33r

'	■' V '•
Proizvodnja in produktivnost v letu 1966
Proizvodni rezultati zadnjega meseca leta 1966 kažejo pozitivne efekte, saj je bil osnovni plan meseca decembra po vrednosti presežen za 4 %. Tudi kumulativni rezultati za leto 1966 kažejo preseganje letnega plana po vrednosti in sicer za 5 %, medtem ko je vrednostno dosežena proizvodnja v letu 1966 kar za 18 % večja od dosežene vrednosti proizvodnje v letu 1965. Doseganje in preseganje letnega plana kaže na prizadevanje celotnega kolektiva, da se izpolnijo planske zadolžitve in dosežejo čim boljši rezultati. Izmed posameznih obratov metalurgije so dosegli in presegli letni plan: obrati topilnica, cinkovo belilo, obrati za proizvodnjo žveplene kisline 60* Be in 66* Be, valjarna in obrat žlebov ter cevi. Proizvodnja starih klasičnih clnkografskih plošč, čašic, žice in mlkroclnkovih plošč je bila v letu 1966 pod postavljenim planom, ker smo proizvodnjo omenjenih proizvodov omejevali zaradi pomanjkanja cinka ustrezne kvalitete in novo nastalih težkih razmer kot ■ posledice ukrepov gospodarske reforme.
V	obratih organske kemije je presežen letni proizvodni plan tekstilnih pomožnih sredstev, medtem ko je proizvodnja anllinskih barv pod planom. Vzrok za podplansko proizvodnjo anllinskih barv v letu 1966 je uvoz le-teh proizvodov in zmanjševanje zalog v tekstilni industriji.
Obrati anorganske kemije so skoraj vsi dosegli in presegli letni proizvodni plan, razen obratov Na-sul-fida, superfosfata. modre galice In modrega bakra. V obratu Na-sulfida je letno dosežena proizvodnja nekoliko pod planom, ker smo morali proizvodnjo v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšati zaradi zmanjšane prodaje tega proizvoda, kar je po-sledlca cenejšega uvoza.
Proizvodnja superfosfata je v letu 1966 tudi nekoliko pod planom. Vzrok za to izhaja še Iz prve polovice leta, ko Je primanjkovalo 66* Bč žveplene kisline In obrat superfosfata ni delal v treh izmenah.
Obrata modre galice in modrega bakra planske zadolžitve za preteklo leto nista izpolnila zaradi izredno visoke cene osnovne surovine — bakra, čemur pa niso bile prilagojene domače cene teh proizvodov.
V	letu 1966 smo v proizvodni asor-timan vključili še proizvodnjo aluminijskih offset plošč, odprli smo obrat nove žveplene kisline 66* Be — pirltno linijo ter začeli s poskusno proizvodnjo cinkovcga prahu vrhunske kvalitete.
Omenjeni proizvodni rezultati v letu 1966, ki so za 18 večji od doseženih proizvodnih rezultatov v letu 1965, so bili doseženi le s 3 % večjim številom zaposlenih kot v letu 1965, tako da lahko iz tega povzamemo, da je v letu 1966 porasla tudi produktivnost dela in sicer za 15 %.
Plan Izvoza za leto 1966, ki je bil postavljen v znesku 6,125.000 dolarjev. nam je uspelo realizirati samo s 94 " Vzrok za to so velike količine predelav Iz naslova uvoza cln-kovlh koncentratov ter nižje Izvozne cene za naše proizvode kot so veljale ob določanju plana. Kljub temu pa Je Izvoz v letu 1966 večji od realiziranega Izvoza v letu 1965 in sicer za 8%. Od skupne vrednosti Izvoza v letu 1966 v znesku 5,737.105 dolarjev smo 85 % vrednosti izvoza dosegli z Izvozom na konvertibilna področja, 8°„ z izvozom na vzhodnoevropska področja In 7 °'0 z Izvozom na področja klirinških valut.
15. januar 1967 Leto XIV. št. 1
CINKARN AR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
IZGUBILI SMO REVOLUCIONARJA
Vest o tragični smrti podpredsednika zveznega izvršnega sveta tovariša Borisa Kraigherja je globoko pretresla vso Jugoslavijo
V sredo, 4. januarja dopoldne se je po vsej lugoslaviji naglo širila kratka, toda žalostna novica: »Na 499. kilometru ceste Ljubljana—Beograd je bil davi razbit avto »peugeot« sive barve, edini preostanek pretresljive tragedije, v kateri sta našla smrt podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in njegov sin Janez, medtem ko so hudo poškodovanega sina Marka prepeljali v bolnišnico ...«
Novoletne praznike je tovariš Kraigher preživel s sinovoma in hčerko v Bohinju, toda v torek ni imel več miru na zasneženih planjavah, klicale so ga dolžnosti in odgovorne naloge.
ni voditelj tovariš Boris Kraigher. Smrt nam ga je iztrgala prav v času, ko nam je kot dosledni borec za zgraditev socializma, borec za uresničitev naše gospodarske reforme, tako zelo potreben.
Narodni heroj tovariš Boris Kraigher je bil v našem revolucionarnem gibanju vedno v prvih vrstah. Bil je požrtvovalen borec za napredek in borec za osvoboditev delavskega razreda.
Tovariš Kraigher se je rodil leta 1914 v Gradišču pri Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato pa se je vpisal
na gradbeno fakulteto. Kot napreden študent se je bojeval proti monarhistični diktaturi, bal je član raznih levičarskih klubov, že leta 1934 pa je bot dvajsetletni študent postal (lan Komunistične partije Jugoslavije. Zaradi revolucionarne dejavnosti je bil že istega leta aretiran in dve in pol leti zaprt v Sremski Mitroviči. Ko se je vrnil iz zapora je nadaljeval z aktivnim političnim delom. Opravljal je razne odgovorne politične naloge, leta 1939 pa je postal član CK KP Slovenije.
(Nadaljevanje na 6. strani)
V poznih popoldanskih urah se je še oglasil pri hčerki v Ljubljani, nakar se je s sinovoma odpravil proti Beogradu. Okoli 15 kilometrov pred Sremsko Mitroviču je njegovo vozilo zaradi poledice zdrsnilo s ceste in se zaletelo v topol. Kruta usoda je pretrgala nit življenja tovariša Kraigherja nedaleč od kraja, kjer je bil pred 32 leti zaprt zaradi naprednih idej in aktivnega delovanja v Komunistični partiji Jugoslavije.
V četrtek dopoldne je bila v sindikalni dvorani našega kolektiva žalna slovesnost, posve-čena spominu na Borisa Kraigherja. Sejo je otvoril predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Janko Rebov. Nato je spregovorila sekretarka tovarniškega komiteja ZK tovarišica Jožica Farčnik, dipl. inž. Govornica je orisala lik pokojnega narodnega heroja z naslednjimi besedami:
»Globoko nas je pretresla vest, da nas je zapustiti ugledni revolucionar, politični in držav-
CDS potrdil dopolnitev treh pravilnikov
Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov veljajo od 1. januarja 1967
Na zadnji seji v preteklem letu, bila je v ponedeljek, 26. decembra, je centralni delavski svet med drugim obravnaval tudi predloge sprememb v treh samoupravnih aktih, in sicer v statutu našega podjetja, v pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih in v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Že v 11. številki našega glasila smo poročali o nujnosti dopolnitve prvih dveh samoupravnih aktov; s spremembami temeljnega zakona o medsebojnih delovnih razmerjih je bilo treba uskladiti naš statut in pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih. Po sklepu našega osrednjega samoupravnega organa bo vsak član našega kolektiva prejel po en tiskan izvod statuta in pravilnika; oba bosta predvidoma natisnjena do sredine februarja.
Po temeljiti analizi komisije za delitev osebnih dohodkov in na predlog nekaterih svetov delovnih enot oziroma skupnosti, je tudi v pravilniku o delitvi
osebnih dohodkov prišlo do nekaterih sprememb, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju tega sestavka.
V splošnem delu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je členu 48 dodan člen 48 a, ki glasi:
Inženir z dokončano I. stopnjo se razvršča po lestvici inženirjev toda s 15 % odbitkom pri osebnih dohodkih. To pa ne velja za tiste inženirje I. stopnje, ki so razvrščeni na samostojna delovna mesta v proizvodnji oziroma pri vzdrževanju. Takšna razvrstitev velja tudi za ostale poklice (ekonomiste, pravnike itd.).
(Nadaljevanje na 2. Orani)
CBS POTRDIL DOPOLNITEV TREH PRAVILNIKOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadalje je spremenjen prvi odstavek člena 70, ki sedaj glasi:
Delavcem na spodaj navedenih delovnih mestih se za začete vožnje, ki jih ne morejo dokončati v rednem delovnem času in je za dokončanje le-teh potreben podaljšan delovni čas, izplačuje osebni dohodek v fiksnem znesku mesečno:
a)	šoferjem osebnih avtomobilov in avtobusa 160 N-din;
b)	šoferjem tovornih inpolto-vomih avtomobilov 106 N-din itd.
Spremenjena je nadalje točka b člena 92, in sicer: delav-1 cem, ki so na službenem potovanju, morajo pa prenočevati, se povračilo stroškov prenočevanja zviša od sedanjih 30 N-din na 45 N-din za vsakokratno prenočevanje.
V vzdrževalnih . obratih so kvalificirana delovna mesta razdeljena v tri skupine in tri stopnje.
CDS je sprejel in potrdil naslednji razpored in ocenitev delovnih mest v vzdrževalnih obratih:
—	delovno mesto VK skupi-novodja vzdrževalnih obratov je ocenjeno s 740 točkami;
—	delovna mesta: VK ključavničar, elektrikar, modelni mizar, varilec, strugar, avtome-
hanik, rezkalec, orodjar in Samotar so ocenjena s 660 točkami; delovna mesta VK kovač, klepar, zidar in tesar pa s 630 točkami;
—	delovna mesta K, ključavničar, elektrikar, modelni mizar, varilec, strugar, avtomehanik, rezkalec, orodjar in Samotar so ocenjena s 610 točkami; K, kovač, klepar, zidar, mizar in tesar pa s 600 točkami;
—	delovna mesta Ki ključavničar, elektrikar, modelni mizar, varilec, strugar, avtomehanik, rezkalec, orodjar in Samotar so ocenjena s 580 točkami;
—	delovna mesta K, kovač, klepar, zidar, mizar in tesar so ocenjena s 570 točkami;
—	delovni mesti K, pleskar in K, krovec sta ocenjeni s 550 točkami;
—	delovna mesta K, ključavničar, elektrikar, modelni mizar, varilec, strugar, avtomehanik, rezkalec, orodjar in Samotar so ocenjena s 540 točkami;
2
CINKARN1R
K, kovač, klepar, zidar, mizar in tesar pa s 530 točkami;
— delovni mesti K, pleskar in K, krovec sta ocenjeni s 520 točkami; K, pleskar in K, krovec pa s 490 točkami.
Kvalificirani obratni ključavničarji in elektrikarji so ravno tako razvrščeni v tri skupine in ocenjeni takole:
— K, obratni ključavničar in elektrikar s 630 točkami;
— K, obratni ključavničar in elektrikar s 600 točkami;
— K, obratni ključavničar in elektrikar s 560 točkami.
Razvrščanje in razmeščanje kvalificiranega kadra v vzdrževalnih obratih mora biti izvedeno v naslednjem kvalifikacijskem razmerju:
K
K
K
t
3
30% 35 % 35%
Nadalje je CDS potrdil novo ocenitev naslednjih delovnih mest:
— VK obratni ključavničar in elektrikar na PIK-u sta ocenjena s 690 točkami;
— K obratni ključavničar in elektrikar na PIK-u sta ocenjena s 650 točkami;
— 'VK obratni ključavničar in elektrikar šta ocenjena s 680 točkami.
Organska kemija
— K izdelovalec barvil in in-termediatov je ocenjen s 565 točkami;
— K tipizer v OOB je ocenjen s 510 točkami.
Kemija I
— K skupinovodja izdelkov Na-hidrosulfita je ocenjen s 600 točkami;
— K izdelovalec hidrosulfita je ocenjen s 455 točkami.
Vsi laboratoriji
Ustanovljeni sta dve novi delovni mesti in ocenjeni takole:
— VK laborant L (s prakso nad 10 let) s 650 točkami;
— VK laborant II. (s prakso od 5 do 10 let) s 540 točkami.
Investicijski sektor
—	šef finančne investicijske operative z 950 točkami.
Kadrovski sektor
—	upravnik samskega doma s 670 točkami;
—	glavna kuharica s 550 točkami;
—	referenti: za sprejem in uvajanje delavcev, za delovna razmerja, za družbeni standard, za rekreacijo (novo delovno mesto) s 580 točkami;
— K vodja pralnice s 600
tnrkjim j •
— VK’ čevljar s 620 točkami;
— K čevljar s 510 točkami.
Komercialni sektor
Vodje skladišč so ocenjeni takole:
—	skladiščnik I s 700 točkami;
—	skladiščnik II s 650 točkami;
—	skladiščnik III s 600 točkami.
Delovno mesto čuvaj koles je preimenovano v čuvaj.
CDS je nadalje potrdil tudi naslednje spremembe in ocenit-
ve delovnih mest, ki so jih predlagali DS delovnih enot. Te ocenitve pa je CDS sprejel pod pogojem, da bodo sredstva za osebne dohodke črpana iz sredstev teh enot, oziroma iz sklada za OD, ki pripada tem enotam.
— Delovno mesto I. kurjač na plinskih generatorjih je preimenovano v VK skupinovodja na plinskih generatorjih in je ocenjeno s 680 točkami; II. kurjač na plinskih generatorjih je ocenjen s 560 točkami; kurjač v metalurški kotlarni (tudi v novi PIK) je ocenjeno s 670 točkami; kurjač v stari PIK (pripravlja tudi vodo) je ocenjeno s 690 točkami.
— Delovno mesto »dovoz šar-že NK« je prekvalificirano v PK in preimenovano v »PK priprava šarže«; ocenjeno je s 485 točkami.
— Delovno mesto »čistilec plinskih generatorjev« je ocenjeno s 485 točkami.
V splošni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je vne-šen nov člen, ki določa nagrajevanje delavcev z daljšim delovnim stažem v podjetju. Delavci z daljšim delovnim stažem
v podjetju bodo nagrajeni enkrat lci.tD, in sicer ob dopolnjenem naslednjem številu službenih let v Cinkarni:
10 let 500 N-din, 15 let 800 N-din, 20 let 1.200 N-din, 25 let 1.800 N-din, 30 let 2.500 N-din, 35 let 3.000 N-din in ob dopolnjenih 40. letih 5.000 N-din.
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE — IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE — IZ DELA OBČI
Rebalans proračuna in urbanistični načrt sprejeta
Na predzadnji seji občinske skupščine v preteklem letu pod vodstvom predsednika Zdravka Trogcrrja so odborniki obeh zborov potrdili rebalans proračuna občine Celje za leto 1966 in sprejeli odlok o urbanističnem programu vplivnega območja Celja ter dvanajst zazidalnih oziroma urbanističnih načrtov.
Z rebalansom proračuna se bo proračunska potrošnja za preteklo leto zmanjšala za 2,965.693 N-din. Na predlog občinske skupščine so zagotovljena stoodstotna finančna sredstva le tistim proračunskim potrošnikom, katerim je treba posvetiti maksimalno družbeno skrb (osnovne šole), vsem ostalim dejavnostim pa so sredstva za določen odstotek zmanjšana, in sicer: šolam druge stopnje
za 12,5 %, kulturno-prosvetnim dejavnostim za 12,8 %, socialnemu varstvu za 8 %, zdravstvenemu varstvu za 9,3 " „, komunalni dejavnosti za 19,411 n, državnim organom za 11,1%, krajevnim skupnostim za 11,9 odstotkov, družbenim organizacijam za 12,5% itd.
To zmanjšanje finančnih sredstev se bo vsekakor odražalo pri dejavnosti vseh prizadetih proračunskih potrošni-
kov. Po mnenju nekaterih odbornikov bi bilo treba pri programiranju predračuna za letošnje leto razmisliti o zmanjšanju števila teh dejavnosti.
Potrditev vplivnega urbanističnega območja Celja pomeni velik napredek glede urbanističnega načrtovanja v prihodnjih tridesetih letih. Po tem načrtu bodo povečane zazidalne površine od 300 ha v letu 1964 na 1.709 ha v letu 1994, stanovanjske površine od 788 m1 na 1522 ms, industrijske površine od 60 m* na 269 m*, površine za rekreacijo in šport od 24 na 652 ha v letu 1994, prebivalstvo pa se bo povečalo od 54.000 v letu 1964 na 91.000 v letu 1994.
KAKO CIM
Korozija povzroča veliko škodo, saj zaradi nje vsako leto propade za več deset bilijonov dolarjev materiala. V tej vsoti so zajeti stroški za vzdrževanje materiala pred korozijo, za nadomestila poškodovanih konstrukcij in za nastale škode zaradi izpada proizvodnje kot posledice korozije.
V	naslednjem sestavku bomo spoznali važne podatke, ki so pomembni tako za konstruktorja strojev in naprav, za vzdrževalca teh naprav, za arhitekta — projektanta naprav in za vsakogar, ki ima pri vsakdanjem delu opravka s korozijo, oziroma je dolžan, da omili negativne posledice korozije.
V	boju proti koroziji je bilo napravljenega že mnogo. Znanstvenikom je uspelo za specifične pogoje izdelati posebne zlitine na bazi niklja, bakra, kroma in drugih elementov, ki so se odlično izkazale tudi v najtežjih korozijskih pogojih. Takšne zlitine so seveda drage, toda ustrezna uporaba lahko opraviči visoko ceno. Današnji visok nivo tehnike bi sploh ne mogel obstojati brez njih. Toda kljub temu je cink tista kovina, ki jo pri zaščiti železa pred korozijo najbolj masovno uporabljajo. Vsako leto pocinkajo milijone ton železne pločevine in konstrukcij, ki predstavljajo zaradi svoje nizke cene vsakomur najbolj primerno zaščito.
Cink nastopa kot najbolj gospodarna kovina za zaščito železa v glavnem v treh oblikah: kot metalne cinkove prevleke, kot cinkovi pigmenti in kot cinkove anode.
Uporaba cinka je edinstvena med korozijsko zaščitnimi metodami. Pri tem cink ne služi le kot mehanska pregraja, ki naj železo loči od korozivne vlage, marveč mu daje dodatno zaščito na račun galvanske akcije,
in se pri tem sam počasi raztaplja — se žrtvuje ter tako ščiti varovanca pred rjo. Cink raje ščiti železo pred korozijo, kot zdravi posledice korozije.
Učinek cinka kot mehanske bariere, ki ščiti železo pred rjo, je lahko razumeti, precej težje pa si je predstavljati, da v navzočnosti vlage dve različni kovini tvorita galvanski člen in da ena kovina raje razpada, da bi tako zaščitila drugo.
Kadar sta dve različni kovini električno spojeni in se nahajata v prevodnem mediju, tedaj bo ena kovina korodirala, druga bo pa zaščitena. Kovine lahko, glede na njihovo relativno reaktivnost napram galvanski koroziji, razvrstimo v naslednjo galvansko vrsto: konec vrste, ki korodira (ano-den ali manj plemenit) magnezij cink aluminij kadmij železo kositer svinec nikelj
baker	.
srebro
zlato
platina
konec vrste, ki je zaščitena (katoden ali bolj plemenit) Vsaka od naštetih kovin bo teoretično korodirala, ker se žrtvuje in ščiti kovino, ki je v vrsti pod njo. Ta proces traja tako dolgo, dokler sta obe kovini električno spojeni. Praktič-
no pa je tako, da cink najbolj izstopa po svojem samopožrlvo-valnem obnašanju, kar pomeni, da je cink najboljša kovina, ki je pripravljena zaščititi druge.
Sedaj nam je že jasno, zakaj je tako važna vloga cinka pri antikorozijski zaščiti železa in jekla in zakaj porabijo skoraj polovico svetovne proizvodnje cinka v zaščitne namene. Poraba cinka v neki državi je merilo njene industrijsko tehnične razvitosti, saj pove kako racionalno in pametno zna izkoriščati in zaščititi svoje proizvodne naprave.
Ker je cink v galvanskem členu z železom aktivnejši, saj stoji v vrsti nad železom, bo železo ščitil pred rjavenjem, sam pa se bo počasi »topil«. Ta usluga železu traja tako dolgo, dokler je kaj cinka na železu. Ko zmanjka cinka je konec »dobrih časov« za železo — začenja rjaveti. Kako preprečimo rjavenje železa? Nič lažje tega ne dosežemo, kot če golo železno površino ponovno prevlečemo s cinkom.
(Se nadaljuje)
SPOMENIK SLAVKU ŠLANDRI]
Celjska občinska skupščina je v preteklem letu na pred-log združenja zveze borcev imenovala odbor za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Narodni heroj Slavko Šlander se je rodil 1909. leta v Preboldu; po poklicu je bil zofooteh-nik. Zelo zgodaj se je povezal z delavskim gibanjem in že leta 1931 je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Njegovo aktivno revolucionarno delovanje ni ostalo starojugoslovanski1 policiji neopazno. Leta 1933 so ga aretirali in Obsodili na tri leta zapora. Ko se je vrnil iz zapora, se je še bolj aktivno (posvetil boju za napredne ideje. Bil je izvoljen za sekretarja Okrožnega komiteja KPJ za Celje in Savinjsko dolino. Po fašistični okupaciji stare Jugoslavije je postal organizator vstaje na Štajerskem. V prvih dneh Okupacije je bil v Mariboru. Tu so gestapovci odkrili stanovanje kjer se je nahajal pokrajinski komite in njegova tehnika, ter nastavili past; ujeli so vrsto pomembnih partijskih delavcev.
med njimi tudi Slavka Šlandra. Ustrelili so ga v Mariboru avgusta 1941.
Odbor za postavitev spomenika je že imel pni sestanek, na katerem so se lotili dveh pomembnih vprašanj, in sicer lokacije spomenika — o tem naj bi še v tem mesecu izrekli svoje mnenje celjski urbanisti — ter še enega bistvenega vprašanja, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva. Zvedeli smo, da bo del sredstev zagotovila' občinska skupščina, preostali del pa bi bilo prav, da bi ga zagotovile gospodarske organizacije, ustanove ipd. Slišali smo, da so nekatere gospodarske organizacije že prispevale sredstva v ta namen.
Prepričani smo, da bo celjska javnost podprla napore za postavitev spomenika borcu in komunistu, ki je deloval na celjskem območju.
P* s jm
L-l-

Pogled na novo napravo za valjanje cinkove pločevine — val jalni. dvojček.
KRI SO DAROVALI
že vrsto let cinkamarji ne zapiramo vrat pozivom Rdečega križa. V svojih vrstah zberemo vsaj toliko krvi kolikor jo potrebujejo naši bolniki in ponesrečenci oziroma naši dru-žinski člarti kot nenadomestljivo zdravilo.
Ako bi hoteli v eni sami akciji na leto zbrati vsaj 100 litrov krvi, bi izostanek z dela okoli 350 krvodajalcev povrzrocii prevelik zastoj v proizvodnji. Zato je upravni odbor tudi v letu 1966 odobril izvedvo dneh krvodajalskih akcij. Le tako je mogoče posameznim obratovod-stvom regulirati prijave krvodajalcev na tisto število, kolikor prostih dni lahko posamezni oblati prenesejo.
#V prvi lanski akciji, dne 14. maja 1966 je 160 krvodajalcev darovalo 50,725 litrov krvi. Drugi kolektivni odvzem smo orga-
nizirali 17. decembra 1966, ko je 141 delavcev darovalo 45,26 litrov krvi, šest pa jih je bilo zdravniško odklonjenih. Večkrat med letom smo na nujno prošnjo postaje za transfuzijo krvi prosili posamezne krvodajalce z redkejšimi krvnimi skupinami, da priskočijo na pomoč v nujnih primerih. Teh krvodajalcev je bilo 56 in so darovali 22,055 litrov krvi. Skrpaj smo v letu 1966 zbrali v Cinkarni 357 krvodajalcev, ki so darovali 118,040 litrov krvi.
Objavljamo imena tovarišic itn tovarišev, ki so darovali kri
dne 17. decembra 1966 (v okle- Metalurgija: 46 odvzemov in pajih poleg imena navajamo, 1 zdravniško odklonjen kolikokrat so doslej darovali
Kranjc Jože (2), Mlinarič Emil (3), Lu-
Pred odvzemom krvi je morala medicinska sestra vzeti nekaj kapljic krvi za ugotovitev krvne skupine.
SPREMEMBE PRAVILNIKA 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
(Nadaljevanje z 2. strani)
Te nagrade bodo predvidoma izplačevane ob prazniku dela
1.	maju.
Centralni delavski svet je potrdil tudi naslednje spremembe Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po ekonomskem učinku.
— V pravilniku je črtano delovno mesto inženir III in tehnik III.
Vnešeno pa je določilo, da inženirji III, ki zasedajo delovno mesto v operativi in opravljajo svoje delo najmanj enakovredno tehniku s samostojnim delovnim področjem in tisti inženirji III, ki imajo posebne
uspehe na področju raziskav, imajo pravico do nagrade po ekonomskem učinku. Predlog, da bi bil inženir III premiran pa mora potrditi upravni odbor.
Iz metalurško kemičnega analitskega laboratorija ostanejo v premijskem pravilniku vključena naslednja delovna mesta:
— šef kemičnega laboratorija, inženir II, tehnik s samostojnim delovnim področjem in laborant I. Vsa ostala delovna mesta so črtana.
V ta pravilnik sta vključeni dve delovni mesti; premirani
Pred volitvami
Pred nekaj dnevi je na območju celjske občine pričela velika predvolivna aktivnost. To je pravzaprav priprava na volitve, ki bodo letos spomladi v vseb volivnih enotah z neparnim številom. Takrat homo izvolili po dvajset odbornikov v oba zbora celjske občinske skupščine in šest poslan-
cev republiške skupščine.
Do 31. januarja bodo v delovnih organizacijah na celjskem območju sklicani tudi zbori sa-moupravljalcev, kjer bodo ocenili delovanje samoupravnih organov, podano pa bo tudi poročilo o delu občinske skupščine. Za samoupravljalce bo interesanten predvsem tisti del, ki se nanaša na odnose gospodarska organizacija — komuna.
V tem času bodo tudi sindikalne podružnice delovnih enot in skupnosti sklicale svoje občne zbore, na katerih bodo ocenili tudi delo delavskih svetov
CINKARNAR
v svojih delovnih enotah, Istočasno pa bodo evidentirali kandidate za odbornike občinske skupščine.
Ko bo evidentiranje kandidatov opravljeno, bo predsednik centralnega delavskega sveta našega podjetja sklical kandidacijski zbor. Datum tega zbora sicer še ni določen, predvidevamo pa, da bo sklican do 28. februarja. Na tem zboru bomo potrdili dva izmed evidentiranih kandidatov, ki bosta nato kandidirala za odbornika občinske skupščine. Eden iipned sedanjih odbornikov bo na tem zboru seznanil volilce z delom občinske skupščine v preteklih dveh letih in s srednjeročnim planom razvoja občine Celje.
sta iz skupnega dohodka:
— pomočnik direktorja finančnega sektorja in šef finančne operative.
Preostali del pravilnika je ne-izpremenjen, normativi pa so določeni tako, da višina osebnega dohodka po tem pravilniku lahko doseže v najboljšem primeru višino 20% osnove, ki jo predvideva Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Nadalje je CDS potrdil tudi spremembo točke b člena H Pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov. V točki b so črtane besede in vsem potnikom. S tem so potniki izenačeni z ostalimi koristniki osebnih avtomobilov.
CDS je sprejel in potrdil tudi naslednjo organizacijo in nagrajevanje potniške službe:
Razdelitev področij za potniško službo je naslednja:
1.	SR Slovenija;
2.	SR Hrvatska (brez Dalmacije);
3.	SR Bosna in Hercegovina (z Dalmacijo);
4.	SR Črna gora in SR Makedonija (s Kosmetom);
5.	SR Srbija (brez Kosmeta).
Provizija za organska barvila
je za vse potnike enotna, in sicer 1,5 °/p9-
Provizija za anilinska barvila v vrečkah znaša 10% za leto 1967. Po preteku enega leta se izplačuje normalna provizija to je 3 do 5 %; provizija za zemeljske barve je 3 %; provizije za ostale artikle strinaslednje: žlebovi in cevi 0 02 N-din od tekočega metra, zelena galica 5%, oljnati minij 3%, korocink in razredčilo 3%, cuprablau 2%, Na-sulfid 2 %, metalit 2 %, Na-hidrosulfit 2
Potnikom bo priznana provizija samo za tiste naročilnice, ki jih dejansko predložijo, oziroma prinesejo. Te spremembe veljajo od 1. januarja 1967 dalje.
D. M.
garič Franjo (14), Skrbinšek Henrik (29), Polšak Ivan (2), Motoh Jože (9), Sagadin Ivan (1), Salobir Karel (5), Leš Zvonko (5), Grašič Jože (2). PIK: Mlekuš Ferdo (7), Tomac Stjepan (1), Teršek Franc (8), Mužar Ivan (3), Ve-ranič Ivan (3), Kunst Alojz (5). TOPILNICA: Zupanc Gabrijel (6), Goršek Jože (3), Kajtna Stane (23), Belej Anton (8), TrebiČnik Ladislav (31), Vipotnik Franc (8), Salamon Konrad (6), Laubič Ciril (6), Kores Franc (2), Žekar Janez (2), Hribernik Franc (4), Kontrec Franjo (5), Strmšek Ivan (6), Očko Leopold (5), Stojanovič Ratomir (3). CINKOVO BELILO: Mlakar Ivan (3). KERAMIKA: Ferlinc Ivan 16, Markovič Slavoljub (9), Voršnik Franc (7), Repas Anton (7), Grobelnik Ivan (4), Pintarič Jože (9), Strmečki Franjo (4), Vatovec Franc (8). NOVA ŽVEPLENA KISLINA: Vinder Peter (9), Milivojevic Nikola (8). RAFINACIJA CINKA: Romih Franc (5), Mulej Jože (1).
Predelovalni obrati: 24 odvzemov
VALJARNA: Marcius Štefan (4), Ru-per Anton (8), Pernek Vlado (6), Lončarič Silvo (3), Strašek Anton (3), Filipič Jože (19), Sotošek Avgust (4), Rant ing. Miloš (3), Krkalo Jožica (2), Smukovič Rudi (5), Strašek Franc (3), Kastelic Martin (4), Krznar Alojz (8), Boslič Franc (2). Žučko Drago (2), Ka-lafatič Slavko (5), Vidovič Stanko (4), Malgaj Karel (2), Švajger Slavko (3), Raček Ferdo (4), Zorko Anton (8), Pompe Anica (5). ŽLEBARNA: Petkovški Simeon (13). 2ICARNA: Krsnik Milan (2).
Kemija I: 12 odvzemov in 1 odklonjen
SOLI IN PIGMENTI: Dečko Franc (11), Rupert Feliks (6). LITOPON: Ovčar Franjo (4), Taciga Stanko (2), Petek Ludvik <5). Bračko Viktor (8), Kranjc Rudi (3), Turnšek Franc (3), Horjak Franc (2), SUPERFOSFAT: Feguš Karel (14). MODRI BAKER: Petek Mihael (4). ANORGANSKI LABORATORIJ: Kastelic Metoda (3).
Kemija II: 6 odvzemov in 2 odklonjena
Mlakar Martin (4), Lajler Jože (4), Falnoga Ivan (1), Verbovšek Ivan (4), Rošer Jože (2), Žagar Vinko (5).
Vzdrževalni obrati: 29 odvzemov
STROJNI OBRAT: Dojcr Jožo (6), Cvilak Hinko (14). Sotošek Friderik (3), Vinder Jože (7), Orter Bogomir (1), žirovec Izidor (5), Žlender Matevž (5), Rozman Karel (8), Žlaus Jože (5), Blazinšek Stane (1), Brežnik Ferdo (2), Stečuk Slavko (5). ELEKTRO OBRAT: Žibert Martin (11). Tratnik Franc (2), Hohnjec Zvonko (1), Podrgajs Ivan (2), , Feldin Franc (3), Hladin Viljem (4). * Turnšek Slavko (2). MERILNI ODDELEK: Šalej Boris (8). GRADBENI ODDELEK: Kavka Marjan (5), Šalej Martin (9), Hudinčec Stjepan (4), Črešnar Maks (2), Angelovski Dušan (6). PLINARNA: Novak Jakob (18), Brečko (Nadaljevanje na 6. strani)
Družbeni plan razvoja Jugoslavije do leta 1970
(Nadaljevanje)
Hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih področij bo ustvarjen v glavnem z lastnimi napori teh področij, bo pa prav tako deležen pomoči družbene skupnosti s sredstvi fonda, ki je namenjen za razvoj teh področij in proračunskimi dotacijami, kakor tudi z drugimi posegi ekonomske politike na torišču družbene reprodukcije, kreditne in ostale politike. Večje povezovanje razvitih in nerazvitih področij mora biti ustvarjeno tudi s kooperacijo in integracijo gospodarskih organizacij, kar bo omogočilo večjo mobilnost sredstev gospodarskih organizacij in bank. Skupna vlaganja v osnovne fonde gospodarstva naj bi znašala do leta 1970 30 milijard novih dinarjev in to: 12 milijard se bo formiralo v gospodarstvu teh področij, okoli 8 milijard bo znašal fond, ostala sredstva za investicije pa bodo angažirana iz sredstev bank, inozemskih kreditov, sredstev federacije in preko integracijskih in drugih oblik poslovnega sodelovanja.
Sredstva fonda se bodo formirala v času do leta 1970 po posameznih področjih na osnovi kriterijev, ki so predvideni v zakonu o fondu. Sredstva fonda se bodo formirala na bazi 1,85 odstotkov izdvajanja od družbenega proizvoda gospodarstva Jugoslavije v času od 1966 do 1970.
Vključevanje v mednarodno delitev dela in ekonomski odnosi
V zadnjih 10 letih je jugoslovansko gospodarstvo doseglo kar lepe rezultate na polju vključevanja v mednarodno delitev dela. To nam kaže tudi po- ’ da tek, da smo dosegli v letu 1965 izvoz blaga in uslug po prebivalcu okoli 75 dolarjev v primerjavi z letom 1956, ko je znašal okoli 24 dolarjev. Novi cilj v perspektivi bo še vedno povečanje izvoza in uvoza, krepitev ekonomskih odnosov Jugoslavije z inozemstvom v pogojih stalnega povečanja svetovne trgovine, upoštevaje prednost na mednarodnem tržišču držav z višjo stopnjo industrijskega razvoja in produktivnosti dela. Jugoslavija bo prav tako aktivno sodelovala preko organov in ustanov OZN in drugih mednarodnih organizacij, katerih cilj je formiranje ustreznih strukturnih sprememb v celotnem gospodarstvu in razvijanje mednarodne delitve dela ter hitrejši razvoj in vzpostavitev mednarodnih ekonomskih odnosov. V prihodnje se bo morala naša proizvodnja in izvoz bolj prilagajati splošnim tendencam svetovne proizvodnje in zunanje
trgovinski izmenjavi z upoštevanjem potrebe, da se na mednarodnem trgu pojavljamo z izdelki, s katerimi lahko konkuriramo.
S sprejetjem reforme in ostalih zakonov na področju ekonomskega sistema so ustvarjeni realnejši pogoji, da lahko podjetja vodijo realno in dolgoročnejšo poslovno politiko v povezovanju z mednarodnim gospodarstvom in večjega povečevanja zunanje trgovinske izmenjave. Pri porastu proizvodnje od 7,5 do 8,5 °/o letno je možno povečati stopnjo izvoza blaga in uslug po povprečni stopnji rasti od 13 do 15 % ob istočasnem porastu uvoza blaga in uslug od 10 do 12%. Dohodki od neblagovnega izvoza se bodo povečali do leta 1970 od sedanje udeležbe 25 % na okoli 32 %.
Važna naloga v prihodnje je obdržanje vsklajenih odnosov v plačilni bilanci, 'kakor tudi po posameznih regionalnih področjih in prav tako po strukturi posameznih valut. Na osnovi ugodnih in stabilnih odnosov v plačilni bilanci bo tudi kratkoročno in dolgoročno zadolževanje v inozemstvu. Višina kratkoročnega zadolževanja se mo-
ra postopoma zniževati, medtem pa se mora dolgoročno zadolževanje popolnoma vskladiti z možnostmi plačilne bilance. Na osnovi že sprejetega deviznega zakona, oziroma zakona o deviznem poslovanju z inozemstvom, je dana že velika možnost samim gospodarskim organizacijam za neposredno zadolževanje v inozemstvu, oziroma sklepanje vseh vrst kreditnih aranžmanov.
Proizvodna organizacija in investicijska politika
Osnovne smeri razvoja so usmerjale predvsem v panoge in dejavnosti, pri katerih so naše prednosti najugodnejše, hkrati pa je pričakovati v teh panogah tudi hitrejše efekte in to v samem izvozu, kakor tudi pri zadovoljevanju potreb domačega tržišča. Velike ekonomske efekte je 'treba doseči z vsemi vrstami povezave gospodarskih organizacij, medsebojne specializacije in notranje delitve dela ob istočasni uporabi'“sodobne
tehnologije, proizvodnje večjih serij in kompletnih postrojenj.
Značajno vlogo bo v prihodnje vsekakor imelo kmetijstvo tako pri zadovoljevanju potreb domače proizvodnje, nadalje vpliv na uravnoteženo plačilno bilanco, glavni poudarek pa bo na proizvodnji pšenice, karuze, mesa in nekaterih industrijskih rastlin.
Veliko prednost imamo pri razvijanju gozdarstva s svojina velikim gozdnim fondom z intenzivnim in racionalnim izkoriščanjem v mehanski in kemični predelavi.
Na področju turističnega gospodarstva je treba intenzivneje izkoristiti vse komparativne prednosti, ki jih imamo.
Razširitev naše zunanjetrgo-vinske izmenjave, povečanje tranzita, nam bo prav tako omogočilo boljše izkoriščanje in večje dohodke na področja prometa.
Hitrejši razvojni tempi bodo ustvarjeni tudi na področju proizvodnje jekla, sodobnih gradbenih materialov, nafte in pisna, umetnih gnojil in mas v glavnem za zadovoljevanje domačih potreb.
(Dalje prihodnjič)
SLG v drugi polovici sezone
a
Slovensko ljudsko gledališče Celje stopa v novo koledarsko leto z jasno zastavljenim programom, ki je bil postavljen že dolgo pred začetkom sezone 1966167. Repertoar je bil fiksiran do zadnjega dela, podpisani vsi dogovori z režiserji. Poleg stalnega režiserja Francija Križaja so podpisali pogodbe še drugi znani režiserji: Mile Korun (iz ljubljanske Drame) za dve režiji, Dino Radojevič iz Zagreba za eno režijo, prav tako še Andrej Hieng (režira v ljubljanski Drami, sicer pa je književnik), Andrej Stojan (na TV Ljubljana) in Janez Povše (zrežiral je pravljico »Dedek mraz«). Do novega leta so bile že štiri premiere: Ivan Cankar: Za narodov blagor, Kanin: Rašomon, Dumas: Trije mušketirji in M. Šurinova: Dedek mraz.
Trenutno je v študiju znamenito delo Nobelovega nagrajenca, Španca Jacinta Bena-venteja: LA MALQUERIDA. Mehikanci so po tem delu posneli film. Režira Dino Radojevič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Marija Coršičeva, Jana Šmidova in Jože Pristov. Premiera bo 20. januarja. — Takoj nato pojdeta vzporedno v študij dve domači noviteti: Dominika Smoleta igra iz kriminalnega življenja CVETJE ZLA in pa Janeza Žmavca tragikomedija PODSTREŠJE. Prvo bo režiral Franci Križaj, drugo pa Mile Korun. Premieri bosta konec februarja.
O naslednjih premierah bomo še pisali.
Kakor vsako leto, tako je tudi za letošnje novo leto pripravilo SLG Celje novoletno pravljico za naše otroke. Za to delo ni bil predviden pusSben študij, pravljica je bila vključena v reden 'program in so se igralci nanjo prav tako resno pripevi j ali kakor za druga dela. Imenitno sceno zanjo je napravil celjski scenograf akademski slikar Avgust
Lavrenčič, kostume pa prav tako stalna sodelavka našega gledališča Vida Zupan-Bekči-čeva. Na fotografiji je prizor iz pravljice: Marjanca Krošlova v vlogi razvajene in hudobne hčerke, Janez Bermež pa v vlogi medveda.	s	J. Ž.
1
£
:ii
■J
:
■;
i
< >j
' 1
I
/
Izgubiti smo velikega borca in revolucionarja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaradi policijskega preganjanja se je že pred fašističnim napadom na Jugoslavijo umaknil, v ilegalo. Delal je kot sekretar komisije za agitacijo in propagando CK, inštruktor CK za deflo z mladino in sekretar okrožnega komiteja KPS za Ljubljano.
Po okupaciji Jugoslavije je postal sekretar poverjeništva KPS za Ljubljano, kjer je eno leto vodil oboroženo vstajo. Leta 1942 so ga Italijani ujeli in poslali v taborišče Gonars. Organiziral je pobeg internirancev xz taborišča in prišel med primorske partizane. Junija 1943 ja bil imenovan za politkomisarja Glavnega štaba Slovenije, septembra 1944 pa za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Po osvoboditvi je ostal v Trstu kot sekretar' CK KP za Julijsko Krajino, leta 1946 pa je postal minister za notranje zadeve LR Slovenije. bil je član SNOS in AVNOJ, nato pa zvezni in republiški poslanec. Deset let je kot predsednik vodil izvršni svet LRS, leta 1948 je postal član CK ZKJ.
Po odhodu v Beograd je bil najprej predsednik odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja nato pa podpredsednik izvršnega sveta skupščne SFRJ. Na VIII. kongresu ZKJ je bil izvoren za člana izvršnega komiteja CK ZKJ.
Vse svoje življenje in delo je ■po vetil razvoju in napredku naše družbe in izgradnji našega socialističnega sistema. Ves čas je bil prizadeven delavec na področju političnega in družbenega dogajanja. Smrt ga je iztrgala sredi dela, sredi boja za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe, tki pomeni danes najresničnej še napore za dokončno uveljavitev gospodarske reforme, katere najdošled-nejši pobomik je bil prav Bonus Kraigher. Od leta 1962 dalje je sodeloval pri pripravi reforme in je bil ob prehodu na gospodarsko in družbeno reformo na odločilnem mestu ter se je kot podpredsednik ZIS z vztrajnostjo in doslednostjo ter 'brezkompromisnostjo boril za uresničitev ekonomske politike, ikijšmo si jo začrtali.'
Tovariš Kraigher je bil prav gotovo eden od stebrov naše go podarske in družbene reforme, saj se je vedno vztrajno boril za uresničitev nalog, ki si jih je zastavil. Živo se je zaveda', da pomeni uspeh naše reforme mednarodno uveljavitev na?e države. Pri delu ga je vodila zavest; da v času splošnega napredka in razvoja Jugoslavija ne sme zaostajati, ampak da mera bojevati in izbojevati bit-

ko na vseh področjih naše preobrazbe.
Med mnogimi ljudmi, ki so zrasli v naši veliki revoluciji je bil prav tovariš Kraigher tako pogosto na mestih odločilnih bitk, da nam je njegova izguba prav v času, ko nas čaka odločilna bitka za reformo, še toliko težja. Njegova smrt predstavlja za naše gospodars tvo neprecenljivo izgubo, obenem pa
obveznost, da bomo z vztrajnostjo in doslednostjo, ki sta bili lastni tovarišu Borisu Kraigherju, nadaljevali njegovo delo, ki bo ostalo vedno živo med nami, čeprav tovariša Borisa ni več.
Slava njegovemu spominu!«
Žalne svečanosti v naši sindikalni dvorani so se udeležili člani samoupravnih organov in
predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Pred zaključkom seje je direktor kadrovskega sektorja tovariš Karlo Sagadin prebral sožalne brzojavke, ki jih je naš delovni kolektiv poslal družini pokojnega Kraigherja, Zvezni skupščini, Zveznemu izvršnemu svetu in Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije.
KRI SO DAROVALI
Drago (2), Gorenšek Martin (1).
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ivan (3), Zdolšek Vinko (1), Kunstek Franc (3).
Komercialni sektor: 19 odvzemov in 2 odklonjena
Horvat Bojan (10). MATERIALNA UPRAVA: Poklšek Franc (6), Valenčak
Jože (2). skladišče gradbenega
MATERIALA:	Jagodič Leopold (5).
SKLADIŠČE METALURGIJE:	Gobec
Ferdo (7). SKLADIŠČE KEMIJE I: Turnšek Ivan (3). Bezgovšek Jurij (4), Vdovic Drago (4), Javornik Ljubomir (6). SKLADIŠČE KEMUE II: Pilko Ivan (2). TRANSPORTNI ODDELEK: Herič Marjan (4), Mikck Zdravko (2), Martinuč Jože (2), Majstorovič Pero (2), Plavčak Janez (1), Amšek Stanko (1), Smodršnik Anton (1), Gogonič
Kadrovski sektor: 4 odvzemi
EKONOMAT: Romih Franc (7), SAMSKI DOM: Gliha Anica (6), Kajtna Jožica (1). POMOŽNI ODDELEK: Stoj-kovič Slobodan (9).
Varnostni sektor: 1 odvzem
GASILCI: Speglič Ivan (6).
Med imenovanimi jih je 48, ki so se udeležili tudi pomladanske krvodajalske akcije. Žal je bilo v decembru le malo novih krvodajalcev. Javno zahvalo vsem je objavil Rdeči križ po radiu in v Celjskem tedniku. Delovni kolektiv Cinkarne pa se vam še posebej zahvaljuje za vašo požrtvovalnost in nesebičnost. V največji meri se moramo zahvaliti za uspešnost krvodajalskih akcij našim ob-ratovodstvom, saj brez njihovega razumevanja in velike pomoči ne bi dosegli tako velikega uspeha.
Ckikamar je objavljal imena tovarišev, ki so darovali kri v prvem polletju 1966 na transfuzijski postaji. Imena onih, ki so tam darovali kri v drugem polletju 1966 bomo objavili v naslednji številki Cinkarnarja.
I. Svetličič
GLOBUS
Od nedavnega izdeluje neka angleška tovarna v serijah motoma kolesa s pogonom na zbiralne električne baterije. Motocikli so namenjeni za prevoz ene osebe v mestnem prometu zaradi nakupovanja ali za obhod večjih industrijskih kompleksov. Bat er j e dajejo pri enem napajanju energijo za 20 km vožnje, motor deseže hitrost 40 km na uro. Dimenzije vozila imajo najmanjše možne mere: 1 m dolžine, 60 cm višine in 25 cm širine. Teža znaša 54,4 kg. Na kolesih so balonski plašči 100 mm X 63 mm'. Upravljanje je zelo preprosto, ker nima niti sklopke niti prestav, brzino pa uravnava z vrtljivim držajem. Zavore delujejo na obeh kolesih.
Tudi 17. decembra sta se udeležila krvodajalske akcije Anton Zorko iz valjarne osmič in Franc Kunstek iz plinarne že tretjič.

Tečaji tujih jezikov
Dne 20. januarja 1967 prično intenzivni začetni, nadaljevalni, konverzacijski in korespondentski tečaji naslednjih tujih jezikov: nemščine, italijanščine, angleščine, francoščine, ruščine in španščine.
Vsi tečaji trajajo po štiri mesece in bodo dvakrat tedensko po dve uri, in sicer v dveh izmenah: izmena A prične ob 16. uri in konča ob 17.35 uri; izmena B pa prične ob 17.45 uri in konča ob 19.20 uri.
Šolnina za Vse tečaje je ista in znaša 28.000 S-din ter je plačljiva v štirih obrokih; skripta dobite v centru.
Prijavite se takoj z dopisnico, kjer navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno.
O pričetku tečaja bo vsakdo obveščen
Delavska univerza Celje
Center za poučevanje tujih jezikov
Celje, Cankarjeva l/II
6
ClhUfiNIR
SPREJEMANJE NOVIH DELAVCEV V PODJETJU
(Nadaljevanje)
Če želimo ustvariti že prvi dan dobre odnose, je treba vedeti, kaj je novemu sodelavcu potrebno v tem ali onem kolektivu. V posebnem programu, ki obravnava načine ustvarjanja dobrih odnosov med ljudmi, obstojajo za to nekateri principi, ki pomagajo vodilni osebi ustvarjati dobre odnose.
1.	Povej vsakomur, kaj se od njega pričakuje. To se pravi, če bo novi delavec sprejet, je potrebno, da zve, kaj se od njega pričakuje. Vsaikdo to želi, vsakomur to prija; zakaj ne bi potem to veljalo za vsakogar, ki stopa na novo v podjetje.
2.	Daj priznanje, če je potrebno. To morda toliko ne zadeva novinca, kolikor tiste, ki so že nekaj storili. Prav tako pa je tudi to točko možno upoštevati v novem programu pri sprejemu delavcev.
3.	Povej ljudem vnaprej, kaj bo vplivalo nanje. Zelo veliko je problemov, ki bodo vplivali na delavce-novince, potrebno je, da jih zve že vnaprej. Zato podjetje to že upošteva v programu, ki ga ima pripravljenega za nove delavce.
4.	Uporabi najboljše sposobnosti posameznikov. Ni dvoma, da bodo posamezniki mnogo bolje zaposleni, če bodo razporejeni po razgovoru in po presoji, kakor pa administrativno. Nič ni hujšega, če kdo opravlja delo, ki mu ni všeč in nima zanj prav nobenega veselja.
Če se strinjamo s temi principi, potem moramo priznati, da je uvajanje delavcev potrebno, da ga je treba organizirati ter da je zato potreben tudi poseben program.
Sprejemanje j« stalna naloga:
Vsako podjetje sprejema nove delavce, eno manj, drugo več. Nekatera podjetja imajo določene termine in datume. To je seveda odvisno od potreb, ki jih podjetje ima. Sprejemanje novih delavcev je na vsak način sistematično dek> in mora biti zato skrbno pripravljeno, tako glede materiala, predavanj ali pa glede ljudi, ki ga morajo izvesti.
- Vsakogar, ki pride v podjetje moramo na primeren način sprejeti. Nekateri posvečajo pozornost le sprejemanju vodilnih oseb, manj pa ostalih. Vsakomur je treba dati zadostne informacije o njegovem bodočem delu, ne glede na mesto, na katerem bo delal.
Brez dvoma je razlika, če podjetje sprejema direktorja ali pa nekvalificiranega delavca. To se pravi, da bo prvemu treba stvari drugače obrazložiti kakor drugemu, čeprav zanima oba ta ali oni problem, vsakogar seveda s svojega vidika in nivoja.
Ni mogoče govoriti o spreje-
manju, ne da bi si napravili poseben program, ki vključuje vse, kar želi podjetje povedati novim delavcem ob vstopu. Ni mogoče dati nekega recepta, kaj naj bi vključila podjetja v svoj program sprejemanja. Mogoče je dati le nekaj sugestij, ki jih lahko prilagajamo raznim prilikam. Na primer:
—	kakšno je podjetje, njegova organizacija in delo ter razvoj,
—	o delavskemu samoupravljanju,
—	tarifna politika,
—	delovni pogoji in varnost,
—	medsebojni odnosi,
—	možnost izobraževanja,
—	skrb za človeka v podjetju itd.
Tu seveda ni našteto vse, kar zadeva posamezna podjetja. Novega člana kolektiva moramo prepričati, da je zaželen in dobrodošel, s čimer mu vlijemo zaupanje v lastne sile. Preveriti moramo, s kakšnlim znanjem razpolaga. Novincu moramo obrazložiti delo in organizacijo podjetja. Treba je navesti osnovne varnostne predpise.
Ena izmed točk pri sprejemanju novih delavcev je tudi ogled podjetja. To se izvede potem, ko so delavci že sprejeti in so že sklenili delovno razmerje. Nekatera podjetja prakticirajo tako, da ogled podjetja izvedejo že prvi dan po sprejemu novih ljudi. Glede ogleda podjetja so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da ogled podjetja nič ne koristi, saj novinci itak nimajo pojma o delu in o celotnem procesu v podjetju ter torej pri ogledu ničesar ne pridobe.
(Nadaljevanje in konec)
Kakor v podjetju, tako tudi v ostalih službah, ki opravljajo usluge za podjetja bi morali gospodariti tako, da bi vsak na svo-jean delovnem mestu izvršil svojo dolžnost kot strokovno sposoben član socialistične družbe, vestno in pravilno ter v duhu predpisov, ki obstajajo v naši družbi.
Kajti ravno tako, kakor si ne moremo zamisliti pravilnega delovanja stroja, brez pravilnega delovanja vsakega tudi najmanjšega njegovega dela, tako sl tudi v podjetju ne moremo zamisliti pravilno funkcioniranje, če vsi ne izvršimo naših obveznosti, oni-roma dolžnosti.
Novi socialistični odnosi terjajo od nas to, da je interes posameznikov zaščiten le, če vsi spoštujemo interese skupnosti. Delovanje oddelka interne kontrole naj bi torej v tej fazi bilo preventivnega, kolektivnega in vzgojnega značaja z namenom, da bo do-
Dnugi spet pravijo, da je ogled celo škodljiv, ker bo delavec videl »boljša« delovna mesta, kakor je njegovo in s svojim mestom ne bo zadovoljen.
Pri vstopu v podjetje marsikdo docela spremeni svoje okolje. Morda prej še nikoli ni videl podjetja. Njegovo življenje bo dobilo drugo vsebino, okolje ga bo počasi popolnoma preoblikovalo. Po ogledu delovnih mest drugih tovarišev dobi novosprejeti vpogled v celoto. Vadi, da je njegovo mesto del ite celote in da bo sam pripomogel k skupnim naporom. Delavec dobi občutek pomembnosti svojega dela, občutek, da je člen, brez katerega se delo ne more nadaljevati. Občutek, ki ga dobi olovčk o pomembnosti svojega dela, dviga delovni elan.
Morda bo kdo ugovarjal, češ, da to ali ono delovno mesto ni tako pomembno, da bi bil ogled potreben. Nepomembnega delovnega mesta v proizvodnji ni in ga tudi biti ne more. Ce se tako mesto najde, potem je organizacija dela slaba. V podjetju so bolj ali manj odgovorna delovna mesta, lažja in težja, toda nepomembnih ni.
Mnenje, da novinec ne .razume procesa proizvodnje, ker o stroki ničesar ne ve, drži. Toda, poudariti je treba-, da tu ne gre za podrobno poznavanje procesa proizvodnje, temveč le za bežen pregled. Delavec naj doživi veličino procesa, kot jo doživi laik, ki gre ogledovat podjetje. Trditev, da bi mogel ogled škodovati je nesmiselna. (Dalje prihodnjič)
sežena čimvečja produktivnost in rentabilnost dela. Kontrola na posameznih mestih v samih oddelkih in obratih podjetja pa naj bi bila organizirana tako, da noben važen del poslovnih primerov ne bi bil izvršen in istočasno kontroliran samo po enli osebi. Skrbeti moramo zato, da je odgovornost vsakega člana našega kolektiva točno določena, prav tako pa tudi njegove pravice, kajti zavedati se moramo, da je človek glavni im odločilni faktor. Naša odgovornost pri delu mora biti tako odrejena, da ustvari nepretrgano verigo od delavca v proizvodnji do glavnega direktorja podjetja. Mii vsi moramo šteti naše podjetje kot lastno ter moramo v uspehu podjetja videti naš osebni uspeh. Zato moramo imeli vest za odgovornost, kvaliteto dela, smisel za varčevanje im racionalnost ter izvrševanje nalog do postavljenih rokov ter tovariški odnos do vseh svojih sodelavcev.
Tržne informacije
Trgovsko podjetje »Tehno-mercator« v prodajaln-»Elektro« Gubčeva 2 (nasproti hotela Evrope) nudi domače RIZ gramofone za priključek na radio. Gramu fon tip EG 5 — je vgrajen v plastično ohišje in pokrit s prozornim plastičnim pokra vom. Cena gramofona je 109 N-din. Gramofon tip EG 4 je vgrajen v prenosnem kovčku zelo lepe oblike. Cena tega gramofona je 150 N-din. Oba tipa gramofona imata stereu priključek. Prednost gramu fona s stereo priključkom je v tem, da se lahko istočasna predvajajo visoki In nizki te* ni ločeno, kar vzbuja Vtis tako imenovanega prostor nlnskega — trodhmenzicma' nega zvoka.
Od novih proizvodov je posebno zanimiva dvojno vtikalna puša »karomikron, proizvod Elektro industrije »Kontakt« Zagreb. Prednost novega izdelka je predvsem v nadomestilu dosedanje uporabe navedenih razdelil cev. Cena tej vtikaini puši z ozemljitvijo je samo 16 novih dinarjev.
Istočasno nudijo v oddelku z gramofonskimi ploščami uvožene plošče znanih orkestrov »Ray Conniff«, »The Beatles« in solistov Pat Bon-ne, Johnny Mathic, Ra? Charles, Dean Martin In Syi-vie. Ravno tako imajo v za logi širok asortiman gramofonskih plošč zabavne in resne glasbe v izvedbi domačih izvajalcev.
Podjetje »VARSTROJ« * Lendavi je letos pričelo izdelovati posebne varnostne naprave, ki delavcem omogoči jo prosto gibanje na višinah in jih na ta način zavaruje jo, da ne bi zaradi spodrsljajev padli z odra na tla in podobno. Naprava je zelo ta nesljiva in poceni.
Prodajalna »Peko« (nasproti gostilne »Majolka« v Prešernovi ulici) nudi v razprodaji zelo poceni usnjene moške polškomje z gumija stim podplatom po 89 N-cttrr in moške nizke čevlje po 46 N-dln.
/
CINURNAR
Interna kontrola v podjetju
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU ■ NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI
V mesecu novembru je bilo 27 poškodb pri delu s 449 izgubljenimi dnevi in 4 poškod-fee na poti s 114 izgubljenimi dnevi. Skupaj 31 poškodb s 563 izgubljenimi delovnimi dnevi.
Pri delu so se poškodovali
NOVA PRAŽARNA
Jože SEVŠEK je hitel odpirati ventil na parnem kotlu ter se je udaril v desno nogo.
AGLOMERACIJA
Janez JUG je pri čiščenju aglomeracijskega traku postavljal rešetke. Kup rešetk se je podrl, z roko pa je hotel preprečiti, da mu ne padejo na nogo. Pri tem si je poškodoval kazalec na levi roki.
Dušan MARJANOVIČ se je nagnil, da bi odprl ventil na aglomeracij skem traku. Zaradi močne pare na omenjenem traku ga sodelavec ni opazil ter mu je vrgel vroč aglomerat na hrbet. Ponesrečenec je dobil lažje opekline na hrbtu.
Ivan SKAZA si je pri izpraz-njevanju japanerja poškodoval prst na desni roki.
Dragutin GAMANOVIČ je s krampom odstranjeval aglomerat, pri tem se je opekel po veki desnega očesa.
Ibrahim HUSIC ni upošteval varnostnih navodil; k sebi je vlekel industrijski voziček. Pri tem mu je kolo vozička stisnilo stopalo desne noge.
TOPILNICA
Jože VOGRINC si je pri razkladanju pločevinastih zabojev S cinkovim prahom poškodoval prst.
Anton MLAKAR je odpiral kanal destilacijske peči. Plošča kanala mu je padla na roko; poškodovala mu je prst na levi roki.
Pero BURAZER se je spuščal v jašek. Roka mu je zdrsnila ter je z desnim kolenom udaril ob rob jaška; poškodoval si je koleno.
Konrad SVENŠEK je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Pri tem je predlež nagnil preveč nase ter si je vlil ostanek cinka iz predleža v levi rokav. Opekel si je roko v pod-laktju.
Alojz POGELJšEK je izpraz-njeval silos pod destilacijsko pečjo; pri tem se je udaril po kazalcu na levi roki.
Srečko BREČKO je čistil predleže. Opekel se je z vročim trebežem po stopalu leve noge.
Jože COLNARIČ je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Ker je predlež nagnil k sebi, ga je nekaj kapljic cinka iz predleža opeklo po desni nogi.
Franjo LONČAR je čistil go-rilec temperske peči pri čemer
CINK1RNAR
mu je sproščen plin puhnil katransko vodo v obraz in v oči
Alojz ŠTRUKELJ ni pravilno uporabljal ščitnik pri vlečenju cinka, zato mu je cink brizgnil v oko.
KEMIČNI OBRATI
Avgust KOLMAN ni upošteval navodil za varno delo. Stopil je na rob odprtega polžastega transporterja za glajenko ter ga izpraznjeval. Nenadoma mu je spodrsnilo in polž transporterja mu je poškodoval sto-palno desne noge.
Bernard CATER je hotel namestiti klinast jermen na ventilator sušilnice za litopon. Spodrsnilo mu je ter se je na robu spodaj stoječega vozička udaril pod koleno.
Edi MLINAR je zategoval železno objemko zapiralnega pokrova na nuči. Objemka se je zlomila, ponesrečenec pa je zaradi sunka padel in si poškodoval desno koelno. .
Jože FERLEŽ je pomagal premakniti transportni trak. Pri tem mu je stisnilo palec na levi roki.
Stjepan GALIC je čistil vodni čistilec za SO., plin, pri tem mu
Mladinci (mladinke ni bilo nobene) so streljali s puškami, ki jih ima naša strelska dru-žipa. Tekmovanje je po strelskih pravilih sodil in vodil tovariš Jokan, član strelske družine v Cinkarni.
Mladinci so streljali 5 strelov na poskusno tarčo in 20 strelov na tekmovalne tarče. Od 200 možnih krogov so tekmovalci dosegli naslednje število krogov in se razvrstili takole: 1. Ivan Rozmarič — dosegel je 156 krogov, 2. Milan Udovč — dosegel 142 krogov, 3. Rudi Kranjc — dosegel 129 krogov.
Kljub tako številnim mladincem, ki so zaposleni v našem kolektivu, ter dobrim pogojem, je bila udeležba le maloštevilna. Dvorana je bila ogrevana, možen pa je bil tudi trening. Zato moramo grajati vse tiste mladince, strelce, ki se niso udeležili tekmovanja.
je lužina brizgnila v levo oko. Ponesrečenec je imel na razpolago plinsko masko, vendar jo ni nataknil na obraz.
Vojislav GAJEVIC ni upošteval navodil za varno delo in je hotel zamenjati kripo z enega vozička na drugi; pri tem si je poškodoval stopalo desne noge.
KERAMIKA
Jelica RAJKOV je na spodnjem delu drče za spuščanje predležev odstranjevala predleže. Ker ni uspela predlež pravočasno odstrarfiti in drugega prestreči si je poškodovala palec na levi roki.
TRANSPORTNI ODDELEK
Djordje JESIC je stopil na desko, ki je ležala na koksu; deska je zdrsela po koksu; ponesrečenec pa se je pri padcu udaril po levem stegnu.
MEHANIČNA DELAVNICA
Angela REDNAK si je pri razkladanju odpadnega železa lažje poškodovala nogo.
GRADBENI ODDELEK
Ivan GRABNER je z japaner-jem zapeljal na kamen in si poškodoval nogo v stopalu.
V tako velikem kolektivu kot je naš bi lahko z malo bolj zainteresiranimi mladinci sestavili pomlajeno strelsko ekipo, saj imamo za to vse možne pogoje.
I. R.
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
MIZARSKA DELAVNICA
Jože MARCEC je imel nalogo, da s sodelavcem režeta letve na krožni žagi. Med odsotnostjo sodelavca je poizkusil sam rezati letve, pri tem pa mu je letev odbilo; poškodoval si je dlan na desni roki.
Ludvik KOLAR je rezal letve na kratke kose. Zaradi grče mu je spodletelo, z roko je udaril po listu tračne žage; ranil si je dva prsta na desni roki.
Na poti so se ponesrečili
Branko KUKOVIČ se je z motornim kolesom peljal v službo; s krmilom je zadel pešca, ki je šel bolj po sredi ceste, v trenutku ko se je le-ta izogibal nasproti vozečemu avtomobilu. Pri padcu se je udaril v koleno leve noge.
Alojz TREFALT se je s kolesom peljal v službo; zapeljal je na kamen, ki je ležal na cesti. Padel je in si poškodoval levo roko.
Ivan SAGADIN je na poti v kopalnico zdrsnil po stopnicah; pri padcu si je poškodoval levo nogo.
Avgust BELE se je peljal z avtobusom iz službe domov. Zaradi poledice so morali potniki izstopiti ter posipavati, cestišče. Pri posipavanju mu je spodrsnilo ter si je pri padcu poškodoval desno roko.
>♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
globus
ISKRA, Kranj in BRAUN AG, Frankfurt, sta sredi oktobra letos zaključila kooperacijsko pogodbo o izdelovanju električnih brivskih aparatov znamke »Sixtant« in »Special«. Montažo bo izvajal obrat ISKRE v Pržanu pri Ljubljani, ki bo tudi izdelal elektromotor, plastično ohišje in kabel, medtem ko bo inozemski partner dobavil rezilno glavo. ISfCRA bo plačala uvožene dele z izvozom posameznih usvojenih delov, na našem trgu pa bo prodajala gotove aparate z oznako BRAUN-I$KRA. Trenutno še preverjajo morebitno razširjeno sodelovanje med obema firmama in poleg ostalega predvidevajo možnost, da bi ISKRA prevzela zastopstvo svojega novega kooperanta na jugoslovanskem tržišču, vključno z organizacijo prodajne mreže.
Strelsko tekmovanje
Tovarniški komite ZMS Cinkarne je dne 16. decembra 1966 pripravil strelsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za mladinskega prvaka Cinkarne 1966. Tekmovanje se je začelo ob 16.15 v naši strelski dvorani.
Pri cinkamišklh sosedih
(Nadaljevanje)
Med potjo po lepi asfaltirani cesti in ob zelenem parku nam je tovariš Kostečnik povedal vse kar nas je zanimalo v zvezi z rudnikom (njegova zgodovina, perspektive, zaposlenost, delitev, samoupravljanje, vklju-čevnaje v reformo itd.). Med pogovorom smo prispeli do zunanjih objektov rudnika in smo si najprej ogledali veliko dvigalo, ki vleče premog iz jame. Zanimivost tega dvigala je predvsem v njegovi velikosti in moči, saj dviguje v svoji košari hkrati enajst ton premoga, razen tega pa je zanimivo, da je velik elektro motor in navijalni boben oddaljen nekaj deset metrov od pokončnega jaška po katerem se dviguje breme. Po ogledu dvigala pa smo odšli v rudarsko garderobo, kjer smo dobili čiste rudarske obleke. Malo negodovanja posameznikov, češ zakaj se moramo preobleči, lahko bi tudi tako šli v jamo, vendar smo v nekaj minutah bili vsi v »knapovskih« uniformah, ravno tako dekleta kot fantje. Naši rudarski opremi pa je še manjkala rudarska luč. Zato smo se takoj odpravili v poseben prostor, kjer so na dolgih policah luči z akumulatorji. Majhne nerodnosti okrog obešanja akumulatorč-kov, ki so potem pri hoji tolkli po zadnji plati ali pa so viseli skrivljeno ob strani. Nazadnje pa še vpis v knjigo (seveda živih) točen naslov, namen vhoda v rudnik in še drugih formalnosti.
Ko smo se spet znašli zunaj, smo izgledali bolj komično, kajti nekdo je imel preširoke hlače ali preozko bluzo, drugemu je spet čelada padla na ušesa ali pa je imel preveliko glavo pa je čelada čepela na vrhu. Jožica pa je imela še »srečo«, da je dobila največje škornje kar jih rudnik premore. Nazadnje še fotografski posnetek, malo smeha in že smo bili pred vhodom v jamo.
Hitro smo se stlačili v kabino •dvigala. Opozorilni signal zvonca in že smo se spuščali. Po nekaj sekundah spuščanja je za-
čelo brneti v ušesih zaradi povečanega zunanjega pritiska. Nekdo se je oglasil: »Požrite slino!« Pogoltnili smo jo in že je bilo boljše. Končno smo se znašli v podzemeljskem carstvu. V dolgem, skoraj bi rekli, neskončnem hodniku, ki je bil osvetljen z električno razsvet-Ijavo, je s slabim šumenjem tekel neskončni transportni trak. Poleg transporterja je bila steza po kateri sta lahko hodila po dva vštric. Takoj smo zasumili v pripovedovanje naših predhodnikov, ki so obiskali rudnik in so prepovedovali, da so se morali plaziti skozi »lisičje luknje«.
Skozi dolgi hodnik je pihal močan zračni tok, ki nas je spominjal na viharje iz pravljic. Še večja podobnost pravljičnemu svetu pa je bila, ko smo prišli do petih zaporednih vrat. Seveda sta nam tovariša inž. Jelen in Kostečnik razložila zakaj je tako narejeno. Za temi vrati se je pred nami v drugo smer odprl manj razsvetljen, nekoliko ožji in dolg hodnik. Na koncu tega hodnika se je pojavil drugi in tako dalje. Potem smo prišli na ozke in popolnoma temne hodnike v katerih je ponekod s stropa kapljala voda, tako da je bilo po tleh
blato. Na sredini teh ozkih hodnikov so po tleh položeni verižni transporetrji za premog. Zaradi tega sta nas tovariša Kostečnik ter inž- Jelen pogosto opozarjala naj ne stopamo med člene transporterja, ker lahko pride do nesreče. Končno pa smo prišli v »lisičje luknje«, o katerih so nam pripovedovali naši predhodniki. To so bili namreč najbolj tesni hodniki po katerih smo hodili sklonjeni, ponekod celo po vseh štirih, kajti če bi se kdo poskušal vzravnati,'i bi z glavo treščil v železni opornik. Zahvaljujoč čeladam so naše »buče« ostale cele. Končno smo prišli do »čela«, kjer pridne roke rudarjev dan in noč kopajo to, kar imenujemo »črno zlato«. Za nas je bilo to vrhunec doživetja v podzemeljskem carstvu rudnika. Čeprav se nismo mogli med seboj prepoznavati zaradi črnega prahu, ki se je nabral po znojnih obrazih, pa se ni niti enemu mudilo, temveč smo vsi z zanimanjem opazovali delo rudarjev. Zanimiv je bil tudi pogovor z rudarji, pa tudi nekoliko presenetljiv, kajti pričakovati je bilo, da bodo rudarji slabe volje zaradi težkega dela in vročine. Nasprotno našemu pričakovanju pa smo dobili
vtis, da so rudarji veseli našega obiska, kajti zelo prijazno so odgovarjali rtaši radovednosti, seveda v svojem »knapovskem« žargonu. Prav zanimiv je bil pogovor z nekim starejšim rudarjem, ki je potekal približno takole:
Cinkarnar: »Stric, kako dolgo delate v rudniku?«
Rudar: »Petnajst let.«
Cinkarnar: »Kako se počutite v rudniku?«
Rudar: »V začetku ni bilo najbolj prijetno, potem pa se človek navadi in mu je vseeno kje je.«
Cinkarnar: »Kako pa zaslužek?«
Rudar: »Še kar gre.«
Cinkarnar: »Ali nameravate do penzije ostati v rudniku?«
Rudar: »Seveda, če bo po sreči.«
Cinkarnar: »Ali bi priporočali vašemu sinu, naj gre delat v rudnik?«
Rudar: »Zakaj pa ne, če lahko jaz delam, zakaj ne bi on; sicer pa, če ima »bučo«, naj se gre učit, nimam nič proti.«
Cinkarnar: »Ali ste v tolikih letih dela v rudniku doživeli kakšne neprijetnosti ali pa kakšno življenjsko nevarnost?«
(Dalje prihodnjič)
prodati tudi neposredno. Jasno je seveda, da je pogodba o prodaji hiše, sklenjena v nasprotju s temi določili, nična. Sredstva, ki jih gospodarska organizacija pridobi s prodajo, pa mora vložiti v sklad skupne uporabe in lahko ta sredstva potem uporabi le za stanovanjsko izgradnjo ali za nakup stanovanjskih zgradb ali stanovanj.
Pri nakupu stanovanjske hiše pa moramo še pripomniti, da kupnina ne sme biti manjša od dveh tretjin prometne vrednosti stanovanjske hiše, oziroma ne sme biti manjša od gradbene, knjigovodštvene cene, ker je lahko v nasprotnem primeru pogodba o nakupu razveljavljena. Nedograjeno — neuseljeno stanovanjsko hišo, ki ni vnesena v fond stanovanjskih hiš, lahko gospodarska organizacija proda. Medtem ko morajo biti zgrajene stanovanjske hiše vložene v fond stanovanjskih hiš podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (stanovanjsko podjetje), pa so v tem primeru ta podjetja pooblaščena, da prodajo stanovanjsko hišo, če hiše ne namerava kupiti delavec podjetja, iz katerega sredstev skupne porabe je bila gradnja hiše financirana. Če je torej vaša žena delavka v podjetju, ki je hišo gradilo in hiša še ni vložena v stanovanjski fond stanovanjskega podjetja, ni ovire za nakup te stanovanjske hiše.


V. R. vprašanje: Moja žena je zaposlena v nekem podjetju izven Celja. To podjetje pa ima v okolici Celja še nedograjeno hišo. Oba bi želela to hišo kupiti v takem stanju kot je, ne vem pa ali lahko podjetje proda hišo svojemu delavcu ali ne. Prosim za pojasnilo.
Odgovor: Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. SFRJ 43/65) regulira to vprašanje. Člen 21 tega zakona dovoljuje delovni organizaciji, da
lahko proda stanovanjsko hišo občanom, vendar mora biti prodaja opravljena na javni dražbi, oziroma s pismenimi ponudbami o nakupu, kakor to odreja čl. 10 istega zakona. Samo če stanovanjsko hišo z javno dražbo ali zbiranjem pismenih ponudb ne bi mogla prodati, to pomeni, da ostane prodaja hiše z javno dražbo ali z zbiranjem pisemskih ponudb brezuspešna, je mogoče to stanovanjsko hišo
— Pohiti in dokončaj že enkrat to svoje tihožitje! Strašno sem lačna.
,' N ^\\ v\\\\
— Jelena sem položil s puško, ono drugo žival pa s volkswageuom
DRAGI TOVARIŠ UREDNIK!
Prav prisrčno se zahvaljujem za Cinkamarja, ki sem ga vse leto redno prejemal. Prosim A as, da mi ga še pošljete v januarju in februarju, v marcu že pridem domov. Celotnemu kolektivu pa v letu 1967 želim veliko delovnih uspehov, v pritaknem življenju pa mnogo sreče in zadovoljstva!
Edi Voga, vojna menza, Kumanovo , SR Makedonija
TOVARIŠ UREDNIK!
Ko smo se pogovarjali z raznimi člani našega kolektiva, ki stanujejo v centru mesta oziroma v bližnji okolici, so mnogi izrazili željo, da bi naj nekako organizirali prevoz članov našega kolektiva v službo in domov. Po tej zamisli naj bi vozil avtobus ob 5.45 izpred postaje, kjer bi sprejel prve potnike in bi nato pobral člane našega kolektiva na Ljubljanski cesti, nato hi peljal proti Cinkarni po Dečkovi cesti.
Z dela naj - bi ta avtobus vozil p>o isti .poti z odhodom izpred OOB ob 14.05.
Vsi interesenti s katerimi smo se pogovarjali, bi bili pri-
pravljeni plačati primerno voznino. Ce pa bi bilo podjetje pripravljeno obračunavati prevoznino, bi lahko odpadel tudi sprevodnik; kontrolo bi lahko opravljali potniki sami. Seveda bi to moral biti kulturen prevoz, kajti predvidevanja kažejo, da bi bila zainteresiranost članov kolektiva tako velika, da bi bil po vsej verjetnosti en avtobus premalo, v nasprotnem primeru- bi mogoče lahko vozil naš avtobus.
Zaželjeno bi bilo, da bi se o tem predlogu izrazili tudi drugi člani kolektiva, ter predlagamo, če bi bil odziv pozitiven, da uredništvo začne potreben postopek za ureditev prevoza pri sindikalni podružnici.
Ta predlog dajemo v upanju, da bi bilo ob ugodni ureditvi p revozov ust roženo znat neniu delu članov našega kolektiva ter upamo, da bo uredništvo rade volje sprejelo zaprošeno posredovanje.
Zainteresirani cinkarnarji
ŽENSKAR
Pepe sg hvali 'svojim kolegom, češ kako dekleta za njim norijo in da pravzaprav ne ve, za katero bi se odločil.
Petru gre ta samohvala strašno na živce, zato ga vpraša:
»Pepe, kako to, da te kljub temu vidimo vedno samega?«
Pepe užaljeno: »Kaj morem, ko se mi pa o tem le sanja.«

DEDEK MRAZ OBDARIL NAŠE NAJMLV1ŠE
Mesec december je za naše najnilajše mesec želja in pri-cukoAanj; skoraj vsi sprašujejo: kdaj bo prišel dedek Mraz. kaj mi bo prinesel, ali ima še vedno tako lepo, dolgo belo
brado in podobno. Najnilajše »cinkarnarje« je dedek Mraz obiskal v torek, 27. decembra.
Dedek Mraz je prišel!
Že precej pred tretjo popoldne so naši najmlajši hiteli, seveda v spremstvu staršev, proti sindikalni dvorani, ki je bila to pot izredno lepo in domiselno okrašena. Nestrpno pričakovanje dedka Mraza so prekinili palčki s svojo »burno razpravo o delitvi« kulinaričnih dobrin. Zmotili so jih Modrijan, Sneguljčica in dedek Mraz. V dvorani je zavladala grobna tišina, marsikateri »korenjak« se je krepkeje stisnil k mamici in potočil kako solzico.
Ko je dedek Mraz posegel po prvih darilih je bilo vse malo in veliko v hipu na nogah. K sreči je dedek sedel na odru,
r VURjll.R
Medlem ko je »volk« spal je prišel lovec In rešil Rdečo kapico In babico. Srečanje Je bilo zelo veselo. Nato Je lovec oprali še s hudobnim volkom.
sicer verjetno ne bi zdržal »napada« — za drugo skupino bi si ga najbrž morali sposoditi pri kakem sosednjem kolektivu.
Pravljični program so pripravili učenci IV. osnovne šole pod vodstvom tovarišic:	Joštove,
Lahove in drugih.
Dedek Mraz je privabil v dvorano veliko naj mlajših »clnkamar-jev«.» Dvorana je bila polna — bolj kakor ob kaki proslavi.
Naslednji skupini otrok so se predstavili Rdeča kapica, babica, lovec in volk (ki je bil boli podoben marsovcu). To pot so bili bolj pridni — starši seveda, ki so svoje otroke dokaj učakano peljali do dedka Mraza. Marsikak malček je dedku povedal pesmico ali pravljico, ali pa samo to, da se gp ne boji.
Po prireditvi nam j,c dedek Mraz zaupal, da je ta dan obdaril 721 otrok, vsak zavitek pa je veljal preko 20 N-din. Dejal dam je tudi, da so s pripravami obdaritve naših najmlajših imele precej dela nekatere prizadevne članice našega aktiva žena, ki so sestavljale zavitke.
.Čeprav so bili vsi člani ko-: lektiva pravočasno obvpštjcniijj do kdaj morajo prijaviti svoje otroke za obdaritev, so se nekateri spomnili svojih malčkov šele zadnji dan.
Preden je Rdeča kapica odšla k babici je pomagala mamici pri njenem delu. (^TalfLO gfEUM godi je ic \ pravljicah!)
Union
Od 18. do 19. januarja »POLOM«
jugoslovanski film 20. januarja
»NA DIVJEM ZAHODU« ameriški Ulm (kinoteka)
Od 21. do 22. januarja ♦MAŠČEVALEC DRAKUT« italijanski barvni Cs film Od 23. do 28. januarja »FARAON« I. in II. del poljski barvni film Od 29. do 30. januarja »OKO ZA OKO« ameriški barvni Cs film Od 31. januarja do 4. februarja »V SENCI INKVIZICIJE« ital.-francoski barvni Cs film Od 5. do 8. februarja »HARLOW«
ameriški barvni Cs film Od 9. do 12. februarja »31 STOPINJ V SENCI« angleško-češki Cs film Od 13. do 15. februarja »JUNAK IZ TEKSASA« ameriški barvni film
Metropol
Od 17. do 19. januarja »DOBRO SEM JO POZNAL«
Italijanski rilm Od 20. do 23. januarja »MORITURI« ameriški film Od 24. do 25. januarja »OPERACIJA I« sovjetski barvni film Od 28 j do 31. januarja »KOLEKCIONAR« ameriški barvni film Od 1. do 3. februarja »OBISK«
italijanski barvni VV film Od 4. do 7. februarja »STANLIO IN OLLIO« ameriški film Od 8. do 12. februarja »NA SVIDENJE CHARLY« ameriški barvni Cs film Od 13. do 15. februarja »SREČANJE Z I. ILINSKIM« sovjetski film
Dom
Od 14. do 15. januarja •SEDMI KONTINENT« jugoslovansko-Ceškl barvni Cs film Od 16. do 19. januarja »VOJNA JE KONČANA« francosko-švedski barvni Cs film Od 20. do 23. januarja »SALOMON IN SABA« ameriški barvni Cs film Od 24. do 26. januarja »V SLU2BI PANCHA VILLE« mehiški barvni film Od 27. do 29. januarja REZERVIRANO ZA DELAVSKI ODER
Od 30. do 31. januarja »PREPOVEDANE STRASTI« ameriški barvni Cs film Od 1. do 3. februarja »SREČNO KEKEC« slovenski barvni film Od 4. do 8. februarja »POLICIJSKA POSTAJA« lahodnoncmškl film Od 9. do 10. februarja »ZA TEBE ŽIVIM« ameriški barvni VV film Od 11. do 15. februarja »TIHO. TIHO SLADKA CHARLOTTE« ameriški barvni Cs ffr.i Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri. Program oh Javi jamo po podatkih Klnopodjetla Celje In za spremembe ne odgovarjamo.
Nekoč halo - danes hau, hau
Kratko predavanje o telefonu, ali »in memoriam« vsem tistim, ki so bili po naravi pri« krajšani, da bi si pridobili osnovno oliko.
Beseda telefon izvira iz grščine, po naše pa pomeni električno pripravo za prenos glasu na velike razdalje po kovinski žici. Njena praktičnost je še v tem, da se ob pogovoru sogovornika
Kadar govorimo s šefom lahko udobno sedimo, ali pa stojimo mirno.
ne vidita, kar ima kup prednosti. Npr.: Če govorimo s šefom lahko sedimo (razen v izjemnih primerih) pri tem si lahko nemarno podpiramo glavo, zehamo, trebimo nos in podobno. Čudovit izum, s pomočjo, katerega lahko kar iz pisarne naročimo kino karte, pokličemo sosedo, če je njena mačka res poginila od strupa za podgane itd., itd., skratka čudovit izum. Telefon med dru-
gim uporabljamo tudi v službene namene in od tod naziv »službeni telefon«. Tu pa se vsa stvar prične, menimo, tu bo zajeto bistvo teme pod zgornjim naslovom. Ker nam je pojem že znan, poznamo pa nekatere njegove dobre lastnosti, nekaj praktičnih nasvetov:
1. Temeljito moramo poznati številke od 0 do 9, kajti od
kombinacij teh številk zavisi uspešnost poziva. (Če pokličemo napačno številko, se ni treba opravičiti, ampak takoj spustimo slušalko, ker s tem odpade dvom o nepoznavanju številk).
2.	Če smo poklicali zaželjene-ga sogovornika, se ne predstavimo, ampak namesto tega zarenčimo: »Kdo je taml« (Renčanje naj bo čimbolj prepričljivo, tako, da bo sogovornik takoj lahko ugotovil s kakšno vrsto živine ima opravka).
3.	Če govorimo s predpostavljenim, mora renčanje obvezno zamenjati gruljenje; to ustvarja dober vtis.
4.	Če govorimo s podrejenim se lahko predstavimo, ni pa ob-
Renčanje naj bo čimbolj prepričljivo; včasih je to učinko-
Najbolj prijetni, najdaljšji in najpogostejši so pogovori z nežnim spolom, ali pa o njem; seveda, če to ni kak šef.
vezno, renčanje mora priti čim bolj do izraza in ga zaključimo s primerno psovko. To ustvarja avtoriteto in spoštovanje.
5.	Včasih lahko pokličemo koga za Halo. Ko sogovornik dvigne slušalko, smo tiho oziroma rahlo zažvižgamo in nato spustimo slušalko na vilice. To lahko ponovimo nekajkrat.
Obstoja sicer še ena varianta o postopku pri uporabi telefona. Ta varianta ni sicer več mo-
dema in se vedno bolj opušča, vendar pa je lepo opisana v knjigi »Lepo vedenje«. Pa brez zamere!
Vtisi iz Poljske
(Nadaljevanje)
Avtomobilski promet je na taki stopnji kot pri ms pred »fičomanijo«. V glavnih mestih imajo največ posla taksiji. Privatni avtomobili so zelo redki v glavnem njihove lastne proizvodnje nekaj pa čeških škod in vzhodnonemških wart-burgov in sovjetskih avtomobilov.
Videl sem tudi ansambel poljskih narodnih plesov. Kakor pravijo Poljaki za Krakov: videti Krakov/ videti Poljsko, tako pravijo za ta ansambel, videti Mazovše (ime ansambla) poznati Poljsko. Plesi kažejo temperament naroda in kar hitro sem moral ugotoviti, da so res bolj temperamentni kot Slovenci. Noše so mnogobarvne s širokimi in nagubanimi krili, vrav tako bluze. Mnogo je junaških plesov, ki ponazarjajo boje s sovražniki skozi stoletja. Sicer pa težko opišem vse, :kratka bil sem navdušen.
Še in še bi lahko opisoval svoje vtise. O razsežnosti polj jkih mest, kakšen je pogled s tridesetega nadstropja palače kulture v V/aršavi na mesto, o zabavnem življenju. Vse pa je mnogo, drugače kot sem si predstavljal.
V splošnem pa lahko povem, da Poljaki kot narod ne živijo slabo, za posameznika je nekoliko težje. Cilj Poljakov je, da dosežejo po industrijskem potencialu svoje sosede Nemce, kakšen je standard in življenjski stroški je pa druga stvar. V veliki meri jim je ta cilj tudi uspelo doseči.
S takimi vtisi sem se poslovil od gostoljubnih Poljakov. Z vlaka sem še zadnjikrat pogledal na palačo kulture v Warša-vi, ki se je svečano razsvetljena, lepo odražala od jasnega jesenskega večernega neba.
R. čater
Dafrisufte it
CINKARNAR
mimmm tl

Vrednost točke
december 1966
I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna In žveplena kislina...........
2.	Aglomeracija...............................
3.	Topilnica I. in II. peč....................
4.	Topilnica III. in IV. peč..................
5.	Topilnica V. peč...........................
6.	Topilnica VI. peč..........................
7.	Topilnica VII. peč.........................
8.	Topilnica VIII. peč........................
✓ 9. Topilnica IX. peč..............*............
10.	Topilnica X. peč..........................
11.	Thede peč.................................
12.	Cinkovo belilo . .......................
13.	Keramika............................
14.	Skupne službe topilnice...................
13. Plinarna In kotlarna......................
M. Nova žveplena..................
17. New Jearsey...............................
10: Skupne službe metalurgije..................
IL EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna dnkove pločevine..................
2.	Cinkografija ......................... > >
3.	Oblikovalnica clnkove pločevine ......
4.	Žlebovi in cevi............................
5.	Cinkova žica..........................
6.	Skupne službe predelovalnih obratov........
III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
1.	Kromov galun...................
2.	Na-hldrosuflt In metallt...................
3.	Na-sulfid..................................
4.	Litopon stari in cinkov sulfat ........
5.	Litopon novi . .................
6.	Povprečje litopona..................
7.	Svinčevi oksidi.......................
8.	Aluminijski olfset.........................
9.	Superfosfat ...............................
10.	Povprečje superfosfata.....................
11.	Ultramarln.................................
12.	Modra galica...............................
13.	Modri baker................................
14.	Skupne službe anorganske kemije............
15.	Kemični obrat III — Mozirje ...... i .
16.	Skupne službe Mozirje . . .	...........
17.	Laboratorij................................
IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1. Vse služb......................... . . . .
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela.......................• • ■
2.	Strojni oddelek...........................
3.	Gradbeni oddelek..............\ • • • • .
4.	Merilni oddelek.......................... .
3. Elektro delavnica........................ •
6. Energetika.................................
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe ..........................
2.	Družbena prehrana .........................
VII. CELOTNO PODJETJE:	.......................
if
H
n
a. I
0,20
2,01
11,10
9,26
10,80
1,32	4,40
1,32	14,07
1,32	3,11
KADROVSKE V E ST I_
V treh urah se na ledu zvrstijo številni drsalci, ki so še pred nedavnim zasedali najvišja mesta na evropskih tekmovanjih v umetnem drsanju. — Na sliki: Hanna Bigel, evropska prvakinja 1953 in 1957. e.:
— Seveda, spet na tvoji strani!
— Med nama rečeno, zelo mi je žal... Pokazali ste izreden smisel za sode. lovanje.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiHiimiiniiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiii
i	1
( Z Izletnikom na drsalno [ revijo v Celovec
Kakor že vrsto let, bo tudi v letošnji zimi drsalna f 1 revija v Celovcu v organizaciji Dunajske drsalne revije, f = Spektakel na ledu bo od 9. do 20. februarja 1967, pred- | i stave pa bodo ob 14.30 ter 19.30 uri. Revija pod imenom | = MAŠKARADA bo trajala skoraj tri ure.
s	=
Številni izredno kvalitetni drsalci iz raznih evrop- | | skih držav, neverjetno lepi kostumi ter scene, vrhunska § | glasba ter številna mlada dekleta in fantje, vsako leto | | napravijo tako vzdušje, ki se vsakemu obiskovalcu | | vtisne v nepozaben spomin.
Kot zanimivost lahko navedemo, da bodo na letoš- | | njo drsalno revijo vozili Izletnikovi avtobusi trikrat | | dnevno po naročilu, in sicer ob 6. uri, 10.30 uri in 15. uri. | § Prva dva odhoda prideta v poštev za popoldansko pred- § | stavo, popoldanski pa za večerno. Povratek s popol- | | danske predstave je okrog 22 ure, z večerne ph okrog i § ene ali dveh ponoči.
Razpored Izletnikovih voženj je ugoden.
Natančnejše informacije dobite v pisarni sindikal- § | nih podružnic (nad bifejem).
V MESECU DECEMBRU 1966 so prišli v podjetje: Glušič Franc, Mlljevič Svetomir, Valentič Franjo, Habe Franc, Čebular Ivan, Veber Franc, Kostlč Nenad, Špan Stanko, Britovšek Alojz, Je-man Pavel, Rojc Jože, Skrbinšek Henrik, Voršlč Franc, 'Antonljevič Radomir, Krivovlč Velko, Blazlnšck Stanko, Goleč Ivan, Jakše Stanislav, Scdminek Marjan, Strašek Danijel, Fcrčeč Viktor, Preložnik Franc, Planinšek Albin, Špe-glič Ivan, Hrovatič Ivan, Močnik Anton, Cuš-Vohar Karolina, Kregar Cecilija, Vodeb Albina, Pečečnik Jože.
ODŠLI IZ PODJETJA: Antolič Dominik, TIH Peter, Ivaklč Nikola, Gorane Franc, Habe Franc, Čebular Ivan, Krivec Peter, Kovačevič Ivan, Berglez Hinko, Fdelin Frane, Selič Stanislav. Cermukovič DJordje, Kunstek Franjo, Voršič Franc, Jeram Pavel, Flis Friderik, Zorko Ludvik, Janc Jože, Pilko Ivan, Švab Anton.
IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Popošek Peter, Polič Ivan, Ogrizek Mihael, Can-kovič Bogdan.
UPOKOJEN JE BIL Kamenšek Anton.
UMRL JE Hrovatič Mihael.
POMOČNIŠKI IZPIT STA OPRAVILA Mlljevič Svetomir ln Blazlnšek Stankd.
POROČILI SO SE: Voršnlk Stanko, Drofenik Egon, Surovina Pile, Dobraš Drago, Golčman Jurij, Kranjc Martin, Krsnik Ana, Rajkov Jelica, Rojc Rudi.