PLANINSKI VESTN1K
Dvor pri Polhovem Gradcu, Logatec, Olimje, Dolsko, Žeiimlje, Velenje, Dravograd, Dob pri Domžalah, Dobrava, 2000. XX. planinska likovna galerija Vrata 2000. Jesenice, Dolik, 2000.
Video in filmi
Karničar Davo, pogovori na televizijskih programih. Ljubljana. 2000. Križnar Tomo. Nubi. Portorož, Filmski festival (kinoteke po Sloveniji) do 2000.
Kugy. Ljubljana, TVS1, 3. 8. 2000. Štucrn Janez et al.. Ski Everest 2000, Ljubljana, TV1, 2000. Valli R. Eric et al., Himalaja (slov. podnapisi), Ljubljana in dr., kinematografi, 2000.
Zadnja meja: Andi. Ljubljana. TVS, 2000.
Živi. Ameriška drama. Ljubljana, Kanal A, 6. 11. 2000.
Gtasba in pesmi
Karničar Davo, Pogovori na radijskih programih. Ljubljana, 2000. Štirn Slavica, Bele sanje, kamnita resničnost. Ljubljana, PZS, 2000. 116 str.
Štular Mirko, Ktic v višave skozi oči Drejca Karničarja. Ljubljana, RS 202, 2000.
Vandot Josip, Kekec in Pehta (kaseta), Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000.
Vidic Jana. Pogovor o gorskih nesrečah.
Zadnja meja: Andi. Ljubljana, TVS, 2000.
Drugo
Alpska konvencija. Varovati in koristiti Alpe. Ljubljana, Zvezni urad za okolje, gozd in krajino, 2000. Gore / 762 m (zloženka), Dol pri Hrastniku. PD, 2000. Gorska reševalna služba: informacije o delu; Ponatis. Ljubljana, PZS, 2000,
Haloška planinska pot. Ptuj, PD. 2000.
Hikkig in Slovenia (prospekt). Ljubljana, Slovenska turistična organizacija, 2000.
Mednarodna komisija za varstvo Alp. Aktivnosti v obdobju 2000/ 2002. Ur. Milan Naprudnik. Ljub-356 Ijana, CIPRA, 2000.
Planinska zveza Slovenije: Življenje. Ljubljana. PZS. 2000. Pot kurirjev in vezistov NOVS (zgibanka). Ljubljana. Društvo prijateljev poti, 1999.
Pot kurirjev in vezistov NOVS, 30 let. Ljubljana, Društvo prijateljev poti, 1999.
Pozor, snežni plaz; ponatis. Ljubljana, PZS, 2000.
Slomškova pot. Koledar 2001. Celje, Gornlškl klub Savinjske doline, 2000.
Slowenische Alpen. Berge un Seen (prospekt). Ljubljana, Slovenska turistična organizacija, 2000. Smučarska središča Slovenije (prospekt). Ljubljana, Slovenska turistična organizacija, 2000. Trška pot okoli Šoštanja (zloženka), Šoštanj, PD, 2000. Ve/ko vrh Ciril, Gore rn spomini ostajajo. Vabilo k odprtju pregledne razstave fotografij naravne in kulturne dediščine v naših gorah, Ljubljana, Duhovno središče sv. Jožefa, 2000. 24 str.
Vpisna knjiga za vrhove. Ljubljana, PZS, 2000,
Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Ljubljana, ZGVS, 2000.
Tudi v jubilejnem letu 2000 sem našel več kot 200 bibliografskih zapisov del planinske »slovenike«, kar pomeni, da sem v seznam skušal uvrstiti vsa dela s področja planinstva, ki so kakorkoli povezana s slovenskim planinstvom, V lanskem tetu je bilo izdanih večje število zbornikov in tudi več planinskih zemljevidov. Razveselimo se lahko tudi velikega števila diplomantov na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki so prav gotovo po zaslugi profesorja dr. Stojana Burnika obravnavali številne teme s področja planinstva. Planinska zveza Slovenije (PZS) je izdala 31 manjših ali večjih publikacij. Najbolj pa sem se razveselil poslanih številnih glasil slovenskih planinskih društev, ki so se prav gotovo odzvala mojemu lanskoletnemu vabilu. V upanju za še boljše sodelovanje ponavljam svoj naslov: Ciril Velkovrh, Ziherlova 10, 1000 Ljubljana, tel.: (050) 64 00 20 ali (01) 2835 839, e-mail: ciril. velkovrh@amis.net.
Franc Kreuzer (19112001)
Nepričakovano nas je pretresla žalostna vest, da je nekaj pred 90. rojstnim dnem prenehalo biti plemenito srce našega dolgoletnega planinskega prijatelja Franca Kreu-zerja.
Njegova dejavnost v organiziranem odseku mladinske skupine Javo rn i k - Koroška Bela se je pričela že leta 1936, S skupino prijateljev se je aktivno vključil v osvajanje gorskih vrhov Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Po osvoboditvi je bil France nekaj časa član PD Jesenice, ko pa je opazil na Koroški Beli in Javorniku veliko zagnanih planincev, je bila njegova vroča želja, da bi ustanovili lastno planinsko društvo. V letu 1947 je bilo tako ustanovljeno sedanje Planinsko društvo Ja-vornik - Koroška Bela. Ves čas svoje aktivnosti je France sodeloval v upravnem odboru v funkcijah gospodarja in propagandista, nekaj let pa je bil celo predsednik društva. Največ dela je opravil kot pobudnik pri obnovi in posodobitvi naših štirih planinskih postojank. Njegova zasluga je bila tudi nabava planinskega praporja in simbola - planinskega znaka našega društva.
PLANINSKI VESTNIK m
Je mati treh otrok in zdaj živi na Bledu, ki je bil pravzaprav vse življenje njen sanjski kraj. Tudi v prelepi naravi in v novem okolju najde moči za delo, ki ga od nje zahteva delovno okolje.
Kaj si želi na pragu življenjskega jubileja, ki je njega dni pomenil življenjsko prelomnico, zdaj pa prt ženskah že dolgo pomeni stopnico v obdobje največje preudarnosti in takšno žlahtnost, kakršno dobi z leti dobro vino? »Nov stol v pisarni, da bom lahko normalno delala in da me pri sedenju ne bo bolel hrbet!« je odgovorila kot iz topa. Pri tem zanesljivo ni mislila na to, da bi drugačen stol potrebovala zaradi svojih petdesetih let, ko je človek zaradi marsičesa občutljivejši. Seveda ji planinski prijatelji ob okroglem jubileju želimo še na mnoga leta.
n.č.
Planinska družina Benečije vabi v svoj Dom na Matajurju
Sledovi njegovega dela so še vedno vidni na številnih smernih tablah in markacijah ob planinskih poteh, ki vodijo v visokogorje in proti našim postojankam. Kot dober likovnik je bil avtor in oblikovalec številnih diplom in pohval, ki jih je PD podeljevalo aktivnim delovnim članom. Zadnja leta aktivnega planinskega dela je v društvu vodil delo propagandista Številni pohodi, planinski izleti, delovne akcije in mladinske ture so bili tema njegovih predavanj z diapozitivi, kjer je prikazal lepote naših gorá, planinsko floro in favno. S pomočjo planinskih vodnikov je sodeloval na številnih mladinskih pohodih. Njegov moto je bil »sožitje in druženje z naravo«. V veliko pomoč mu je bil avto topolino, s katerim je prevozil veliko gorskih poti, ko je iskal motive za fotografiranje. Znana so tudi številna njegova likovna dela na platnu. Veliko teh slik je predstavil na razstavah doma in v zamejstvu. Za vse njegove zasluge, pobude in aktivnosti so mu bila podeljena številna priznanja: Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije, Zlatnl častni znak takratne Planinske zveze Jugoslavije, Spominska plaketa PZS. Ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju mu je bila podeljena listina častnega člana Planinskega društva Javornik-Koroška Bela.
Za ves trud, ki ga je vložil v organizirano delo v planinstvu, se mu ob slovesu zahvaljujemo. Ohranili ga bomo v lepem spominu kot veselega in vzornega planinskega veterana.
Svojcem izrekamo svoje iskreno sožalje.
Planinci PD Javornik-Koroška Bela
Okrogli jubilej Jane Racman
»Pozdravljeni! Poklicali ste Planinsko zvezo Slovenije...« Katera od planinskih duš, ki je kdajkoli po telefonu poklicala osrednjo slovensko planinsko organizacijo, ne pozna tega stavka In glasu, ki ga izreče! To je glas Jane Racman, vodje pisarne Planinske zveze Slovenije v Ljubljani ob Dvoržakovi ulici oziro-
ma glavne tajnice PZS, ki je prvi stik zunanjega sveta s to organizacijo in pogosto tudi tisti, ki zadovoljivo In popolno odgovori na vpraša-
nje, zaradi katerega je bila sploh vzpostavljena telefonska zveza. Jana Racman že dvanajst let dela v pisarni Planinske zveze Slovenije. Ena od redkih iz delovne skupnosti skupnih služb v PZS je, ki je delala pod predsednike vanj i dr. Mihe Potočnika. Marjana Oblaka, Jožeta Dobnika, Andreja Brvarja in Francija Ekarja, ki je letos stopil za krmilo Planinske zveze Slovenije. Ne da bi vedela, da bo kdaj poslovno povezana z vodstvom PZS, je že leta dolgo članica Planinskega društva Onger v Trzinu, že več let pa je ob tem tudi desna roka organizacijskega odbora napornih nočnih rokovnjaških pohodov, ki se zadnja leta začnejo na Trojanah. Poleg tega zna dobro svetovati tistim, ki pokličejo PZS in bi želeli nasvet, kako naj se lotijo ustanovitve lastnega planinskega društva, In tudi tistim, ki se ne morejo znebiti problema, kakršnih je v planinskih društvih vedno dovolj in pogosto preveč.
Dne 8. kimavca, septembra torej, se je rodila materl-borki iz NOB, Gorenjki, doma z Jesenic, Svojo mladost je Jana preživljala v Ljubljani, kjer je končala ekonomsko srednjo šolo, potem pa je službovala v podjetjih Transjug, Koteks-Tobus in v Občini Domžale, od koder jo je leta 1989 takratni predsednik PZS dr. Miha Potočnik povabil v tajništvo Planinske zveze Slovenije.
V Benečiji deluje mlada, vendar zelo aktivna Planinska družina Benečije.
Četudi je bil njen nastanek šele leta 1992, se lahko pohvali z veliko opravljenega dela. Že od samega začetka je bila želja mnogih po lastni. slovenski koči. Ta želja se nam je Izpolnila lansko leto meseca oktobra, ko je bila slovesna otvoritev koče ali «Doma na Matajure«, kot ga po domače kličemo tukaj. Stoji na Malem vrhu pod Matajurjem na višini 1545 metrov, od koder je čudovit razgled na celotno Furlansko nižino. To je vsekakor velik dosežek za Beneško Slovenijo, saj uspeh ni samo planinski, temveč ima tudi velik narodnostni pomen za slovensko manjšino, ki živi v tem delu Italije.
Velika zasluga za to kočo gre v prvi vrsti članom Planinske družine in njenemu predsedniku Igorju Tullu, njihovi ljubezni do rodne zemlje in močni želji ohraniti svojo slovensko identiteto, svoje kulturne in jezikovne korenine. Prisrčna zahvala pa gre tudi številnim prijateljskim planinskim društvom iz Slovenije In zamejstva, ki so ji vsa ta leta stala ob 357