PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ob 30-letnici državnega praznika
P
SVETINA — POVŠE
UKANA
S
v
C 57
Režija: JANEZ POVSE Scena: Saša Kump Kostumi: Anja Dolenc Lektor: Nataša Skrt Glasbena oprema: llija Šurev Luč: Miro Roblek Vodja predstave: Franci Intihar Sepetalka: Milada Varacha Odrski mojster: Bruno Grašič
Wolf, major Gestapa General Kniecke, stotnik Ana
Hrast, major starojugoslovanske vojske Valjhun, belogardist Gorazd, komisar Primož, mitraljezec Vojko, njegov pomočnik Blisk, komisar Orlov, komandir Komandant Oficir Ozne Partizanska mati
VLADO URŠIČ JOŽE KOVAČIČ ZDENKO RADENOVIČ BIBA URŠIČ
MIRKO CEGNAR JOŽE SODNIK CVETO SEVER JOŽE VUNSEK MIHA ŠTEFE ZVONE KOZINA TINE OMAN TONE DOLINAR JOŽE URANKAR MILA VALENČIČ
Tveganje, prenesti tako obširno delo na gledališke deske, je vodilo v prvi vrsti prepričanje, da vsebuje literarna predloga toliko dramskih prizorov, konfliktov, soočenj, človeških dilem, opredelitev in resničnosti usodnih dogodkov, da ves »material« kar kliče po dramski upodobitvi. Poleg tega posega roman v prelomne trenutke naše NOB z velikopoteznostjo in celovitostjo, povzema dogodke v njihovem izhodišču — kar se spet dotika pojma dramatičnega, gledališkega.
Gledališki pristop je seveda močnejši v poustvarjanju notranjih kot izrazito zunanjih dogodkov, zato poteka odrski prerez v smislu psihološkega konflikta med profesionalno ma-šinerijo okupatorja in moralno-človeško močjo ljudskega odpora, konflikta, ki posledično poraja in odseva tudi že znani zunanji, se pravi vojaški potek v dobesednem smislu.
V tem upodabljanju vsega bistvenega se roma-napisni potek zgošča v poglavitne osebe, poglavitne dogodke in hoče biti v večji meri aktualno razmišljanje o naši neposredni zgodovini kot pa njena historična rekonstrukcija. To toliko bolj, ker je vprašanje vojne in miru v svetu in človeku še vedno živa sestavina tako sedanjih kakor verjetno tudi prihodnjih dni.
SEZONA 1973'74 PREMIERA t decembra 1973