mal trud napravijo lepe dobičke. Lastniki hrastovih goz^ dov lahko svoje ježiće prodajo tovar-nam in industrijskim   podjetjem   te stroke. Naslovi se lahko pojzvedo pri trgovski in obrtniški zbomicL Pripo-
minia se. da.skupliuie ^laaom obyc-
stila c. in kr. vojnega ministrstva Ježiće tuđi »H&ute- und Lederzentrale, Aktiengesellschaft, Wien I., Aspern-platz Nr. 4.c
—  Nova brošurlca.   C. kr. na-mestništvo y Gradcu je pravkar izdalo brošurico, kako   se   prideljuje zgodnja zelenjad, katera brosurica je nekako izpopolnilo publikacij o kon-serviranju   zeienjadi   ter o domači uporabi sadja. Opozarjamo na to za-nimivost s pristavkom, da se dobi pri graškem namestništvu 100 komadov
te brošurice za 9 kron.
—  Državna podpora za begunce z juga. Prejeli smo od goriškega Slovenca na Stajerskem naslednji   dopis: .Ljubljanska   dnevnika   sta  nam  na-znanila odlok tržaškega namestništva, da   plačuje   vlada   državno   begunsko podporo   (90 vin. za  osebo   na   dan) samo onim beguncem, ki gredo v take kraje, ki jih  je  odio čil a vlada zunaj etapnega ozemlja,  ali bolje: te borne podpore so deležni Ie tišti begund, ki  so  šli v koncentracijske tabore v Lipnico, Gmund, Pottendorf itd.   Ta odločba hudo zadene ćelo vrsto Slo-vencev iz srednjih in boljših slojev, ki nišo nikdar sanjali o beraškem življenju po barakah  in  ob revni hrani, ki se nudi  ondi  po potrebah najpri-grostejšega ljudstva.
0
I
m
— Imenovanje. Rojak iz Slovenskih goric, učitelj    slovenščine   na Franc Jožefovi akademiji na Dunaju in' ravnatelj potnožnih uradov v do-mobranskem     ministrstvu,     Franc Fras,   je   imenovan za nadravna-telja.
—  Pripravijalni   tečaP za spre-]em v srednjo solo. Na javnih mest-nih deških   ljudskih šolah se otvore pripravijalni   tečaji   za   sprejem v srednjo solo. Poučevali se bodo otroci L, m m-, IV. mestne deške in pa ittMtoc jwmikc deike l}odske Sole x
prostorih deželne slovenske trgovske. sole v hiši »Slovenske Maticec na Kongresnem trgu št. 7 I. nad-stropje; otroci Šišenske deške osem-razrednice pa v bivši občinski hisi v Spodnji Šiški. S poukom se prične v četrtek, dne 9. septembra 1915 ob 8. zjutraj. Poučevalo se bo v »Matičini« hiši vsak dan od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Poučevala se bo pa ondi vsak poneđeljek, sredo in petek mladina II. in IV., vsak torek, četrtek in soboto pa mladina I., III. in nemške deške sole. V šišenski občinski hiši se bo pa poučevalo vsak de-lavnik, izvzemši petek, od 8. do 11. dopoldne. Oni dečki, ki so se preteklo soboto, dne 4. septembra 1915 dopoldne za sprejem prijavili pri svojih šolskih vodstvih, naj torej pridejo, če pripadajo L, III., nemški in šišenski deški soli k pouku prvič v četrtek, dne 9. septembra 1915, oni, ki pripadajo II. in IV. deški sole, pa prvič v petek, dne 10. septembra 1915 ob 8. zjutraj. Oglasila za pristop se pa še vedno sprejemajo in se staršem nui-no priporoča, da ugodne prilike za vzgojo svoje mladine, ki je bila vsled izrednih vojnih razmer toliko časa brez pouka, ne zamude.
—  Iz lovskih krogov se nam piše: V št. 200 Vašega cenjenega lista berem, da se je poročil občeznani lo-vec Jakob Debevec iz Pokojšča v starosti 74 let. Gotovo je to vsem lovcem znani Jaka iz Padeža. Pred kratkim   je   pa umri v Črnomlju, v letih 187&. do 1890. jako znani strast-ni Iovec Štefan P r i m o ž i č,   bivši mnogoletni oskrbnik Galletove   gra-Ščine v Bistri pri Vrhniki v starosti 76 let, pri kateri graščini je služil kot Iovec tuđi navedeni Jaka.    Oba sta bila izvrstna strelca in marsikdo   ju ima v spominu izza Galletovih   bra-kad, na katere so hodili   tuđi   razni ljubljanski gospodje,   kakor   Perles, Pleiweis, Schrev.     Jaka, uživaj še mnogo zdravih, zadovoljnih let v novem jarmu, Štefan Primožič pa počivaj mirno daleč od nekdanjega kraja trudapolnega službovanja!
— Ddo kaj ve? Ivan R i j a v e c,
železniški čuvaj št. 680, Verd, pošta Vrhnika pri Ljubljani, iŠče svojo ženo Antonijo in svoja sinova, Antona (14 let) in Jozefa (4 leta), ki so ob iz-bruhu vojne z Italrjo, ostali v Tržiču (Monfalcone), ulica Kaserma št. 721. Kdor bi kaj o njih vedel, je vljudno naprošen, da sporoči na zgorajšnji naslov.
Okradena besunka. Neki begun-ki v Brezovici, katere mož je na bo-jišču, je ukradcl neznan tat vsoto 1500 kron.
Kolera v Borovnici. Uradno se razglaša po poročilu z dne 5. septembra, da je bil v Borovnici v vrhni-škem okraju en slučaj azijatske kolere. Bolan je neki vojak, ki je prišel z bolišča.
Svojega gospodarja okradel. ISletni hlapec Anton Završnik v Št. Florijanu pri Škofji Loki je vzel iz zaprte omare 200 kron. Završnik Je priznal tatvino, porabil pa je od ukra-denega denarja 100 kron.
Umri ie v Llubevču pri Idriji Ivo Premrov vitez pl. Premer-stein, abiturijent, sedaj enoletni prostovoljec c. in kr. pionirskega ba-taljona št. 9, in sicer za ranami, dob-ljenimi na severnem bojišču. Bodi mlađemu junaku ohranjen blag spomin.
Otrok utonil. V StaTi vaši pri Zi-reh je utonil 14 mesecev star otrok Alojzij, sin posestnice Frančiške 2a-kelj, v potoku ob njivi, kjer je kosila travo. Otrok seje igral z drugimi, potem zlezel do potoka in utonil v njem.
Občinska vojna pekarija v Po-stojni. Po vzoru mestne vojne peka-rije ljubljanske je ustanovila občin-sko pekarijo tuđi mestna občina po-stojnka. Izkaznice za kruh so podobne izkaznicam, ki jih je izdala za od-jemalce raznih živil mestna vojna prodajama v Ljubljani.
Štajerski deželni šolski svet je stalno nastavi! prov. učiteljico Mar-to S e k i r n i k pri Sv. Florijanu in prov. učiteljico Jeric(5 V i s e n j a k v Žetalah.
Iz Celja. Dne 2. septembra je poteklo 30 let, kar službuje nadkomi-sar g. Martin V o h pri finančni straži. G. Voh službuje sedaj v Mariboru, dolga leta pa je bil nameščen v Celju, kjer je bil kot vesten, postrež-Ijiv uradnik ter ljubeznjiv družabnik splošno priljubljen. Stanovsko glasilo finančne straže se 30 letnice Vohovega službovanja spominja v nad vse laskavih besedah.
Iz Celja. Prejeli smo sledeči dopis: Prosimo slavno uredništvo, da opozorite v svojem listu na izkori-ščanje prebivalstva, ki ga uganjajo tukaj trgovci z drvami. Dasiravno imajo nekateri velike zaloge, jih no-čejo oddajati po pol ali po cei seženj, Češ, da jim več nese, ako jih proda-jajo v malih množinah po nekaj kron. Kupil sem sam tako »malo množina«, voziček, in rabili smo jih komaj nekaj dni. Pritoževanje nad navijanjem cea za drva ic po mestu
s*>kvšno. Upožtevamo, da so se po* dražili delavci in vprega, pa to po-draženje gotovo ne doseza 80 do 100% dosedaniih cen za drva. Tako izkoriščanje revnih slojev v prid po-sameznikom gotovo ni umestno. (Op. uredn. Splošne pritožbe ne bodo mnogo zalegle, treba bo posamezne slučaje brez prizanašanja naznaniti državnemu pravdništvu.)
Iz Mozirja. V petek zjutra] je umri tu g. Anton E1 e n d e r po dalj-šem bolehanju. G. Elender je bil pod-načelnik Gornjesavinske posojilnice v Mozirju ter obenem njen tajnik. Pokojnik je za procvit te posojilnice, ki se je razvila v milijonski zavod, žrtvoval vse svoje sile in svoje bogate skušnje. Med slovenskimi poso-jilničarji na Sp. Stajerskem mu naj ostane ohranjen Časten spomin.
Cesta ,PiIštanj - Grobelno. Pred kratkim se je začelo z delom okraj-ne ceste, ki bo vezala trga Kofcje in Pilštanj preko Prevorja z Grobel-nim. Inženirji so zadnje tedne pridno na delu. Za težka dela pri gradnji ceste se bodo porabili vojni vjetniki Rusi. V Lesičnem pri Pilštanju se ie ustanovilo vodstvo za gradnjo te važne ceste.
Lehen pri Ribnici. V teku mese-ca avgusta je naše šolsko vodstvo odposlalo sočivja v skupni teži 140 kilogramov, milodar od naših malih in večjih učencev za mariborsko vo-jaško bolnišnico. Pošiljatev je obsto-jala iz zelja, krompirja, kumar, tikev, pese, stročjega fižola, redkve in sadja. Poslalo je pa tuđi 3 litre črničeve-ga soka in 6 litrov črničevega vina. Sok so učenke pripravljale pod nad-zorstvom učiteljice, pod nadučitelje-vim nadzorstvom pa so nabrali učen-ci obilo robidovega in jagodovega listja. Šola v Lehnu je bila posebno v zadnjem tednu pred velikimi počit-nicami prava delavnica.
Lehen pri Ribnic!. Naš občespo-štovani gospod Josip Fornezzi, vele-posestnik p. d. Tuzi, je daroval za vojake južnozapadne fronte 1100 ci-garet, koje je dal odposlati na vojno-poštni naslov našega učitelja gosp. Viktorja Breganta, da jih razdeK med vojake. Kako veselje jim je napravil s te mmilodaroni, dokazujejo zahvalne dopisnice vojakov. Tuđi ga. Julija Drame je poslala 200 cigaret na naslov gosp. Breganta, ki je imel nakv go, razdeliti milodare med svoje so-vojake.
Gtaljlva zahvala. Gospodična P. M. iz Lehna pri Ribnici je dobila % južnega bojišča sledečo zahvalno do* pisnico: Velecenjena gospodlčnasl Jako me je razveselil Vaš velikodušni dar, po gospodu učitelju Bregantu razdeljene cigarete. Presenećen, da se štajerske Slovenke nas na jugu proti krvnemu sovragu boreče Slovence s tako blagim in velikodušnim darom spominjate, se Vam, veleco-njena gospodična, najtopleje zahvaljujem. Bog nam ohrani rako vrlih ia plemenitih štajerskih Slovenk se mnogo let! — F. V. — Neki Hrvat, ubožni vojak, kateremu ni bila nak-dar dana sreča, sprejeti kakšen milodar in tuđi ne zna pisati, je dal po drugem vojaku pisati: »Ove mite ruke, koje so gačile ove cigarete, na§ blagoslovi Bože mili!«
Učiteljski Jubilej. Iz Slivnice pri Mariboru nam pišeK>: TukaJSnJi nadučitelj gosp. Kare4 Pestevšek, ki nad 30 let vzorno vodi tukajšnjo solo, je bil povodom svojega 401etnega učitelj ovan Ja soglasno imenovan »častnim občanom« obline slivniške. Krasna diploma se mu je slovesno iz-ročila na dan šolskega sklepa dne 3(>, avgusta v krasno okinčani Šolski sobi. Slavnostni govor je imel č, gosp. svetnik Fr. Hirti. Odlikovanec je kot abiturijent c. kr. višje realke v Ljubljani 1874 vstopil v četrti letnik udl-teljišča v Gradcu in od 1875. leta služil tuđi kot učitelj v Leitersbergu* Laškem trgu in Žalcu.
Kmeljarjem! »Hopfenbau Kor-respondenz« iz Zateca — glasilo Zveze avstrijskih hmeljarskih dm-štev — ie objavilo dne 1. t. m. slede-če: Po Časopisih se čita, da je Anglija vsled prizadevanja Amerike pripravljena, pripustiti prevoz nekate-rih proizvodov — za Ameriko nujno potrebnih — iz Nemčije in Avstrije v Ameriko pod tem pogojem, da se prevaževanje izvršuje po ladjah ne-vtralnih držav. Treba bo torej za to skrbeti, da se med dotične proizvode sprejme tuđi hmelj; mogoče je torej, da se bo že mesca oktobra, ali novembra pričel izvoz hmelja v Ameriko. Tega mnenja so ćelo dobro informirani hmeljski eksporterji. Anglija bo letos imela Ie slabo letino m sicer približno 200.000 stotov k 50 kilogramov, med tem ko potrebuje za se 560.000 stotov; rabila bo torej približno 360.000 stotov tujega hmelja, katerega bo skušala v Ameriki dobiti. Amerika pa ima pri dobri leti-ni Ie kakih 200--220.000 stotov za eksport in upati je torej, da bo Amerika — kakor hitro bo pot odprta — segla po novi in stari zalogi hmelja na Nemškem in v AvstrijL Vsled sve-iovne voiofi sicee ni upati, da hi &
205. štcv.                                            '"                                                 „SLOViiNSiU imaROU- ant /: septemora i3iz>                                                                                                  stran r>.
cena hmelja dvignila na Bog ve ka- ] ko visočino — vendar je upati, da se bo hmelj dražje prodal kot sedaj in da bodo vsaj pridelovalni stroški docela pokriti. Ako bi pa tuđi letos hmeijarji zgubo imeli, potem bodo zanaprej še več nasadov vpustili in mogoče je, da bodo v bodoče hme-lju cene ćelo višje, kot so bile leta 1911. Zveza hmeljarskih društev je takoj ukrenila vse, da bi se pripustil izvoz hmelja v Ameriko. — Toliko slovenskim hmeljarjem v informacijo. — Hmeljarsko društvo Žalec.
Drobne novice s Štajerskega, Umri je v Feklu pri Poljčanah go-stilničar in župan Jožef Baumann. — Umri je v Zg. Polskavi nadučitelj in občinski odbornik Jožef Vodošek. Justifikacija v Gradcu. So-dišče c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu razglaša, da sta bila vojaka Viktor Hammer in Raimund Eicher 27. pešpolka radi desertacije obsoje-na na smrt in 6. septembra ob 7. zjutraj ustreljena.
Vlak ie povozil med postajama Smohor in Gorenje Bela na Korc-škem dne 2. septembra nekega vojaka, ki se je sam vrgel na tir. Bil je pri priči mrtev. Truplo so pokopali v Šmohorju.
»Kino - Ideal«. Danes se bo prvikrat predvajal veliki štiridejanj-ski igrokaz »Železni prstan«. Glavno vlogo, oziroma dvojno vlogo bo predstavljala simpatična mlada filmska zvezđa Loti Neumann. Ta štiri-dejanjska drama se razdeii na dva glavna dela, in sicer prvi dei je usoda matere in drugi del je uscda fačerke. — Ražen tega se bo še predstavljala ena Nordisk učinkovita ve-seloigra »Zviti Feliks« v 2 del ih.
Sadje sta kradia dva moška iz vrta neke posestnice na Rimski cesti. Zapazil ju je končno vratar hiše ponoći, eden je zlezel na hruško, drugi je spodai lovil sadje. Ko je vratar Pavlin skočil iz svojega skrivališča, sta ona dva mcžka pobegnila; eden teh se je potem vrnil in napadel Pavlina ter ga težko poškodovai na levi roki. Tatova sta pustila na vrtu par Čevljev.
On! urar, ki ie zadnja leta en-krat popravlja! moško remontoar ci-linder uro iz srebra, z đvema pokro voma zadai, katera ima zadaj na zu-nanjeiri pokrovu vlisnjene crte F. P., in ki je na tem pokrovu znotrai vtis-nil znamenje popravila: H 313, naj javi svoje ime c. kr. deželni sodniji v Ljubljani oddelek VIII.
Tatvina. Opozarjamp ono žensko, ki je v soboto ob 3. pcpoldne odnesla iz neke gostilne na Rimski cesti dežnik, da ga nemudoma vrne, sicer jo odda lastnik roki pravice, ker je dotična ženska po obrazu več gostom in natakaricam znana.
ZgubHa se |e v Ljubljani od Alestnega trga skozi ^>Zvezdo« do »Figabirta« v četrtek, 2. t. m. svilena crna šerpa. Ker je ista last goriške begunke, prosi se. da jo pošteni naj-diteli izreci pri uredništvu tega lista. Nekdo ie izgubi? od Vegove ulice, to je od vis je realke, cio Trnovega do kopali.šča večjo svoto denaria. Pošten najditelj naj odda to svoto na policiji.
Mim sfiimi
*  Burcev. pomiloščen.    Voditelj ruskih revolucijonarjev   Burcev, ki je bil. kakor smo javili,   vsled intervencije   franeoske   vlade   pomiloščen,   je odpotoval iz Sibirije v Rusijo.
*  Ruski list  v Berlinu.   V   Berlinu   je pričel    izhajati   list   „Ruskija Izvestja", ki   je   namenjen    predvsem ruskim    vojnim    vjetnikom,   pa   tuđi Rusom  v nevtralnih deželah.
*  Samomor dveh poS-skih legi-Jonarlev.   V Zakopanih,   znanem ga-liškem   letovišču ob   Ksrpatih, sta se i ustrelila    poljska     legijonarja    Peter Gryener in Vađav   Rajpoh.    Oba sta bjla v vojni ranjena  in sta   ležala že dlje časa v zakopanski bolnici.    Spoznavši,    da   na   ozdravljenje   ni    nič upanja, sta se ustreliia.
* Varšava. Nemška vojaska uprava v Varšavi je zaukazala, odstraniti do 1. septembra z javnih po-slopij vse ruske napise, vsa ruska imena čest. Dalje ruski napisi na privatnih nišan, na javnih lokalih, pri trgovinah itd. morajo biti odstranjeni do 20. septembra. Ulični napisi morajo biti nemško-poljski.
*  Recept   za   vojne    hujskača. Amerikanski  list   ,,Appeal   to  Riason" daje    amerikanskim     hujskačem     za vojno ta-le   pametni   nasvet:   Če ljubite vojno, napravite   jarek v svojem vrtu, napolnite ga do polovice z vodo, zlezite   vanj in   ostanite   tam   en ali dva dni, ne da   bi kaj   zaužili; naročite si potem kakega umobolnega, da bo š par revolverji in   strojno puško streljal na vas — potem   boste imeli, kar je  ravno tako   dobro   in prihrani    : vaši deželi kupe denarja . . .!                 ;
*  Kako je Cadorria italijanskega    : kralja   —    kaznovai!    Ne    moremo I j sicer. jamčiti da je  zgođba re&nična.'
Ivsekakor pa je fletno izmi§ljena. j Čujte torej: Ko se je italijanski kralj z več Častniki nahajal na fronti, je prišel eden adjutantov, ki je prinesel neki ukaz generala Cadorne, ki je pozival vse nezaposlene, naj se nemudoma umaknejo. — Kralj je za-pustil svoje mesto, mesto pa da bi se bil umaknil za strelsko crto, je skočil v neki strelski jarek. Ko je Cadorna kmalu na to našel kralja, stoječega med alpinci, je rekel: „Do-volite mi, Veličanstvo, da vas opozo-rim na svojo odredbo, da se umak-nete, ne pa da skočite v strelski jarek ..." — „Ne ježite se, general", je odgovoril kralj smejoč — „nič se mi ni zgodilo ♦ . ." Na to je odgovoril Cadorna: „Če Veličanstvo smatra stvar tako na lahko, potem boste pa tako Ijubeznivi, da ostanete pet dni za fronto." Kralj je prikimal molče in ga naslednje dni ni bilo vi-deti več.
* Smešne metode. »Kolnische Zeitung« poroča: Italijanska »Agen-cia Stephani« razširja to - Ie v curi-škem scc'ialističnem glasilu »Volks-reeht< nahajajočo »sliko iz Nem-čije«: >erlina razširjajo vesti, da se je ru.^it entente, odrezati Nemčiji živila in surovine, popolncma pone-srečil in da ima Nemčija živeža in kovin dovolj. To pa ni res. Nemčija je importirala potom kontrebande v letu 1915. za več kakor eno milijardo živil in suro viri, kar pa ne bo mogla več storiti. 2e danes je na NemŠkem vse dražje: sočivje, sadje, sladkor, meso, mast, maslo, olje itd. Ljudstvo je vojne sito. Vestern, da so Rusi uni-čeni, ne verjame nikdo, ljudstvo čita časopise z nezaupanjem. Aretacije dokazujejo, kako stoje zadeve. Zima bo za Nemčijo težek čas. — »Kolnische Zcitung« se ne čudi, da razširja italijanska agentura take vesti, čudi pa se, da jih je mogla priobčiti »Volksrecht«, saj nišo podobna poro-čila ničesar drugega, kakor sredstva, ki naj pospešujcjo vztrajnost entente k nadaljnemu vojevanju.
*  S kakšnirni sredstvi dela   italijanska tiskovna propaganda.     Pred par dnevi so prispela preko Chiassa poročiia o katastrofalnem potresu v Avezzanu in dunajski ter   monakov-ski listi so sprejeli zlasti y zadnjem času mnogo vesti o plosni   nezado-voljnosti v Italiji, v antimilitaristični propagandi    med    italijanskim voja-štvom in o nemirih, naperjenih proti vojni v raznih mestih.     Pokazalo se je, da so vse te vesti izmiljene. Itali-jansko časopisje pa jih je porabilo za intenzivne hujskarije   proti   avstrij-skemu in nemskemu časopisju, ki da živi od samih laži in natolcevanj. Posrećilo se je dognati,   da je ćela ta gonja skrbno pripravljena. »Vesti iz Chiassa« so bile razširjene od plače-nikov italijanske vlade,   ki so imeli nalogo nabrisati razne   dunajske   in monakovske redakcije, računajoč, da bodo uredniki, ki se ne odlikujejo po preveč kritičnem duhu,   nasedii   tej okorni Špekulaciji.    Posrećilo se jim je   res.     Berolinski listi svare pred vestmi, ki prihajajo iz Sviće ter pri-poročajo    najstrežjo    kontrolo tkzv. nevtralnih poročevalcev.
*  Ravnanje   z  vojnimi    vjetniki na Ruskem. Iz vojnega časnikarskega stana   poročajo:    C. in   kr. rez. četo-vodja Evgen K. 41. pp., ki je ušel iz ruskega  vojnega  ujetništva,  je  izjavil na zapisnik:    Med vojnim ujetniki so Nemce, pred vsem Nemce iz Nemčije, pošiljali v Sibirijo.    V Kijevu so nam vzeli   vse   stvari,    nahrbtnik,    skledo, steklenico,  odejo,  britve.   Ruski pod-častniki  so prodajali naše drobnarije. Sestavili so iz ujetnikov delavne stot-nije po  200 mož.   Vod  take  stotnije je stražil oddelek, ki so ga tvorili državni brambovci, rekonvalescenti in za vojno   službo   nesposobni.    Delavske stotnije so bile zaposlene pri zgradbah železnic, pri delih v skladiščih, na ko-lodvorih,  pri zgradbah   čest in utrdb, večkrat tuđi v  tovarnah.   Ujete pod-častnike so začetkoma   uporabljali za nadzorstvo   kot poveljnike  vodov,   a pozneje so   morali   ravno  tako delati kakor drugi   vojaki.  Delavna doba je znašala   vsak   dan   deset   do   12   ur. Večkrat se je   moralo   delati tuđi po-noči.   Nastanjeni so bili vojni ujetniki večinoma v šolah. Hrana ujetnikov je zelo slaba, skoraj nevžitna; enkrat na dan   vodena   juha,   mesto   mesa   na-vadne ribe, večkrat pokvarjene. Pripc-tilo se   je na   primer v   Kazanu   več zastrupljenj.  Kot prikuha  se je dajala kuhana   pšenica.   Dalje je dobil vsak mož   dnevno   pol   do   enega   in  pol ruskega    funta     kruha,     dva    koščka sladkorja   in  nekoliko   sira.    Kruh je zelo slab,   popolnoma   črn in peščen. Vojni ujetniki   ne dobe   obleke in ne perila. Hoditi morajo  zato okoli, tuđi podčastniki, na pol goli in bosi.   Vsi so polni ušiin nišo dobivali niti mila za umivanje.   Na   pritožbe so  odgo-varjali   ruski   vojaki,   da  je v  Rusiji taka navada,   da dobi   častnik   denar za vse, kar   potrebujejo vojaki   in da si   ga   pridrži.   Stražno   moštvo   po-stopa z ujetniki zelo surovo. Ob vsaki priliki   dajejo   ujetnikom   zaušnice in uk suvaio z noflamir kar  ukazuieio 2
Častniki sami. Vojnim ujetnikom je najstrožje prepovedano, da bi smeli med seboj in s stražo govoriti nem-ško. Nekega ruskega vojaka, ki se ni držal tega povelja, so pet dni zaprli. V kazanski guberniji razsaja med vojnimi ujetniki legar.
* Kandidatje za nov prestoi. Nemška armada prodira v Kurlandi-jo. Sicer pred mirom ne more nihče vedeti, kaka bo usoda Kurlandije, a pretendenta za mofebiti bodoči prestoi tega bedočega vojvodstva so neki nemški časniki že iztaknili. Nekje v pruski Šleziji stanujeta dva gospoda, oče in sin, ki se imenujeta princa Kurlandije. Zgpdovina te ro-dovine je jako romantična. Koncem 17. stoletja je pri vojvodi Meklen-burškem služil za konjskega hlapca neki Matija Biihren, ki se je znal svojemu gospodarju tako prikupiti in mu izkazati take službe, da mu je preskrbel poljsko plemstvo. Iz te službe je šel Matija v službo k vojvodi kurlandskemu, kjer je bil do svoje smrti upravitelj konjušnic. Njegov sin Karol je postal logar in gozd-ni upravitelj. Ta Karol je imel tri sine. drugi sin, Ernest Ivan, je postal komornik vdovele vojvodinje Ane Ivanovne Kurlandske in potem ljubi-mec. Ana Ivanovna je bila hči ruskega carja Ivana V. in netjakinja carja Petra I. Po smrti drugega Petra je postala ruska carica in njen Ijubimec seveda eden največiiii rnogočnikov v ruskem carstvu. Seveda se je mož kmalu otresel svojega nemškega imena in ko je bil sprejet v stan kur-lan'dskih baronov, se je imenoval Bi-ron. Ko je postala Ana Ivanovna carica, ga je imenovala za grofa. Zaradi njegovega vpliva na carico se je vse zanj trgalo in nemški cesar ga je imenoval za grofa in mu podelil veliko posestvo v Šleziji. Po smrti zadnjega vojvode kurlandskega je Bi-ron dosegel, da je bil on izvoljen za vojvodo. Zgodilo se je to ravno sto let potem, ko je bivši meklenburški konjski hlapec Matija Biihren postal poljski plemič. Tekom sto let je torej ta rod prišel iz konjskega hleva na vojvodski prestoi. Ernest Ivan je vpleriil Rusijo in Kurlandijo, kolikor je mogel in ko je proti njemu nastala revolucija, jo je krvavo potlačil. P* smrti carice Ane Ivanovne je bilo pa konec Bironove slave. Ponoći so £a napatili njegovi sovražniki in ja od-gnali v Sibirijo, njegovo premoženje je bilo zaplenjeno. To prernoženje je bilo velikansko. Samo drajocenosti so bile prodane za 14 milijonov rub-ljev, a koliko milijonov je bilo še drugega imetja in koliko še gotoveja denarja. Biron je moral v Sibiriji, okovan v železje, delati, kakor vsak drugi kaznjenec. A že čez eno leto ga je carica Elizabeta Petrovna po-milostila. Živel je 20 let v Jaroslavu, a blazni car Peter III. ga je peklical nazaj v Petrograd in carica Katarina II. mu je vrnila Kurlandijo tako, da je zepet postal vojvoda in ostal na svojem mestn do smrti. Učakal je starost 82 \tt Njegov sin Peter je vladal Kurlandijo še kakih deset let po očetovi smrti, potem ga je Rusija odstavila in Kurlandijo združila s carstvom. Ker Peter ni imel sina, si je njegov brat samovoljno podelil naslov princa Kurlandskega in je tako postal oče rodovine prinčev Biron Kurlandskih. katere nasledniki žive še dandanes.
Darifa*
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Zavod za v vojni oslepele vojake: rodbina Praprotnik 15 kron, v spomin na obletnico 8. septembra 1914 pri Grodeku padlega nadporoč-nika Ferdinanda Praprotnika.
Za vojaške invalide: Ivan Ogrin, veleposestnik na Laverci pri Ljubljani, 20 kron.
Za Ciril-Metodovo družbo; dr. Ivan Zabukovšek, odvetnik v Šmar-ju pri Jelšah, 25 kron, iz neke kazen-ske poravnave.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. septembra: Natlačen Terezina, hči odv. koncip. 10 mese-cev, Sodna ulica 5. — Bučar Franc, preddelavec tobačne tovarne, 42 let, na drž. kolodvoru.
Dne 2. septembra: Fran Ileršič, rcjenec, 10 mesecev, Celovska cesta 82. — Ilešič Fran, sin služkinje, 10 mesecev, Celovska cesta 82. — Armič Makso, trgovski potnik, 40 let, v Leonisču. — Brandtner Ljudevit, Iovec, 37 let, v mestni bolnišni-ci za silo. — Čorbo Jušo, pešec bos.-herc. pošp. y rezervni bolnici. — Lehner Josip, pešec, v rezevni bol- s nici. — Lehner Josip, pešec, v rez. bolnici.
Dne 3. septembra: Lenarčič Ivanka, 2 meseca, Rožna^ ulica 8. —
F^lii*1   &XU*    qj>pp   cy|^fi 1 p\pji yfo.   ju   nfL. ,
sestnika, 61 let, Dunajska cesta 8. — Mohorič Vida. 3 mesece, Dolenj-ska cesta 62. — Heinisch Pavel, pešec, v rez. bolnici.
V  d e ž e 1 n i  b o 1 n i š n i c i.
Dne 29. avgusta: Lovro Jelar, dninar, 56 let. — Fran Pirš, sin stro-jarskega pomoćnika, 3 leta.
Dne 2. septembra: Valentineie Marija, soproga kajžarja. 36 let.
Dpe 3. septembra: Dimnik Ga-šper, naddelavec drž. žel., 46 let. — Stare Primož, dninar, 60 let.
Listnics upr^jnlfion.
Gospod F. S., stud. gym... tu: Šola za avtomobilno vožnjo onstoji v Celovcu; v Ljubljani ni take sole.
&sna!nji list obsega 3 strani.
Izdajatelj 3n odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«
Kdor svoje zobe
hoče obraniti zdrave, si daj dopovedsti, da se to da doseći samo s konsekventnim, vsakdanjim negovanjem zob. Za to je pa neutrpljiva antiseptična ustna voda. To je pa Odol, o katerem je znanstveno dokazano, da zadržuje vse zobe razdirajoče procese. Obenem je pa Odol slastnega, osTežujoČega okusa.
Rw Izborno «e je okaeal« ui vo- ^^B E Jafcev vojnici in upleli «•▼■»• ^K H                kcc» kot r.^jboljžo               ^B
P    bol oblažajoče mazanja   ■
mga pri prehl&jesju, renmatiimn, ^ihtn, ^M m influenci, prsni, vratni im boluti ^m S^                              T hr'ots                               ^M
I Siire-liniiiieFitjr I
B£taS» Sidro-Fsifl-Eipeller.     I
Sleklenio« kron. —80, 1-40,1—.         H
Dobir«, i* t Ickaniab Ali                    |H
t Dr. Rialitvr^A lekarni        » iFa     BP
IŠ&               „fri zlfttem l«Tft",            ^1/     Mt
Kj      Prst*, I., Elizabeta* Mfta 6.     ^^     ^B
■MEmmsmmm
^     Vsfika     ^
gbera   rofcauic   in   roznovrstnih
parfemov
O. rgćtl-A-ČItO
W*AJSXA C£5?A tz-
Keisorološlcno porotllo.
Vliitt ui airjca l*Vć             Sr**a 1 zriiil tl'kk 738 hih
| •>%!%£ h i Vetr8vi   Neb0
*         J     t »nm   £ Js
6.  J2. popJ 7385 j    224 j si. jz«h   del. obltč, „  | 9. zv. ! 741 2 :    15 0 j si. szah.   poloblač.
7.    7. zj. ! 742 3 :     9 S   brezvetr         „
Srednjt  včerajina ttmp«tturi  Vf'Z9-n«rm.   lfr'2*. Padavioa v 24 uimh mm    00.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prija eljem in znancem pretresujočo vest, da je naš preljubljeni sin, brat, svak in stric
Ino Pfemrou uifez ui Premersfein
abiturijent, sedaj enoletni prosttvoljec
danes, dne 5. septembra t. 1. dopoldne nepričakovano vsled posledic na     I
sev. bojižču zadobljenih poškođb preminul.                                                       I
Pogreb  se vrši   dne 7. t. m. ob 4. uri poooMne iz hiše žalosti v      I
Ljubevču pri Idriji na pokopališče sv. Kr;2a v Jdriji.                                       I
Ljubevč pri Idriji, dne 5. septembra 1915.                                  I
Žalujoči ostali rodbini                I
Presir®T-PriH«iii.
U«        I1      4     I*       J   v   1                I   J   l#vv
ob pol 11 do?., ob 3., pol 5., 6., pol 8. in rt 9. ari zvečer.
Na sporedu:
@b   12. uri   36   minut*
Slirajno napeta krlnlialM đrnut v 3 itfHlIk.
Dve veseloigri: „Enafsta za-
poved^ in „Ra leto^išću".
Aktualno kiacmatograjicno teficnsko vojno poroeilo.
Danes v torek in v četrt«k Isti »porod ©s2 4. £a pol 6. nrl popn ob 7. te pol 9. ari zvečer.
i
Stran 6.                                                                                                         .SLOVENSKI NAftOD*, dne 7. septembra 1915.                                                                                                      205. štev.
Prešernove slike
indajB ii itt» pe mmm0 Iv. Bonačv Ljubljani.
Cma iBU 9 kron.        372 Hfio se
lifiino stanovanje
z dvema sobama,  kuhinjo  ali  pa kabinet, soba  hi   kuhinja   Ponudbe pod nd¥O   StaMVamJi/2200"  na   upravo »Slov. Naroda«.            2200
■V*   Kvpn]em STSie   "VI
iešpije in Me
za destilacijo žganja  po   najviŠji   ceni.
OABBIJEL BBŽ2N        2106 Zapute pri  Lescah,   Ooreafsko-
Vzgojiteljico
w dvema dekficama 12 in 16 let starima sprejme Anton Cveakel v St. Petra ▼ Savtasld dellatf.
K    ponudbam   se   prosi   slika   in spričevala priložiti.                             2197
BV 1 staklenica 2 kreni. "^N
z 29 mesečno odvetniško in 7 mesečno sodno prakso iell vstoplti takoj v odvetniško pišamo. Ponudbe na upr. »Slov. Naroda pod ^r. V. T./221t".
Pogreša se
Maka Waitlf c. kr. deželnostrel-ski polk Št. 1, II. kom., je bil 28. julija na soŠki fronti ranjen (strel v prsi) in je bil baje prepeljan v neko bolnico. Od takrat manjka o njem vsaka sled. Kdor o pogreŠanem more dati kakr-Šnokoli pojasnilo, se žanje nuino prosi. Stroški se radi povrneio. Jesip lffaltl, veleposestnik, Sv. Johann, Tlrolako.
Penzifonist
trezen, zanesljtv, vajatt pisarniških opra-vil, liče primerne službe na pr. v pi-sarni ali kot skladišteik, vratar, teht-aičar, raznašalec v Ljubljani ali okolici.
Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.
Kiiikega puntaj
■V    sprejme   iakoj     "^g
Vinko   Soršak,   Spođnja  Šiška  95.
2168
U IN H
50 hektolitrov ima na predat  po
dnevnih cenah zajamčeno pristnega belega    JuriJ   Pevec,    posestnik    *
Ziblkl,  pošta Prlateva,   Spodnje
Stalerske.   Izstopna   postaja   Stranje. 2208
: Vila :
Z leplm   vrtem   na   najlepŠem kraiu
Ljubljane, se preda zaradi odpo-
tovanjaa Pripravna za eno ali dve rodbini; z vsem konfortom, tuđi lahko z vsem pohištvom.                           2205
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Naroda«.
I        ^^       * *                                                     a%                                                        * •       *fl
{^4       ^^                                  ^^flHaaaaat^.                                            ^^^
£   ::                           *        :;   ST
Najcenej&e
dežnike
in soliičnike
domaćega  izđelka priporoča
j tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Ravnokar došla
osliKn izbero
umetniških in drugih vsakovrstnih
^7Df!firliin
NARODNA DUNJUU
Prešernova ulica.
I Zaloga pohistva m tapetmškega blaga.   -=eeehe?-  Mizarstvo.
jj       Popolna
E   spolna oprava;
i   $   postelji,    2
t   omari, 2 noćni
I   omarici   in   1
y     umivatnik  z
I   marm.    plošćo
li
I    in   ogledalom
|    K 3oO-—
w
Jamci se za solidno delo. Cene
konkurencn*. Zdhtevajte noj-novejši katalog, Jcctieri obsega nad 300 modernih slik.
J. Pogačnik* JLjubljana, Mflrije Jereji/e cesta št i3—i8.
Ia.kunst
I                Ljubljana
I   Židovska ulica štev. 4.
I Velika zaloga obuval
1  lastnega Uđelka za dame, gospode j I      In ovoke Je vedno na izbero.
j I  Vsakršna naročilt se  Izvršajejo točno in
i I   po nizki ceoi. Vse mere se shranjajejo in
i ■   zazoamnjejo. — Pri znnanjih naročilih naj ■              se blagovoli vzorce poslati.       40
li\w\i zaloga navaioid do nsifinejl
otroških vozičkov
:-*: r.sv7.^£:c do nallinejše               !
l^HČ^P M. Pakič   I
^nj^HL        v Ljubljani.
^^a^   ii ■  ■■!■■   ■                 ^„.^——-—^.                     ____5     :
i
v Ijipi. Diiijis »Hi 2i.
i
Velika zaloga               !
steklenine, popsela-na? sretilk, zr^ail, šip, kozar cev3 vrćkov t. t. d.             i
gostiintška in kavarnar-
ska namizna nosova    i
po Rafnižfih  cenah.   i
^^^^~                                                                                                              —                         ^   ■
i parno barvarstvo |
ter kemično čišćenje in     I snaženje oblek.          ;
IMm$\ Dasi? ^ OzKs olica !t. i | \ Sprejemališče       i Sdenburrfova ulica št. 3.     ' « Postrežba točna. Solidne cene. I < \
g§i   aji    prp   B     aji     9   u     u   'JIB i
I Wm, lili mu i!
Ml                                                                                     M   ■
2 72     hoćete imeti ?         3!
a                                                   u i
N   Poiem jim dajte uživ.iti izboljŠano,   aro-    JJ   j
U   matično ribfe Olf« iz lekarne pri zlatem    ^   i
M   orlu. Vsak otrok uživa r lahkoto to ribje   N   ;
JJj   olje iz katerega je popolnoma odstranjen   H   t
y   zopemi duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.   p   j
i Zoper kažsSj, zasllze- S ; * nost in   preMafenJe jj!
{J je v tem času za otroke najboljše pre- {J } M izku^cn in mnogostransko priporočcn Sf ! J  trpotčov sok. — 1 steklenica 1 krono.   n :
3 Zaloga vseh tu- in inczemskih |j j J specialitet   ter   preizkušenih   do-   3 j
2                     mačih zdravih                   * \
3   Izborna toaletna sredstva „Ada11,   m  \
i Mm sveze goijeve špeclalltete |;
i Cdtefaio se tndi zdravila za ; ; I tlanevsehbolml&kihblagaiii.  j
j  RazpoSilja se 2krat M dan na vse strani, B i
jmiinmnnmiiiiiiugi 3           Pharm. Mag.            3
Otnko mMM
lekaraa pri zlatem orlu
] I>]obljaaa, Jviiin «r§ ŠL Z.  |
^B^^B^^B^^B^^B^^B^^B^nB^^B^^B^^BV^B^^B^^Br^B^^Br^aT^Br^V^v^V^V^aT ^V ^H BB         Bb
>IC   1 ali 2    "^g
isoUa lii
i
j se   takoj    sprejmeta    pri   tvrdki
1 Hl.   Rosner  & Co.
| poleg pivov^rne 9Unionc.
dve leti stara, čistokrvna, nemško-kratko-i dlaka, lotrska psića z zelo kratko odreza-\ nim repom, temnorjave barve z majhno |  belo  tiso na  prsih,  ima   na  zunanji  strani
obeh stegen po jedno majhno brazgotino | brez dlake, z žičnastim ovratnikom in znam-; ko »Postojna S?« je bila dne 31. avjusta I letos iz Postojne odpeljana. — Kdor bi o !      psići kaj vedel. naj blagovoli naznaniti
I P.   KERŠIČU,   sodniku   v   Postojni
i Spreteu, sesfavli&s|a bilance ziao-1            žen, vcjaščiae prost     2764
I se išče za veletr^ z vinom na Reki.
!  Pogoji: perfekten  korespondent v nemškem
;  in  hrvaš'-em   event.   itaiijanskem   jeziku  in uren   računar.  Ponudniki,  Če mogoče absol-
'  venti  trgovske  sole,  naj   ponudbe  s prepisi
\  izpričeval   in   navedbo   zahtevane   plače  po-
;  šljejo pod šifro : ,<W. V. 7681" na Itađolfa
|         Mosse, Buna; 2., Seilersiatte 2.
i---------------------------------------------------------------------------------------
I Sprefmela Se v trgovini manufakture, i špecerije, stekla in poljskih pridelkov i   J                 V            V
vešča slovenskega   in   nemškega jezika v govoru in pisavi iz boljše poštene hiše.
\ Rudoif Pevec, Mozirje.
I                                        2173
\i\wm, prye srsfe a i
I vhotd'J.pri.Maiiču'^S
!  S            (1. nafSstropje)                ^»S
i    (nasproii  glavne pošte)    ra
1 :: se priporoča.:: H
I zaloga lilu im J
\TQQo|tfd
za   vilo   86   kupi   v   tivolski   okolici«
Ponudbe na upcavnistvo »Slovenskega
Naroda« pod ^F. M, 33/2167.
Gospodična
iz boljše in poštene hiše, izurjena v trgov-ski stroki, vešča stroiepisja t«r slovenske stenografije. iell dobiti kako primerno službo bodisi v kaki pisarni ali trgovini.          2192
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Lepa dvonadstropna
z velikim vrtom v Ljubljani, gp se ugo&io preda.          2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Suke lobe, iižoi vinsKi Imi laneno some in ii\i
sploh  vse deželne   pridelke kakor tuđi
prazne dobro oferaHfeae vreće
kupi ANTON   KOLBNC  t  Gcliu,
Sraška cesta 22,         1685
esenca 1  steklenica  1 kroae.
Odgovarja 10 limonam.       2196
Lekarna Tr^k©czy L]abl{aaa|     zra^oa    rofovža.
Sveže češplje  ^^
Ism
= hrušks (tepke)
kopiije vsako  maožlso  £a po najlsal|šlli ceaab       2014
veležganjarna šasija
M. Rosner & Co.,   Ljubljana.
zajamčeno pristno, je v poljubni množini
takoj   na   razpolago.
Natančnejše pri vratariu hotela pri Slonu.
[                V ponatisu je izšel
? ::   znameniti roman   ::
(Francoski spisal Pierre de Coulevain.) Naročila sprejema:
„J^faroDna knjigama", Sjubijana, prdčrnova ulica.
Cena dvera knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v.t   s pošto 4 K 90 v.
Zaradi izrednih poćtaih raxs&er ni  megoče tega dala pošiljatl na ogled In se dobiva le prati vpešiljaftn denarfa v napref ali
pa pa poAtnem povzetfa.
AI Fn\f7 l^DPTMIl^r nčiteIj GIas*Matice in edinI zaprise*
/\ L r \/ 11 Z*    O IV t Zrf 11 I I\  ženi strokovnjak c kr. dež. sođišča.
Llublfana, Kongresni trg 15»
(Nasproti nunske cerkve.) Največja  in   najsposobnejša   tvrdka   in   izposojevfeik^<a
Mavlrjev fa Iiarmonijev
na Jugu Avstrije.   —   Velikaaska zaloga vsega glasbenena orodja, strnu in mnzlkalil.
Edini ZaltŽnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, B6I2I & Heitzmanii, FSrster, Ehrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji) Obrokl od K 15-— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 1§ letna postavno obvezna garancija. Naiemnlaa najnižja. Zamorna naj-ugodnejša. Uglatovanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izkliučao la jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falsl-Hkatov in naviđeznega „pofelaa" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu11, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zatogi.
205. šiev.                                                                                                      .SLOVENSKI NAROD", dne 7.  septembra 1915._____________________________________________  ___________stran 7-
I   Prtporočamo našim    jajaj*)   I/^I^bT IltlCIfl"!    f IS^^TIOI II"!   ^■■■^    iz aiigi® slovenske* ::   gospodtojam   s   i^i   I\ULUl3lVV/    ^"V"KUU |ggg|   tovarne y Ljubljani
II        *           v      *1
išče  krojaški salon za gospode Ljubljana,      Hotel „pri Maličo"-
220?)
I
[ Sprejema zavarovanja človeškega Živ- I
I ljenja po najraznovrstnejSih kombina-I kodjah pod tako ugodnim! pogoji,k<> nobena druga zavarovalnica.
! Zlasti je ugodno zavarovanje na do-I živetje   in   smrt  z   manjšajoČimi   se 11                    vplačili.
^^^^^■MjjU[j^^j|^^jjj^j^^PB^K——1—^^^^Bi^^M^^^M^^MMnM——^a*irwifiinrHTvn^in^wiiiMii<M i   imun iiimhihiiibm —
„(8LAVIJA"
«".-•".   Vzajemno   zavarovaina   banka   v   Pragi.   .••-.'. Beiervnl fondi 3 71,948.392*28. — Iiplaćane odžkcdnine In hspitalife S 145,150.178*29.
Po velikosti druga vzajerana zaArarovainica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
--------------------------------      Vsa pojasnila dajei--------------------------------
(taleo zastonstvo i Wm ^^"^im l^~ i "ftapofti uliti štcv. 12.
Zavaruie poslepja in premičnine proti požarnim škodam po najnjžjih cenah. Škode ceni takej in najkulantncje. Uživa najbotjši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvint ped zelo ugodnim!   pogoji. — Zabtevajte prospekte.
V©      *J       •             v elegantni obliki priporoča
lZltHlCc Marodna tiskarna.
I               Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    232      g
i    li ?    v®       1              LevI>        %
Qm*\             žisasaii aiof??ofei, ots-oiki vozlo&! lt«L             ^v
JP55!____________________________________. X&
OwC»««v!    l«r   KEissllđneiše blago.   "^JS    SOCOSmI
^3^Si^rJ^sPfišra';....._____,^__.....■..,■.....  .. .....  ^__   M|,.„,„ii    JajgararfTia^CaCTij
__            -ri              ^,-
^fr*#£ y^| # -Si ^
'     ■                                                                                 #*■*        v^Si    *■"      : vr"1-*'      •£;.•    '^    fV(       #
tovarne čevljev           j        ALFRER FfSllNKEL s:    akcijske družbe    as    •             komd. družba. ____   Najvcčje podjetje svoje vrste v inonarh&ji.   -----
zastopnik                           2201
liJuMjaiia, Prešernova ulica šf. 52.
SANATORIUM-EMONA j
T                            PORODNDSNDCA,                             ,
i7 LJUBLUANA • *omenskega ulica- 4 Vj f/ ^F-zDR^^:FWMAfij^DR-FR.D£RGANC \l
-         Najboljša in najzdravejša znz^:
je dr. Drallea „NESI2Si", kl daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava. temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Sf^nisli
Ljubljana, Pod Trančo št« 1.
Lasne kite« podlace !n mrežiice vseh vrst: qledal!ščn© in toaletne =====  potrebščine ifđ.    --------
Proti prabajem, Inskmam m kpađaafa las
«CelaJe najboljee x*7"~CAitai
Taie-ii! Mtm
katera   okrepCuJe    laslSčo.    odatran^uje luske in proproftujo  Ispadanje las.
1 »telil«nl«a x navodom l Sirono.
Razpcšilja se s obratno pošto ne manj kot dve steklenid.
Zaloga   vseh   preizkušanlh   zdrav!!, f^adfc. mi*, medicina!, vin, SpsciJaf! teS, najflndj^ih parfuroev, kirur^išklh obves, svežiH i?3freraln!h vod Std.
Oei leftorns Hlisns tmlm
vLlubijan! Rsslieva testa ŠJ. I,
poleg novotgrajenejra Fran Jožefovega
iubli. mostn.                18
tf  *e;,  leksrai  đobivajo   zdra?ila  tndi
ćlani bolniških bla^afn fnžne železRfce,
c kr, tsbačse t372me ir. okr. tdnidke
blagajoo v Ltubiianl.
drogerija in Jctonianujaktnra
Ljubljana, Selenbargova ul. 5
priporo^a veiiko zalogo
desinfekcijskih   preparatov    kakor:
Lysol, Lysoforra,  Krealin,  Formalin,
Formaiinove pastilje, karbolova kis-
linar karbolovo apno.
Potrebščiae za postrežbo bolnikov    in    ranjencev, obves   in  gnmastega   blaga,
konjaka, ruma in čaja. jteroform.     fichtinin.     perolin.
i mm i mm iluOOZBIi. 14.. UPuIOf PiPlSII. ..
I  Povest.  —  Spisal   Blaž   Pohlin. 1    1 Zgedcvinskapavest.SpisalIv.Remec.
i I Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 1^1 Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 9  50 ¥in.t s pošto 20 vinarjev več.  9    | 70 vin,5 s pošto 20 vinarjev več.
M       3 Ti   nainoveiši    zabavni   in   veseli   knjizi   priporoča   najtopleje ■
c. in kp. vajssega nalalsiretva odsle£ moja flnna.
Pofrels33@, pa-avilno   seata^Slene  proiaje  %m
dobivanje ^sncinis se fiobe pri masi.                 me
Julius Elbert.
Iv Ljubljani, Bimajska cesta 15 (^^?^ Wfi§ I priporcČa svejo bogato zalogo          v                             H
|                                  «<^         %                ^^         za redbino in obrt.       H
|p Kdor mi fakoj piše, dobi ma]hno škatljico i pristnih Kola - tablet popolnoma zastonj. '
Vsakemu, ki ima slabe Živce, bi rad priposlal poizkuSnjo         .^?^!8^«*^
svojega  sredstva.   Jači   živce  in  s  tem   toliko  zboljša      ^šd^^^ć #^ JL
zdravje, da se kmalu čutimo tako sveže, "drave in pod-     jCp^*    ^5^^^^.
I   jstne, kakor   bi od   narave   morali biti.   Kola-Dultz   naj    S                     ^^3^
|H   vrh tega tuđi  živce v bodočnosti  varuje  oslabelosti.  V   gk                      33m
^   lastno korist vsakega bralca tega inserata, ki nima per-   BUS^jmtC'--- -^au^SHal
i     fektnih živcev,   ali ki se hitro   u trud i ali   postane pobit,   BjWv^5^^ ^kS^&JB    Ti
\    ali pa trpi na glavobolu ali  pomanjkanju spanja, želim,    mK     A f ^   z!jSi      I
i    da bi   poizkusil  Kola-Dultz  in  najbrž  bi potem  kmalu    jk              %T "JHr       I
II     kakor mnogi druji mojel reči:                                            «*      -^^^^^^^g         |
J,              Najboljši živci so oni, od katerih naj ma nj opazimo,   j^^n/^^^ff^V^lfe^     I
g*|   Kola-Dultz je prijatelj   živcev.  Prijetno se zauživa in je   HkSSlJBL-^^^^    171
H   njegov učinek   trajno jačenje.   Kola-Dultz   je   absolutno   ^^BWpM8jyS^až*j^     M
h   neškodljiv in se priporoča moškim, ženskam in otrokom.   »^^^^jME^^^bB     ■
u   Starost pri tem ne pomeni nič. Reelen preparat je to za   Ife^-ttf^pj^l«^    ^ot     fl
|g   jačenie   živcev.    Kola-Dult2   je  na mestu  povsod,   kjer   ^ ^^^^^M     H
fi|   opešajo Živci ali se čutijo  bolečine ali se sicer opažajo                    "*                     H
jjh   za neprijetne. — Edini svoje vrste je In brez primere.                                            |J
U            Pišite mi takoj dopisnlco in zahtevajte brezplačno dopošiljstcv poizkusne    H
i,   škatljice.                                                                                                   2219  «JJ
1   Heilige Geist-Apotheke, Budapest VI. Abt. 418.    U
§  3-    Delncžka g>awnlc« 8,000,000 fcron.    ■■                                      Stl^Ksi^jCVa    UllCd    S^GVai   2a                                      Rezervni fontli   okroglo 1,000.000 kron. I
I      '                          "               Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije.                                  I
i                 Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Oelju.            I
1          Priporoča n^kup sročU za 4. razred IV. c. kr- avstrllske razredne loterije.       ±            Sprejema vloge Da knjižice i u na tekoči račun in iih obrestuie po               I
i        Cene za posestnike srečk prej&njega razreda:                „-••,,**.-.                                 !                                                                      J&    */     O/                                                                                                      I
I                      p  i/, srećka K 4a-—, »/2 srećke S 20-—, 1/4 srećke K I0-—, Vs srećke K 5~.                        ±                                                             ^^     /g     / q    čist ihc                                                                          I
I      !!1!^^S»I^                                                                            .......    '                       1%^-flne «..l vio, „. knjižice plača banka S^*.              I
tfa«M|f|fljyyjBBJJBBBBBJBBB
Stran 8.                                                                                                  .SLOVENSKI NAROD'   dne 7. septembra 1915.                                                                                              2Cfo. siev.
T«iefon fttev. 16.                                                                      Telefon itev, 16.    129   Stavbno podjetništvo;   pisarna za arhitekturo in stavbno- 1
"""   Lcta tBn- "•*»™<'1'™- «-»ta -«■»•  ^         ^        ^         tehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom
I            IMT    Nad 50 let obsioječa   *VB
I parna barvartjainkcmično snaženjcoblck
I                                                      *€»■•                                                610
I   ^^= apretura sukna ^^^ I   Llnbllana,      flftfolt Rflf        GUnce,
I Selenbnrgova ni. 6.      flSllUll DUV         Barska ulica 46. I     Postretba vestna in točna.                             Ha|niije cene.
BBBHBB^BIB^BBBBBaMBBB^HBBBBflB^BHBanBBBBBBDBBaB^^BB^nBl
I      |fl|§lB      i   iSIF"    Majveeja izbica
I    4    !: Ktiliti spominsklh prcim.:
ISSCTSlNajboljše ure ===
I ^Z^*?.;. «J^ I         najfinejSe svetovne znantke,
I     đtair."?1!1".' ?Mi:                          kakortudi
I "s? .■■*■. "!h'.MhaKn?-! zlatnina, srebrnina in namizna oprava,
I   Srebrn   prstaa    „irapne!"   «• I    _,                    ._                                    -^                    ._
I   ■"*<>......* *- J Cene nizke.               Cene nizke.
I        (^m^_~_ uSfi         i            ^a °^^D' °b«sk se vljudno priporoča
■                                                i      mkm      e*       ^u*r     WU  W^ka ^^ Mfaiafci
I   2e!e=en prstac • srebrom pre- I                                                                                 ■-■■--
■    obicčen, ispo lzđeian k 3— : ppesepnova  ušica st. 1  v Ljubljani.
I   £*l«>en prstom i 14 kar. Kistom I                                                           _
■      preobleton in zlattml  robfikl I   LaStna  tOV3i*na   UP V  SviCI.
I   I.«  Utani  kr.ten   «   riat.« ;                                      Cen5k *udi P°  POŠtl 9ratis«
I   ^ta^ba11?1^ A- ! Kupuje se staro ziato in srebro po visoki ceni. j
umefni in trgovski vrtnar   m
oainanja st. c. n. oblinstvu, da se nahaja njegov 127        V\\
cvetlicni salon  |
samo paž Iranro stsv. 2.     j
poleg Ceviiarakega mostn.       %
MM n\m fltt mti!.     |
zdolovBGle šopkov. mm, trake? itii     Ifj
////
Zaaanja naročila točno.          i'JI
JB Zantlfen
čevllarski mojster
v Lfablf&Ml, Gradišće 4
izvršuje vsa cevljaraka dela đo najfinejše izvršitve, kakor tuđi prave gorske in telovstske Čevlje.
Za  naroćila  z  dežele   zadostaie   kot   mera prtposlan Čeveli.                   128
H »^T  Velika zaloga  najntodernejSih  slamnlko«. "W
9    v najnovejših fasonah in v veliki izberi
I   ad„P3'istr4 Panama-slamnlkfl  od  9 K do 50 K.   .,^WS

Kili
Okoll 2000 po predpisu napravijeMih
rs         im iesl Itl jt t> t ms 1 I^: o ^r        ss
se oclda komad po 5 K 12 h y gotovini brez odb>:ka.  Poštne  zavitke  po 9 komađov
pošilja franko po povzetju firma
Alberft   Hlafzner9   Dunaj   9.,   Kohimessergasse  3.
; i                  vseh vrst in vsako množino             2m 1
I %lo     \JI\l/OI^LrilII\o     RfSESTf^&   TKG   št-  22. | C^^atT               C- in kr« dvorni zaEožsiiki                 J^s.'j
I tovarite foai*w, lakov in fis«nežev !
C                 LJUBLJANA.                 >
Centrala: Gradec.                             Centralas Gradec. /.
Tovarne in  podružnice:  na   Duitaju.  v G5stingu9  Trstu, ■             Ljubljani, Ljubnem in v Lsitendlorfu,   '
vse vrsta otjnats, suhe, eraafloe tn fasadae barve,  flraež, pristni krasiski, mavec (Oyps)» olje zz pod in stroje, karbo« Imei, žoriice. staklarski in miz%rski klsj in druge v to široko I  ^*                                 spatiajoče stvari.                                 ^j
} JJi/    Cesiki na razpolago E                                   Ceniki na razpolago S    ^?
I ...._______________________________—^—-^--^^--^^^™..
Ljj     Otvoritveno naznanilo.                  JL.
I ^^B                    Slavnemu   občinstvu se vljudno   naznania, da se  z jutraj-          W*^
I   ^raB          šnjim dnem zopet otvori občeznana in prjlfnbljena                         ^^
!     U                 restauracija in kavas*na                 \T
f(last gosp. Al. Zajca)                                ^^^^A
s-:          v Spodnjs Ssski.         :-:   ^S^
»om           Točila se bGđo primano dobra in prlstna vina, sveže piro           ^ r
I    JH§           iE1  Prvevr3'na  itava. — Mrx!a  in gorka  jedila  vedno  na      (1^
I  i^^        -------------------------------   razpolago    ----------------------—------      gg
I      ^m2*               ^a mn0S°brojni obisk se  priporoča                                           (|Đ j
lp      2194                                     Marija Novak.          £§'
tovar na čevljev ^^^^ v Wr%iču, Sorenjsko
fci                            prodaja lastne izdelke na debelo in drobno                              i
^k^  0 Sjuhtjani, $re£,  nasproii sn. SakoSa mosta.        L
4^A JfoidŠJsi     ČSuTil    *a  mo^vo  in  <m^stnike  se dobe  v  vsaki množini.       jt^M*4
Centrala v Trstu. Podružnice na Dunajn, v Dubrovniku, Kotoru, J4etkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.         60
I:;  ZlTakaa sveza s Amerlko.  s                      DeliliŠka glavnica K 8f 000.000.                      HahazUa v Amoriko in akreditivi.
■                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                *
Sprejema nove v!ogey s katerimi se zamore vedno raspolagati,   JR 1     0 brez ozira na  določbe  moratorija ter jih obrestuje po čistih      bT  l^     ^
I.............■■■■iMi     }\     HilTBTi   ■■■   im   —   I—I  ■■   i       I     IT' I Li I     »l li—l ^   i— !!■   ■■   ni II     i         I     il     II     M     l Im   '■■   —   ■    ■"■r»   ■■  m   mi    nm   «■" niJ—^" ni " m~i !■""■■"—   ■■   ■!   ^        TI     rr~ iliri"    M     II ~n-nTTTTmrr~  nm i ■    ■m