Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. Pi pošti prijemali: za celo leto naprej 26 K — h pol leta » 1H » — > četrt > > 6 > 50 > mesec » 2 »20» V apravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > četrt » ► 6 „ — » mesec » 1 » 70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni* Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se oe vranjo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2, ]., 17. Izhajavsak dan,izvzeni3i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 80. V Ljubljani, v četrtek, 9. aprila 1903. Letnik XXXI Balkanski boji. Krvavi boji se vrše dan na dan v ne srečni Makedoniji, io druge državo gledajo tje doli, a prave pomoči ni od nobene strani. Veliko napako so naredili diplomatje, ko so po veliki ruski zmagi svojo čuječo roko stegnili nad »bolnega moža« v Carigradu in mu podaljšali življenje na neodpovedljiv rok. Balkanske Slovane so pa razdelili v majhne državice, med katerimi je medsebojno tekmovanje in z malenkostjo vedno združena zavist privedla kmalu do vročih bojev. Srbija in Bolgarija sta se morali mesa riti, zato da Turčija živi bolj brez skrbi. In zdaj gledajo zopet na Makedonijo Bolgari, Grki, Srbi in Črnogorci. Vse te državice so oslabljene in nezmožne za vsako vojsko. Denarni polom bi sledil takoj vsaki vojski. To dobro vedo turški Arnavti in Albanci. Bolgarsko in srbsko prebivalstvo v Makedoniji zdibuje pod nasilstvom mohame dancev, a njihovi rojaki onkraj meje jim nQ morejo pomagati. Zato ni bolj naravnega, nego apel na evropske velevlasti. Evropa naj bi ščitila krščanstvo na Balkanu. A tu je zopet diplomacija, kat.-ra išče vedno majhnih sredstev, katera hoče s homeopatičnimi dozami zdraviti tam, kjer bi bilo treba kirurgične operacije. Zahtevajo se reformo od Turčije. Avstrija in Rusija, najbolj interesirani vele vlasti, sta stavili to zahtevo do sultana. Bojazljivi sultan, slabo poučen o razmerah v svoji lastni državi, je seveda k vsemu pripravljen. On hoče reformirati vlado, armado — vse, kar kdo hoče, samo ne ve, kako! Njegovi Albanci in Arnavti pa se sklicujejo na koran in Mohameda ter trdijo, da jima ta dva več veljata, kakor pa sultan, ter na velikih shodih odgovarjajo, da hočejo svoje divje turško življenje nadaljevati vkljub sul tanu in vsem velevlastim. Sultan jih daje po svojih pašah z lepa pregovarjati, a ti paše so slabi pomirjevavci, ker so med njimi mnogi taki, katerim samim »nerefjrmirano« življenje preveč ugaja. In zdaj je prišel odločilni trenutek: Na- pad na ruskega konzula je Turčijo pokazal pred vsem svetom v vsej njeni slabosti. Rusija ima zdaj vzrok, da najodločnejše nastopi. A ona dela z diplomatično počasnostjo in veliko zmernostjo. Neče nastopiti s silo, ampak piitiska vedno bolj na sultan?, naj izvede reforme. Pri tem pa pošilja car Črnogorcem osem gorskih baterij s strelivom, Srbiji daruje nekaj milijonov patron. Tako gre Rus ja počasi, korak za korakom, proti svojemu cilju. Tudi Francija se je spomnila, da ima svoj »kulturni poklic v orientu«. Kako si misli ta »kulturni poklic«, je pokazala s tem, da iztirjuje obresti oderuhoma francoskima Lorantu in Tubiniju. Ruski vladni list ironično kliče Franciji, naj svojo armado pošlje na Turško rajši za osvoboditev kristi-janov, kakor pa za pomoč liudskih izkori-ščevavcev. To je ostra, a od Francije zaslužena satira. A boji se vrše dalje na Balkanu. Sultan zdaj sam ne ve, kdo so njegovi nasprot niki. Vojska se mobilizira in ima danes boje s krščanskimi \staši, ki hočejo reforme, jutri z mohamedanskimi napadalci, ki nočejo reform. Vse je razburjeno, nihče ni zadovoljen. Tega seveda Turčija no more sama popraviti. Treba jo močnejše in zavednejše roke. Poslanec Spindler o taktiki češkega kluba. Češki državni poslanec dr. Spindler na-glaša v svojem .Pcdr.panu", da je mlado češki klub le zsčasno odjenjal od obstrukcije in da se more vsak čas zopet povrniti k njej. Za začasno izpremembo taktike so bili tako važni in prepričevalni razlogi, da zadoščajo že oni, ki smejo v javnost, a je vrhu tega še več takih, ki iz politiških razlogov niso za javnost. Ko je mladočeški klub spoznal, da bi le vladi napravil uslugo z obstrukcijo že pri prvem branju nagodbenih predlog, je bilo to zadosten razlog za izpremembo taktike. Kako važni so bdi razlogi za to izpremembo, izhaja že iz tega, da je bil dotični sklep storjen s pretežno večino in da je bila manjšina uprav neznatna. In da se klub ne plaši sedanjega umetno zanetenega vznemirjenja, LISTEK. Starčkovpot v Jeruzalem. (CeSko spisal Kfen. Poslovenil N.) (Dalje.) »Magdalena — na — na — na«, pre trga ji starček besede. »Šoukalov dijak je moral zapustiti študije zaradi t?ga, ker je očetu izpraznil vse žepe, pol posestva je za-študiral, toda glava je ostala vseeno prazna, kakor skedenj pred žetvijo. No, no, no, Magdalena — na, nikar se ne jezi!" Nič ni starke bolj razjezilo, kakor če ji je on rekel: »Magdalena — na — na — na.« ln zato je moral starec svojo zgovornost napeljati na svoj mlin, da bi ženo pomiril. »Magdalena, sedi I Kar ti pripovedujem, treba je poslušati. Zdelo se mi je danes po noči«, — v hipu ji je zginil s čela znak mračnosti. Prebudila se je v nji ženska radovednost. Zamotala je roke v predpasnik ter sedla poleg starčka. »Tako se mi je zdelo«, nadaljeval je starček, potuhnjeno se nasmehnivši, »da sem bil za trideset let mlajši ter vdovec. Žene iz cele vasi so norele za menoj^i / /T Z' „Da te jezik ne boli in ti ne odpade, ti stari grešnik", razjezila se je iznova starka. „Z eno nogo stoji žo v grobu, a še vedno nisi pameten". »Magdalena — na — na — na. Človek izusti eno besedo, a ženska ne more počakati. — Bog mi grehe odpusti! — Poslušaj me! Postal sem vdovec — in ženske so o meni klepetale ter hodile za menoj, a jaz sem jim kratko odgovoril: »Veste-li, kaj in kako je? Jaz sern obljubil svoji Magdaleni ljubezen in stanovitnost, in to ji bodem ohranil do hladnega groba«. Blažen nasmeh se je pokazal na star-kinih ustih. „Tako je bilo, a bile so samo sanje. Takoj nato pa se mi je začelo nekaj plesti in plesti po glavi, kar me je zelo užalostilo. Sedim, sedim na štoru ter gledam proti nebu in na ono belo cesto, o kateri pravimo, da pelje v Rim. Da, lil sem v Rimu, videl sem tam sv. očeta, videl sem tam mesto, kjer so mučili prve kristjane. Klečal sem na grobeh svetih apostolov, jokal sem tudi na grobu sv. Cirila, ker je on moj patron. V Rimu sem bil; oj, da bi bil mogel ravno tako potovati v sveto deželo na grob Gospoda Kristusa! Mislil sem, toda nisem se domislil, kako naj bi potoval. Grem, grem, priča dejstvo, da je soglasno sklenil zaprositi izvrševalni odbor stranke, naj skliče shod zaupnikov, katerim predloži odkrito in iskreno razloge, ki so bili odločilni za izpremembo taktike. — Ta poslanec je tore| popolno prepričan, da agitacija radikalnih elementov ne bo imela zaželjenega vspeha in da tudi shod zaupnikov dne 20 t. m. z večino odobri taktiko svojih zastopnikov. Češki poslanci bodo imeli kakor dosloj i v bodoče popolno prosto roko Za slučaj pa, da bi zaupni shod res ne odobril sedanje taktike in velel svojim poslancem takojšnjo povrnitev v obstrukcijo, bodo mnogi češki poslanci, to vemo iz zanesljivega vira, raje odložili mandate, nego bi Be odrekli sedanji taktiki. Položaj na Ogrskem. Poročali smo že, da sta se mudila včeraj na Dunaju cgrska ministra Szell in F e j e r v a r y. Sprejeta sta bila vsak za se pri cesarju v avdienci, potem pa kor ferirala z zunanjim ministrom grofom Goluhovskim in vojnim ministrom. O teh konferencah prinaša dunajska „Zeit" naslednje tenzačno poročilo : Na Dunaju so se vršile te dni zelo važne konference, katerih predmet so bile vojne predloge na Ogrskem. Merodajni vojaški krogi kakor tudi zastopniki avstrijske in ogrske vlade so se udeležili tega posvetovanja. Čeravno javnost ne bo ničesar izvedela o teku teh obravnav, se sme vendar z vso gotovostjo določiti, v kaki smeri so se vrš Ia posvetovanja. Ogrski, vi. d a namerava namreč zakone o vo jaških novincih tako i z p r e -meniti, da bo zahtevala mesto 125.000 le 103.000 vojaških novincev. Teh 103 000 novincev bi ogrske opozicijske stranke do volile brez odpora, kakor so je to zgodilo prejšnja leta. S tem bi bil v ogrskem parlamentu zagotovljen m r in bi bila dana pod lag« za r š tev nepopularnih predlog, kakor ho civilna Ušla, kvota nagodba in rirug». — To p ročilo se pa z drug* sireni najodloč neje demenii-a in trdi, da su oni grozno motijo, ki mislijo, da bo ogrsk« vlada pričela z opozicijo kaka kompromisna pogajanja. Szell prej ko slej vztraja na stališču, da se legalno izvoljena večina ne sme udati volji manjšine. Naporom obstrukcije se bo ustavljal z dosedanjo potrpežljivostjo in tudi nadalje gojil nado. da vojne predloge pravočasno dobe ustavno odobrenje. Če se mu pa ta nada tudi uresniči, je seve drugo vprašanje. Gibanje mej delavstvom. Uslužbenci cestne železnice v Budim- pešti so sklenili vstopiti v stavko, ako njihovih zahtev ne pripoznajo tekom neči. Ker se pa to ni zgodilo, je včeraj zjutraj pričelo stavkati 600 uslužbencev. Včeraj zvečer je 150 uslužbencev zopet stopilo v delo. Vspre-jernno pisarno cestne železnice oblegajo množice drugih delavcev, bi hočejo vstopiti na mesta stavkujočih. Naval za te službe je tolik da je morala posredovati policija. Tudi uslužbenci Gothardove železnice nameravajo, kaker bo poroča iz Lucerna, stavkati. Ravnateljstvo železnice je včeraj uslužbencem obljubilo nekaj peboljškov, da prepreči stavko. O stavki na Nizozemskem se iz Amsterdama poroča, da so kovinski delavci po vsej deželi pričeli stavkati. Pe kovski pomočniki manjših pekarij v Amster damu delaio, stavkajo samo pekovski pomočniki velikih podjetij, stavkujočim delavcem so naznanili posestniki transportnih obr-tov in ladij, da usta\ijo svoj obit za dolgo dobo, ako ne pridejo dela\ci danes nadelo. Mir se včeraj po noči ni kalil. Delavstvu se je naznanilo, dano dobi več dela, ako nadaljuje stavko. V Rotterdamu so pričeli stavkati ntavbinski delavci. Tudi vsi mornarji in strojniki poštnih parnikov na Nizozemskem prično stavkati. Stavb nski delavci stavkajo po vsi deželi. Voditelji delavstva obljubujejo, da generalna stavka takoj preneha, kakor bitro vlada zagotovi, da umakne svojo predlogo o prepovedi stavk, vlada pa pravi. bo ta predloga režena še pred velikonečjo in da ima zanjo v obeh zbornicah veliko večino Včeraj je druga zbornica sprejela 1 član te predloge z 80 glasovi proti G glasovom socialističnih zastopnikov. Najnovejše vesti poročajo, da je 80 odstotkov železniških uslužbencev izjavilo, da zopet prično z dolom. V B a s e l u je bil včeraj pogovor delavstva radi generalne stavke. Stavkujoči zidarji v Baaelu so zopet priredili krvave izgrede. Na lice mesta je poklicanih več bataljonov vojaštva. V Kima se splošna stavka delavstva mirno viši. Konsigniranih je kljub temu 18.000 vojakov. Po mestu včeraj ni vozil tramvaj, a tudi nobenega dru zega voza ni bilo videti na cestah. Policija je aretirala petnajst anarhistov. Doslej je aretiranih 200 oseb. Družba za tramvajski promet naznanja, da bo danes zopet pričela voziti nekaj od policije zastraženih voz. Prve voze, ki so danes pričeli voziti, so stavkujoči napadli, a bili 80 odbiti sam ne vem kako, po tem medenem potu, stopam oprezno, kakor po jajcih, da ne bi stopil na kako majhno zvezdico. Pred menoj se je vrtel mesec, in na njem je igral David na harfo. A ta pot je bil zelo dolg. Naenkrat vidim pred seboj velik vrt; bil je vitgetse-manski. Bil sem v sveti deželi. Padel sem na kolena ter poljubil sveto zemljo, plazil se po kolenih do vrha gore Kalvarije. Oh, Magdalena, tako mi je bilo čudno, da bi se bil radoval, a takoj zopet jokal, oh, jokal tako dolgo, da bi oslepel. Tu jo tedaj končal naš Odrešenik svoje življenje, tu je prelil dragoceno sveto kri za nas grešnike«. »Približal sem se križu, ki je tam stal, objel ga, poljubil sveti les, in zdelo se mi je, da slišim s križa glas: »Dovelj sem že storil za-te, človek, v 33 letih, nesrečni grešnik!" Jaz pa sem odgovoril: Šel bom, šel bom v Jeruzalem k tvojemu grobu, moj križani Odrešenik, in tam bodem molil na božjem grobu zase, za svojo Magdaleno, za našega cesarja, za vse kristjane in za našo moravsko deželo.« »Tako sem obljubil, pri sv. križu sem obljubil ter se odločil, da pojdem v Jeruzalem. Vstanem, obrnem se — in čujem, kako je ravno pod mojim oknom odtrobil nočni čuvaj dvanajsto uro. Prebudim ae, ali očesa nisem več zatisnil do jutra; šumelo mi je po ušesih ter mi vedno šepetalo : ,Ob-ljubil si iti v Jeruzalem, in to obljubo moraš tudi izpolniti" — in to me je zelo užalilo; kako naj grem jaz, starček, na tako dolgo potovanje, ko ne vem, ne kodi ne kako!« Ko je to govoril, tekle so starici po nagubanem licu solze ena za drugo, kakor zrna na rožnem vencu, katerega je prinesel starec pred nekoliko leti iz Rmi. Take sanje vznemirjajo tudi staro, izkušeno in modro gla\o. Oba sta sedela otožno, brez besede, ter komaj dihala: »Veš kaj, Ciril! Sanje so sanje, toda . . rada bi, da greš jutri zjutraj po sveti maši h gospodu župniku; povej jim vee ter jih vprašaj, kaj oni mislijo o tem. Nočem si beliti glave, saj Gospod ne zahteva, kar je nemogoče. Kmalu bode enajst. Pojdiva spat!« Drugi dan sta še pred jutranjico oba vstala ter se pripravljala v cerkev. »Ali je Martin že vstal?« vpraSal je starček ter pogledal na posteljo. »Ne! Spi kot snop,« nasmehnila se je starka ter poškropila Martina z blagoslov- Četa stavkujoČih je hotela udreti včeraj v cerkev sv. Petra, kjer so se vršile velikote-denske pobožnosti, a policija je izgrednike razpodila, na kar so vojaške čete zasedle vse vhcde v cerkev sv. Petra. Večina prodajalnic je odprta, v nekaterih se pa dela pri zaprtih vratih. Veliki delavski nemiri so bili te dni v neki veliki tovarni v Nižnem Novgorodu na Ruskem. Proti delavstvu je nastopilo topničar-stvo, ki je streljalo naravnost mej izgrednike. Mrtvih je 30 delavcev, 100 je ranjenih. V veliki me hanični delavnici čevljev v Petrogradu so delavci ustavili delo. Zopet Drejfusova afera. Najnovejši dcgodki v francoskem parlamentu kažejo, da se vladajoče stranke v Frarciji res ne morejo povspeti do izvrševanja gospodarskega programa, kakor je v zadnji seji Jauresu in njegovim sodrugom očital poslanec Lisies. Brez škandalov Francozi ne morejo živeti. Sedaj, ko ne morejo več rchneti nad redovniki, so spravili zopet na dnevni red umazano Dreytusovo afero. Vodja sccialistov, zborniški podpredsednik Jaures. je s svojimi govori dva dneva zabaval natlačeno galerijo, zbornica je pa bila skoro prazna. Niti vladni republikanci niso kazali za ti predmet tolikega zanimanja, kakor pa pred dnevi za kongregacijsko debato. Toda Jaures je vkljub temu govoril in dosegel nekai vspeha, kajti vojni minister general Aodre je izjavil v ime vlade da namerava zasledovati resnico. V vojnem ministerstvu je minister že odredil preiskave ter se popolno strinja z zahtevo, da se uvede administrativna preiskava in pritegne k tej preiskavi gotovo število sodnikov. Stvar je zopet v polnem tiru in židje bi radi storili vse, da se dokaže popolna nedolžnost Drey fusova. — Mej to razpravo so, menda tudi slučajno — pravični sodniki v parlamentu razvel|avili z 281 glasovi proti 228 mandat nacionalista Syvetona. Vuljub tej izjavi in vsem simpatijam, ki jih goji Cimbesova vlada do socialistov, je bil vendar Jaures z vsemi Dreyfusovci vred temeljito poražen. 'L\ umazano stvar se je zanimala res le galerija in škandalov lačno židovsko časopisje, zbornični večini se je pa ta gonja vendarle že pristudila, vsled česar je z 250 proti 75 glasovom sprejela predlog poslanca Chapuisa, s katerim se sicer vladi izreka zaupanje, a ni voljna Dreyfusove afere odtegniti j u s t i c i , vsled česar prehaja preko Jau resovega predloga na dnevni red. Jaures je t; rej s svojim predlogom pogorel v največjo žalost židovstva. — Po završenem glasovanju se je zasedanje odgodilo do 19. aprila. Zanimivo je še to, da je poročevalec dotifine komisije priporočil verifiaacijo izvolitve poslanca Syvetona in izjavil, da se je volitev izvršila pravilno, a je večina vkljub temu glasovala proti predlogu. Angleško-portugalska zveza. Povodom bivanja angleškega kralja Edvarda na portugalskih tleh se je silno veliko napivalo angleško-portugalski zvezi in velikemu prijateljstvu mej obema narodoma. Posebno značilna je Edvardova napitnica pred včeraišnjim odhodom iz Lizabone. Angleški kralj je namreč izjavil: „Mej obema narodoma obstoji večkot navadna ali a n c a. Veže ju močno čustvo ne le mej- ljeno vodo, kakor je storila vsak dan. »Le mirno spi, sirota. Ako bi nas ne bilo, dali bi ti morebiti ljudje le trd kamen za posteljo« Šla sta najprej na cerkveno pokopališče ter tam molila na grobu Martinovih stari-šev. Po sveti maši je krenil starček v žup-nišče. Bilo ga ni dolgo domov. »Moj Bog, kaj mu bo gospod župnik rekel! < vzdihovala je starka ter vedno pogledovala, ako se že vrača. »No, kako je?« vprašala ga je starka, ko se je povrnil. »Kaj, kako, saj veš, kako lepo govori naš gospod župnik. Kdaj bi si mogla moja pamet vse to zapomniti I Vprašali so me, koliko imam let. Rekel sem, da jih imam dvainosemdeset. — „Tedaj, veste kaj, starček," rečejo gospod župnik, »letos vam še ni treba iti, toda drugo leto, ako naju ohrani Gospod, šla bodeva skupaj v sveto deželo in v Jeruzalem."« »Oh, Marija Celenska, tedaj vendar; ali kaj hočem jaz sama tukaj ?« tožila je starka. »Magdalena — na — na — na, še ne greva, čez leto dni sem pa že tam-le na pokopališču.« Gospod župnik je imel veliko dela, zato se je hotel čim prej rešiti starčka, in ga je naposled začel odvračati od njegovega sklepa. (Konec priti. sebojne dobrohotnosti, marveč tudi mejse-bojnera zaupanja. Moja dežela, kakor tudi Vaša — o tem sam popolnoma prepri čan —, imata le eno željo, namreč to, da se ohrani čast našim praporom, in ob dr že naselbine, ki jih imamo, ne da bi kratili posestva drugih". Malo čudno se ta izjava strinja z namero angleške vlade, da se Anglija polasti portugalskih posestev v Južni Afriki in pa z načrti Anglije v Južni Afriki sploh, ki jo vodi edino le pohlepnost po novih pridobitvah. Iz brzojavk. Tret j i ni ž jea v s tri j s k i katoliški shod se vrši 10. in 11. maja. Pripravljavni odbor je ie izdal tozadevni oklic. — Poslanska zbornica bo do binkošti rešila samo železniške predloge in poslovni red. Šele petem pridejo v ple numu velike predloge. Tiskovni zakon pride na vrsto v jeseni. — Odpravo zakona proti jezuitom je nemški zvezni svet sklenil odgoditi za nedoločen čas. Bržkone je to znak, da ne mislijo resno na odpravo. — Proti Millerandu. Socialistiški kongres v Cognacu jo izrekel grajo svojemu voditelju Millerandu radi njegovega postopanja pri razpravi o naučnem proračunu, odklonil je pa predlog, n*i se vodja izključi iz stranke. — Kralj Edvard v Parizu. Francoski listi javljajo, da pride angleški kralj dne 6. maja v Pa riz in ostane ondi kake tri dni. Predsednik Loubert mu vrne obisk v jeseni. — Boj pri Trajani. Marokanski Mavri so vče raj z vso silo napadli utrdbo Trajana, a na >ad se jim je ponesrečil. Bilo je 11 ubitih in mnogo ranjenih. Ot>!e?anci niBo imeli ni kake škode. — Spletke na Kitajskem. V Fentuntfu je zbranih 20.000 Rusov. Fentung varuje dohod k reki Yvvlu. Volivni shodi v tržaiki okolioi. Politično društvo »Edinost« zboruje v ponedeljek popoludne v Lonjerju in v Ba- zovici. Dnevne novice, V L j u b I j a ni 9 aprila. Nemška kultura v Celju. Nemška tultura s3 v Celju po navadi kaie samo pri-godom slovenskih slavnostij. Najpriljublje-nejši predmeti, s kojimi Nemci svojo kulturo kažejo, so gnjila jajca, tiskarsko črnilo, kamenje i. t. d. Ker pa ie dolgo ni bilo slovenske slavnosti, je začetkom tega tedna bruhnila nemška kultura pri nekom šiloma na dan — ali bolje v noč — ter mu velela namazati tablo delniške pivovarne s tiskarskim črnilom. Ker je bilo pa še to premfclo, šel je Vandal ter namazal z isto tvarino pri slovenskem kamnoseku g. Čamerniku prelep kip iz najfinejšega kararskega marmorja. Oblasti v Celju se niti ne ganejo, da bi zli kovca izsledile, čeprav bi bila stvar čisto lahka, kajti mogoče je jedino, da je storil to kedo iz nemške tiskarne ali pa iz uredništva »Vahtarice«. Če pa že to ni, je gotovo, da je zločinec dobil črnilo v nemški tiskarni. — Značilno je, da je sedanji urednik »Vahtarice« Zeischka (beri: Zajčka) že svoj čas kazal svojo kulturo s tem, da je pri »Narodnem domu« pobijal svetilke, za kar ga je tudi dosegla roki pravice. — Sploh pa taki pojavi ne škodujejo nam Slovencem, nego pričajo o posurovelosti celjskih Nemcev. Kedor pride v Celje, naj ne zamudi si ogledati na tabli delniške pivovarne »deu-tsches C u 11 u r w e r k«. Shod »Sodalitatis" za ribniško dekanijo bo v četrtek po veliki noči dne 16. aprila v Ribnici s sv mašo ob 10. uri. Umivanje nog v ljubljanski stolnici. btarčki, ki jim je danes premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič umival noge, so sledeči: Paternost Anton iz Postojne v 94. letu svoje starosti, Moravec Ivan iz Senožeč v 91, I, Štela Martin z Visokega v 90., Faigel Matej iz Postojne v 89., Blažir Miha iz Straiišča pri Kranju v 84., Vovk Janez iz Žužemberga v 83., Cedilnik Gašper iz Smartina pod Šmarno goro v 83., Kelemina Matija iz Ormoža v 81., Urbinec Juri iz Smarija v 80., Mrzlikar Gregor iz St. Jošta nad Polhovim Gradcem v 80., Primec Janez iz Ljubljane 79, Anžur Štefan iz Sostrega v 74. letu. — Skupna starost vseh starčkov znaša 996 let. Zmaga nemikutarjev. Pri občinskih volitvah v Novi vesi pri Slovenski Bistrici so zmagali nemškutarji. Mestne volitve v Trstu — nezakonite. Proti prihodnjim občinskim vo litvam v Trstu se bodo tržaški Slovenci pri tožili, ker so se v 14 dneh pred volitvami vršile spremembe v volivni listi, dasi določa mestni Statut, da se v zadnjih 14 dneh ne sme nič spreminjati in vtikati v volivno listo. — Velika nesreča na morju V bližini Cresa se ie dogodila velika nt sreča. Na morju je močna sapa prevrnila malo ladijo, v kateri je bilo 13 oseb Šest oseb je utonilo, sedem se jih j« pa rešilo. — Nova vrsta častnikov bode po odloku vojnega ministra nastala v provi-antski službi. Taki čistniki bodo lahko postali s certifikati oskrbljeni podčastniki v proviantski sluibi, ako z ugodnim uspehom dovrše v ta namen določeni kurz. Prvi kurz se prične 1 oktobra t. 1. in traia do konca meseca julija "1904., tako da bodo v prihodnjem letu imenovani prvi častniki te vrate. — Sleparstvo s ponarejenim denarjem. II krčmarju in veleposestniku gosp. Maksu U k m a r j u v Avberju je došel te dni 67letni Jakop Pipan iz Tomaja in mu ponuial na prodaj ponarejena bankovce, a mu za vzorec pokazal prave bankovce. Povedal mu je na to, da ima v Trstu prija telja, ki se bavi s ponarejanjem bankovcev, na kar sta se dogovorila, da o prvi pribki, ko pojde Ukmar v Trst, napravita v Trstu kupčijo s ponarejenimi bankovci, katere je Pipan ponujal po jako niaki ceni. V ponedeljek došla sta oba v Trst in Pipan je Uk- j marja odvedel v neko krčmo v ulici Soli tario, kjer ju ie čakal oni, ki je baje ponarejal denar. Ukmar je dotičniku izročil 200 kron in zahteval, naj mu izplača 600 ponarejenih, a dot čnik se je takoj odstranil iz krčme, zatrdivši, da se v par minutah po vrne z denarjem. U*mar in Pipan pa sta 7aman čakala; in ko je slednji videl, da Ukmar odločno zahteva denar, mu je iz lastnega žepa izplačal 160 pravih kron in trdil, da pa je oni drugi opeharil. Ukmar je na to Pipana odvedel na inšpektorat v za-arati Moro kjer so ga vzeli n3 zapisnik ter potem odvedli v zapor Ukmar je izjavil, da ni mislil kupiti ponarejenih bankovcev, marveč, da jih je le hotel dobiti v roke, da bi bil oba krivca izrrčil obUsti. — Zgradbo električne železnice od trga Gjldoni do sv. Sib* je sklenil zgraditi tržaški obč svet za 4 800.000 K. — Izgubljen pes, prepeličar. rujave barve, na nogah pri parkljih belkastih prog. belim pasom okoli vratu, velike vrste, sliši baje na ime „Hektor". priklatil sa je preteklo nedelj" na Presko št. 44 k posest niku Francetu Podobniku, koder ga lahko lastnik d^bi. Pošta ie Šmartno pri L tiji. — Živinozdravnišnica v Ljubljani. Piše se nam: Kdor je že hodit kedaj na živinski semenj v Ljubljani, videl je lahko na Poljanski cesti blizo sejmišča poslopje, na katerem je napisano BThierspital", slovensko »Živinozdravnišnica". Marsikateri kmetovalec oziroma živinorejec se razveseli ob tem pogledu, misleč si: Ako mi žival zboli, pošljem jo lahko semkaj, da mi jo ozdravijo. A kdor Uko m sli, ta se bridko vara! Tako se je 7godilo poštenemu živinorejcu, kateri je prignal obolelo mu goved, ki je menda tudt živina ali „Thier", v zgoraj omenjeni .Thierspital", da bi mu jo ozdravili. Poprosil jo, da bi vzeli kravo čez noč v iivinozdravnišmco, kajti bilo je že proti večeru. Odgovorilo pa se mu je kratkomalo, da živali ni mogoče sprejeti čez noč, ker je ta bolnica le za konje. Omenjeni živinorejec bi moral tedaj v najslabšem slučaju gnati bolno iival ponoči dve uri daleč do-mov. Vprašamo: 1. Ali ni čudno, da so pisane na poslopju besede „Thierspital", a se jemljejo samo konji ? Zakaj se ne zapiše „Pf ^rdespital" ? blavni deželni odbor bi morda v to spremembo napisa blagovolil priskočiti s kako podporo. 2. z,*kaj zapirajo in kaznujejo tako zvane „mazače", ke ne dobijo pošteni ljudje nobenega prostora, kamor bi mogli obolalo žival postaviti zi čas zdravljenja? 3. Ali naj se živinorejce, ki so z velike večine priprosti ljudje, a vsejedno davkoplačevalci — vodi za nos t — Razburjeni tržaški občinski svet. Na predlog občinskega sveta je tržaški župan se brzojavno pritožil pri mini-sterskem predsedniku proti „slavizaciji tržaškega kazenskega sodišča". To razburjenje Lahom ne bo pomagalo nič. Slovenci imajo naravno pravico, da se obravnave, pri katerih so interesirani Slovenci, vrše v slovenskem jeziku. — Z Reke se nam piše: Danes hodijo panduri na hrvaški strani po hišah in plenijo včerajšnji „Novi List" (od 7. t. m.) zaradi Potočnjakovega odprtega pisma na posl. Tomaš či, v katerem ojstro udarja na njega in na bana. Pravijo, da je ban že več dni zelo nervozen. — Čudno vendar, Hrvaška pomirjena — kakor se hvali — a ban vznemirjen. — Umrla je v Črnomlju Boproga g. učitelja Ivana Demšarja gospa J e 1 i c a Demšar. — Stavka zidarjev se pripravlja v Zagrebu. Delavci hočejo, da se določi delavni čas od 7. do 12. ure dopoludne in popoludne od 1. do 6. ure. Četrt ure bodi prosto za zajutrek in ura izplačila od 5. do 6 ure zveW v soboto naj se šteje v delavski čas. Najmanjšo plačo zahtevajo 40 do 48 vinarjev na uro. — Stavka voznikov se je včeraj pričela v Gorici. Vozniki zahtevajo zvišanje svojih pla<\ — Mednarodna čebelarska razstava je sedal odprt« na Dunaju. Včeraj je razstavo obiskal cesar. * Ljubljanske novice. Odlikovanje. Cesar je odlikoval g. Viljema strela z-« njegovo 50 letno zvesto službovanje pri tukajsni tvrdki g Maksa Sa-massa z srebrnim zaslužnim križcem. Umrla je g:>soa Marija P i b r o u t z roj. Pire, doma iz Krope. »Ponesrečena špekulacija". Pod tem za- glavjem smo v fit. 74 objavili poslano nam novico, da si je hotel pivovarniški podjetnik H. T. prihraniti d-ters & Butchers We»rkmen cf Amer ca je Svvidt & Co. naznanil, da mora družba s svojimi ovčjimi mesarji v Buffdo, N. Y., skleniti mir, ker sicer bodo mesarji vprizo-rili splošni štrajk v znamenja sočustva. Organizirani mesarji v B^ffalo štrajkajo, ker je trust več unijskih meeanov odslovil. — Žalostna poroka. Iz Chicage se poroCa: Medtem ko sta Joe Malone in njegova soproga slavila v hiši Malooetove soproge svo)o poroko, prišel je v sobo Benjamin Valerio. kateri je tudi ljubil M.donetovo nevesto. Z jedno roko dal je nevesti darilo, toda ist:>čaBno je z drugo roko prinesel iz žepa revolver ter ustrelil nevesto, katero je težko ranil. Temu je sledil boj med gosti in napadalcem, kateri slednji je bil v boju smrtno ranjen. — Aretirani anarhist. V Lyonu je policija prijela anarhista Ceruftija, ki je pred dvema letoma pcskušd oprestiti Lucchenija. — Oproščen je b i 1 pred porotniki v Brestu na Francoskem neki duhovnik, katerega so framasoni obdolžili nenravnih dejanj. To je framasone tako razburilo, da so nahujskali 3000 delavcev, ki so demonstrirali po mtstu. — Vesela vest za protialkoholiste. Konsum piva je v Avstriji mej meseci od 1. septembra 1902 do konca januarja 1903 znižal se za 305.735 hI., kar znaša manj davka na pivo za 1,075.459 K Korisum kave se je pa menda radi tega povišal, ker mnogi protialkoholnti pijo kavo. Z narodnogospodarskega stališča torej ne bo posebnega dobička. — Velikonoč praznuiejo letos kristijani in židje istočasno To se od leta 1825 še ni zgodilo in se bo dogodilo do I. 2000 le še štirikrat. — Kaznovana predrznost. Neki dunajski kavarnar je v svojem lokalu poljubil na ušesa neko gospodično, ki je prišla v kavarno s svojim zaročencem. Kavarnar je bil radi tega obsojen na 50 kron globe. — Princezinja Lujiza bo po porodu, katerega pričakuje v gradu Brandeis ob Lahi, šla v red plemenitih dam na praškem Hradšinu. Otroka ji bodo odvzeli. — Umor in samomor v vojašnici. V vojašnici 4. gardnega polka v Berolinu je 20 letni poročnik Cra-nach ustrelil neko 19 letno dekle in samega sebe. — Spomenik časnikarjem. V Londonu bodo postavili spomenik dvanajsterim angleškim časnikarjem, ki so pri izvrševanju svojega poklica umrlh v Južni Afriki ob priliki boja z Buri, bodisi zadeti od sovražnih burskih krogelj, bodisi vsled bolezni. V silni bedi živi v Parizu eden najnadarjenejših hrvatskih novelistov M a t o š , ki je ušel iz domovine, da se odtegne vojaški dolžnosti. — Spomenik D e a k u bodo postavili v Szegedu. — Električno železnico brez t i -r a nameravajo zgraditi na Dunaju mej Sim-meringom in Kaiser Ebersdorfom. — Tri prostitutke umoril je te dni nekdo v Altoni. Za morilcem ni nobene sledi. — Prva higijenična razstava m 1 e k a bo od 2 do 10. maja v Hamburgu. —Stavko gledaliških igralce v no imeli oretekln nedeljo v llebu, ker je bda igralki Birtbellmy dovoljena dvakrat benelici. l>i'uštva. (Družbi a v. Cirila in Metoda) je blagajničarka ženske logaške podružnice, gospica Mirni T o I I a z z i j e v a osebno izročila dohodek tamošnje vesel ce 200 kron s prošnjo, naj se za družbino pokroviteljico vpiše učiteljica gosp. E v g e n i j a P e -h a n i j e v a. Nienemu dozdevanju, da nam logaške domorodkinje in ondotni domorodci še pred veliko skupščino izroče tudi šesto pokrovileljnino, pritrjamo tudi mi. G irka vnema za narodno stvar je namreč vsega doseči v stanu: najbolja spričba temu nam je uprav ta sedaj vročena peta pokrovitelj nina iz kraja, ki se nikakor ne more pri števati velikim slovenskim naselbinam. — Torej vrle L<>ir»čanke in L gačanje: še š e 8 t o poHroviteljnino pred vel-ko skupščino v rodoljubni naši Litiji! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. aprila. Potrjujejo se vesti, da se bodo s prihodnjim mesecem izvršile velike spj-emembe pri imenovanju višjih avstrijskih vojaških častnikov. Premeščenih bode tudi, da se ugodi Mažaroni. več mažarskih častnikov iz avstrijskih v rnažarske polke, več častnikov iz maž-irskih polkov v avstrijske. Ta premeščenja bodo stala okolu tristo tisoč kron. Dunaj, 9. aprila. Ogrski minister-ski predsednik Szell je odpotoval od tu nazaj v Budimpešto, domobranski minister baron Fejervary pa se še tu mudi. Posredovanje Szellovo ni položaja na Ogrskem prav nič spremenilo. Dunaj, 9. aprila. „Neue Fr. Pr." je danes priobčila vest, da je ruski konzul v Mitrovici že umrl. Ta vest se ne potrjuje. Neki drugi list priobčuje naslednjo brzojavko: Zdravstveni položaj se je konzulu Ščerbini poslabšal. Vročina je dosegla 40 stopinj. Pljuča so načeta. Dunaj, 9. aprila. Soproga poštnega komisarja Schlieger je v blaznosti ustrelila svojo 4letno hčerko. Nesrečna žena se nič ne zaveda, kaj je storila. Praga, 9. aprila. Listi pišejo o si luaciji glede državnega zbora, da je malo pogojev zato, da bi Mladočehi pripustili drugo branje nagodbe. Ako vlada vstraja na svojem dosedanjem stališču, da namreč češke zahteve zavrača, tedaj Mladočehi prično z ob-strukcijo v državnem zboru. London, 9. aprila. Listi poročajo podrobnosti o nameravanem anarhi-stiškem napadu na angleškega kralja za časa njegovega bivanja v Li-zaboni. Aretiranih je več anarhistov, ki so nameravali izvršiti strahovit zločin mej gala predstavo na dvoru. En anarhist je bil preoblečen kot sluga kraljev. Darovi Poslani našemu uredništvu. Za kn. škofove zavode: G. F. Kandušer iz Mengša 10 K Za Jeranovo dijaško mizo: G. Jop. Regen, župnik na Uncu za pirhe 10 K. — Nekdo 5 K. — G. J. Skrjanec, župnik v Vremu 3:50 K. Bog plačaj ! Meteorologidno poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 7460 mm Ca8 opu- J baro-EOvanja | metra 1 t ram, Stanje Tempe- I >-— ratnni i „ po | VetroTl. Colsijo i Nebo 9-3 .S S b 5 ° b ■uz. 7't* 7, 9. zvež. | 726 :) j 4-4 | si. szah. ["oblačno; i 7, zjutr I 725-3 I 5-0 | sr. jvzli. I oblačno |2. popol.| 2i 9 | 8 4 I sr. svzh. | » Srednja včerajšnja temperatura 4-7* normale, 8'3'. * Po cenitvi; kajti neznan zlikovec je ključavnico ograje odtrgal in dežjemer v jarek vrgel, tako, da je vsa voda odtekla — 40 OOO kron znese glavni dobitek loterije za sobe grevnice. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 aprila 1 903 in da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska. — Občeanano dajo Mantner Jeva napojena semena sa krmsko repo najobilnejii pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mautbnerjeva zele-njadna in cvetlična semena Tržne cene v Ljubljani dne 8 aprila. K h THT Goveje meso 1. v. k? 1 32 Pšenica . . 100 kg 'l?jl0 Telečje meso » loO Rž . . . » » 14 60 Prašičje » sveže > 1,80 Ječmen . . > » 14 BO Koštrunovo meso » _ U Oves . . . » » 14 80 Maslo . . . . > 2 6e Ajda . . . > » 18 — Mast prašičja . . > 1 dO Proso, belo, > > 1« — Slanina sveža > 1 7( Koruza . . » > 15 — » prekajena j» 1 70 Krompir » > 5 60 Jajce, jedno . . — 6 Drva, trda , in" . 7 00 Mleko, liter . . — 18 ► mehka, » h 50 PiSčanec . . . 1 50 Seno, 100 kg 1 60 Golob - , . . — 40 Slama. » > 7 — Fižol, liter. . . — tO HSemčna moka št 1 il 70 Grah, » . . . 41 Koruzna > 2i Leča, > . . . . - 25 Ajdova > St. I 36 — 197 1—t Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikum, prijateljem in zuannem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, i aSega lskreno-ljublienega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Franceta Podboj posestnika, gostilničarja in mesarja, po mučni bolezni dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 53. letu njegove dobe, poklicati v boljše življenje. Truplo predragega se bode v petek dne 10 t. m. ob 2. uri blagoslovilo v larni cerkvi v Ribnici in potem na pokopališču v Ilro-vači položilo k zadnjemu počitku. Svete maše posmrtnice brale se bodo v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Ribnica, dne 8. aprila 1903. Marija podboj, roj. Pelo, soproga. — Marija Zm&vc. roj. Podboj, Amalija, Etna in Alojzija, hčers, — Franc iu Vladlslav, sinova. — Anton. Janez, Štefan, Andrej. Alojzij in Jože Podboj, bratje. — Josip Zmaveo, c krv sodni jski pristav, zet. — Danica in Pavel Zmaveo, vnuka. Mesto posebnega obvestila. m . f 393 1—1 Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro itd. gospo Jelico Demšar roj. ŠušterSlo danes, doe 8 aprila 1903 po dolgi, mučni bolezni, prevideno s sv zakramenti za umirajoče, v starosti 23 let, poklicati v boljše življenje. Pogreb jiredrage po^oine bode v petek, 10. aprila ob 10 uri v Craomlji. Sv m iše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi Prerano umrlo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Cmomlji, 8. aprila 190?. Ivan Demšar, učitelj, soprog. — Mtrloa Demšar, hčerka. — Franc Šusteršič, c. kr. poštar, oče. — Josipina onšteršlč, mati. — Josipina, Franc, Angela, brat in sestri, 1. dr. f 473 1-1 Fr. M. Plbroutz naznanja v imenu svojem in vseh sorodnikov pretužiio vest svojim prijateljem in znancem, da je Vsega-mogočni poklical nepozabljivo in preblago soprogo, oziroma mater, sestro in taSčo, gospo Marijo Pibroutz roj. Pire danes, dne 8 aprilu, popoldne ob četrt na četrto uro po doigotrajni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umirajoče, v 58. letu starosti k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage ranjke bode v petek, dne I 10. aprila, ob polu Sesti uri jiopoludne iz I hiše žalosti, sv. Petra cesta St. 25, v lastno rakev na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zadušnice se bodo brale pri farni | cerkvi. Preblago in predobro mater priporočamo v molitev in spomin. j Ljubljana, dne 8. aprila 1903. j t 478 1-1 Potrtega srca naznan atro Tsem sorodnikom, prijateljt-m in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni iio, oziroma brat, svak in strijc, gospod Emil Valentinčič stud. iuris dines, dnč 8 aprila 1903 ob polu 3. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni v 2.">. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjcega bode na veliki petek. 10. t. m., ob 4. uri popoludne iz hifle žalosti, sv. Petra cesta St. 73, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se bodo zemeljski ost;inki prerano umrlega polo/.ili v lastno gomilo k j večnemu počitku. Svele maše zaduštrce se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Predragega pokojcika priporočamo v blag spomin in molitev. i V Ljubljani, dne 8. aprila 1903. j Ignacij Valentinčič, oče. — Ivana Valeitlnčlč. mati. — Fran Rus. ce?. kr. Dadporočnik, svak. — Franci Rns, nečak. I — Zofija Rus, sestra. Liiskinasto-oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasli lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodarni, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami . shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Krarjsko pri tvrdki BRATA EBERIt v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci ua zahtevo zastonj. 624 4 12—8 Za praznike ceneno pristno vino! Ravnokar mi je došla večja množina pristnega Isfrijčtnca. Radi ugodnega nakupa in pomanjkanja prostora, točilo se bode dokler bo kaj zaloge, čez ulico pO 24, 28 kr. In Višje v staroznani Proda se prostovoljno velika hiša v kateri se že stdaj izvrčuieta gostilničarja obrt io trge-uioa z it>e5aoim blagem, z gospodarskimi poslopji in vrtom vred pod jako ugodnimi pogoji. Po-iredovRlci izkl;uft»ni — Ntančneje inf rmaone d»j« dr. Josip Furlan odvetnik v Ljunijim. 467 3—1 Roaaski k . , ,.J , pospssuje prebavljanje, -templjev vrelec" urejujB prEtvor. 447 1 -1 gostilni pri l^amnicemu l^arleuska Priporoča se 3—1 48i Helena Tome. pozor! Jurij Sterk, trgovec m p sestnik na Vinici odda takoj s^ojo dtbro vpeljano trgovino z mešanim blagom, in sicer iz lastnih d 'a kosilo ali večerjo se je mogoče abonoinirati. Z odličnim spoštovanjem X Antonija in Valentin Mrak j* Največja | zaloga oblek za gespe in deklice, gospode in dečke. GRK^R * fllEJfK Ljubljana, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so fflT* v velikej izberi v zalogi. Najpozoroejša postrežba, najnižje cene, solidno blago. 262 12-11 nr Nakup ln prodaja Tfctt rsacovritnib drlavnlh papirjev, »redk, denarjev iW Zavarovanja za rguba pri Irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-iega dobitka. — Promese za vsako »rebanje. t.i.nini itfriiltT narodll na borzi. Menjaricna delniška družba JU EBC U B" I., Nollzeile 10 in 13, Ouna], I., StrubBlgasse 2. Pojaanlla v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenlb fflavnlo. 134 182 v Ljubljani.