GLASILO OBČINE MENGEŠ OKTOBER 2010 / leto ' XVI] f > - nr«-'■Ji ■Híií OGLASi Naj-dom Karo inženiring d.o.o. Mengeš, Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: +386 (0)1 72 30 986, +386 (0)1 635 172, Faks: +386 (0)1 72 38 015 najdom@remax-nepremicnine.net www.remax-nepremicnine.net/Najdom Vsaka agencija je v neodvisnem lastništ>/u m vodenju PRODAMO Zemljišče: - Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do konca letošnjega leta (2010). Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402m2 - prodajna cena zemljišč: 200,00 €/m2 - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje + občina): cca 52,00 €/m2 zemljišča. Več informacij na naši spletni strani www.karo. si-lastne gradnje - Moravče, zazidljivo, 929 m2, voda in elektrika ob parceli, možnost parcelacije za razdelitev na dve parceli, lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 130,00 €/m2. Stanovanje: - Vrhpolje pri Kamniku, v 4-stanovanjski, 1. 2010 popolnoma obnovljeni hiši, 3-sobno stanovanje, 102 m2 bivalne površine, 35 m2 delno pokrite terase, 90 m2 atrija, 1. nad, 2 parkirni mesti, mirno okolje, bližina gozda. Cena: 155.000,00 €. - Radomlje, soba s kuhinjo, 18,67 m2, v večstanovanjskem bloku, l. 1953, 2. nadstropje, zelo svetla, V lega, vzdrževana. Cena: 29.000,00 €. - Krk - Malinska, apartma, 2,5 sobno, 59 m2, P, l. 2005. Hiša je izolirana, TV, klima, parkirno mesto, kamin, balkon. 300 metrov od morja, 150 m pred Domžalskim domom. Cena: 120.000,00 €. Hiša: - Laze v Tuhinju, bivalni vikend, 85 m2, 2 etaži, l. 1970, kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, 500 m2 zemljišča, ravna parcela, ob cesti. Cena: 90.000,00 EUR. - Mengeš, dvostanovanjska, starejša hiša, 250 m2, K+VP+M, cca. 80 m2 v etaži, l. 1960, delno prizidana in prenovljena l. 1990, garaža, nadstrešek, zemljišče 311 m2. Cena: 209.000,00 €. - Šentrupert, Braslovče, kmečka posest, skupna površina zemljišč 9.491 m2, od tega cca. 1.040 m2 zazidljivo. Kmečka hiša v velikosti 132 m2 P+M, zgrajena l. 1800 (obnovljena 1970), prizidek 160 m2 P+1N, gosp. poslopje 176 m2, gospodarsko poslopje 126 m2, toplar, sadovnjak. Cena: 390.000,00 €. Poslovni prostor: - Kamnik - Ljubljanska, v poslovno stanovanjski stavbi, l. 2008, P+1N, 60 m2, za storitvene dejavnosti., III. podalj. gr. faza. Cena: 72.000 €. - Kamnik - Ljubljanska, v poslovno stanovanjski stavbi, l. 2008, P+1N, 45 m2, III. podalj. gr. faza. Cena: 54.000 €. - Mengeš - 980 m2, delavnica, zgrajena l. 2005, 1.200 m2 zemljišča, P/1 nad., poslovna stavba 29 m x 12 m ter 10 m X 20 m. V pritličju je večja delavnica, razstavni prostor in spremljajoči prostori, nadstropje ni Analizirano, uporablja se kot skladišče (dostopno po stopnišču in s tovornim dvigalom). Višina stropa v pritličju je 4,30 m, v nadstropju pa 3,02 m. Stavba ima vse komunalne priključke. Možen dogovor prodaje po delih, prodamo. Cena: 950.000,00 €. miCrnengeš OLUO EPI^ Imate otrdele sklepe? Se ponoči zbujate zaradi bolečin v sklepih? Vas bolijo ÎP daljši h sklepi po Glukozamin Pharma Nord kapsule DOBI SE V MESTNI LEKARNI V MENGŠU Pred uporabo zdravila natančno preberite priloženo navodilo. O tveganju in neželenih) učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. POMAGALI SMO ŽE MNOGIM, LAHKO TUDI VAM. NAŠA UNIJA S 729-13-82 i^TigoA ivto Prod. BURNIK, Mengeš, Prešernova cesta 3 Tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 ZIMSKI PLAŠČI SAVA, DUNLOP, GOOD YEAR, FULDA , VREDESTEIN AKUMULATORJI BANNER od 60, POLNILEC AKU. TELWIN 30, VŽIGALNI KABLI 7, ANTIFRIZ 100 % 4L 11, ČISTILO VETR. STEKLA -25°C 3L 3, LOPATA ZA SNEG 18, -35 % 00 EUR 00 EUR 00 EUR 26 EUR 60 EUR 04 EUR Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI! NOVO, NOVO: SERVIS KOLES -menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišč ... Dne 25.10., 8.11. in 22.11. UVODNiK Spoštovani občani, dragi bralci! Neverjetno je, kam segata človeški pohlep in človeška brezbrižnost. Ob spremljanju novic ob letošnjih katastrofalnih poplavah smo se lahko zgrozili ob novici, da je par »iznajdljivcev« na poplavljenih območjih v čolnih prodajalo škornje za neverjetnih 70 EUR. In to kljub temu, da je prebivalcem voda na poplavljenih območjih uničila praktično vse imetje. Res, pravi biznis! Ne vem, kako lahko takšni ljudje mirno spijo. Prav tako ne vem, kako naspani so naši vrli slovenski »menedžerji«, ki s svojo (ne)sposobnostjo spravijo podjetje na kant in nato v stečaj. Delavci pristanejo na cesti, sami pa jo odnesejo z odpravnino ali pa celo z nagrado za preteklo delo???!!! Da jih ni sram! Samostojna slovenska država, za obstoj katere vestno, vsak mesec, brez pardona, plačujem davke, pa to dopušča že slabih 20 let. Še huje pa je, da toliko časa takšno početje dopuščamo mi, davkoplačevalci. Da nas ni sram! Ampak, saj ni čudnega. Kako lahko pričakujemo kaj drugega, če smo že »navadni« ljudje programirani tako, da ob najmanjši priložnosti začnemo »molsti denar« od drugih »navadnih« ljudi. Obstoječa politika, leva ali desna, zgornja ali spodnja, je žal le odraz tega. Ampak, kaj lahko naredimo? Hm, za enkrat mi padeta na pamet le dve »rešitvi«. Prva je ta, da vse skupaj enostavno ignoriram in se brigam zase, ker se itak ničesar ne da spremeniti. Druga možnost, ki se mi mota po glavi, pa je ta, da se mi po domače povedano »odpelje« in začnem zganjati nasilje. Pri slednjem bom šel po vsej verjetnosti v zapor in bom tako davkoplačevalcem v breme, prvo varianto pa bolj ali manj prakticiram že kar nekaj časa, čeprav z njo nikakor nisem zadovoljen... Torej, če ima kdo tretjo rešitev, kar na dan z njo. Do takrat pa se bom še naprej vestno prepričeval, da nobena stvar ne traja večno - tudi človeški pohlep ne! Tako, bolj ali manj težko pričakovane volitve so za nami. Napetost pri kandidatih je popustila, začenja se nov mandat. Torej čas za uresničevanje predvolilnih obljub in zavez volivcem. Kako uspešni bodo izvoljeni kandidati in kandidatke, pa bomo zopet ocenjevali čez štiri leta. Številka Mengšana, ki je pred vami, je, tako kot omenjeni kandidati, še vedno rahlo pod vtisom letošnjih lokalnih volitev, zato je nekaj več prispevkov na to temo, a vseeno nismo pozabili na ostale dogodke. Tako smo med drugim obiskali tradicionalni Mihaelov sejem, ki je letos vstopil v polnoletnost, OŠ Mengeš pa je v sodelovanju z mengeškimi društvi in vojsko pripravila dan odprtih vrat z naslovom Živimo z naravo. Seveda nismo pozabili na ostale rubrike in zgodbe, ki jih piše življenje - prijetno branje vam želim. Imejte se še naprej radi ter pomagajte drug drugemu. © Lep pozdrav, Urban Ropotar VSEBINA Občinska uprava.................4 Dogodki meseca..................6 Novice iz sosednjih občin ... 12 Tema meseca....................13 Intervju.............................14 Društva.............................16 Obrazi...............................19 Vzgoja in izobraževanje......20 Zdravje.............................23 Občinski svet.....................24 Politika..............................25 Kultura..............................26 Šport................................27 Športni portret.................28 Razvedrilo.........................29 Pisma bralcev ...................30 Obvestila ...........................31 Zahvale .............................34 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Jesenska paša na Dobenem, foto: Vido Repanšek Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06, 2800 izvodov Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 4. november 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 12. novembra 2010. OBCiNSKA UPRAVA uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Uvodnik - priznam, da sem kot nekajkratni pisec uvodnikov v to glasilo kar nekako »poklicno« deformiran. Ko vzamem v roke revijo ali kako drugo publikacijo, najprej preberem uvodnik. V uvodniku se največkrat zrcali vsebina, pogledi, razmišljanja in osebnost uvodničarja in še marsikaj. Če je uvodnik sprejemljiv za moje razmišljanje, takrat še z večjim užitkom prelistam in preberem glasilo. Tokrat ta uvodnik pišem dva dni pred lokalnimi volitvami. Misli uhajajo na preteklo obdobje, pogledi in plani za prihodnost so zapisani. Volilni glas občanov pa bo dal izziv za prihodnost - morda novim ljudem, morda bomo zaupali preverjenim ljudem. Vsekakor se bo kolo časa vrtelo naprej in prav je, da bodo ljudje, ki bodo skrbeli za razvoj naše prihodnosti, ljudje, ki jim večina občanov zaupa. Naj se v nekaj stavkih ozrem še na pretekli mandat, v katerem sem aktivno sodeloval. Velik dosežek mandata je v večinskem skupnem sodelovanju političnih strank in liste. To je za občino pomemben sestavni del skupnega dela in življenja. Če voz složno porivamo proti vrhu klanca, potem bomo prišli na vrh - morda zaradi krize (recesije) počasneje, vendar prišli bomo. Ob vsem tem pa je pomembno, da se večina občanov aktivno vključi v delo in ne samo takrat, ko ima nekdo lastne (politične ali poslovne) interese. Oktober pa je mesec barv narave, pobiranja pridelkov s polja, tudi sonca, da bo dozorelo grozdje za dobro letino in še nekaj toplih dni naj nam pripada. Za nami je letošnji september, ki je naredil veliko škode s poplavami. Zopet so se izkazali gasilci s svojo nesebično požrtvovalnostjo. Za nami je tudi tradicionalni Mihaelov sejem, že 18. po vrsti. Kljub težavam, ki so spremljale letošnji sejem (v 18 letih obstoja je bilo prvič tako slabo vreme), se moram zahvaliti in posebno pohvaliti organizatorko Tadejo Šavrin za pogum sprejema organizacije in nove prijeme pri organizaciji, člane Turističnega društva Mengeš, Mengeško godbo in tabornike Upornega plamena. Posebna zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš za požrtvovalno delo. Brez njih sejma ne bi bilo. Hvala tudi tistim sponzorjem, ki nas niste pustili na cedilu. Sedaj pa lahko zaključim samo z mislijo za naprej, da bo naša prihodnost grajena tudi na uresničljivih planih in ne samo zapisanih na naših volilnih letakih. Jože Vahtar IZGRADNJA PRIZIDKA K VRTCU GOBICA Izgradnja prizidka se nadaljuje z manjšo zamudo. Trenutno se pospešeno izvajajo dela na izvedbi strehe in zunanji ureditvi. Pri zunanji ureditvi je potrebna ponovna prisotnost arheološkega nadzora. En oddelek je bilo potrebno preseliti v začasne prostore, ki smo jih uredili v avli vrtca. Upravi in staršem se zahvaljujemo za razumevanje. Razpis za pridobitev izvajalca za opremo je v teku. Konec oktobra naj bi bila podpisana pogodba z najugodnejšim izvajalcem. Andrej Urbanc, Občinska uprava IZGRADNJA KANALIZACIJE IN DRUGIH KOMUNALNIH VODOV V TOPOLAH Izgradnja fekalne kanalizacije je bila že zaključena konec avgusta. Pripravlja se dokumentacija za tehnični pregled, ki naj bi bil še v mesecu oktobru 2010. Občinski svet je na zadnji seji sprejel Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Topole ter ob Gorenjski in Prešernovi cesti (objavljen v Uradnem vestniku). V navedenem Odloku se določa višina prispevka za priklop na kanalizacijo za posamezen objekt. Občinska uprava bo na tej podlagi izdala lastnikom odločbe, ki bodo podlaga za plačilo tega prispevka. Odločbam nameravamo priložiti tudi navodila upravljavca (JKP Prodnik) za izvedbo priklopov. Predvidevamo, da bodo priklopi možni še v novembru, zaradi prihajajoče zime pa naj bi se večina priključila spomladi 2011. Trenutno potekajo še zaključna dela na ostali komunalni infrastrukturi. Planiramo, da bodo vse ceste asfaltirane še v letošnjem letu. Posebej opozarjamo, da meteornih vod (iz utrjenih dvorišč in streh) ni dovoljeno spuščati v fekalno kanalizacijo in niti ne na občinsko cesto, ki ima za svoje potrebe urejeno odvajanje v ponikovalnice. Vsak lastnik mora poskrbeti za odvodnjavanje meteorne vode sam. Andrej Urbanc, Občinska uprava OBCiNSKA UPRAVA NEURADNI REZULTATI LOKALNIH VOLITEV 2010 Skupni rezultati glasovanja v občinski svet Zap.št. Ime liste Št. glasov % glasov 1 SOCIALNI DEMOKRATI 176 7.02 2 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 297 11.85 3 ZA OBČINO MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ 791 31.56 4 AVK - ZA Alpsko Vodo izpod Krvavca 313 12.49 5 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 241 9.62 6 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 222 8.86 7 ZARES - NOVA POLITIKA 87 3.47 8 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 379 15.12 Skupni rezultat glasovanja za župana Zap.št. Kandidat Št. glasov % glasov 1 FRANC JERIČ 1898 77.00 2 ALEŠ JANEŽIČ 567 23.00 Oddanih gl. : 2599 Neveljavnih gl.: 134 Veljavnih gl.: 2465 Skupni rezultat udeležbe Skupno število volivcev z območja občine 5755 Skupaj glasovalo po imeniku 2603 Skupaj glasovalo s potrdili 0 Skupaj glasovalo 2603 Procent udeležbe v občini 45.23 % SPOSTOVANI MENGSANI, LOCANI, TOPOLCI IN DOBENCI! Letošnje lokalne volitve so za nami in znani so rezultati, ki sva jih dosegla kandidata za župana Občine Mengeš. Vsem volivcem se zahvaljujem za udeležbo, zahvala pa tudi vsem, ki ste svoj glas namenili meni. Mojemu protikandidatu čestitam za dosežen rezultat, a zmagovalec je vedno le eden. Zavedam se, da je moja zmaga na letošnjih lokalnih volitvah posledica dobrega dela, s katerim želim nadaljevati tudi v tem mandatu. Župan Franc Jerič OBČINA MENGEŠ telefonske številke, elektronski naslovi Delovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov Župan 01 723 70 81 040 852 350 franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave 01 723 70 81 01 724 71 00 040 852 352 marta.kuret@menges.si Direktor občinske uprave 01 724 71 02 040 852 360 marija.kos@menges.si Občinski svet 01 724 71 06 040 852 355 irena.podborsek@menges.si Pravna služba 01 724 71 06 040 852 356 urban.kolar1@menges.si Investicije, okolje 01 724 71 04 040 852 357 andrej.urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče 01 724 71 09 040 852 359 robert.spenko@menges.si Vzdrževanje, nadzor 01 724 71 01 01 724 71 05 040 852 353 040 852 354 boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si Računovodstvo, finance 01 724 71 08 / / Družbene dejavnosti 01 724 71 07 / erika.lavric@menges.si Podžupanska pisarna 01 724 71 03 / ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si DOGODKi MESECA polnoletni Mihaelov sejem močil dež Pregovor pravi, da ko ima hudič mlade, jih ima res veliko. Zvezde letošnjemu sejmarjenju res niso bile naklonjene. Poleg težav s poznim začetkom priprave nanj je svoje dodalo še vreme. V zadnjem septembrskem koncu tedna je sicer lilo malo manj kot teden poprej, a marsikateri stalni obiskovalec mengeškega sejma ne pomni, kdaj je bilo vreme tako slabo. A kljub temu je sejem svojo polnoletnost vendarle uspešno prestal. Petkovemu žuru za mlade sta v soboto, 25. septembra, sledila dvig sejemske zastave ter slavnostno odprtje sejma. V programu, ki ga je povezovala Maruša Loboda, je tradicionalno sodelovala Mengeška godba, ki je s poskočnimi takti poskrbela za prijetno vzdušje. Tokratni slavnostni govornik je bil častni občan Franc Zabret, ki je sejem tudi uradno odprl. V svojem govoru je poudaril, da je Mihaelov sejem potreba in želja nas vseh, da predstavimo utrip Občine Mengeš z bogato zgodovinsko kulturno dediščino, razgibano društveno življenje in, ne nazadnje, predstavitev domače in umetne obrti. V zaključku govora se je zahvalil vsem, ki so na tak in drugačen način pripomogli k izvedbi sejma ter izrazil željo, da bi 18. Mihaelov sejem uspel v zadovoljstvo obiskovalcev, stojničarjev in nastopajočih. Tem željam se je med svojim pozdravom pridružil tudi župan Franc Jerič, ki je izrazil upanje, da dež ne bo preveč pokvaril prijetnega sejemskega vzdušja, ki je lahko v ponos celotni občini ter njenim občanom. V nadaljevanju je sobotno sejemsko dogajanje motil dež, kar se je močno poznalo predvsem na številu stojničarjev. A kljub temu so lahko obiskovalci uživali ob kulturnem programu pod glavnim šotorom - na tradicionalnem vlečenju vrvi, festivalu orgličarstva in nastopu tamburaških skupin ter večerni zabavi z narodno-zabavnimi vižami. V nedeljo zjutraj je bila darovana tradicionalna sveta maša ob prazniku Sv. Mihaela. Poleg številnih nastopajočih, ki so popestrili nedeljski dan, so tokrat, za razliko od dneva poprej, stojnice polno obratovale, zato so imeli obiskovalci kaj videti. Za vrhunec letošnjega sejmarjenja je poskrbela torta velikanka, s katero so organizatorji slavnostno obeležili polnoletnost Mihaelovega sejma. Ob koncu sejma je prvo oceno podal slavnostni govornik in častni občan Franc Zabret: »Upravni odbor je z letošnjim sejmom zadovoljen, razen z vremenom ne. Ta nam je v soboto res ponagajal, saj so bile takrat na sejmu le tri stojnice. V nedeljo je bilo vreme boljše, zato je bilo stojnic veliko več. Obiskovalci so bili s programom zelo zadovoljni, ocenjujemo, da jih je bilo v nedeljo okoli 5000. Organizatorka Tadeja Šavrin je bila zelo prizadevna, čeprav na začetku ni vedela, v kaj se podaja. Mi smo ji ob strani stali predvsem z moralno podporo.« Tekst: Urban Ropotar Foto: TD Mengeš in Taideja Dvig sejemske zastave Torta velikanka Matija in Matija Sejemski utrip Domače dobrote na stojnici TD Mengeš DOGODKi MESECA Mladi Stoparčki Izdelovanje čipk Okrogli muzikantje Organizator se zahvaljuje sponzorjem. Brez vas Mihaelovega sejma ne bi bilo: OBČINA MENGEŠ, CMT Melodija d.o.o., Powercom d.o.o., Broline d.o.o., Kamnoseštvo Burgar, Andrej Burgar s.p., Weld d.o.o., Buon piatto d.o.o., Retos d.o.o., Cestno podjetje Kranj, Alojzij Dornik s.p., Avto Detr d.o.o., Kosec Miha s.p., Rolete Kosec d.o.o., Kamnoseštvo, Matej Makovec s.p., Pečarstvo Hrovat, Hrovat Jurij s.p., ZU-MA d.o.o., Tehmax d.o.o., Kovinoplastika Piskar MP d.o.o., Andrej Medic s.p., PA-KO, Rženičnik Janez s.p., ANI d.o.o., Gostinstvo Per, Jože Per s.p., LGM d.o.o., RP Design d.o.o., Prevoz oseb MS Slapar, Maks Slapar s.p., Filc d.o.o., Mizarstvo Urbanija, Urbanija Marko s.p., HP Commerce d.o.o., MBB d.o.o., Avtoservis Gregorc d.o.o., Elektroinštalacije, Stanislav Vodlan s.p., Avto Debevc d.o.o., PRELOVŠEK CO, Tomaž Prelovšek s.p., Pulmodata d.o.o., Zora Domžale d.o.o., Pivovarna Laško d.d., Vigrad d.o.o. HVALA VSEM! MLADI GASILCI IZ TOPOL USPEŠNI V KOČEVJU V nedeljo, 3. oktobra, je v Kočevju potekalo državno tekmovanje gasilske mladine. Tekmovanje je veljalo za kvalifikacije za mednarodno mladinsko gasilsko olimpijado, katere gostitelj bo v letu 2011 prav tako mesto Kočevje. V kategoriji mladincev je nastopilo 31 enot, ekipa iz Topol se je uvrstila na zelo solidno 12. mesto, čeprav po doseženih časih na vaji z ovirami in štafetnem teku na 400 m z ovirami niso veliko zaostajali za najboljšimi, a sta jih dve drobni napaki v razvrstitvi potisnili za nekaj mest po lestvici navzdol. Kljub temu je bil z nastopom dosežen velik uspeh, saj so izboljšali rezultat mladinske enote društva izpred štirih let, prav tako pa je bila vidna dobra pripravljenost in znanje vseh članov ekipe, ki so se neustrašno podali na progo in si pridobili pomembne tekmovalne izkušnje, ki bodo koristne že čez dve leti v kvalifikacijah za naslednjo olimpijado. Tekmovalni enoti, v kateri so sodelovali Nastja Aleš, Rado Kosec, Urban Zabret, Matej Tratar, Luka Aleš, Domen Koncilija, Miha Špruk, Rok Tratar, Urška Koncilija, Žan Bergant in Tilen Zabret, čestitamo za dosežen rezultat in se jim zahvaljujemo za njihovo prizadevnost, prav tako pa se zahvaljujemo staršem mladih tekmovalcev, ki so aktivno sodelovali pri pripravah, jih pospremili na tekmovanje in jih z navijanjem spodbujali k dobrim dosežkom na tekmovalnih progah. Tekst: Janez Koncilija, PGD Topole Foto: Bogdan Urankar Enota mladincev PGD Topole s starši in mentorji DOGODKi MESECA delovna sobota na oš mengeš V soboto, 9. oktobra, je na Osnovni šoli Mengeš potekal dan odprtih vrat. Učitelji, učenci in nekaj društev so pripravili bogat in živahen program Živimo z naravo, preživimo v naravi. Poskrbeli so, da je bila okolica šole tudi na nedelovni dan polna ljudi. Učenci so se začeli zbirati že ob 8.30 in nekaj časa namenili razredni uri in seznanitvi z ukrepi v primeru potresa ter drugih nesreč. Ob 10. uri pa se je začel program, ki je bil namenjen tudi staršem in drugim obiskovalcem. Izza stojnic so nas pozdravljala društva, ki so predstavljala svoja področja v povezavi z naravo. Opazili smo čebelarsko, turistično, planinsko in ribiško društvo. Prav tako je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo, saj so bili na voljo topli obroki, sadje in čaj. Ker pa je v naravi potrebno znati poskrbeti tudi za bivališča, so najmlajši postavljali šotore, zasilne strehe med drevesi in indijansko taborišče. Učenci predmetne stopnje so se razdelili v skupine ter izvajali najrazličnejše dejavnosti, ki so jih predstavili tudi obiskovalcem - borili so se v igrah brez meja, improvizirali, ugotavljali, katere gobe so užitne in katere ne, igrali na instrumente, slikali na panjske končnice ter celo sodelovali pri delu civilne zaščite. To jutro so namreč moči združili tudi policisti, gasilci, slovenska vojska, reševalci in taborniki. Prisotnim so približali svoje delo in jim predstavili vozila _ Gasilci so med drugim prikazali reševanje z višine ter reševanje iz gorečega vozila. Program se je zaključil s Trdinovim tekom trojk. Osnovna šola Mengeš je znova dokazala, da dobro skrbi za izobraževanje na vseh področjih. Marsikdo je ta dan prvič s teleskopom opazoval sonce, videl čebelarske pripomočke in napisal članek. Vsa drobna doživetja pa človeškega duha bogatijo ter mu omogočajo drugačen pogled na svet. Tekst in foto: Maša Skok Taborniki sodelujemo s civilno zaščito, ki ima danes tu akcijo. Pokazali bomo, kako se postavljajo bivaki ter kako se uporablja šotorko. Kasneje bodo tudi učenci poskusili postaviti šotore. ROK RADULOVIČ, tabornik Rada obiskujem šolo, še posebej pa mi je všeč današnje dogajanje. Ni mi bilo težko zgodaj vstati. Igramo badminton, mečemo balinčke, si podajamo žogo ^ LARA, učenka 1. razreda Danes je čas za igro. Kasneje bomo šli obiskat stojnice. Pravzaprav je kar »luštno«. PATRICIJA, učenka 1. razreda Danes sodelujem v dramski skupini, ki je pod vodstvom mentorice Doroteje Šporn. Igramo v improligi. Izžrebamo listek, na katerem piše, kaj moramo zaigrati. Žirija nato odloči, kdo je boljši in kdo gre naprej. ANŽE, učenec 8. razreda Sem mentorica današnje novinarske ekipe. Dan je zelo kakovostno pripravljen. Otroci so navdušeni, tudi učiteljem je všeč. Starši bodo lahko videli marsikaj, še vreme nam je naklonjeno. Novinarska ekipa poskuša zbrati čim več novic, da bomo na koncu lahko ustvarili glasilo. ANITA BEZIĆ BURGER, učiteljica Pišemo članke, pobiramo izjave, delamo intervjuje. Delo je zelo zabavno! Članke bomo nalepili na oglasno desko in tako jih bodo lahko prebrali vsi. LARA IN ŽIVA, učenki 7. razreda Predstavljamo se na dnevu odprtih vrat na Osnovni šoli Mengeš. Na ogled smo postavili različne vrste medu, pridelke iz medu, jedi, na primer medenjake. Prav tako si obiskovalci lahko ogledajo čebelarske pripomočke. Vsako leto na osnovni šoli vodim tudi čebelarski krožek. Pri tem krožku se učenci učijo o odnosu do narave, čebele. Naša čebela, kranjska sivka, je avtohtona vrsta čebel. JOŽE BOŠTJANČIČ, predsednik Čebelarskega društva Mengeš DOGODKi MESECA literarni večer z Ivanom sivcem v knjižnici mengeš Na sredin večer, 6. oktobra, se je v krajevni knjižnici Janeza Trdine, s sodelovanjem krajevne knjižnice Tineta Orla v Trzinu, odvijal prvi literarni večer, odkar se je knjižnica preselila v nove prostore. S svojo prisotnostjo in vedrostjo nas je razveselil pisatelj, publicist, popotnik in dobitnik zlatega priznanja Občine Mengeš za leto 2010 - Ivan Sivec. Ivan Sivec je v septembru 2010 postal najbolj bran med vsemi slovenskimi avtorji. Letos je njegov pisateljski opus dosegel sto knjig, kar je svojevrsten rekord v Sloveniji. Prof. dr. Helga Glušič Krisper je ob tem pripravila tudi obsežno znanstveno razpravo o Sivčevem delu. Literarnega večera se je udeležila lepa skupina ljubiteljev Sivčevih knjig, med njimi je bil tudi mengeški podžupan Jože Vahtar. Po kratki predstavitvi svoje bogate literarne poti nas je gospod Sivec popeljal v čudoviti svet svojih zgodb. Pridružili so se nam znani in neznani obrazi naše preteklosti in sedanjosti. Obiskali smo daljno Aljasko, kjer so nas pričakali »indijanci« in grizliji, pot nas je nato vodila v Namibijo k prelepim domorodkam, ki moškega ne pustijo ravnodušnega. Na koncu pa smo prispeli v skrivnostni svet karantanskih knezov (kralj Samo, cesar Arnulf, kneginja Ema). To je Sivčeva obsežna trilogija (pripravljal jo je kar 15 let), ki jo sam najraje predstavi kot »trikrat Pod svobodnim soncem, vendar s poudarkom na naših pravih prakoreninah«. Pisatelj je imel doslej več kot 700 literarnih srečanj po vsem svetu. Mengšanom pa se je ponovno predstavil po petnajstih letih s 752 literarnimi večeri. Večer se je zaključil pozno, obiskovalci pa so z navdušenjem spregovorili še nekaj besed z avtorjem, ga povprašali še marsikaj in na koncu smo polni lepih vtisov zapustili knjižnico. Ivanu Sivcu gre tudi posebna zahvala nas, knjižničarjev. Matični domžalski knjižnici je podaril 77 svojih prvih knjig, tako da imamo sedaj v arhivu domoznanskega oddelka vse 103 Sivčeve knjige. Prepričana pa sem, da se bo ta številka z leti še povečala. Tekst in foto: Knjižničarka Barbara turnir v križemkražmu na dobenu Letošnji septembrski turnir v igranju križemkražma je istoimensko društvo s sedežem v Zgornji Polskavi že po tradiciji pripravilo v Občini Mengeš, v prostorih Kmečkega turizma Blaž na Dobenu. Sam turnir je potekal že po ustaljenih tirnicah, z udeležbo osemnajstih igralcev iz celotne Slovenije. Po zaključku turnirja, po sedmih odigranih igrah, se je najbolj veselil Mengšan Igor Maligoj, ki je s šestimi točkami (zmagami) zasedel prvo mesto in se je s svojo prvo turnirsko zmago vpisal med tiste udeležence tekmovanj, ki se lahko pohvalijo vsaj z eno turnirsko zmago. Njegova zmaga je bila prepričljiva, kljub porazu v prvem krogu, saj so najbližji zasledovalci osvojili po pet točk (Marjan Škvorc iz Velike Nedelje, Vlado Vetrih iz Sodražice in Drago Smole iz Ljubljane). S svojo zmago je Igor pokazal tudi, da ni vedno nujno, da organizatorji turnirja igrajo na samem turnirju slabo. Turnir sta v zadovoljstvo vseh udeležencev sodila Bojan Smole iz Kranja in Bernarda Skrbiš iz Zgornje Polskave. Sam turnir je potekal tudi ob obeležitvi dogodka pred petdesetimi leti, iz leta 1960, ko je v Mengšu potekalo prvo slovensko tekmovanje v reševanju ugank. Z dogodkom so počastili občinski praznik tedanjih občin Domžale in Kamnik. Pri izvedbi tekmovanja, do katerega je prišlo na pobudo Organizacijskega odbora za pripravo proslave občinskega praznika, so sodelovali Jože Ravbar iz ObLO Domžale, Ivan Vidali (tedanji ravnatelj OŠ Mengeš) in Roman Maligoj kot vodja tekmovanja (učitelj na OŠ Mengeš). V imenu uredništva ugankarske priloge Kaj veš - kaj znaš (popularni Kajfež) ilustrirane revije Tovariš je sodeloval urednik Jaro Leskovšek. Tekmovanje je potekalo 29. julija 1960 v prostorih Osnovne šole Mengeš in tekmovalci so morali pravilno rešiti tri uganke (križanke), katerih avtorji so bili France Pavšer, Jaro Leskovšek in še danes aktivni sestavljavec Marko Napast iz Maribora. Vsi udeleženci, njih dvanajst, so dobili knjižne nagrade Mladinske knjige, najboljši trije pa tudi denarne nagrade. Zmagala je Slavi Štempihar iz Domžal, ki je prejela denarno nagrado v višini 4.000 tedanjih dinarjev, drugi je bil Vid Zule, ki je prejel denarno nagrado v višini 3.000 dinarjev, in tretji Egon Gottwele, ki je prejel denarno nagrado v višini 2.000 dinarjev. In kot zanimivost navajam, da je tedanji Tovariš v trafiki veljal 50 dinarjev. V spomin na ta dogodek je hkrati z rednim turnirjem potekala tudi dodatna igra, kjer se je kot najuspešnejša izkazala gimnazijka iz Kamnika, Maša Mrvar. Vsakomesečni turnir je društvo organiziralo tudi ob pomoči Občine Mengeš, saj je ta društvu namenila manjšo finančno pomoč. Društvo omenjena sredstva namenja popularizaciji igre v osnovnih šolah in za izvedbo tekmovanja štiričlanskih ekip osnovnih šol na državnem nivoju, saj je letos pripravilo že deveto Prvenstvo Slovenije osnovnih šol v igranju križemkražma. In ob koncu turnirja, ko so se igralci poslavljali od prijaznih gostiteljev na Dobenu, so bili nekateri z mislimi tudi pri naslednjem srečanju (9. oktobra v Malečniku). Več o igri, dejavnosti društva in o turnirju v Mengšu lahko preberete na spletni strani društva http://www-drustvo-krizemkrazem.si. Štefan Markovič DOGODKi MESECA gostovanje mengeške godbe v SRBIJI Od 2. do 5. septembra smo bili godbeniki na gostovanju v Srbiji. Nastanili smo se v kraju Lebane, ki je le 20 kilometrov oddaljen od Leskovaca. Polovica godbenikov je spala v hotelu, ostali pa pri domačinih, kjer smo izkusili pravo srbsko življenje in gostoljubnost. Prvi dan smo najprej igrali po mestu, nato pa smo imeli koncert pred njihovim kulturnim domom, kamor smo privabili veliko domačinov. Po pozitivnem odzivu sodeč smo jih navdušili. Tam je pel tudi njihov mestni pevski zbor, ki morda prihodnje leto pride k nam. Naslednji dan, v petek, pa smo se odpeljali v Sinjičke Banje. Tam imajo zdravilišče in bazene s termalno vodo, ki smo jo tudi mi preizkusili. Po kopanju smo se preoblekli v narodne noše in igrali hotelskim gostom. Ko smo zvečer prispeli nazaj v Lebane, smo šli v hotel na skupno večerjo, na kateri so nas presenetili izvrstni trubači. Naredili so fantastično vzdušje, zato smo še malo zaplesali. Naslednji dan, v soboto smo šli v Leskovac, kjer smo imeli koncert na njihovi Roštiljadi, kjer so spekli pleskavico velikanko. Tam je bilo zelo veselo, saj je v vsakem šotoru pel ali igral drug izvajalec, tako da glasbe ni manjkalo. Srečali pa smo tudi veliko Slovencev, ki so nas z navdušenjem pozdravljali. Poleg igranja se je nekaj godbenikov zavrtelo s poslušalkami, ki so bile zelo zainteresirane za ples. Naslednji dan smo se odpravili domov. Na poti smo se ustavili še v Beogradu, kjer nam je naš prijatelj Matjaž Strmole, ki že kar dolgo živi tam, predstavil mesto. Odpeljali smo se do Titovega groba, si ogledali stadion Crvena Zvezda, se peljali mimo Cecine vile, Beograjske Arene, se sprehodili po Kalemegdanu, mimo živalskega vrta in drugih znamenitosti. V Mengeš smo prispeli v ponedeljek, v zgodnjih jutranjih urah. Kljub temu, da je bilo gostovanje kratko, smo se zelo zabavali in bi ga z veseljem ponovili. Maja Keržič, Mengeška godba KO MALI POSTANEJO VELIKI ^ Konec minulega tedna se je v prijetnem jesenskem vremenu uradno končala še ena zelo pestra sezona Teniškega kluba Mengeš. Ob podelitvi priznanj najboljšim in nekaj revijalnih tekmah smo se še enkrat spomnili na minule mesece, ki so bili uspešni tudi v rezultatskem smislu. Pravi podvig je uspel moštvu, ki je nastopalo v rekreativni ligi pod Kamniškimi planinami, katere pobudnik in organizator je prav naš predsednik Marjan Mušič. Mengeš je v močni konkurenci dveh domžalskih in dveh dupliških teniških ekip ter Komende, Radomelj in Vira, z osvojenimi 18 točkami zasedel odlično drugo mesto in s tem kar za štiri mesta popravil lansko uvrstitev. Ligo je prepričljivo dobila vrhunska ekipa iz Radomelj; naš selektor Sašo Stergar je bil s sezono seveda zelo zadovoljen, hkrati pa je za prihodnje leto že napovedal naskok na sam vrh. Povejmo še, da se mengeška ekipa dobro drži tudi v veteranski ligi; v konkurenci petih klubov se prav tako poteguje za drugo mesto! Sicer pa je bil vrhunec sezone pred dobrim mesecem dni tradicionalni, tokrat že 14. dvoboj med teniškimi igralci iz Velikega in Malega Mengša! Prestižna tekma se tudi tokrat ni izneverila tradiciji; bila je izredno kakovostna, zanimiva, dramatična. V vsaki ekipi nastopa po 15 igralcev, ki se najprej pomerijo v desetih posamičnih dvobojih, v drugem delu pa še v petih partijah dvojic. Žreb je tudi tokrat postregel s številnimi zanimivimi dvoboji in po štirih urah oz. dvobojih posameznikov je bil izid neodločen 5 : 5. Tudi tokrat so odločale dvojice, kjer pa so tenisači Malega Mengša pokazali več znanja, zbranosti, zanesljivosti ter na koncu slavili z rezultatom 9 : 6. To je bila že njihova osma zmaga v dosedanjih 14 srečanjih; poražencem iz Velikega Mengša (tokrat niso upravičili svojega imena) tako ostaja upanje, da po novem letu boljše bo ^ Izidor Grošelj DOGODKi MESECA 15 LET DRUŠTVA BOLNIKOV TRADICIONALNA RAZSTAVA GOB S KRVNIMI BOLEZNIMI V prostorih Kulturnega doma Mengeš je 25. septembra potekala slavnostna prireditev ob 15-letnem delovanju Društva bolnikov s krvnimi boleznimi. Na samem začetku prireditve so zapele članice ženskega pevskega zbora Društva Fran Govekar z Iga. Vse člane društva je kot prvi gost nagovoril minister za zdravje RS Dorijan Marušič. O programu in uspehih je spregovorila predsednica društva Majda Slapar. Med številnimi gosti slavnostne prireditve je vse člane društva in goste pozdravil tudi župan Franc Jerič, ki je društvu zaželel številne uspehe in vztrajnost. Ob zaključku prireditve je sledila podelitev priznanj in zahval zaslužnim članom društva. Predsednica Majda Slapar Tekst in foto: Tadeja Šavrin Na OŠ Mengeš je 11. oktobra potekala že tradicionalna razstava gob in predavanje o njih, ki ga je vodil Jože Kosec, strasten gobar in dolgoletni učitelj na mengeški osnovni šoli. Dogodka se je udeležilo veliko ljubiteljev gob, ki so uživali v poslušanju koristnih predavanj o strupenih in užitnih gobah ter se skupaj z gospodom Jožetom Koscem sprehodili skozi razstavo gob. Vse udeležence je na začetku pozdravil in nagovoril tudi ravnatelj OŠ Mengeš, gospod Milan Burkeljca. Tekst in foto: Tadeja Šavrin MENGEŠKI ROJAK vinko bokalič, ŠKOF v argentini V nedeljo, 19. septembra, je prvič v življenju obiskal Mengeš, rojstni kraj svojega očeta, naš rojak lazarist mons. Vinko Bokalič, pomožni škof v Buenos Airesu. Ob 8 uri je maševal v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Z njim so somaševali tudi domači župnik Janez Avsenik, duhovni pomočnik mons. dr. Anton Štrukelj in lazarist p. Janez Cerar. Maše so se udeležili tudi škofova sestra Mimi Bokalič iz Lanusa, sestrične Minka Pavrič iz Mengša, Mihela Banko, Francka Dimc in Mimi Papler iz Loke ter drugi škofovi sorodniki. Na začetku maše ga je v imenu župnije pozdravil član župnijskega pastoralnega sveta Peter Jemec, ki mu je v spomin na mengeško župnijo izročil knjigo Mengeš in Trzin skozi čas. V pozdravnem nagovoru je poudaril pomembnost obiska naše cerkve, saj so prav tu, pri krstnem kamnu v tej cerkvi, s krstom njegovega očeta začele poganjati tudi njegove krščanske korenine. Škof Bokalič je pozorno prisluhnil nagovoru in se je v lepi slovenščini, čeprav je bil prvič v življenju v Sloveniji, zahvalil za pozdrav in darilo. V pridigi se je osredotočil na nedeljsko božjo besedo o odnosu in ravnanju z dobrinami, ki so nam zaupane. Pohvalil je Slovence, da imamo velik občutek za ljudi v stiski in se zahvalil za velikodušno pomoč, ki jo darujemo našim misijonarjem po svetu. Za obisk se mu je zahvalil župnik Janez Avsenik in ga povabil ter mu izrekel dobrodošlico v naši župniji kadarkoli bo spet prišel v Slovenijo. Ob zaključku nas je škof Vinko Bokalič prosil naj molimo zanj, da bi bil dober pastir vsem, še posebej trpečim in nam podelil škofovski blagoslov. Po končani maši se je ob sladkem prigrizku v družbi sorodnikov in župljanov kratek čas zadržal v novem župnijskem domu svetega Mihaela, nato pa se je odpeljal na slovesen sprejem v rojstno župnijo njegove mame na Brdo pri Lukovici. Pomožni škof Vino Bokalič se je rodil slovenskima povojnima izseljencema 11. junija 1952 v Buenos Airesu v Argentini. Oče je bil Bokaličev Cene iz Malega Mengša (morda se ga kdo od starih Mengšanov še spominja), mama Pavla roj. Iglič je bila doma s Prevoj, današnja župnija Brdo pri Lukovici. V mašnika je bil posvečen 1. aprila 1978. Papež Benedikt XVI. ga je 15. marca letos imenoval za pomožnega škofa. V škofa je bil posvečen 29. maja v svetišču Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Buenos Airesu. Služboval je na različnih področjih Cerkve. Bil je ekonom, vzgojitelj, hišni predstojnik v lazaristovskem semenišču v San Miguelu, župnik v svetišču Brezmadežne s čudodelno svetinjo, misijonar v prelaturi Dean Funes v provinci Cordoba, misijonar v škofiji Goya, do decembra 2009 pa je bil vizitator argentinske lazaristovske province. Mengšani smo lahko ponosni na rojaka škofa Vinka Bokaliča in prav je, da se ga večkrat spomnimo tudi v molitvi in ga na ta način podpremo pri njegovem nesebičnem delu in v prizadevanjih. Tekst: Anica Skok Foto: Jože Pavlič NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN MEDNARODNI KONGRES O APITERAPIJI IN KAKOVOSTI ČEBELJIH PRIDELKOV Organizatorji mednarodnega kongresa o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov so udeležencem v kratkem času poleg vsega želeli pokazati še delček utripa dežele. In če med, matični mleček, cvetni prah in propolis krepijo imunsko odpornost, je smeh in dobra družba še pika na i. Tokrat so organizatorji popeljali udeležence kongresa po Sloveniji, da spoznajo domovino gostiteljev. V sredo, 29. septembra, so tako obiskali Brdo in okolico, kjer jih je pričakala godba Lukovica, nato so jim podarili nagelj in jih napotili na sejemski prostor. Domačini so želeli pričarati utrip sejemskega vzdušja in priznati je treba, da jim je to dobro uspelo. Na stojnicah so lahko obiskovalci pokusili medene pridelke ter ostale dobrote, ki jih je možno dobiti v Črnem grabnu in okoliških občinah. V kulturnem delu, kjer sta nas nagovorila tudi Cveta Zalokar-Oražem in Stojnica Čebelarskega društva Mengeš župan Občine Lukovica, so sodelovali še Moški pevski zbor Janko Kersnik, ljudski pevci iz Blagovice in folklorna skupina iz Kamnika. Največ pozornosti so poleg domačih umetnikov in obrtnikov bile deležne narodne noše iz Domžal in Kamnika. Poleg čebelarjev iz Lukovice so se predstavili s svojimi, no bolje - čebeljimi pridelki, še čebelarji iz Mengša in Domžal. Takšna prireditev, kot je mednarodni kongres v naših krajih in obisk njihovih udeležencev, ni ravno za obogateti je pa izmenjava mnenj in izkušenj in to tudi nekaj velja. Še sreča, da so bili pri roki prevajalci, ki so sicer imeli tudi malce težav, kako razložili, kaj je hojin med udeležencem i z e ksoti čni h dr ža v, a m pa k z malce truda nam je tudi to uspelo. Drago Juteršek DONACIJA DOMU ZA OTROKE BREZ STARŠEV IN razstava vinka železnikarja v Sarajevu Člani Rotary kluba Domžale smo v času od 24. do 26. septembra obiskali Sarajevo z namenom, da svečano predamo donacijo KJU Dom za djecu bez roditeljskog staranja, Sarajevo, v znesku 3.500 EUR. Donacija je namenjena nakupu enega televizorja, opreme logopedskega kabineta in nakupu opreme otrok za šolo. Pomoč otrokom brez staršev v Domu v Sarajevu sodi med osnovni humanitarni program Rotary kluba Domžale, ki že od vsega začetka aktivno skrbi za pomoč rejencem in rejniškim družinam na področju Domžal. Donacijo je predstavniku KJU Dom za djecu bez roditeljskog staranja Sarajevo, direktorju Amirju Zeliću, predal predsednik Rotary kluba Domžale, Jure Miljevič. Predajo donacije smo Predaja donacije združili s slikarsko razstavo akademskega slikarja Vinka Železnikarja, člana Rotary kluba Domžale, ki pomeni nadaljevanje uspešnega sodelovanja z Bosno in Hercegovino, ki se je začelo oktobra 2008, ko je v Galeriji Domžalah razstavljal akademski slikar - grafik Admir Mujkić iz Sarajeva. Prireditev, ki je potekala v Galeriji B. Smoje v Sarajevu, je vodil in povezoval njen lastnik, akademski kipar Admir Halilović. Razstavo je odprl častni pokrovitelj, njegova ekscelenca, veleposlanik RS v Bosni in Hercegovini gospod Andrej Grasselli. Za prijetno vzdušje sta poskrbela glasbenika, člana Simfoničnega orkestra jugovzhodne Evrope iz Sarajeva - duo violine in violončela, Boris Lončar in Belma Alić. Svečanega dogodka se je udeležilo preko 150 obiskovalcev, večina iz Sarajeva, ki so se še dolgo po otvoritvi razstave prepustili zanimivim pogovorom. Za uspešno izvedbo tega humanitarnega dogodka se moramo zahvaliti tako posameznikom kot organizacijam, ki so nam priskočili na pomoč: osebje Veleposlaništva RS (predvsem Boštjan Širnik in Gregor Presker), KD Franca Bernika Domžale, Poslovni sistem Mercator d.d. Ljubljana in Mercator BH d.o.o. Sarajevo, Simfonični orkester jugovzhodne Evrope iz Sarajeva, PIT d.o.o. Trzin ter naši rotarijski prijatelji iz RC Sarajevo. Za organizacijo in izvedbo prireditve je poskrbel Boris Mrak, član Rotary kluba Domžale (vodja projekta). Boris Mrak, RC Domžale TEMA MESECA perspektiva lokalnih medijev v luči lokalnih volitev 2010 Slovenski lokalni mediji so začeli v preteklem desetletju doživljati pomembne organizacijske spremembe. Tako so se v 90. letih 20. stoletja soočili z vstopom iz liberalnega socailizma v tradicionalni kapitalizem oziroma z jasnim vstopom v tržno družbo1. V prvi vrsti se je spreminjala tržna usmeritev glasil, ki je bila v preteklosti zaradi jasne zavesti pomena oziroma vzrokov nastanka lokalnih glasil povsem nepomembna. Vstop v tržno družbo je tako v nekaterih občinah celo privedel do liberalizacije javnega medija. S tem je bilo za javni medij porabljenih res manj sredstev iz občinskega proračuna, vendar pa se je hkrati zmanjšala raznovrstnost objavljenih infromacij. Uredniška politika se je po podelitvi koncesije spremenila, npr. resna lokalna glasila so prevzela tabloidni »način« komunikacije, mogoče celo obliko, format glasila; kritično novinarstvo se je vse bolj zgubilo oziroma izgubilo; začeli so izhajati loklani brezplačniki, ki »jim ni potrebno poročati novic, da pritegnejo bralca« (Franklin v W: 81); vse manj pozornosti so namenjala politiki, ekonomiji in družbi in vse več športu, škandalom, človeški radovednosti in popularni zabavi (Sparks v W: 81); v že tako kadrovsko podhranjeni panogi se je število zaposlenih še znižalo (Slattery v W: 81 ) in novinarji so tako postajali prepisovalci sporočil za javnost lokalnih skupnosti in lokalnega gopodarstva (W: 81) ^ Poleg vstopa v tržno družbo pa na položaj lokalnih medijev v lokalni skupnosti v Sloveniji pomembno vpliva tudi vzrok ustanovitve, kar je bistveno povezano s pričakovanji bralca. Lokalni mediji so nastali v procesu demokratizacije, ki je bila odgovor na prevlado korporativnih medijev ter njihovih političnih in gospodarskih struktur, ki so določali delovanje glavnih medijev (Rennie 2006: 17). Z demokratizacijo medijev je bila dosežena pravica do komunikacije2 prejemnikov sporočil korporativnih medijev, ki so bili pred tem strogo centralizirani (Vobič 2009: 10). Glede na povedano pa vsekakor ne moremo prezreti trenutne politične realnosti, ki jo lahko ponazirmo tudi skozi odnos do arbitražnega sporazuma. Osrednje vseslovenske nacionalne teme, kar omenjeni sporazum prav gotovo je, so po zgodovinskih izkušnjah poenotili slovensko javnost, medtem ko jo je sporazum še dodatno strukturiral. V nasprotju s tem pa »državno eksperimentalno gledališče uprizarja igro oblikovanja političnega konsenza« (Splichal, 2009), kar vodi v začaran krog vse manjše volilne udeležbe na volitvah. Volilni rezultat je tako odvisen oc uspešne animacije levega volinega telesa oziroma uspešnega širjenja desnega volilnega telesa. Omenjen proces je Rus opisal z dvema procesoma, ki sta skozi drugo polovico 20. stoletja sta potekala v Evropi - skozi socializacijo kapitalizma, ki je potekala v znamenju hitre rasti blaginje na zahodu,in skozi liberalizacijo socializma,kije potekala bolj podtalno v disidentskih krogih liberalcev in od časa do časé prodrla v javnost. Po padcu berlinskega zidu sta se trenda ustavila in na vzhodu je bil vzpostavljen tradicionalni kapitalizem, ki se je zaradi demontaže zahodne blaginje in hipertrofije neoliberalizma spreminjal iz tržne ekonomije v tržne družbo. (Rus, 2009: 7, 8). Pravica do komunikacije pomeni dostop do informacije, izražanje mnenja ir sodelovanje v javni komunikaciji (Splichal 2002: 168). Kaj smo torej brali v loklanih medijih? V Občini Mengeš smo bili tako kot v drugih slovenskih občinah na loklanih volitvah 2010 deležni neverjetne poplave hibridnih sporočil pri predstavitvi kandidatov za župane in list kandodatov za Občinski svet ter pomanjkanja resnih vsebinskih razprav o programih z jasno pričakovanimi tako časovnimi kot finančnimi opredelitvami. To bi bilo prav gotovo pomembneje, saj odločamo o skupni prihodnosti v domači, lokalni skupnosti. Delno so nam potrebo po informacijah, ki jih potrebujemo za utemeljitev naše odločitve, ponudile predstavitvene brošure. Vendar je tudi tu šlo za predstavitev hibridnih, promocijskih aktivnosti brez jasne predstavitve finančne in časovne opredelitve realizacije zastavljenih ciljev ^ Vse to nas lahko napelje na misel, da pogoji za vzpostavitev kritičnega momenta do obeh kandidatov za župana niso bili vzpostavljeni. Kandidata sta se predstavljala ločeno na znanih lokacijah, znanim ljudem in utrjevala njihovo prepričanje. Ni pa prišlo do soočenja argumentov, pogledov, projektov _ To pa je vezano na lokalne medije in naša pričakovanja, še iz časov ustanovitve lokanih medijev, izrazito negativno. Kljub temu, da je levici uspelo animirati del volilnega telesa, da je bila s širitvijo svojega volilnega okolja desnica uspešna - dodatna lista, pa sta kandidata za župana tokrat ostala brez soočenja, daleč za njima pa tudi liste. Sklep Povezanost lokalnih medijev in lokalne politike se oblikuje znotraj lokalne skupnosti, za katero je značilno nenehno pogajanje o simbolnih pomenih skupnosti in stopnji strukture oziroma možnosti, institucij in prostora, ki je namenjeno procesu pogajanj in delitve (Lowrey, 2008: 275). Ena od takih situacij so prav gotovo tudi lokalne volitve. Vendar pa je za Občino Mengeš in lokalno glasilo s kritičnim tonom potrebno začeti z načrtnim vključevanjem civilne družbe, ne samo v vsebino glasila, ampak tudi v odločevalsko strukturo o prihodnosti lokalnih medijev, in krepitev kulturnega dialoga. Ali bomo v občini to zmogli pa je seveda drugo vprašanje. Tina Drolc* * Avtorica prispevka je študentka 1. letnika doktorskega študija na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani. - sedežne garniture modern RUSTIKANE, KLASU - izdelava-pomér! - tapicipanie kuhinjskih kotov, klopi, stolov, vrat, navtike... - vzmetnice, okrasne blazine, tabureji, stoli, sedalne vreče, - strokovno svetovanje v salonu ' ali na domu! - širok izbor materialov - pohištvo tapeTništvo Vili Grošelj s.p. SALONV+grošelj SuhadoleST,, ^ ^ai8 Komenda T: 01/723 92 16 infoOgrose^.si www^ .si 2 iNTERVJU Intervju z Urbanom Ropotarjem, odgovornim urednikom glasila Mengšan najslabše je, če bralec ne občuti ničesar Februarja bo minilo dve leti, odkar je bil na mesto odgovornega urednika občinskega glasila Mengšan imenovan mlad študent, danes 26-letni Urban Ropotar. Ambiciozni in samozavestni diplomirani politolog se je nove naloge lotil zelo resno in z veliko mero odločnosti. V uredniškem odboru smo se odločili, da Urbana v tej številki bolj podrobno predstavimo, saj ga bralci poznate predvsem iz uvodnikov. Iskriv in gostobesedni sogovornik včasih ne izbira besed, a ravno to ga dela zanimivega in drugačnega. Večina Mengšanov te pozna zgolj po tvojem uredniškem delu. Kaj sicer počneš v življenju? Poleg honorarnega uredniškega dela sem se pred kratkim tudi redno zaposlil, zato mi služba zapolnjuje velik del življenja, vseeno pa si znam vzeti čas tudi zase, za družino in prijatelje. Posebno mesto v njem ima tudi moja glasbena skupina, s katero ustvarjam že polnih sedem let. Z glasbo sem sicer povezan že od malih nog. Igral sem harmoniko, klaviature in kontrabas, najdlje pa sem ostal zvest bobnom. Igranje nanje me res sprošča in na vsakem našem koncertu se čisto odklopim. Rad se ukvarjam tudi s športom, čeprav je ta trenutno na stranskem tiru, saj me vztrajno grabi lenoba. Manko športa nadomeščam s filmi, računalnikom in drugimi »nezdravimi neumnostmi«, a me bo slej ko prej minilo. Sem namreč bolj kampanjski tip človeka. Urednik Mengšana si postal še kot študent. Občinski svet ti je z imenovanjem izkazal veliko zaupanje. Te je bilo kdaj strah, da ga ne bi upravičil? Moram reči, da so me prevevali mešani občutki. Po eni strani sem čutil bojazen, saj z delom urednika nisem imel nikakršnih izkušenj. To je dejstvo. Izkušnje sem imel s pisanjem prispevkov, kar je čisto nekaj drugega. V tem smislu je bilo moje imenovanje, če se ozrem nazaj, s strani občinskega sveta relativno tvegano. Kljub pomanjkanju izkušenj pa sem vedel, da se bom s tem strahom uspešno soočil, saj nisem v svoje sposobnosti nikoli podvomil - sem ter tja sem se le vprašal, kaj mi je bilo tega treba (smeh). Poleg tega sem imel močno podporo s strani domačih in ljudi, ki jih spoštujem. Danes vem, da sem se odločil prav, saj je urednikovanje neprecenljiva izkušnja za življenje. Za to izkušnjo in priložnost sem občinskemu svetu nedvomno hvaležen. Kljub zanosu in svežim idejam pa si se že od vsega začetka soočal s težavami, ki si jih podedoval od prejšnje urednice. Jaz tega ne bi označil kot »podedovane težave«, temveč način dela, ki ga je imela prejšnja urednica. Vsak posameznik ima svoje prepričanje, ideje in svoj pristop, ki se lahko razlikuje od drugih ljudi. S tem ni nič narobe. V primerjavi z menoj je bila prejšnja urednica bolj popustljiva, zaradi česar ji je bil verjetno prihranjen marsikateri siv las. Jaz sem začel zelo odločno, brezkompromisno, zato sem kakšno stvar naredil manj posrečeno, kot bi jo lahko. Vseeno pa mi ni žal. Marsikaj sem se iz tega naučil, zato je verjetno danes urednikovanje veliko lažje, kot bi bilo sicer. Z nekaterimi interesnimi skupinami se nikakor nisi mogel dogovoriti o ustreznosti in obsegu nekaterih člankov. Kako si reševal nastale napete situacije? Kar se interesnih skupin oz. društev tiče, sem največ energije potreboval pri pojasnjevanju razlogov za krajšanje preobsežnih tekstov, saj tega nekateri do sedaj niso bili navajeni. No, vsaj v takšni meri ne. Krajšanje je bilo nujno, saj sem lahko le na ta način omogočil pestrost in raznovrstnost glasila oz. dostopnost čim širšemu krogu ljudi. Bralci raje preberemo prispevek z manj teksta in več slik kot obratno. Dandanes namreč vedno manj časa namenjamo branju novic, saj smo z njimi zasuti z vseh mogočih strani. Prilagodili smo se tako, da preberemo le ključne stavke, ostalo pa izvemo iz slikovnega materiala, za kar potrebujemo le par sekund. Več časa si vzamemo le za branje področij, ki nas zanimajo. Podrobne informacije o posameznih področjih lahko dobimo v specializiranih medijih, kar pa Mengšan zagotovo ni. Menda je bilo tudi nekaj precej burnih korespondenc med tabo in razburjenimi pisci. Res je, nekateri so bili kar malce šokirani in rahlo nervozni, ker nisem naredil tistega, kar so od mene zahtevali. Mogoče je zaradi tega kdo dobil vtis moje vzvišenosti, a povsem neupravičeno. Če bi vsakomur ustregel, potem urednika ne potrebujemo. Zavedati se moramo, da je Mengšan namenjen več kot 7.000 občankam in občanom ter več kot 50 društvom. Verjamem, da vsak društveni delavec vidi svoje društvo kot najpomembnejše v občini, a žal moram biti jaz, kot urednik, nepristranski. Zame so vsa društva pomembna. Napete situacije sem reševal predvsem z veliko mero potrpežljivosti in strpnosti. Pri nekaterih sem bil bolj, pri nekaterih pa manj uspešen. Kljub vsemu pa do nobenega ne gojim nikakršnih zamer. Program in uredniško politiko si zasnoval precej »nepolitično«, vendar so ti še vedno očitali določene nepravilnosti v zvezi z objavljanjem in »neobjavljanjem«, t. i. cenzuro. So bila očitanja upravičena? Svoj program sem pred imenovanjem odgovornega urednika predstavil na seji občinskega sveta. Vsem prisotnim svetnikom in županu sem jasno povedal, da nikomur ne bom delal politične kampanje in reklame. Odkar sem urednik, se nisem nikdar opredelil do dela župana, občinske uprave ter posameznih svetniških skupin, čeprav bi se morda moral. Prav tako se z mojim imenovanjem npr. ni povečalo število prispevkov župana ali liste, katere član je moj oče. Po mojem mnenju je politike v zadnjem letu in pol v Mengšanu manj, iNTERVJU kot jo je bilo prej. Če kdo dvomi v to, naj v roke vzame starejše letnike in jih prelista. Jaz sem jih. Kar se tiče t. i. cenzure in raznih »botrov iz ozadja«, pa ne bi izgubljal besed, saj sem tej temi namenil dva komentarja v rubriki »pisma bralcev« v dveh izmed preteklih številk. Dodal bi le, da očitek izhaja iz tistega šoka in nervoze, ki sem ju omenil pri prejšnjem vprašanju. Z očitki se je želelo ustvariti izredno stanje ter na račun moje »pomanjkljive« izobrazbe in seveda tistih »botrov iz ozadja« že v naprej povsem diskreditirati moje delo. Sicer pa so si gospodje, ki so mi očitali cenzuro, naredili medvedjo uslugo. S kandidaturo na lokalnih volitvah so le potrdili mojo tezo o njihovih političnih ambicijah. Zame je zgodba končana in nimam več kaj dodati. Imam pa popolnoma čisto vest. Že pred časom je Mengšan dobil novo podobo z barvnim tiskom, tudi vsebinsko se je spremenil z nekaterimi novimi rubrikami. Katere spremembe se ti zdijo najpomembnejše in katere izboljšave načrtuješ v prihodnje? Na prvi pogled je najpomembnejša sprememba zagotovo barvni tisk. To je namreč tisto, kar vsak bralec najprej opazi. O tem je bilo veliko govora že v mandatu prejšnje urednice, kjer sem s pisanjem prispevkov tudi sam sodeloval. Tina (Drolc, prejšnja urednica, op. p.) svoje ideje zaradi kroničnega pomanjkanja časa ni uspela realizirati, zato je bila to ena izmed prioritetnih nalog zame. A vendar gre zahvala tudi njej! Seveda pa je oblika premalo za dobro glasilo. Z uvedbo novih rubrik smo se skupaj z uredniškim odborom tako lotili tudi vsebinske prevetritve. Z njimi smo v ospredje postavili človeka, posameznika - njegove lastnosti, navade, vrednote in delo. Poleg teh dveh sprememb pa se mi zdi pomembna tudi rednost izhajanja, ki je v preteklih letih malo šepala. K temu je pripomogla predvsem sprememba načina raznašanja glasila, za kar gre zahvala Občini Mengeš, ki je odgovorna za distribucijo. V naslednjem letu si želim realizirati oblikovno prenovo, torej spremeniti pisavo, obliko naslovov, postavitve prispevkov ipd., saj je obstoječa forma dokaj zastarela. Ker je to odvisno od finančnih sredstev, bo verjetno treba še malce počakati. Čez čas bomo spremenili katero izmed obstoječih rubrik oz. dodali kakšno novo. V prihodnje pa bi lahko Mengšan dobil tudi svojo spletno stran, čeprav bo za začetek »facebook« čisto zadovoljiva rešitev. V kolikšni meri ocenjuješ, da ste z uredniškim odborom uspeli Mengšana približati občanom? Se ti zdi, da je Mengšan bolj privlačen časopis, odkar si sam urednik? Po mojem mnenju je sedaj Mengšan bralcem bližje in zanje bolj privlačen. Ampak to je le moja ocena. Za bolj jasno sliko bi morali izvesti anketo med bralci, kar sem že pred časom predlagal uredniškemu svetu, vendar trenutno za to ni denarja. Dokler v rokah nimamo rezultatov takšne ankete, je privlačnost in morebiti kvaliteta Mengšana le stvar posameznega mnenja. Zavedam se, da takšen Mengšan, kot je sedaj, ni všeč vsem, a tako bo vedno. Bi pa rad videl, da bi bil čim bolj všečen, oz. povedano drugače: želim si, da bi čim več občank in občanov ter drugih bralcev v njem našlo kaj zanimivega. Ena od tvojih nalog je oblikovanje uredniškega odbora. Po kakšnem ključu izbiraš »novinarje«? Se uredniškemu odboru lahko pridruži vsak, ki ima veselje do pisanja? Nimam kakšnega posebnega ključa, saj sem sodelavce »izbral« oz. bolj primerno rečeno - povabil k sodelovanju povsem naključno. Vsi, ki ste trenutno člani uredniškega odbora, ste jezikovno in pismeno izobraženi, s čimer je glasilo nedvomno pridobilo na kvaliteti. To je bil tudi eden izmed kriterijev, preden sem razposlal »vabila« za sodelovanje. Od začetka pa do danes se je zasedba zaradi pomanjkanja časa in drugih razlogov rahlo spremenila, a smo te spremembe uspešno nadomestili. Edino, kar v uredniškem odboru pogrešam oz. si v prihodnje želim, je, da bi v svoje vrste dobili novinarja po »profesiji«, saj nihče od sedanjih članov, z mano vred, to ni. Kar nekaj truda sem vložil v to, da bi ga dobil, a žal neuspešno - niti na ljubljanski fakulteti, kjer šolajo novinarje, se mi ni nihče javil za to delo. Zagotovo bi potrebovali še kakšnega sodelavca, zato na tem mestu pozivam vse, ki imate veselje, ste podkovani v pisanju ter bi vas delo »novinarja« zanimalo, da se javite na elektronski naslov uredništva, ki je naveden na tretji strani v kolofonu. Tvoj mandat traja pet let in ni vezan na aktualno lokalno politično dogajanje, kot so lokalne volitve. Ali si v predvolilnem času v uredništvu kljub temu čutil določene pritiske s strani kandidatov? Moram reči, da sem bil zelo presenečen, saj v predvolilnem času nisem čutil skorajda nobenih pritiskov. Glede na dosedanje izkušnje sem namreč pričakoval veliko več predlogov in »svetovanja« posameznikov preko elektronskih sporočil ter telefonskih klicev. Po pravici povedano, sem se kar malo bal, kako bom »zvozil« julijsko, septembrsko in volilno številko. K sreči večjih težav ni bilo. Poleg tega so vsi vedeli, kaj lahko od mene pričakujejo. Vsaka svetniška skupina ima v Mengšanu na voljo pol strani, ki jo lahko za predstavitev svojih idej in zamisli izkoristi ali pa tudi ne. V volilni številki pa je imela vsaka kandidatna lista dve strani, kar je bilo uradno določeno tudi s sklepom župana. Sam politične kampanje, kot sem že dejal, ne bom delal nikomur, zato nisem imel nobene potrebe po tem, da bi v svojih zapisih navijal za tega ali onega kandidata. Skratka, jaz nisem razlog, da je nekdo zmagal ali izgubil na volitvah. Dejstvo pa je, da takšne in drugačne pritiske doživljam že od začetka nastopa urednikovanja. Ko sem komu kdaj na glas potožil o tem, mi je kar nekaj posameznikov reklo: »Ej, pa to je Mengeš, kar navadi se.« (smeh) Danes je stres veliko manjši kot takrat, a vseeno me kakšna stvar zbode ^ (se zamisli) Ah, politika pač. Saj bo. Kako se počutiš kot prebivalec Občine Mengeš? Kaj pogrešaš in kaj pozdravljaš? Nikoli nisem veliko razmišljal, kako se počutim v Občini Mengeš. Mislim, da sem se vedno dobro počutil. Zelo mi je všeč okolje, predvsem tisto okoli šole, kjer sem preživel čudovitih osem let. Prav tako velja pohvaliti neverjetni društveni angažma, stoletno društveno tradicijo ter zelo močno pripadnost ljudi. Malo manj pa sem navdušen nad spoznanjem, da je v naši občini prisotne veliko občutljivosti in zamerljivosti. Ti dve nadlogi po mojem mnenju onemogočata občini, da bi bila še bolj uspešna. Vse preveč je kupčkanja na naše in vaše, kar je sicer negativna lastnost prevelike pripadnosti. Tako kot večino občank in občanov me moti gost promet, ne bi se pa branil optične napeljave, saj trenutna internetna povezava ne služi več mojim potrebam. Se ti zdi, da tvoje delo urednika občinskega glasila bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v Mengšu? Hm, provokativno vprašanje. (smeh) Ne. (se zresni) Nikakor si ne domišljam, da s svojim delom bistveno pripomorem k izboljšanju kakovosti življenja v Mengšu. To je domena drugih. Sem pa zelo vesel, če s kakšnim prispevkov nekomu narišem nasmeh ali jezo na obraz. Vsakršno čustvo je namreč zelo dobrodošlo. Najslabše je, če bralec ne občuti ničesar. Mojca Volkar Trobevšek DRUŠTVA novice iz ŠD loka pri MENGŠU Z začetkom šolskega leto smo z dejavnostmi aktivno začeli tudi v ŠD Loka pri Mengšu. Med drugim smo organizirali jubilejni teniški turnir, odigrali prav tako jubilejno tekmo z Ivančno Gorico ter se na četrtem turnirju preizkusili v taroku. V petek, 4. septembra, je ŠD Loka organiziral že 10. teniški turnir za pokal Loke pri Mengšu. Prostor za izvedbo nam je, kot vsako leto, tudi letos odstopil Teniški klub Mengeš, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. V lepem vremenu je sodelovalo 12 tekmovalcev iz Loke in bližnje okolice. Zagrizenost in borbenost igralcev je bila na visokem nivoju, prav tako pa je vse potrebno pohvaliti za fair play. Pokal je zopet osvojil Matjaž Loboda, že vrsto let najboljši tenisač Loke. Turnir je obiskal tudi župan Franc Jerič in prekrižal lopar s predsednikom ŠD Loka ter ga v ekshebicijskem dvoboju tudi z lahkoto »namazal«. Najboljši trije na pokalu Loke pri Mengšu imeli svojega delivca pravice Sandija Bevka, ki pa nam ni bil preveč naklonjen, saj v celi tekmi ni piskal niti enega prekrška v našo korist _ jej, jej _). Ekipo Loke so zastopali naslednji igralci: Avdič Šemso (vratar), Pogačar Miro, Pogačar Robi, Frantar Peter, Testen Marjan, Pesrl Boštjan, Malus Brane in Matjaž Anžlovar. Nobenega igralca ne gre posebej izpostavljati, saj smo vsi dali vse od sebe, pa tudi tekma je bila dokaj prijateljska. Po koncu tekme so nas domačini pogostili, kot že vsa leta poprej. Dogovorili smo se za nadaljnja športna srečanja; enajsto bo spomladi v športnem parku v Loki. V brunarici Športnega parka Loka je 18. septembra potekalo četrto tekmovanje v taroku. Sodelovalo je 16 igralcev iz Loke in okolice. Igrali smo po klasičnem sistemu »zadnji tekmovalec izpade«. Po štirih krogih so se v finalu pomerili najboljši štirje tarokerji na turnirju. Povedati velja, da so si prav ti igralci finale najbolj zaslužili, predvsem z znanjem, nekaj pa tudi s srečo. Vsi igralci zaslužijo pohvale za »fair play«. Vrstni red finalistov: 1. Kocijan Franci, 2. Pogačar Srečo, 3. Rakef Janez, 4. Pesrl Boštjan. Najboljši so bili nagrajeni s pokali, vsi ostali pa s praktičnimi nagradami. Posebno pohvalo si zasluži Milan Jenčič za izvrstno pripravljen golaž, ki ga je bil deležen vsak prisoten tekmovalec ali obiskovalec. Zmaga naše ekipe v Ivančni Gorici Matjaž Anžlovar, ŠD Loka pri Mengšu Končni vrstni red: 1. Loboda Matjaž, 2. Mušič Marjan in 3. Vrhovnik Marjan. Vsi najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade, prav tako je bilo za hrano in pijačo poskrbljeno. Dolgih osem let je minilo od zadnje tekme med Loko pri Mengšu in Ivančno Gorico. Letos se nam je vendarle uspelo dogovoriti za to jubilejno tekmo, ki smo jo nazadnje odigrali na otvoritvi športne ploščadi v Loki. Tekmo smo odigrali 10. septembra v dvorani v Višnji Gori. Igrali smo štiri četrtine po 15 minut. Domačini so bili številčno močnejši, mi pa bolj srčni, kar se je na koncu izkazalo kot odločilno, saj smo zmagali z 9 : 7 in v skupnem seštevku povedli s 6 : 4. (Sicer smo športno poletje V TOPOLAH V ŠD Topole smo bili tudi letos zelo dejavni in izvedli kar nekaj zanimivih in pestrih športnih dogodkov. Poletne aktivnosti so v okviru občinskega praznika začeli košarkarji z že petim zaporednim Streetball turnirjem trojk, ki je potekal zadnjo soboto v maju. Poleg rekreacije v obliki odbojke na mivki je naša odbojkarska sekcija izvedla kar dva turnirja, zaprti turnir trojk za vaščane Topol in člane ŠD, ki je potekal 4. julija, ter odprti turnir Topole 2010, ki smo ga izvedli zadnjo nedeljo v avgustu. Balinarska sekcija je skrbela, da balinišče ob lepih dnevih ni samevalo, 14. avgusta pa so izvedli tudi društveni turnir dvojic. Počivali niso niti v naši najbolj dejavni in prepoznavni moto sekciji Veteran. Poleg vsakotedenskih »trening« voženj z motorji po ravnem in klancih so se popeljali na Vršič, prevozili cesto pod avstrijskim Grossglocknerjem in si ogledali dirko v Brnu. Sicer pa smo v društvu kar nekaj časa posvetili tudi delu z mladino in v ta namen ponovno izvedli vesele urice za otroke, ki so potekale skozi cel avgust. Tu so se otroci zabavali, družili in spoznavali razne športne discipline - od odbojke in košarke do balinanja in kolesarskih spretnosti. V okviru veselih uric smo z otroki obiskali Mengeško kočo, na zaključnem dogodku, imenovanem Olimpijada pod Plešo, pa smo z raznimi igrami in sladoledom poskrbeli, da niti zadnji dan pred nastopom šolskega leta ni bil dolgočasen. No, in ker so bili naši košarkarji znanilci letošnjih poletnih dejavnosti, je nemara tudi najbolj primerno, da oznanijo tudi njihov zaključek. Za več informacij in slik s 6. Streetball turnirja v košarki, kakor tudi vseh ostalih tu opisanih dejavnosti, obiščite našo spletno stran www. sd-topole.com ali naš forum na strani PGD Topole (www.pgd-topole.si). Blaž Patarčec, predsednik ŠD Topole DRUŠTVA PLANINSKI TABOR 2010 V KRNICI Krnica leži skrita za 'devetimi ovinki' vršiške ceste. Pripravljeni na čarobnost te dežele (tam se za doživetji še kar podijo Kekec in njegova ekipa) smo se mengeški planinci preselili tja zadnji teden v juliju. Krnica nas je gostila že tretjič _ Kakor lani v Savinjski dolini je tudi letos pripravljavce prvo noč pozdravila nevihta, ki pa ni bila tako huda, da bi nas prestrašila. Zagreto smo postavljali šotore in si zamišljali, kdo si bo izbral kateri šotor. Posebej veseli smo bili, da je bila pripravljalna ekipa tako pisana, sestavljena iz naših starih prijateljev ter obogatena s planinci, ki so letos prestopili v srednjo šolo in se bodo naslednje leto udeležili tečaja mladinskih vodnikov pri PZS. Hitro smo pozabili na zadržanost, ki je tako značilna za 'dolinske' odnose, in se oddahnili, da se začenja - tako smo čutili - spet en poseben teden. Udeleženci so bili zelo raznoliki (od dvoletnikov do dedkov in babic), zato smo se razdelili v dve skupini. Prva se je kakor že prejšnja leta imenovala Črički, druga pa Grče. Čričke je prevzel vodnik Gašper. V nedeljo so šli v lepem sončnem vremenu na Mojstrovko po lažji poti (tj. po južnih pobočjih), v ponedeljek so se podali proti Vršiču, se na poti ustavili pri Ruski kapelici in se skrivali pri Erjavčevi koči. Naslednji dan so preverili, kaj se skriva naprej od našega tabora - za spominskim parkom umrlim v okoliških hribih hudournik, ob katerem se pride do koče v Krnici, še naprej pa zatrep, kjer so se planinci poigrali z odmevi in vodo. V četrtek so se skupaj s preostalimi udeleženci odpravili čez Vršič v Trento. V petek so se pred dežjem umaknili v topel bazen, v soboto pa so se na Slemenu naužili enega najpogostejših pogledov na slovenskih hribovskih koledarjih - tja jih je odpeljala Mojca, načelnica mladinskega odseka. Grče sta pod svoje varstvo vzela Boštjan in Ana. Prvi cilj je bil enak kakor pri Čričkih: Mojstrovka, le da so 'ta vel'ki' ubrali Hanzovo pot. Mojstrovko si bo marsikdo zapomnil po melišču, ki je neke vrste gondola za v dolino _ V ponedeljek sta nas po Poti Planica—Pokljuka vodila prijatelja Irena in Vlado Habjan. Pot smo iskali v brezpotju, pomagali smo si z vrvno ograjo _ Tura je bila zelo zahtevna, tako da so utihnili tudi najbolj zgovorni udeleženci. Že pri večernem ognju sta se nam pridružila predsednik PD Miro Šušteršič in naš vodnik Jože Hribernik, ki sta nas naslednji dan popeljala na Bivak I. v Veliki Dnini. Tudi ta tura je potekala po neoznačeni poti, prečili smo nezahtevno snežišče. Ogledali smo si majhen bivak, občudovali gorsko cvetje, se spustili po melišču in se drsali po snegu. Tudi kepali smo se. Sreda je dan za počitek in za učenje: dopoldne smo se posvetili poglavjem iz planinske šole, sledil pa je orientacijski tek s ciljem pri jezeru Jasna, kjer smo imeli piknik in kjer so se najpogumnejši okopali. Ta dan se je tabor napolnil z obiskovalci in prav veseli smo jih bili! V četrtek nam je načrte prekrižal dež. Namesto na Špik smo se vsi udeleženci usedli na avtobus in se pod vodstvom Toneta Burgarja odpravili na Primorsko. Zaradi mokrih skal nismo šli do izvira Soče, ampak smo se takoj spustili po Soški poti. Ustavili smo se pri koritih Mostnice in si ogledali cerkev s freskami Toneta Kralja. Kljub dežju so zagreteži na travniku ob muzeju TNP odigrali nogometno tekmo. Po ogledu muzeja smo se z avtobusom vrnili v tabor in se pripravili na deževno noč, ki se je nadaljevala v _ hladen deževen dan. Dišalo je po snegu. Pogreli in potolažili smo se v enem od kranjskogorskih bazenov (in ta dan so na koncu mladi planinci zelo pohvalili). Ker je nad 2000 metri namedlo kar nekaj snega, smo morali sobotne načrte prirediti: opustili smo misel na zavarovano Kopiščarjevo pot in se na Prisojnik odpravili po Slovenski poti po južnih pobočjih. Na krajšem odseku pod vrhom smo zaradi snega naredili vrvno ograjo. Nagrajeni smo bili s pogledom na planike in celo kozoroge smo lahko občudovali _ Sobota zvečer je čas za planinske krste, nagrade, zahvale in posedanje ob ognju pozno v noč. Tam se zberejo vtisi in odtisi pa obljube in upanja _ in odločitev, kdo bo zjutraj dišal po zobni pasti _ Še en tabor se je srečno odvil. Da delamo dobro, nam potrjujejo planinci, ki se skupaj s starši vračajo leto za letom, tako rekoč rastejo pred našimi očmi iz planincev začetnikov v izkušene planince, polne idej in predlogov, ki nas ženejo k novim projektom. Žal smo morali dva udeleženca peljati v jeseniško bolnišnico. Ko so jima zdravniki potrdili, da je z njima vse v redu, sta med domom in taborom izbrala - tabor. Tudi tega smo bili veseli. Tako kakor deklet, ki sta sredi tedna poklicali 'reševalno ekipo' staršev, da ju je odpeljala domov - taka nam namignejo, da moramo še kaj nadgraditi. Da je letošnji tabor uspel, se moramo zahvaliti: vodji tabora Boštjanu Borštnarju in njegovi desni roki Fenji ter vodnikoma Ani Kešnar in Gašperju Mahniču. Kljub majhni vodniški ekipi so odlično zapisali poglavje z naslovom Tabor 2010. Hvala vsem vodnikom, ki so nas obiskali in priskočili na pomoč tudi iz sosednjega društva, pa mami Meti Špruk za torto, s katero smo počastili Rokov in Davidov rojstni dan, in Ani Movrin za obveščevalno gradivo. Se vidimo naslednje leto! Kje? Namig: vleče nas kar naprej po serpentinah _ Katarina Marin Hribar AIA na festivalu lupa v LJUBLJANI AIA se je 30. septembra udeležila vseslovenskega festivala nevladnih organizacij LUPA v Ljubljani. Na bazarju v središču Ljubljane so se predstavile številne nevladne organizacije iz vse Slovenije in od drugod. Mladi hip hop plesalci iz mengeške AIE so se predstavili na velikem odru pri Prešernovem spomeniku z zanimivo umetniško - plesno točko Fashionista, ki predstavlja muhasti svet visoke mode. Hitro so pozabili na tremo in na ogromnem odru odlično zaplesali v modernih hip hop ritmih. Če se želiš priključiti naši plesni skupini, pridi v ŠD Partizan, kjer ob petkih od 17.00 do 18.30 potekajo vaje jazz baleta, hip hop vaje pa so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 17.45 za otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole in od 18.00 do 18.45 za otroke od 7. razreda dalje. Dobrodošel! Blanka Tomšič DRUŠTVA taborniške novice Novo šolsko leto je že v polnem razmahu, prav tako pa tudi taborniki, ki smo z njim začeli novo leto vodovih sestankov ter akcij. Nekaterih smo se že udeležili, veliko pa jih še pride. Kot vsako leto smo se tudi letos taborniki udeležili in pomagali pri izvedbi tradicionalne vleke vrvi na Mihaelovem sejmu. Zbrali smo se v soboto, 24. septembra, pod šotorom, kjer je vleka vrvi zaradi slabega vremena tudi potekala. Tudi letos smo se zbrali gasilci, godbeniki, Športno društvo Topole in taborniki, ki pa smo s seboj pripeljali dve ekipi. Po nekaj zanimivih in predvsem zabavnih bojih so bili rezultati odločeni. Prvo mesto so tako kot ponavadi zasedli gasilci, drugo mesto godbeniki in tretje mesto prva (moška) ekipa tabornikov. Naša druga (ženska) ekipa pa je kljub dobri borbi končala na zadnjem mestu. Čeprav nam je letos vleko vrvi malo pokvarilo vreme, se je bomo taborniki seveda spet udeležili naslednje leto, ko nas mogoče čaka že kakšen boljši rezultat. Z novim letom so se pričeli tudi vodovi sestanki. Zato vabim vse, ki so k tabornikom že hodili ali pa k njim želite hoditi, da se nam letos pridružite. Prijavite se lahko tako, da se udeležite vodovega sestanka. Dnevi v tednu in ob kateri uri taborniki so, so naslednji: 1., 2. in 3. razred - sreda, 17.0018.00 (Urška Gjergek), 4. razred - sreda, 17.00-18.00 (Urša Ručman), 5. razred - sreda, 17.00-18.00 (Neža Špenko), 7. in 8. razred - sreda, 17.00-18.00 (Domen Gjergek), 9. razred - ponedeljek, 18.00-19.30 (Rok Radulovič), 1. in 2. letnik - petek, 18.30-19.30 (Rok Radulovič, Domen Gjergek in Peter Car). Tako kot lansko leto, bo tudi letošnje zanimivo. Torej: če vas taborniki zanimajo ali pa bi se radi kot tabornik preizkusili, se nam pridružite. 9. oktobra pa bomo praznovali 30-letnico tabornikov v Mengšu. Vendar vam kaj več o tem povem naslednjič. Kot vedno pa nas lahko prav tako spremljate na naši spletni strani: www.rup.si. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Domen aktivnosti mengeške godbe v septembru Letošnjo sezono vaj smo pričeli že konec avgusta, saj smo imeli v septembru načrtovanih kar nekaj pomembnih koncertov. Od 2. do 5. septembra smo se mudili na gostovanju v Srbiji. Kaj vse se je tam dogajalo, je napisano v dodatnem prispevku. Že naslednji teden pa nas je čakal nov nastop. V četrtek, 9. septembra, smo imeli koncert v Kamniku pred kavarno Veronika. Poleg solistov na različnih inštrumentih je z nami nekaj skladb zapela tudi odlična pevka Neža Drobnič. Kljub dežju je koncert odlično uspel. Zadnji vikend v septembru je v Mengšu potekal že tradicionalni 18. Mihaelov sejem. Na njem smo v dveh dneh zaigrali kar trikrat. V soboto zjutraj smo sodelovali na uradnem odprtju sejma, v nedeljo pa smo pri sveti maši v šotoru, skupaj s cerkvenim zborom, poskrbeli za glasbene vložke. Popoldne smo imeli še samostojni koncert, na katerem smo zaigrali nekaj zabavnih skladb ter koračnic. Več slik in utrinkov s septembrskih koncertov si lahko ogledate na naši spletni strani: www.mengeska-godba.si. Maja Keržič PESTRO POLETJE likovnega DRUŠTVA MENGEŠ Kulturno umetniško dogajanje je v poletni sezoni običajno zelo pestro. V različnih krajih Slovenije in v tujini je bilo organizirano večje število slikarskih in kiparskih kolonij, na katerih je sodelovalo tudi naše društvo. Posamično oz. v manjših skupinah so se člani LDM udeležili mnogih prireditev. Med drugim smo tako obiskali Ex tempore Piran 2010, v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije in tamkajšnjega Likovnega društva Solinar; Mednarodni likovni bienale na Veliki planini; Mednarodno likovno kolonijo v Piranu; Slikarsko kolonijo v Kranju, ki ga je organizirala agencija Pika; Ex tempore Škofja Loka 2010; Ex tempore Idrija; Mednarodno likovno kolonijo Grožnjan 2010 in kiparsko kolonijo FORMA VIVA Makole ter 5-dnevni tečaj AKT v Žalcu. Na vseh teh prireditvah se večinoma dodeljujejo denarne nagrade, tako da je število udeležencev veliko, prireditve pa bolj zanimive in pestre. Dva člana našega društva - Ljubomir Kovačević in Vlado Fejzić - sta bila v slikarski koloniji v Kranju predlagana v ožji izbor, vendar je bila nagrada dodeljena drugim. Posebej s ponosom izdvajamo tretjo nagrado, ki jo je prejel Miro Kolenko na mednarodni kiparski koloniji Forma Viva v Makolah. Ta izjemni dosežek v izbrani mednarodni konkurenci je avtorju in našemu društvu dvignil ugled na področju kiparstva. Še nadalje sodelujemo na razstavah ZLDS, v sklopu tematskih razstav Zlate palete. Na razstavi Zlate palete: Fotografija Mostra 2010 sta prejela priznanji za svoje umetniške fotografije naša člana Leonida Goropevšek Kočar in Handi Behrič. V izbor je bilo ponujenih 85 fotografij, od tega so za razstavo izbrali 35 del. Likovno društvo Mengeš je v sklopu prireditev Mihaelovega sejma organiziralo Sprehod ob Pšati - galerijo na prostem. Vabljena so bila tudi društva iz Slovenije. Prijave so bile zbrane, odziv izjemen, žal pa je prireditev preprečilo slabo vreme. Kljub temu smo se predstavili na dnevih ob prireditvi in razstavili veliko skupinsko sliko, ki je na ogled na fasadi med Občino Mengeš in našimi prostori. Ti kratki zapisi ne vsebujejo entuziazma in priprav, seminarjev in omenjenih tečajev, so pa dokaz, da je Likovno društvo Mengeš močno aktivno tudi v času poletnih počitnic. Tekst: Barbara Rabič Foto: Miro Kolenko Kip Mira Kolenka je prejel tretjo nagrado OBRAZi marko udovč: TEORIJA IN PRAKSA SE PREPLETATA IN DOPOLNJUJETA Priznam, da mi je v veselje pisati o mladih, se srečevati z njimi in se pogovarjati. Kdor me pozna, že ve, zakaj. Moje celotno delovno obdobje, dobrih enainštirideset let, je bilo namreč povezano z mladimi. Dan za dnem, leto za letom. Na tisoče dni, ur ni mogoče prešteti. Tudi mladih je bilo veliko, na tisoče. Včasih, v službi, je bilo treba neprestano razmišljati, načrtovati in izvajati različne naloge, da je bilo poskrbljeno za njihov razvoj. In kar je najvažnejše, da so bili kar se da pripravljeni na odločilne korake v življenje: pridobiti si pravi poklic in uresničevati življenjske sanje. Danes mi tega ni treba več. V mislih se sprehajam od enega do drugega, se razveselim, če preberem ali slišim o kom kaj dobrega. V pogovorih me neizmerno razveselijo izjave: 'Srečen - srečna sem v svojem poklicu'. Kaj lepšega! Če so tudi poklicni uspehi, toliko bolje. Tudi Marko Udovč mi je dostikrat prišel na misel. Z njim se sicer nisem ukvarjal 'službeno', spoznal sem ga bolj po naključju. V očetovo delavnico v Loki sem se namreč s svojim avtom večkrat zatekel po pomoč, skoraj vsakokrat pa se je v njej pojavil še živahen in simpatičen fant. »To je pa naš Marko,« ga je predstavil oče. Takrat je zaključeval osnovno šolo v Trzinu. Opazil sem, da sta imela zelo prijateljski odnos in običajno resen pogovor. »Priden je v šoli in veliko stvari ga zanima,« je bil ponosen oče. Mogoče so avtomobilski motorji in očetova delavnica prispevali k odločitvi, da se je Marko odločil za vpis v Srednjo šolo za strojništvo v Ljubljani ter si pridobil naziv 'strojni tehnik'. Zanimanje za to področje ga je usmerilo v univerzitetni študij strojništva. Petindvajsetletnik je postal diplomirani inženir strojništva, in sicer na področju proizvodnega strojništva, za diplomo pa je pripravil nalogo z zanimivim, a za laike precej zapletenim naslovom Študij vpliva impulzivne obremenitve na vzdržljivost plezalne vrvi. Raziskovalno delo, potrebno za pripravo diplomskega dela, je očitno vzbudilo pozornost strokovnjakov, saj je bil v obdobju 2004 do 2007, torej v času, ko je bil še študent in takoj po opravljeni diplomi, sodelavec Centra za eksperimentalno mehaniko Univerze v Ljubljani pri projektu Razvoj nove generacije vrvi, v podjetju Anthron d.o.o. pa pri projektu Razvoj opreme za uporabo v vrvni tehniki. Raziskovalna in inovativna žilica je pri Marku delovala že od srednje šole dalje. Že na začetku študija na univerzi je kot študent, v času od 1999 do 2003, uspešno sodeloval s podjetjem Strojno ključavničarstvo Kogovšek v projektu Razvoj novih izdelkov in uvajanje novih tehnologij. V letu 2002 je v Laboratoriju za alternativno tehniko na Fakulteti za strojništvo, v okviru polletne prakse, sodeloval v ekipi za predelavo Schmalzovega merilnika, še pred tem pa je bil kot študent pri podjetju Ham d.o.o del ekipe, ki je razvila model delovnega stola Spinalis. Glede na svojo konstrukcijsko posebnost je razveselil vse, ki svoje delo opravljajo pretežno sede in imajo zaradi tega bolečine v hrbtenici. Od leta 2008 je Marko Udovč tudi poslovnež. Najprej je bil samostojni podjetnik za raziskovanje in eksperimentalni razvoj, v preteklem letu pa se je še s tremi mladimi strokovnjaki povezal v d.o.o. - Inovatika, raziskovanje in razvoj. »V družbi smo sicer enakovredni, kot pobudniku za ustanovitev družbe pa mi je dodeljena vloga prvega med enakimi. Kot direktor imam določene upravne pristojnosti, vendar pa se o vseh pomembnih odločitvah družbeniki dogovorimo.« Na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani Marko pripravlja magisterij. Nekoliko nerodno mi je bilo priznati, da bolj slabo poznam to šolo, zato sem jo 'obiskal' na njeni spletni strani. Prebral sem zanimive stvari. Deluje kot samostojen visokošolski zavod v okviru Inštituta Jožef Stefan, ki je skupaj z najbolj razvojno usmerjenimi podjetji v Sloveniji tudi njen ustanovitelj. Poslanstvo šole je zagotoviti najkakovostnejši magistrski in doktorski študij v intenzivnem raziskovalno-razvojnem in inovativnem okolju ter prispevati h krepitvi vloge znanosti in visokih tehnologij pri razvoju družbe. Študij vsebuje različne oblike dela, najvažnejše pa je raziskovalno delo, ki poteka samostojno ob pomoči mentorja izmed več kot 400 domačih in tujih raziskovalcev z doktoratom. »Bistvo študija so projekti, ki jih za svoj razvoj prijavijo podjetja in pričakujejo ustrezne rešitve. Študent si izbere za študij tiste predmete, ki mu pomagajo, da bo nalogo bolje opravil. Teorija in praksa se tu res prepletata in dopolnjujeta,« pove Marko. Doda, da je zelo učinkovita tudi metoda študija in uporabe konkretnih primerov iz poslovne prakse domačih in tujih podjetij. Marko je danes srečno poročen tridesetletnik in ponosen očka leto in pol starega Mihca. Družinsko in poslovno se je 'ustalil' v rojstni hiši na obrobju Loke. »Precej dejavnosti sem moral opustiti, saj vse ne gre. Včasih sem bil zelo aktiven pri gasilcih, bil sem tudi v igralski skupini pri KUD Anton Loboda, pa pritrkovalec v Mengšu. Še vedno pa se aktivno ukvarjam z jamarstvom in rekreativnim športom. Imel sem srečno otroštvo. Od staršev sem veliko pridobil, pridobljene družinske vrednote pa bi rad prenesel v svojo družino. Svojo ženo Saro spoštujem, kot se spoštujeta moja mama in oče. Svojim otrokom bi rad nudil možnosti, kot so bile nudene meni. Pri veliko dejavnostih sem se lahko preizkusil, da sem ugotovil, kaj me zanima in veseli. To je za otroka zelo važno. To bi morali početi vsi starši. Mnogi svojih otrok sploh ne poznajo, kot bi jih morali, da bi jim lahko pravilno svetovali, v katero šolo naj gredo in za kateri poklic naj se odločijo. Po končani gimnaziji spet ne vedo, kaj bi. Na fakulteto se mnogi vpišejo kar 'na pamet', posledice pa so znane. Opravljati poklic in delo, ki ga nimaš rad, je težko in žalostno. Zato je pri vsem tem zelo važna vloga šole.« Marko Udovč se je očitno dobro odločil. Uživa v poklicu in pri delu, išče izzive. Izzivi pa so priložnosti; treba jih je izkoristiti, ker je le tako možno narediti korake. Naprej, seveda. Tekst: Branko Lipar Foto: Osebna zbirka VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE URA GOSPODINJSTVA MALO DRUGAČE Pri gospodinjstvu je veliko možnosti, da učenci sami predstavijo določene teme. Pripravijo plakate, predstavitve na računalniku, povabijo goste v razred ... Ena izmed tem so tudi zastrupitve in požari, tema, pisana na kožo mladim gasilcem. In res se je za njeno predstavitev javil mladi gasilec Jan. V razred je pripeljal dva gasilca, sicer nekdanja učenca naše šole, enega izmed njih sem tudi učila. Vesela sem ju bila. Ni dolgo, ko sta še sama sedela za istimi klopmi, tokrat pa sta prišla nazaj v drugačni vlogi. In dobro sta jo izpeljala. Ob njunem pripovedovanju je 45 minut minilo, kot bi mignil, in učenci so veliko slišali in videli in verjamem, da so si ogromno stvari tudi zapomnili. Jan: Odločil sem se, da bom v razredu predstavil temo o zastrupitvah in požarih. V četrtek, 23 .9. 2010, sem v svoj 5. b razred povabil starejšega brata Matica in njegovega prijatelja Anžeta, ki sta prostovoljna člana PGD Loka pri Mengšu. Začel sem s kratko predstavitvijo o zastrupitvah, nato pa sta prišla. Končno! Bila sta v gasilski opremi. S seboj sta imela cel kup pripomočkov: pozivnike, torbo s prvo pomočjo, cev, turbo ročnik, sekire ... Pokazala sta nam, kako in s kakšno opremo gasilec vstopi v prostor, v katerem je prišlo do požara. Videli smo tudi, kako to storita dva gasilca s turbo ročnikom. Vse njune pripomočke smo si lahko ogledali in vprašali, kar nas je še zanimalo. Ogledali smo si tudi torbo prve pomoči. Razložila sta nam, kaj storimo, če pride do požara, potresa ali poplave. 112 je številka, ki je ne smemo nikoli pozabiti. Ure je bilo hitro konec in gasilca sta se morala posloviti. To je bila moja najboljša ura. Nada Javh, razredničarka 5. b oratorij MENGEŠ 2010 Od poletnih počitnic in oratorija je minilo že kar nekaj časa, tako da smo ob vseh novih šolskih in obšolskih obveznostih že kar malo pozabili na dogajanje med 16. in 22. avgustom, ko se nas je okrog župnišča in novega župnijskega doma vsak dan zbiralo preko 130 otrok in skoraj 40 animatorjev. Da osvežimo spomin in predstavimo teden tudi tistim, ki jih ni bilo zraven, smo pripravili tale članek in dodali še par fotografij. Letošnji oratorij je nosil naslov Pazi, čas! - ta stavek je za danajšnjo družbo, ko se nam vedno nekam mudi, še kako pomemben. Na oratoriju nam je deklica Momo (junakinja iz knjige Michaela Endeja Momo) s Štoparico Točno in svojimi prijatelji vsak dan predstavila delček zgodbe o času - o tem, kako včasih pustimo, da nam ga »sivi gospodje« ukradejo, ker ga sebično porabljamo zase in ga ne znamo deliti tudi z drugimi, pa o tem, kako si je treba vzeti čas za pomembne stvari v življenju, in o tem, kako je v resnici pridobljen samo tisti čas, ki je podarjen. Vsak dan smo si vzeli čas za petje, igro, pogovor in molitev. Po molitvi smo si vzeli čas za malico, da smo si nabrali dovolj energije za ustvarjanje v zanimivih delavnicah (kuharska, pojoči angelček, rakete, kocka, mozaiki, pickpoint ...) in za sodelovanje pri športnih igrah. Kot ponavadi, smo imeli nekaj štafetnih iger, orientacijsko igro in veliko igro, pri kateri smo letos sestavljali mavrico. Malo nam je nagajalo vreme, zato so letos odpadle vodne igre, kar pa ne pomeni, da se nismo čisto nič zmočili ... Zadnji dan smo se po delavnicah namesto športnih iger povzpeli v zvonik, poslušali smo pritrkavanje otrok iz pritrkovalske delavnice, g. Blejc pa nam je povedal nekaj o zgodovini mengeškega zvonika in zvonov. V petek zvečer smo pripravili kratko predstavitev za starše, na razstavi so si lahko ogledali, kaj vse so njihovi otroci ustvarili pri delavnicah, potem pa smo imeli še oratorijsko sveto mašo v župnijski cerkvi. Vendar se oratorij s tem še ni čisto zares končal. Nekaj najbolj vztrajnih otrok, staršev in seveda animatorjev se nas je v soboto zjutraj spet zbralo pred župniščem in avtobus nas je odpeljal na izlet. Obiskali smo sestro Sandro Trojanšek oz. sestro Salomejo v samostanu klaris v Nazarjah, popoldne pa smo šli še v Terme Snovik, kjer smo bili - mokri. Z nedeljsko sveto mašo pri kapelici svete Lucije v Topolah smo zaključili letošnji oratorijski teden. Poslovili smo se veselih obrazov, polni novih doživetij in načrtov za prihodnost. Da smo se ves teden imeli tako lepo, pa je zaslužnih veliko dobrih ljudi. Na tem mestu bi se zato radi zahvalili vsem, ki ste nam pri izvedbi oratorija pomagali finančno, materialno ali pa ste nam podarili delček svojega dragocenega časa. Vsem iskrena hvala za vaš dar! Tekst in foto: Animatorji •JlP ¥ Center kuhinjskih pultov Kuhinjski pulti in obloge Celovit program dekorativnih matenalov, enobarvnih, lesnih in fantazijsidh delforjev, Id izpolnejo vse vaše želje in zadostijo vsem zahtevam. Na voljo preko 850 različnih materialov in kombinaciji Postforming in pohištvena vratica Postforming us Lahovče 66 4207 Cerklje na Gorenjskem infoSurbano-pulti.si www.urbano-pulti.si T: 051 30 36 31, 051 30 76 72 VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE SKRB ZA NAŠE OKOLJE v četrtek, 9. septembra, smo se z razredničarko odpravili na občino IVIengeš. Namen te ure družbe je bil, da si pobliže ogledamo občinsko stavbo, prostore v njej, in da se z županom Francem Jeričem pogovorimo o tem, kaj vse je naloga zaposlenih na občini, katere zadeve rešujejo in katerih ne morejo. Marsikaj zanimivega in poučnega smo izvedeli. Tema pa je nanesla tudi na ekologijo. Lahko s ponosom povemo, da smo vključeni v EKO šolo, kar pomeni, da se učimo živeti in ravnati ekološko. Marsikaj že znamo, zmoremo pa še več, zato se vsak dan znova trudimo narediti še kaj na tem področju. Naučili smo se tudi opazovati okolico, po kateri vsak dan hodimo v šolo, na dejavnosti ^ Vendar nas izredno motijo nekateri kotički v Mengšu, ki so nevarni zaradi odlaganja nevarnih predmetov, ki jih za seboj puščajo narkomani. Celo na igrišču, v gozdu ^ tam, kjer naj bi preživljali najlepše trenutke otroštva. Še posebej pa smo zgroženi nad nesnago, ki je prav tako v neposredni bližini naše šole. Kaj vse se skriva v okolici graščine! Mar to ne sodi na smetišče? Pa živali, ki se prosto sprehajajo po urejenem parku Oranžerije in uničujejo rastlinje, pa po parkirišču pred šolo, kjer je nevarno za nas in voznike. Zaidejo celo na avtomobile, ki niso igrača, da bi ga lahko kar zamenjali ali kupili novega. Ni pomembno, kje stoji naša hiša. Poskrbeti moramo za urejenost, varen dostop. Prav tu pa je celo točka, kjer vsak dan hodi mimo mnogo ljudi. Ne samo šolarji, tudi starši, zaposleni, sprehajalci na Gobavico, gledalci smučarskih skokov ... Želimo si, da bi se to čimprej uredilo! Potrebna je samo volja, interes, čut za odgovornost in ekološka osveščenost. Učenci 5. a z razredničarko PROMETNE NOVICE - 5. B RAZRED September, začetek novega šolskega leta. Tudi letos je bilo dobro poskrbljeno za prometno varnost šolarjev. Od 1. do 10. septembra je bil na vseh prehodih, ki vodijo do OŠ Mengeš, organiziran nadzor, ki so ga izvajali policisti PP Domžale, gasilci Gasilskega društva Mengeš in varnostniki Sintala. Nadzor je bil v jutranjih urah, ko so učenci prihajali v šolo in od 12.00 do 13.15, ko je večina učencev odhajala iz šole. Nevarnost pa za učence, zlasti mlajše, ne pomenijo le prehodi za pešce, ampak tudi zelo prometna Šolska ulica, po kateri v šolo in iz nje hodi veliko učencev. Ker bi se promet po Šolski ulici lahko zmanjšal, so učenci naredili lepak, na katerem prosijo voznike, naj parkirajo na parkirišču pri občini Mengeš. S tega parkirišča lahko učenci povsem varno, sami ali skupaj s starši, pridejo v šolo. Zjutraj, ko je promet najgostejši, so učenci ustavljali voznike na Šolski ulici in jih vljudno prosili, naj preberejo vsebino lepaka. Večina voznikov je z razumevanjem odprla okno in prebrala našo prošnjo, malce poklepetala z učenci, so se pa našli tudi takšni, ki niti okna avtomobila niso hoteli odpreti. Nekajkrat sem morala stopiti poleg učenca na cesto, saj sem imela občutek, da se sploh ne nameravajo ustaviti. Mimo učencev so hoteli peljati, kot bi vozili slalom. Na takšno nevljudnost učenci niso bili pripravljeni. Zelo so se potrudili in lepake tudi porisali, da so bili lepši. Vendar smo se dogovorili, da bomo letake še naprej vztrajno delili, in upamo, da bomo vsaj katerega voznika prepričali, naj parkira na ogromnem parkirišču pri občini Mengeš. Evropski teden mobilnosti Osrednja tema letošnjega evropskega tedna mobilnosti, od 16. do 22. septembra, je POTUJ PAMETNEJE, ŽIVI BOLJE. Če vsaj eno vožnjo z avtom na dan nadomestimo s hojo ali kolesarjenjem, lahko redno telesno aktivnost spotoma in brez stroškov vključimo v vsakdanje življenje. Hkrati zmanjšamo tudi škodljiv vpliv na okolje. Redna telesna dejavnost je ključ do zdravja in dobrega počutja. Žal pa vse raziskave kažejo, da se gibamo čedalje manj in vozimo čedalje več. Redna telesna dejavnost, ki traja pol ure na dan, pomembno zmanjša možnost za razvoj številnih nevarnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, možganska kap, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, rak črevesja in osteoporoza. Hoja in kolesarjenje sta trajnostna načina mobilnosti, ki lahko pomembno prispevata k zmanjšanju škodljivih plinov prometa. Če na dan prevozimo 5 km s kolesom namesto z avtomobilom, svoj letni CO2 zmanjšamo za 306 kg. Manj vožnje z avtomobilom pomeni tudi več denarja. V pol ure hoje prehodimo približno 2,5 km, v pol ure kolesarjenja prevozimo približno 10 km. Če to počnemo vsak dan, bomo s hojo prihranili vsaj 75, s kolesarjenjem pa več kot 300 evrov. Učenci so za 22. september - DAN BREZ AVTOMOBILA narisali, kako si predstavljajo življenje v mestu brez avtomobila. Vsaj en dan bi marsikdo med nami lahko »zdržal« brez avtomobila. Risbice smo raznosili po Mengšu. Morda pa bomo uspeli koga prepričati, naj namesto v avto sede na kolo ali se peš odpravi v trgovino. Tekst in foto: Nada Javh, učiteljica 5. b VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE znani zeliščar jože majes v mengšu Na povabilo Turističnega društva Mengeš bo 19. oktobra naš kraj obiskal znani zeliščar Jože Majes. Širši javnosti je predvsem znan iz kontaktne oddaje Narava zdravi, ki jo vsako sredo zvečer predvaja Net TV. Veliko ljudi pa obišče Jožeta na njegovi zeliščni kmetiji Plavica v Cerovcu pri Dolenjskih Toplicah. Na Plavici jih čaka topel sprejem, zdravilni zeliščni pripravki, predvsem pa zelo koristni gospodarjevi nasveti o uporabi zdravilnih rastlin. Njegova predavanja o zdravilnih rastlinah so zelo iskana in zaželena po vsej Sloveniji, zato nas še posebno veseli, da bo predaval in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev tudi v Mengšu. Pred tem smo ga zaprosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. line in njihovo koristnost za človekovo zdravje? Ali nismo že malo pozni za vrnitev v naročje matere narave, s katero precej grdo ravnamo? Kljub nespornemu napredku medicine in farmacije se nekatere težave rešujejo po tradicionalnem načinu. Ljudje se preprosto bojijo stranskih učinkov, ki jih prinese prekomerno uživanje sinteznih in hormonskih zdravil. Zdravilne rastline zdravijo počasi, temeljito in z dosti manj stranskimi učinki. Žal ne vsega. Nikoli pa ni prepozno, da posegamo po naravnih sredstvih, po tradicionalni metodi. Tudi za učenje znanja naših dedkov in babic ni nikoli prepozno. Saj se tako ali tako učimo celo življenje. Pri vašem delu ste prišli do številnih novih spoznanj o učinku zeli. Nam lahko katerega zaupate? Nov čas in nov način življenja sta prinesla nove težave in bolezni. Sladkorna bolezen je v porastu. Prav tako bolezni okončin, ki jih prinaša nezdrava hrana, premalo gibanja in revščina. Ena od takih bolezni je izguba vonja. Lotevamo se ga s pripravki iz sleza ali ajbiša. Vaša kmetija v Cerovcu je nekaj zelo posebnega. Kaj predvsem privlači ljudi, da vas obiščejo, saj je vaša kmetija Plavica menda najbolj obiskan turistični kraj na Dolenjskem? Nekaj posebnega je, ker je majhna, ker leži pod Kočevskim Rogom in je povsem neprimerna za kmetovanje. Ne boste verjeli. Večino zemlje, kjer je danes vrt zdravilnih rastlin, smo pripeljali s kamionom. Leži na severnem pobočju in je z vseh strani obdana z gozdom. Nam je bil Od kod izvira vaše obsežno znanje o zdravilnih rastlinah? Moje znanje izvira od mojega učitelja, mag. Jožeta Kukmana, ki izhaja iz Ašičeve šole. Izobraževal sem se tudi v tujini. Z osnovami farmakognozije sem se seznanil na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Veliko me je naučil dr. prof. Samo Kreft in pokojni dr. Jože Spanring. Izobraževal sem se tudi sam, s pomočjo literature. Botaniko so me učili prof. z biotehniške fakultete v Ljubljani. Veliko znanja pa so mi nesebično posredovali ljudje iz domovine in tujine na raznih predavanjih in obiskih na naši kmetiji. Na kakšen način to znanje posredujete drugim? Tudi svoja prva znanja sem pridobival na 40-urnih tečajih, ki smo jih v društvu organizirali s pomočjo dr. Jožeta Spanringa in profesorjev z biotehniške in farmacevtske fakultete. Že tedaj sem se odločil, da bomo analitično botaniko zamenjali z uporabno na terenu. Vikend tečaje smo organizirali tudi v samostanu Stična, ki jih je tedaj vodil mag. Kukman. Potem smo se odločili, da bo tečaje organizirala kmetija Plavica s sodelavci. Sprva so bili tečaji 25-urni, pa 35-urni, kasneje 40-urni. Potem pa smo videli, da se je potrebno botanike učiti preko celega leta in na različnih lokacijah, ker zdravilne rastline ne rastejo vse na istem mestu. Tako bomo sedaj začeli s 60-urnimi tečaji. Teorije in delavnic v predavalnici bo 38 ur, 22 ur pa bo botanike na terenu. Teoretični del zajema: osnovna pravila pri nabiranju, gojenju in saditvi, fitoterapijo ali zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, kemizem zdravilnih rastlin, razjasnitev pojmov o prostih radikalih in delovanju imunskega sistema, zdravljenje z glino, kompatibilnost in inkompatibilnost zdravilnih rastlin s sinteznimi in hormonskimi zdravili, delavnico o izdelavi pripravkov iz zdravilnih rastlin, osnove ajurvede itd. Tečaji se predvidoma odvijajo konec tedna, botanika pa preko leta v času vegetacije. Zakaj se ljudje vedno bolj zanimajo za zdravilne rast- vzor japonski kmet, ki preživi na 10 arih zemlje. Ljudje, ki pridejo k nam, pravijo, da je to raj na Zemlji. Vendar je bilo treba ta raj ustvariti. Ustvarili pa smo ga tako, da smo veliko delali, dali vsemu, kar pridelamo, dodano vrednost in bili, in smo še vedno, zelo inovativni. Ja, pa izobraževati se je treba. Nikoli ne prosimo za subvencije in za nikakršno pomoč. Zanašamo se na svoje roke in glavo. Približujejo se zimski dnevi, žal pa z njimi tudi prehladi in gripa. Katera zelišča ne bi smela manjkati v nobenem domu? V naši družini ne poznamo prehladnih obolenj. Temu je kriv timijan in njegovi pripravki. In če bi Slovenija državljanom priporočala piti čaj za zdravljenje gripe, katerega glavne sestavine bom povedal na predavanju, bi prihranili cca 750.000 evrov, ki smo jih dali za cepiva in sedaj ne vemo, kam s temi cepivi. Ljudje pa vsak dan stojijo v vrsti za socialno pomoč. Tudi to, kaj bi moralo biti v vsaki hišni lekarni, bom povedal na predavanju. Le pridite. Nam lahko zaupate okvirno vsebino vašega predavanja v Mengšu? Predvsem bom govoril o tem, kaj je treba delati v vrtu zdravilnih rastlin in v naravi v tem času, kakšni so preventivni ukrepi v jesenskem času. Katere pripravke iz zdravilnih rastlin priporočam v tem letnem času. Nekaj o boleznih, ki jih je prinesel nov čas in nov način življenja. Kako se jih lotevamo z zdravilnimi rastlinami. Nekaj bo govora o delovanju prostih radikalov na naš organizem in kako se jih lotevamo s pripravki iz zdravilnih rastlin. In na koncu bom odgovarjal na vprašanja udeležencev. Ljubica Rožman Spoštovani bralci, prisrčno vabljeni na prijeten in koristen jesenski večer z Jožetom Maje-som v torek, 19. oktobra 2010, ob 18.uri, v prostorih stare mengeške knjižnice na Slovenski 28. ZDRAVJE srečevanje z jesenjo Jesen nas obdari z zrelostjo plodov. Čutila so deležna pestrosti in barvitosti, a v globini se narava umirja k počitku. Upočasnitev postane vidna. Drevesa odvržejo liste, barve zbledijo. Shladi se in pojavi se slana, megla. Ta dvojnost se zrcali tudi v elementu kovina, ki predstavlja jesen. Na prvi pogled je kovina trda in hladna, a se lahko tali in oblikuje. Predstavlja tudi človekovo jesen. Materialne lastnosti kovine - trdnost, gostost - prezrcalimo na nas in videli bomo, da se v starosti zgošča tudi človek. Postane neprožen in tog, če ne živi usklajeno. S telesne pojavnosti človeka, ki živi usklajeno, v ritmu in redu, kot suho listje odpade ves odvečni zunanji videz, slava in ugled. Nekoč zapletene stvari postanejo preproste. Življenje pridobi čistost, enostavnost. Duševnost, ki se je gradila na vzponih in padcih, se počasi bliža lastni sredici, v kateri je zapis vseh bistvenih izkušenj. Mlajši ljudje se - zaradi zazrtosti v zunanjost - sredici le malokrat približajo. Zrcaljenje duhovne razsežnosti v sredici se kaže v sijanju plemenitosti. Med nami pušča pečat veliko starejših, žlahtnih ljudi, ki kažejo čisto, oplemeniteno esenco. V širšem družbenem življenju bi bilo potrebno dati večjo težo skrbi za plemenito in duhovno življenje starostnikov. ene oblike v drugo. Organa namensko sprejmeta kisik in hranila in izločita nepotrebne snovi. Dobro delovanje obeh organov daje pravo mero, ritem, red. Kdor v življenju upošteva ritem sprememb, preobrazbe, zgradi trdnost, ki se sveti kot čista plemenita kovina, zaveda se svojega bistva, izhaja iz notranjosti in je sposoben odbijati vsiljene zunanje vzorce. Ekvivalent tega je modrost, osnova zdravja in veselja. Zdravje je z vidika kovine zavedanje notranje kvalitete, odporno je za vsiljevanje. Slabša odpornost ali neutrjenost pljuč in debelega črevesja je v večini primerov vzrok značilnim telesnim jesenskim težavam: prehlad, suh kašelj, izkašljevanje, zamašen nos, sinusne infekcije, glavobol (predvsem čelni), suho grlo, občutek žeje, občutek mraza, slabši obtok, izčrpanost, prebavne težave, blaga diareja, zaprtost, suha razpokana koža, suhost sluznic, ekcemi, izpuščaji, spremembe v barvi urina, slabšanje kroničnih bolezni (astma, alergije, bronhitis, revma). Moteno delovanje energije pljuč privede do bolezni ramen in pleč. Oslabljena funkcija organov kovine vpliva na čustveni in duševni odziv, pojavi se zdolgočasenost, apatičnost, potrtost, nezadovoljstvo, razdražljivost, občutljivost, cinizem in rigidnost. Z zavestnejšim pristopom veliko naredimo za krepitev telesnega Kovina predstavlja sposobnost za spremembe. Te nas v življenju vedno spremljajo. Kadar se osrediščimo, se zmoremo z njimi odprto soočiti, saj so del naravnega kroga usklajenosti med zunanjim in notranjim. Veselimo se te usklajenosti, te izmenjave, vdiha in izdiha. Soočenje s spremembami predpostavlja, da znamo stvari spustiti. Čustvo jeseni, melanholija in žalost, v sebi že prinaša učenje slovesa in novega začetka. Žalost preveč negativno vrednotimo in zanikamo, čeprav pomaga pri soočenju z izgubo. Drevo, liste, ko so enkrat suhi in stari, spusti s sebe. Enako bi morali pustiti žalost, da se izrazi, ji dovoliti slovo in nato odpreti prostor novemu. To je povezano z elementom kovina. V meditaciji se kaže v vzravnani drži pri sedenju. Navzven negibnost, trdnost, notranje pa sprejemanje duhovne refleksije. Z združitvijo teh dveh vidikov, življenjska energija steče. Kdor ima občutek, da se mu energija razpršuje in se mu krepi dvom v sebe, zaradi česar išče potrditve v okolici, dan pa ne poteka v ritmu in redu, ima premalo energije kovine. Presežek kovine, se kaže v hitrejšem »strjevanju«, nedovzetnosti za spremembe, za slovo in nov začetek. Porušeno ravnotežje se kaže v pljučih (moten vdih in izdih) in v debelem črevesju (motena absorpcija in izločanje). Izrazi se v vedenju in delovanju kot motnja ravnotežja prejemanja in dajanja. V ospredje stopi potreba po nadzoru. Ne moremo se odreči pridobljenemu položaju, rigidno zagovarjamo le svoje mnenje in ne poslušamo nasprotne strani. Ljubosumno varujemo imetje, »svoje ljudi«, svojo žalost. Organa kovine sta debelo črevo in pljuča. Zdravo in usklajeno delovanje obeh predstavlja neprestano preobrazbo iz in duševnega zdravja. Jeseni jejmo več zelenjave, ki ohranja vitalnost dihal in prebavil: koren, komarček, koleraba, repa, zelena, radič, jesenska cvetača, surovo in kuhano kislo zelje, polnozrnat riž in druga žita, hruške, kutine (razstrupljajo), jabolka, kostanj, cimet, nageljnove žbice, muškatni orešček, vinska rutica. Med hrano, ki okrepi pljuča se uvršča občasno in predvsem zmerno uživanje pekoče hrane: čebule, česna, črne redkve, hrena in ingverja. Pekoča hrana, podobno kot pljuča, deluje razpršujoče in razpodeljujoče in pospeši delovanje znojnic. V primeru, da imamo kronične oz. resnejše probleme z organi, ki pripadajo kovini, je potrebna previdnost in omejitev pekoče hrane. Turobnost dni, ki jih spremlja hlad, ne zbuja žeje. Če telesu dovajamo premalo tekočine, je oteženo odvajanje odvečnih snovi iz organizma. V tem času ne zanemarimo gibanja. Težave nastopijo tudi, če v prehrani ni zadosti vlaknin. Zrak naj v pljuča vstopa predvsem preko nosu, saj je očiščen in segret zrak je kvalitetnejši. Zato mora biti nos prehoden. Dober način čiščenja in krepitve nosne funkcije je izpiranje nosu z jogijsko neti metodo. Jeseni poskrbimo, da se strupi bolj izločajo skozi kožne pore. Smiselne so savne, včasih so bolnikom z revmo priporočali polivanje vročih kamnov z izvlečki iz kostanjevih listov. V jeseni srečamo razpon temperature od poletne toplote do zimskega mraza. Ta čas v sebi nosi dve skrajnosti. Tudi v življenju je človek razpet med dva skrajna tokova. Zrelost človeka je v tem, da pusti, da se postopno vzpostavi ravnotežje med skrajno idealizacijo in skrajno profanacijo. Previsoka pričakovanja nas od bistva življenja oddaljijo enako kot prepuščanje nižavam materializma. Tekst: Mateja Potokar, DŠKT Foto: Mihael Simonič, cc-by-nc 3.0. občínskí svet poročilo 35. seje občinskega sveta občine mengeš Zadnja seja v tem mandatu je potekala v četrtek, 16. septembra. Na dnevnem redu je bilo tokrat potrebno obravnavati 11 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili uro in pol. Med drugim so sprejeli Odlok o razglasitvi Staretovega gradu v Mengšu za kulturni spomenik, s čimer smo Mengšani dobili formalno podlago za ureditev območja gradu, ki že vrsto let kazi okolico. Potrditvi dnevnega reda so sledila pobude in vprašanja svetnic in svetnikov. Pod točko tri je ravnateljica Vrtca Mengeš, Mojca Novinec Babič, predstavila sistematizacijo delovnih mest ter povečanje števila otrok na dva otroka v vseh skupinah. V letošnjem šolskem letu bo v vseh oddelkih 298 otrok, kar je dva otroka manj, kot jih je bilo lansko leto. Kombiniranega oddelka pa ne bodo imeli. Člani Sveta so predlagano spremembo povečanja otrok v skupinah po razpravi in posredovanju mnenj odborov sprejeli, prav tako sistematizacijo. Ta predvideva 49 zaposlenih, kar je za 1.64 zaposlenega manj od normativov. V naslednji točki je Marjetka Stražar, direktorica centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, predstavila spremembe in dopolnitve odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Gre za povsem tehnično spremembo, ki na podlagi sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja Občine Kamnik in Komenda I« AVTOâOJLA VADBA VARNE VOŽNJE tZĐRIS KAZENSKIM TOČK 1 .ff-.''^ URADNE URE V MENGŠU: pan«delie)E od do llli sneda od J6li do 10h slednjo potrjuje za solastnico, poleg Občine Domžale, Mengeš, Trzin in Kamnik, javnega podjetja CČN Domžale-Kamnik d.o.o. Sprememba je bila sprejeta soglasno. Pod točko pet je bil sprejet program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Topole ter ob Gorenjski in Prešernovi cesti ter Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Topole, ob Gorenjski in Prešernovi cesti. Program in odlok, ki ga ju predstavil Uroš Košir iz podjetja Locus d.o.o., med drugim določata dejavnosti v zvezi z opremljanjem zemljišč s komunalno opremo in ostalo infrastrukturo ter podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Glede na trenutne gospodarske razmere v državi predlagana rešitev določa faktor znižanja komunalnega prispevka za obstoječo kanalizacijsko omrežje v višini 0,1. Pod točko 6 in 7 je Franc Hribar, predsednik Odbora za okolje in prostor, podal obrazložitev k ukinitvi javnega dobra za parcele v k.o. Mengeš, št. 2891/9 - pot v izmeri 20 m2, 2858/6 - cesta v izmeri 997 m2 ter 2869/5 - cesta v izmeri 882 m2, kar je svet soglasno sprejel. V naslednji točki je Marija Kos, direktorica občinske uprave, predstavila predlog o sofinanciranju mesečnih avtobusnih vozovnic dijakom in študentom. Mestni svet MOL je namreč meseca marca leta 2009 sprejel uredbo, s katero je dijakom, študentom in upokojencem, ki nimajo stalnega bivališča na območju MOL-a, ukinil subvencijo za LPP in bodo morali plačevati polno ceno. V ta namen je Občina Mengeš predlagala, da se izpad sofinanciranja pokrije v enaki višini (15 %), kot se od leta 1999 sofinancirajo mesečne dijaške in študentske vozovnice Kam Busa in Slovenskih železnic. Po posredovanju mnenj odborov in razpravi je bil predlog sprejet. V naslednji točki je Peter Gubanc, predsednik Komisije za volitve in imenovanja, predlagal Marijo Juteršek iz Lukovice za predstavnika občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v svetu zavoda Zdravstveni dom Domžale, kar so svetniki sprejeli. V predzadnji točki je bil sprejet Odlok razglasitvi Staretovega gradu v Mengšu za kulturni spomenik lokalnega pomena. Namen odloka je še enkrat povzel podžupan Jože Vahtar. Zadnjo točko dnevnega reda o soglasju k nameravani sklenitvi menjalne pogodbe je župan Franc Jerič umaknil iz obravnave. Naslednja seja, povsem konstitutivne narave, bo že v novem mandatu, zato vabljeni! Urban Ropotar i nfo: 040/20-15-15 POLiTiKA LDS DRUGA NAJMOČNEJŠA lista in najmočnejša politična stranka v občini OO LDS Mengeš je ponovno odgovorno nastopil na lokalnih volitvah in na svojih listah ponudil strokovnjake na različnih področjih, posameznike, vredne zaupanja. Volivci in volivke ste to odločitev potrdili in listi OO LDS Mengeš namenili kot drugi listi največ glasov. Vaše zaupanje nam še posebej veliko pomeni in bomo svoje delo še naprej opravljali odgovorno, tako kot v preteklih mandatih, ter se zavzemali za boljšo Občino Mengeš oziroma za občino, kot si jo vsi želimo. Število mandatov je v primerjavi s prejšnjim mandatom sicer manjše, vendar pa so z nami poleg Aleša Janežiča, ki prihaja iz gospodarstva, Petra Gubanca, ki je več kot dve desetletji aktiven v občinski upravi, in Marije Sitar, ki je strokovnjakinja na področju financ, še številni posamezniki, prav tako strokovnjaki na svojih področjih. Svoje znanje in izkušnje bodo usmerjali v razvojno občino kot člani ali predsedniki posameznih strokovnih odborov. V upanju na delovni mandat, z zaključkom pomembnih projektov za občino in jasno usmeritvijo v strategijo za razvojno prihodnosti občine, vas vabimo, da nam pišete na e-naslov ali pa nas pokličete na objavljene številke. Tina Drolc, OO LDS Mengeš Kandidatu za župana OO LDS Mengeš zaupanje skoraj vsakega četrtega volivca Hvala vsem za glasove, ki ste mi jih namenili in ki zame danes pomenijo zavezo, da se bom zavzemal za občino, kot si jo vsi želimo - za razvojno usmerjeno občino. Naše skupne želje je jasno pokazala strategija občine in to so potrdila tudi predvolilna druženja z vami, dragi volivci in volivke. V upanju, da bomo v novem mandatu uspeli vzpostaviti razvojne usmeritve ter jih ponuditi tako občini kot posameznikom, se vam ponovno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Aleš Janežič kandidat za župana OO LDS Mengeš nov začetek SDS v imenu Slovenske demokratske stranke se vsem Mengšankam in IVIengšanom zahvaljujem za udeležbo na volitvah in izraženo osebno voljo za vodenje naše občine. Naše načelo je, da v izvoljenem mandatu zastopamo vaša mnenja, da bi v Mengšu izboljšali življenjski standard in dejansko delovanje občine čim bolj približali volji ljudi. Sklenili smo, da je čas, da gremo naprej in pristopimo do vseh problemov nekoliko bolj zavzeto, kot se je to dogajalo do sedaj. Verjamem, da ima vsak svoje upanje za boljši jutri in za to smo tu člani SDS-a, da probleme rešujemo skupaj z vami in vaše zaupanje upravičimo. Veseli smo, da prihaja nov čas in da se lahko posvetimo novostim in izboljšavam v naši občini. Naše trdno upanje je, da se bo tudi novoizvoljeni občinski svet skupaj z županom trudil in delal po svojih najboljših močeh. Slovenska demokratska stranka ima željo izboljšati položaj občine in njenih občanov glede na sedanje stanje zadolženosti in nezadovoljstva. Zato bomo vedno podpirali dobre predloge oziroma v manj primernih primerih opozarjali na možne posledice in tudi budno spremljali delovanje vseh delov občinske uprave. Zavzemali se bomo tudi za razvoj turizma v občini in za večjo udeležbo pri črpanju sredstev iz evropskih skladov. Prejšnji občinski svet si je mogoče zastavil preveč neracionalnih projektov in v nekatere ne verjamemo. Takih projektov ne bomo podprli, če seveda ne bodo urejeni in popravljeni, da bodo koristili izboljšanju stanja v občini. Sem štejemo projekte, ki bi za Mengeš predstavljali zadolževanje, ter tiste projekte, za katere menimo, da so lokacijsko neprimerno umeščeni v dano okolje. So pa zagotovo projekti, ki so bili zastavljeni in katere bomo vedno podprli in v njih verjamemo, da so za Mengeš in Mengšane pomembni in odločilni. Vsekakor bomo podpirali izgradnjo novega šolskega centra, kar smo si zadali za cilj v tem mandatu, in obnovo že obstoječega zdravstvenega doma. V kolikor za nov šolski center ne bo dovolj finančnih sredstev, kar se bojimo glede na vodenje v preteklih letih, pa vsaj za temeljito obnovo in nadgradnjo obstoječe osnovne šole. O vseh naših odločitvah, skupaj z argumenti, bomo obveščali tudi vas - preko naše spletne strani in preko našega občinskega glasila Mengšan. Za vaše predloge, pobude in opomine smo za vas na razpolago na e-naslovu: predsednik@menges.sds.si. Marija Vesna Sešek Predsednica OO SDS Mengeš lOM Lista za Občino MengeS Spoštovane občanke in občani! Lista za Občino Mengeš se iskreno zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki ste nam namenili s\/oj Še naprej se bomo po svojih najboljših močeh trudili upravičiti vaše zaupanje. Vizija dobiva pomen. Bogo Ropotar Lista za Občino Mengeš Hvala za zauparUe Blizu ljudem kultura staretov grad - spomenik lokalnega pomena Občinski svet Občine Mengeš je na svoji zadnji seji v tem mandatu razglasil Staretov grad za spomenik lokalnega pomena. Po strokovnih mnenjih zavoda ZVKD Kranj je bila razglasitev edina možna oblika, da lahko občina in stroka vplivata na zagotovitev razmer in delo na gradu. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je s tem odprta tudi pot lastnikom, da pridobijo denarna sredstva za revitalizacijo gradu - tako državna kot evropska sredstva. Občina pa ima možnost preko stroke in inšpekcij vplivati na strokovni pristop urejanja gradu. Prav je, da si osvežimo spomin preko zgodovinskega pregleda Staretovega gradu. Mannsburg, Novi grad, Spodnji grad oz. Staretov grad na Šolski ulici 10 stoji ob vzhodnem vznožju hriba Gobavica, na rahli vzpetini na desnem bregu Pšate, v zahodnem delu naselja. Leta 1586 je vojvoda Karel v fevd izročil mengeško posest Nikolaju Bonhomu, leta 1590 pa Leopoldu Raumschusslu. Po smrti Leopolda Raumschussla, ki naj bi grad zgradil med leti 1625 in 1630, je lastnica postala njegova žena baronica Maksimila Pranckh. Od njenega tretjega moža Ignacija Seayfrieda je grad kupil Anton baron Lowenberg, ki je bil lastnik gradu v Valvasorjevem času. Od druge polovice 17. stoletja dalje so imele graščino v lasti še družine Liechtenturn, Mordax, Scarlichi (1762), Alojz Adolf grof Auersperg Turjaški (1764), Janez Krstnik pl. Zittenek (1767), Blažič (1791), rodbina Apfaltrern, Elsner, vitez Bernard Gasperini (1811). Leta 1837 je od Gasperinija grad s posestvom kupil Mihael Stare. Leta 1881 je Novi grad kot dediščino prejel Anton Stare iz Velikega Mengša 44. Za njim je leta 1937 postal lastnik dr. Leo Stare iz Ljubljane. Leta 1939 je lastnik gradu postal Lojze Kanc. V času druge svetovne vojne so Nemci lastnikom grad vzeli in posest prepisali na ime Reichsgau Kárnten. Po vojni je bila posest podržavljena in bila leta 1948 dodeljena Državnemu posestvu Jablje - Mengeš - Križ. Danes je grad v lasti Jurija Berlota. Iz Valvasorjeve grafike je razvidno, da je Staretov grad obsegal dve večji poslopji nepravilnega tlorisa. Dostop h gradu je bil že iz Valvasorjevih časov speljan čez most preko Pšate. Osrednje graščinsko poslopje je oblikovano v obliki črke H, kar je razvidno tudi iz Franciscejskega katastra iz leta 1826. Po Staretovi predelavi leta 1840 sta bila grad in osrednje gospodarsko poslopje temeljito prezidana in delno tudi porušena. Grajsko poslopje je po prenovi dobilo pravokotno tlorisno zasnovo, ki se je ohranila vse do danes. Prav tako je bilo zasnovano tudi osrednje gospodarsko poslopje tik ob vznožju Gobavice. Grad je dobil na novo oblikovano pročelje. Kletni prostori so kamniti in obokani. Predvidoma so še iz časov prvotnega grajskega poslopja. K gradu sta sodila tudi objekta pred mostom čez Pšato. Objekt na levi strani je bil urejen kot grajska kovačnica. Objekt na desni strani, na Šolski ulici 8a, je bil zgrajen kot grajski mlin. Gre za enonadstropni objekt pravokotnega tlorisa. Poslopje je danes preurejeno v bivalne namene. V grajsko območje sodijo tudi hlevi ob sprehajalni poti, ki vodi naprej proti Ravbarjevem gradu. Ti so se ohranili v svojih prvotnih gabaritih. Znotraj so delno predelani in pregrajeni. Ob zaključku vseh del je dal Stare leta 1843. leta na vhodni strani zgornje stavbe en prostor preurediti v kapelo. Stare je sočasno z obnovo zasadil dva drevoreda in uredil sprehajalno pot, ki je povezovala Novi grad s cerkvijo ne eni strani in Ravbarjevim gradom na drugi strani. V 19. stol. je h gradu sodil tudi vrt z oranžerijo, ki se nahaja južno in zahodno od gradu. Lastništvo danes ni več enotno. Med gradom z gospodarskimi poslopji in med vrtom danes pelje cesta na Gobavico. Vrt, kakršen je razviden leta 1826 na Franciscejskem katastru, je povsem preprost, šele leta 1868 je na Reambulančnem katastru prikazana bolj razvita parkovna zasnova, ki se deli na dva dela. Na vzhodni strani je bil zasnovan vrt kvadratnega tlorisa, razdeljen na 4 x 4 manjša kvadratna polja, na zahodni strani je bil urejen okrasni vrt s krožnimi motivi in organsko oblikovanimi potmi. Od nekdanje površine vrta se je ohranil le manjši, SV del, ki se nahaja južno in vzhodno od oranžerije. Vrt je oblikovan v formalni parter z dvema vodnima motivoma, ki pa z nekdanjo ureditvijo nima nič več skupnega. Oranžerija je bila pred nekaj leti modernizirana, nekoliko povečana in preurejena v lokal. Grad se vključno z vsemi pripadajočimi objekti, sprehajalno potjo in parkom nahaja v arheoloških območjih Gobavice in Osnovne šola Mengeš. Območje Gobavica vsebuje ostanke prazgodovinske, antične in zgodnjesrednjeveške naselbine s pripadajočimi žganimi in skeletnimi grobišči. Na Gobavici so ostanki srednjeveškega gradu. Območje Osnovna šola Mengeš obsega naselitvene plasti in multiperiodno grobišče od časa kulture žarnih grobišč do poznorimskega obdobja. Mag. Maja Avguštin Jože Vahtar ŠpORT SSK MENGEŠ BO PO MINULIH POPLAVAH ponovno priredil tekmo pod gobavico Čeprav je bilo pred skoraj mesecem dni vloženega obilo truda v pripravo napovedane celodnevne prireditve v smučarskih skokih, se je narava kruto poigrala s člani kluba in starši tekmovalcev, ki so pričakovali lepe in dolge skoke na vseh treh skakalnicah. A prizorišče je bilo bolj podobno tekmovališču za kajakaše in kanuiste na divjih vodah. Običajno mirni potok Pšata se je ta dan spremenil v deroči hudournik. In tako so smučarski skoki dobesedno splavali po vodi. na drugih tekmah in so se uvrščali svojim trenutnim dosežkom primerno. Torej zgolj na mesta okoli najboljše deseterice. Nekoliko izstopata le Gašper-Anton Komatar in David Korošec, ki sta bila za odtenek boljša. Na žalost pa nam v klubu primanjkuje najmlajših tekmovalcev, v kategorijah 9, 10, 11 in 12 let. A če bi nam uspelo v svoje vrste pridobiti še kako pogumno dekle, ki bi se upala meriti s fanti, bi bili to že pravi veliki skakalni klub. V petek, 15. oktobra, s pričetkom ob 17. uri, bo pod Gobavico na sporedu tekmovanje, ki ga je prej odplaknila voda. Tekmovalci od 9 do 13 let bodo nastopili pod žarometi, kar bo dalo prireditvi še poseben čar. Vabljeni! Tekst in foto: Jože Trplan Poplavljene skakalnice na Zalokah pod Gobavico Zato pa je bilo nekaj več sreče na drugih tekmovališčih po Sloveniji in v tujini, kjer so se mengeški skakalci kar izkazali. Še posebej so izstopali trije skakalci iz dobro prepoznavnega kluba iz Mengša. Jaka Kosec in Matjaž Pungertar sta se merila celo v mednarodni konkurenci; Anže Lanišek »Ža-ba« pa je krojil vrh na domačih terenih. V Visli na Poljskem sta bili tekmi, ki sta šteli za celinski pokal, kjer je v zelo hudi mednarodni konkurenci Matjaž zasedel enkrat 8., drugič pa 14. mesto. Nekaj manj sreče je imel Jaka Kosec v alpskem pokalu, ki je potekal v Oberstdorfu v Nemčiji, saj je zasedel zgolj 40. in 42. mesto. Z malo sreče bi bilo vsaj na eni tekmi lahko nekoliko bolje. V Velenju je bilo zadnji vikend v septembru državno prvenstvo mladincev do 16 let, kjer je na tretjo stopničko stopil Anže, kljub temu, da je nastopil med tekmovalci, ki so vsaj leto, če ne dve, starejši od njega. Če je imel srečo na prejšnji tekmi, pa ga je v Žireh teden dni kasneje grdo polomil. Očitno je hotel preveč in se je, kljub daleč najdaljšima skokoma v konkurenci petnajstletnikov, moral zadovoljiti šele s šestim mestom, saj je pri doskoku podrsal. Očitno so bili ta dan sodniki hudo nabrušeni. Na tekmah med 8. in 10. oktobrom pa je bilo v klubskem taboru spet veselo. Že v petek, 8. Oktobra, je v Kranju na 100-metrski skakalnici zmago slavil Matjaž Pungertar. Tudi Anže in Gašper sta bila blizu stopničk s 4. in 7. mestom. Jaka Kosec je bil med osemnajstletniki 5. V soboto in nedeljo pa so skakali tudi v Mislinji. Anže Lanišek je oba dneva stal na zmagovalni stopnički, Matjaž Pungertar je bil na obeh tekmah 3., z minimalnim zaostankom za zmagovalcem, Kosec Jaka pa je bil obakrat 5. Ostali tekmovalci so nastopali V PETEK, 15. OKTOBRA, OB 17. URI BO NA ZALOKAH POD GOBAVICO SPET PESTRO. NA SPOREDU BO TEKMA v smučarskih skokih pod žarometi, ZATO SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ VABI VSE PRIVRŽENCE IN SIMPATIZERJE, DA SE UDELEŽIJO TEGA DOGODKA. NASTOPILI BODO DEČKI IN DEKLICE, NA VSEH TREH SKAKALNICAH, V KATEGORIJAH OD 9 DO 13 LET. VLJUDNO VABLJENI! športní portret status športnih delavcev je v družbi premalo priznan - marjan golob, športni delavec in tenisač Marjan Golob, ki ga večina Mengšanov pozna pod vzdevkom Taubi, je športnik po duši. Mladostno navdušenje nad športom ga je pripeljalo tako daleč, da se je v šport podal tudi poslovno. Danes je uspešen podjetnik, ki pa še vedno goji tisto prvobitno motivacijo in navdušenje nad vsemi vrstami gibanja, še posebej ljuba sta mu tenis in smučanje. Marjan, marsikdo ne ve, da ste bili konec sedemdesetih ena od vodilnih sil, ki jim je uspelo v Mengšu zgraditi teniška igrišča v športnem parku. Kako je bilo v tistih časih? V mladosti sem poleg ostalih športov (nogomet, košarka, tek) že zelo zgodaj začel igrati tenis. Najprej na travniku na šolskem igrišču, kjer danes stoji tovarna Filc, kasneje pa smo se preselili na asfaltno igrišče ob bazenu tovarne Lek, nato na igrišča v Mali Loki, TK Domžale in včasih TK Kamnik. Tako sem počasi zastrupljal svoje prijatelje in soigralce iz Mengša z idejo, da tudi v Mengšu naredimo teniška igrišča. V tistem času smo bili vsi športniki združeni pod okriljem TVD Partizana in pri dolgoletnem predsedniku, g. Mlakarju, je pobuda naletela na plodna tla. Lokacijo smo si zamislili v športnem parku in na krajevni skupnosti vložili prošnjo za dovoljenje za izgradnjo teniških igrišč. Istočasno smo pridobili tudi dovoljenje OŠ Mengeš za uporabo zemljišča, katerega je v tistem času imela v uporabi. Verjetno pa le ni šlo vse tako gladko. Kako ste pridobili vsa potrebna sredstva? Raznih zapletov ni manjkalo, vendar smo jih uspešno prebrodili. Sredstva smo pridobivali s sponzorstvi podjetij, ki smo jih kasneje skompenzirali z uporabo teniških igrišč. Tudi s članarinami in prostovoljnimi delovnimi akcijami. Še najbolj se spomnim, da sem bil v tistem času persona non grata, ker sem fante na delovne akcije nemalokrat iskal kar po domovih. Konec 80. let pa sem uspel pridobiti v Mengeš investitorja, g. Luzarja, ki je s svojimi partnerji zgradil današnjo Harmonijo. Seveda moram reči, da brez takratnega vizionarskega vodstva krajevne skupnosti, na čelu s predsednikom Petrom Janežičem, ta projekt ne bi ugledal luči. Toda vse te dejavnosti so bile prostovoljne, predvsem izraz vaše dobre volje in zagnanosti. Kako je prišlo do ideje, da bi si s tenisom dejansko služili kruh? V tistem času sem opravil tečaj za učitelja tenisa pri TZS in licenco USPTR (United states proffesional tennis register) in tako pridobil izhodišče, da ljubiteljstvo postane moj vsakdanji kruh. Zato sem leta 1990 registriral dejavnost Taubi, športno-rekreativna agencija, in začel iskati lokacijo za svoj lastni teniški center. Ni mi bilo treba prav daleč, saj so v bližnjem Trzinu, v športnem parku ob OŠ, imeli v načrtu teniška igrišča. V sodelovanju z OŠ Trzin, KS Trzin in Občino Domžale sem prišel do želenega rezultata - Tenis center Taubi Trzin. Kako poteka vaš dan in kaj obsega vaše delo? Zelo raznovrstno. Ukvarjam se z vzdrževanjem igrišč, opreme, delam s strankami, vodim šolo tenisa in administracijo, potem je tu izvajanje vzdrževalnih del na športnih objektih po naročilu v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Vam ostane kaj časa za športne aktivnosti? Občasno še poprimem za lopar, v zimskem času smučam, na morju pa uživam v plavanju. Zakaj vam je tenis tako ljub? Kaj vas trenutno prevzame v svetu športa? Te n i s j e e d e n n a j b o l j kompleksnih športov, zahteva dobro koordinacijo, vzdržljivost, predvidevanje, koncentracijo in seveda tekmovalnost. Zanimiv je zaradi takojšnje rezultatske nagrade za doseženo točko. V svetu športa, še posebej profesionalnega, me navdušuje »no limit«, kar pa je istočasno tudi zaskrbljujoče. Šport spremljam redno po televiziji in dnevnem časopisju. Pozimi radi tudi smučate, svoje smučarsko znanje pa predajate tudi naprej. V Mengšu je bilo smučanje v 70. letih v izrednem vzponu in ena najbolj družabnih oblik druženja. Tudi jaz sem v teh letih pričel smučati in to po sili razmer na služenju vojaškega roka, potem pa ljubiteljsko. Ko sem videl, da se bom kot samouk težko naučil oz. se bom naučil narobe, sem opravil vaditeljski tečaj na Fakulteti za šport v Ljubljani. Tako je tudi smučanje postalo eden izmed mojih oblik trženja v športu. Organiziral sem smučarske tečaje oz. počitnice na Koroškem (Peca, Koralpe Sicer ste »čistokrvni« Meng-šan, delujete pa v Občini Trzin. Kaj pogrešate v Mengšu na področju klubskega športa? Mislim, da je na področju klubskega športa premalo strokovnega dela z otroki in usmerjanja v tekmovalni šport, za kar vidim vzroke v pomanjkanju trenerjev in vaditeljev. Teh manjka oz. se ne odločajo za tovrstno delo zaradi velike moralne in materialne odgovornosti, ki jim jo nalaga sistem, katerega smo soustvarili. Poleg tega pa je nagrajevanje trenerjev, vaditeljev in mentorjev minimalno glede na odgovornost, njihov status pa je v družbi premalo priznan. Kaj si mislite o športni infrastrukturi v Mengšu? Bi s svojo dejavnostjo gostovali v moderni novi športni dvorani, če bi vam ponudili sodelovanje? Športna infrastruktura v Mengšu je na zadovoljivi ravni. Vsekakor bi si želeli letnega kopališča, kar pa v danih razmerah še nekaj časa ne bo mogoče. Nova športna dvorana je izredna pridobitev za kraj in za razvoj športa v Mengšu. Vsekakor bom tudi sam v bogati ponudbi dejavnosti v dvorani našel kaj zase. Se tudi vaša družina ukvarja s športom? Da, celotna moja družina se ukvarja s športom. Vse tri hčere so včasih trenirale tenis, tako da lahko brez problema kdaj skupaj zaigramo. Tudi ženo sem navdušil za ta šport. Pozimi pa še vedno hodimo na družinsko smučarijo. Kaj svetujete mladim staršem, ki bi radi navdušili za šport svoj podmladek? Bodite svojim otrokom vzor, športajte z njimi, ni važno kaj, kako in kdaj, samo da jih odvlečete izpred računalnikov in TV-ekranov. Mojca Volkar Trobevšek razvedrílo ŽENSKA, KIJE OD ČESA ODVISNA KLEMEN JAZDie IN ANDRAŽ AVDEU (TRENER GREGOR GOSTIŠA) TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 2010 MED DVOJICAM Rešitev septemberske križanke: DROGA, SPUH, ELIA, VELIKOPOTEZNOST, ENIS, KULT, AOSTA, SPET SIVlO, TU, KLOSER, ŠB, OT, LO, ČERNOBIL, AZO, ROZI, VERŽEJEC, AGENCIJA Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 4. novembra 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 5. novembra izžrebali glavno nagrado. Nagrado podeljuje Marche Gostinstvo d.o.o.. Glavno nagrado prejšnje križanke prejme Terezija Obreza, Mengeš. Nagrajenka bo o nagradi obveščena po pošti. Čestitamo! Ime...... Priimek. Naslov.. Pošta.... 2 6 4 1 7 8 2 6 9 6 2 3 4 6 8 5 2 9 5 8 3 7 4 2 Tadejev znakoskop za mesec OKTOBER ljubezen posel denar zdravje Oven V V © € € € « « « Bik V V V © © € « « « Dvojčka V V © © © € € € « Rak V V © © € « « « Lev V © © € € € « « Devica V V © © © € « « Tehtnica V © © € € « « « Škorpijon V V V © € € « Strelec V V © © © € « « « Kozorog V © © € € € « Vodnar V V © € € « « « Ribi V V V © © © € « « 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično Tadej Šink, horarni astrolog písma bralcev NARAVNO JE DOBRODOŠLO V oktobrski stilski preobrazbi smo se »poigrali« z gospo Heleno Pilič. Po naravi je rdečelasa, zato se frizerka Vida ni preveč oddaljila od te barve. Za podlago je uporabila medeni ton barve, za popestritev pa dodala oranžna pramena. Tako je ostala pri jesenskem tipu barve, saj se v tej barvi las, kot nam je Helena zaupala, dobro počuti. Glede na njen ozek obraz je bilo potrebno lase skrajšati stopničasto za dosego čim večje mehkobe. S tehniko striženja pa je Vida dosegla, da se lasje sučejo navzven, tako da pri sušenju Helena ne bo imela težav. Tako oblikovana pričeska daje mladostno igriv videz, z več svežine. Po mnenju make up artistke Katarine je Helena tipična naravna rdečelaska, ki spada med tip jesenske ženske - topla, umirjena. V ospredje prihajajo jesenske naravne barve, zato je bila Helena nadvse primerna za stilsko preobrazbo. Za ličenje so v tem času več kot dobrodošli umirjeni naravni jesenski toni ali pastelne barve, zato se 80. počasi poslavljajo in z njimi tudi trendi dolgih umetnih nohtov, belih konic, poslikav in nalepk! Vračajo se naravni nohti »zmerne«dolžine in naravne oblike; barva lakov to jesen je petrol zelena v indigo modri barvi. Za tiste, ki želite biti bolj natur, pa so pastelne barve ravno pravšnje. Urejene roke naj vam krasi prstan intenzivnih barv, ki so lahko v nasprotju z barvami vaših oblačil ali nohtov. Ta majhna malenkost lahko pride zelo dobro do izraza pri vašem celostnem izgledu. Katarina meni, da je vsaka dama lahko »in«, če zna nositi tisto, v čemer se dobro počuti, ne glede na to, kaj nam »narekujejo« modne smernice. Za stilsko preobrazbo se zahvaljujemo Vidi Križnič iz Studia 9 in Katarini Zadnikar. Uredništvo Spoštovani bralci! Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala. TURIZEM NA DOBENU V septembrskem Mengšanu berem, da želijo entuziasti iz Turističnega društva Dobeno (TDD) v, po njihovih besedah dokaj neokrnjeno naravo, postaviti cvetlična korita!? Naj razume kdor more. Cvetlična korita spadajo v razne banke, pošte itd, v »neokrnjeno naravo« pa nikakor ne. Tudi klopi ob gozdnih ali gorskih poteh navadno ni. Namen TDD je očitno privabiti še več izletnikov. Le zakaj? Že zdaj jih je preveč. Sicer pa poglejmo turistično dejavnost (na splošno) z malo manj entuziastičnega vidika: od turizma imajo korist samo trgovci in gostinci. Trgovcev na Dobenu ni, za napolnitev treh gostiln pa je turistov ob koncu tedna povsem dovolj. O prometu je vse napisal že g. A. Sešek, z njim se popolnoma strinjam. Kdor pogreša vrvež in hrup, naj gre v Ljubljano, prebivalci AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, VABI MLADE NA ŽUR NA FUL PRED NOČJO čarovnic 30. 10. 2010, od 21.00 do 2.00. TOKRAT VAS BODO ZABAVALI MLADI DJ-i v dvorani ŠD Partizan, Slovenska c. 39, Mengeš. Dobena pa za turisti lahko samo pobiramo odpadke. Prav nič si ne želim kakšne turistične klopce v bližini moje hiše, člani TDD naj si jih postavijo pod svoja okna. Nič nimam proti Dobenski noči in prvomajskem kresu. Včasih je to organiziral Blaž, kdo jih bo sedaj, pa naj se dogovorijo gostinci med seboj. Brez hrane in pijače na takih prireditvah pač ne gre. Lepo bi bilo, če bi TDD glede svojih akcij povprašalo za mnenje tudi »navadne« prebivalce Dobena. Med tednom je Dobeno že vsaj petindvajset let eno samo veliko gradbišče, z vsem hrupom in kar še spada zraven, ob koncu tedna pa bi bilo lepo imeti malo miru. Morda bi lahko Mengšan opravil anketo z enostavnim vprašanjem: ali si prebivalci Dobena želijo še več izletnikov? Janez Meljo PD Janez Trdina Mengeš v soboto, 16. oktobra, vabi na POREZEN (1.630 M). OPIS: Z osebnimi avtomobili skozi Škofjo Loko in po Selški dolini do Davče (700 m, 60 km). Od tam po cesti in stezah pod vrhom Hoč in nato po slemenu mimo koče na vrh Porezna. Z vrha je ob lepem vremenu imeniten razgled na Julijske Alpe in Bohinjske gore, na jugu [pa na Cerkljansko hribovje, Trnovski gozd, vse do morja. Povratek po poti proti sedlu Velbnik in po gozdu ter senožetih nad Davčo na izhodišče. ČAS HOJE: 4-5 ur po srednje zahtevnih planinskih poteh. OPREMA: za sredogorje in hladne jesenske razmere, dobra obutev, palice. Koča bo verjetno še odprta. ODHOD: Mengeš, ob 7. uri (izpred novih prostorov). PRIJAVE: Jože Hribernik (tel.: 04 233 2281) VODNIK: J. Hribernik obvestíla Radi gremo, še lepše pa se je srečno vrniti domov ^ Prisrčno vas vabimo na ODPRTJE LEPIH NOVIH PROSTOROV pD JANEZ TRDINA MENGEŠ na Slovenski cesti 28 (dvorišče Občine Mengeš), v petek, 15. oktobra 2010, ob 18. uri. Slavnostnemu rezanju traku, kulturnemu programu in planinskemu predavanju bo sledilo druženje ob takšnih in drugačnih dobrotah ^ Na svidenje! Upravni odbor Planinskega društva Janeza Trdine Mengeš Regionalno stičišče NVO srca Slovenije prireja delavnico ENAKE MOŽNOSTI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ Ali imajo NVO enake možnosti v družbi? Spoznali boste pojem trajnostnega razvoja in tudi praktične korake za njegovo doseganje v nevladnih organizacijah. Delavnica bo v sredo, 27. oktobra 2010, od 17. do 20. ure, v Domu Geoss, Vače 10, Vače. Več informacij in prijave na: www.srce-me-povezuje.si ali info@srce-me-povezuje.si. JESENSKE LEPOTICE V teh dneh največ razmišljamo, kako nasaditi grobove. Ponudba rastlin je zelo bogata. Najbolj pogosto uporabljamo mačehe. Teh je veliko vrst, ki se razlikujejo po barvi in velikosti cvetov. Prevladujejo mačehe z malimi cvetovi, ki niso tako občutljive na deževno vreme. Zraven sodijo tudi rese, v različnih barvah. Na manjših grobovih priporočam nasad v skledi, kamor lahko posadite različne cvetoče in necvetoče jesenske lepotice. Tudi ciklama je lahko na grobovih, le da jo treba po prvi slani zamenjati, npr. z mačeho. Velika ponudba jesenskih rastlin nam omogoča, da si tudi za nasade doma v skledah ali koritih polepšamo jesen in zimo. Rajko Vuga NARAVNOST Z DEŽELE ZA SAMOOSKRBO SRCA SLOVENIJE S HRANO Naravnost z dežele je znamka, ki povezuje ponudnike s podeželja - pridelovalce zelenjave, sadjarje, čebelarje in vrtnarje in domače obrtnike. Center za razvoj Litija je začel projekt pilotno izvajati že leta 2007 v Občini Dol pri Ljubljani, skupaj s 27 ponudniki, kmeti, sadjarji, čebelarji in vrtnarji. Kasneje smo vzpostavili tudi spletno stran www.nadezeli.si, kjer so vsi ponudniki predstavljeni in lahko vsakodnevno vnašajo svojo svežo ponudbo. V mrežo so se že vključili novi ponudniki, zlasti iz Kamnika, Lukovice, Moravč, Litije, Šmartnega pri Litiji, Domžal itd. Mrežo želimo razširiti na celotno območje Srca Slovenije, s ciljem, da povečamo lokalno samooskrbo na omenjenem območju in zagotovimo kupcem zanesljiv vir zdrave, sezonske, ekološke in doma pridelane hrane. Uspešno se razvija tudi mobilna oskrba območja, saj je bil letos vzpostavljen sistem distribucije od pridelovalcev k večjim kupcem s transportnim vozilom. V pripravi je tudi vzpostavitev sistema lokalnih tržnic na območju Srca Slovenije ter postavitev avtomatov z lokalnim sadjem v večji centrih in šolah. Trenutno je ponudba kmetijskih pridelkov in izdelkov iz območja Srca Slovenije premajhna, da bi z njo lahko izpolnili do sedaj podpisane pogodbene obveznosti do naročnikov, zato nekatere pridelke in izdelke kupujemo od proizvajalcev iz širšega območja. Prav zato vabimo nove ponudnike v distribucijsko mrežo Naravnost z dežele. Kmete želimo vzpodbuditi tudi k temu, da bi se odločali za specializacijo v kakšno od dopolnilnih dejavnosti, saj je na trgu še veliko prostora za kmetijske izdelke, to je predelano hrano. Za vključitev v distribucijsko mrežo Naravnost z dežele in vse dodatne informacije pokličite na Center za razvoj Litija ali na zadrugo Jarina. Mija Bokal, Center za razvoj Litija Prodajna mesta sistema lokalne samooskrbe na območju Srca Slovenije obvestíla skupna pomoč žrtvam poplav V septembrskih poplavah so nekateri izgubili praktično vse. Voda je vdrla v več tisoč stanovanj povsod po Sloveniji ter uničila pohištvo in gospodinjske aparate, številnim pa tudi vsa oblačila in obutev. Spletni daritveni oglasnik Podarimo. si je v sodelovanju s prizadetimi občinami pripravil možnost darovanja fizičnih predmetov. Vsi, ki bi želeli pomagati sokrajanom, prizadetim v septembrskih poplavah, lahko od danes naprej na daritvenem oglasniku www. podarimo.si darujete predmete, kot so stanovanjska oprema, gospodinjski aparati, oblačila in obutev ter druge življenjske potrebščine. V sodelovanju z občinami je v oglasu mogoče izbrati občino, katere prizadetim v poplavah želite pomagati. Podarjajte le predmete, ki so v izpravnem stanju, delujoči in se jih ne bi sramovali uporabljati. Vsi prizadeti v poplavah lahko na Podarimo.si z objavo oglasa tipa Potrebujem objavite svoje potrebe po predmetih, ki vam jih je uničila voda. Na daritvenem oglasniku Podarimo.si je mesečno objavljenih več kot 2.000 oglasov tipa Podarim, največ ravno za stanovanjsko opremo, zato bodite nanje pozorni. Obenem v uredništvu daritvenega oglasnika Podarimo.si naprošamo vse uporabnike oglasnika, naj se na oglase, namenjene žrtvam poplav, javljajo le tisti, ki so resnično upravičeni do pomoči. Dodatne informacije dobite na tel.: 059 017 560 ali 040/517-940, e-mail: info@podarimo.si. Miha Jereb, vodja projekta Knjižnica Janeza Trdine Mengeš vpisuje v ZAČETNI računalniški tečaj ZA UPOKOJENCE. Naučili se boste osnovne uporabe računalnika, uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi. si in Google, si ustvarili elektronski naslov ter osvojili samostojno uporabo računalnika. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas v času odprtosti pokličete na telefonsko številko 01/7237 374 in se prijavite pri knjižničarki. Prijave sprejemamo do konca meseca oktobra oz. do zasedbe prostih mest. Tečaj se bo pričel v novembru. OKUSIMO BESEDO Jesen je tukaj, z njo pa prav tako tretja sezona bralne značke za odrasle - Okusimo besedo. Bralci lahko izbirate knjige z novega seznama, med katerimi so kvalitetni tuji in domači avtorji. Ker ste Mengšani v preteklih letih dokazali, da ste dobri bralci, vas v svet literature vabim tudi v sezoni 2010/2011. Koliko časa traja? Od 1. oktobra 2010 do 23. aprila 2011. Kdo lahko sodeluje? Člani knjižnice, starejši od 15 let. Kje lahko sodelujete? V Knjižnici Domžale in v vseh njenih enotah (Mengeš, Moravče, Trzin, Šentvid in izposojevališče Ihan). Kakšna so pravila? Pri knjižničarju vprašajte za izkaznico, na kateri boste zbirali žige za prebrane knjige. Bralci, ki bodo do zaključka bralne značke prebrali 6 knjig (4 leposlovne in 2 strokovni), bodo na zaključni prireditvi prejeli priznanje in knjižno nagrado. Vabljeni! Knjižničarka Barbara Vabljeni! VELJAVNOST OSEBNIH IZKAZNIC Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije do konca leta 2010 poteče veljavnost osebnih izkaznic več kot 6.000 občanom z območja Upravne enote Domžale. Ker večini osebnih izkaznic poteče veljavnost ravno v mesecu novembru in decembru, vam v želji, da bi se izognili daljšim čakalnim vrstam, predlagamo, da že sedaj preverite veljavnost osebne izkaznice in vložite vlogo za pridobitev nove. Osebna izkaznica je javna listina, s katero državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, prav tako pa jo lahko uporablja za prehod državne meje. Osebna izkaznica se lahko uporablja za prehod državne meje le v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom. Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v države članice Evropske unije in nekatere druge države. Več informacij o pogojih vstopa v posamezne države najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve www.mzz.gov.si. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice lahko vložite pri katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Uradne ure Upravne enote Domžale so: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. Upravna enota Domžale obvestíla AMD MENGES ; . ■ -4. IJ J4 Md^r.^--; Ii.l- niTÏIIÎFÏl 1. VABILO ^I.A \ ARM- \ 1>IILÍAB.\0 SREČANJE KA VO/.MKE r\ VSE UtBITIIlJK MCHOHJEV ^S MOPEIÏO\ Ai.1i> fTKM4 dratavt» «n rooto khib SlunK-ïi •:*UBniiiiini in vjbwli vihj-ntbrt I^MiiJlfť-flhriiMK^ m ¥ kOii ^rirmvn^ri]« m Jiutjihiiih «fL^ťuAjť-. PVirnlilo tn^rirLjln V soboto, 16.10.2010. et 9.00 uri;,,,,™,. ni pwhinl^u pmJ AMLJ Meny^ u 1 rdirM^vra itru I' ^ ^Ini^^ VuL imttrïmn; kç hf lafalni [trriAiud V siH'iltU.lh. iiUirlmflili if ^^ah. /íŘ m r rcjult»« ni-píilrítrm)-iTnrii <.cNk.fi-prnihMtinli H-iMni^ih irl«k*ij. Biik M-ûfHivliBKfa. Ij^^io-ajDfut pr«h-HeBi vmIic 4k> mulciK^ tn nťLij MTfť. [ÏMjurWmh Vdin vrilLif liiK-Jia, Ili rtiiSili li-i.U(t.hlj r1i IIUili ftm*. Vi i-idlk^r «kiťikiv limlifukjil ^D l(iïln j-mutn^fiTi | ■■ «rpc^nyï-tiîpmji-oii, VI pM i-ubcq pnF^lpilf m-iTijc pnjilfIj^. ravijftCi: In v^dlikn-ik^riv "ii^ljf. PfKkrtMll bC4Th>Qkjl U'hr.ilV In P^JÉ^IÏ. l'Fmdil«!--IM ppuCru. TDtuvTU \m rji fi* ijiklc^cncc [«rczpbiZiu.. SponzoriiQH Prireja In Vbti[ AVTO MOTO DRUâTVO Mengsà POUČNOII!KORISTNOII!ZASAVNOI[l BREZPLAČNO! M AMD MENGES ir^ 14. IZÍ4 Mnnui-l 2 VABILO Vse voznike in ijuWtslie avtomobilov let voznike žednih novTi spfemostl In zncin|Q voblnno, do sa ucteleâte Brezpíačne iole vorne voínje z BrcifieiCHTi liuznii nedelja,! 7.10.2010 Ob 09,00 uri no Spoftni pioéírocfi ptaci Osnovno ioto Manggi. POZOR! SVOJEGA VOZILA NE POTTÎEBLIJETE AVTO BOMO PRISKRBELI Mil ur Vso* ucjcseijenoc pa dobi tudi pitznianje za udolmîûo v soli vcpťie vûinje. nekoied po tuai potoieMII jćspiav stsůonie nI teknvïucilnG narova] SpOTiïorâo, Prirejo in Vůtíi AVlO MOTO ORUStvO MengeS POUČNOf!fKORlSTNOll!ZABAVNO!iibr EZPLAČNOl 11 v v zeliscar jože majes v mengSu Turistično društvo Mengeš vas vabi na predavanje o zdravilnih rastlinah. S predavateljem, priznanim zeliščarjem JOŽETOM MAJESEM vas pričakujemo v torek, 19. 10. 2010 ob 18. uri, v prostorih STARE KNJIŽNICE na SLOVENSKI 28 v Mengšu. Predprodaja vstopnic (5 EUR) je v trgovini HA-NI v Mengšu. VABLJENI! S£^fri/IS in PRODAJA HribarjevB 38, Mengeš 'jei: 01/729 13 03 e- ma/V a vs. menges^ siol. net http: wwwsharp-servisst Odfxto: od 9-12 in od 75- IS ure obvestíla, zahvala poročilo gasilske zveze mengeš za mesec september Sobota in nedelja, 18. in 19. septembra 2010 Močno deževje je tudi v Občini Mengeš povzročilo nekaj težav, vendar v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji to ni povzročilo večje materialne škode, je bilo pa z naraslo vodo kar nekaj dela. Tako so morali gasilci PGD Loka pri Mengšu črpati vodo iz kletnih prostorov na Grajski cesti v Jabljah, gasilci PGD Mengeš pa na Baragovi ulici v Mengšu. Največ dela je bilo v Topolah, kjer so gasilci PGD Topole zaradi narasle Pšate v nedeljo, ob 01.55 uri, pričeli s polnjenjem protipoplavnih vreč in postavljanjem zaščitnih pregrad za zavarovanje stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij na ogroženem območju. Pridružili so se jim tudi gasilci iz PGD Loka pri Mengšu. Delo je bilo zaključeno v jutranjih urah, ko je voda, ki je zalila okoli 15 ha travniških površin in športni park Topole, začela upadati in ni več predstavljala neposredne nevarnosti. Sreda, 29. septembra 2010 Ob 21.41 uri je na Grobeljski cesti v Mengšu prišlo do prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženo eno vozilo. Poškodovano osebo so oskrbeli reševalci ZD Domžale, gasilci PGD Mengeš pa so na vozilu odklopili akumulator in zavarovali kraj nesreče. Gasilska zveza Mengeš Poplava v Topolah V spomin stanetu lužarju Dragi Stane! Gore so večne, naše življenje pa mine. Vsak ga po svoje izkoristi in ti si trenutek, ki ti je bil dan na tem svetu, užil v polni meri. Mnogo tega si delil z družino in prijatelji. Najraje si zahajal na naše vršace v vsakem letnem času. Tako vam je na neki turni smučariji leta 1951 po Pokljuki z Mulejevim in Hrovatovim Jožetom prišla na misel ideja, da bi v Mengšu ustanovili svoje planinsko društvo. Do takrat so bili mnogi Mengšani člani planinskega društva v Kamniku. Od ideje do realizacije ni minilo niti pol leta: 13. marca 1952 je bil ustanovni občni zbor Planinskega društva Janez Trdina Mengeš. Bil si gonilna sila in dolgoletni blagajnik. Toda društvo se ni zadovoljilo samo s prirejanjem izletov. Kmalu ste s prijatelji iz upravnega odbora, katerega član si bil, sklenili postaviti kočo na Gobavici. Že leta 1954 je bila koča nared in v maju je bila otvoritev. Mnogo prostovoljnih ur si opravil in z velikim veseljem si jo obiskoval, dokler ti je zdravje dopuščalo. Tudi pozneje, ko nisi bil več dejaven član, si spremljal dogajanje na našem društvu. S koristnimi nasveti in pripombami si svetoval, kaj bi bilo še dobro postoriti, posebno pri financah, kjer si bil najbolje podkovan. Posebna zahvala ti gre za izdajo zbornika ob 50-letnici planinskega društva leta 2002, katerega brez tvoje pomoči ne bi bilo. Takrat sem že deloval kot predsednik društva in mnogo ur sva presedela pri tebi doma in razmišljala o prihodnosti planinstva v Mengšu. Izvedel sem prenekatero zanimivost o zgodovini našega kraja. Bil si prijeten sogovornik z bistrimi in pronicljivimi mislimi, s katerimi si mi večkrat popestril dan. Tudi ideja o asfaltu na kočo ti ni bila všeč, vedno si gledal na zdrav duh v zdravem telesu - torej na Gobavico peš! Dragi Stane, naše planinsko društvo se ti zahvaljuje, da si bil kot ustanovni član, blagajnik, član upravnega odbora ter od leta 2002 tudi častni član del naše zgodovine, družini pa v imenu mengeških planincev izrekam iskreno sožalje. Miro Šušteršič Predsednik PD Janez Trdina Mengeš MALI OGLAS MENGEŠ, 117 m2, štirisobno stanovanje, zgrajeno l. 2007, 3/3 nad., stanovanje z lego: S-V-J, duplex (v dveh etažah, dvigalo, vpisano v ZK, 2 parkirni mesti v garaži, zidana klet, CK-plin, optika-T2, komplet opremljeno - novo, klima, selitev v dveh mesecih po ari, 1.etaža: kuhinja, jedilnica, dnevna soba, WC, 2.etaža: spalnica, kabinet, kopalnica z WC, 2 sobi, prodamo. Cena: 1.900 EUR/m2. Sebastjan, tel.: 070/319-152 Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. T. Pavček Po kratki, a težki bolezni sporočamo, da je za vedno odšla Fani Anderluh, rojena LAPORNIK, naša mami, babi, sestra, tašča, teta. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Kovač Mohar in sestri Vandi iz ZD Mengeš ter dr. Nadanu Gregoriču in osebju iz Gastroenterološke klinike v Ljubljani za zdravljenje in sočutno pomoč. Hvala patronažni sestri Sabini ter negovalki Jani za izjemen trud in pomoč pri negi na domu. Hvala osebju Doma upokojencev Mengeš za skrb in nego v njenih zadnjih dnevih. Zahvaljujemo se tudi Dominiku Krtu in njegovim pevcem, gospodu župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem prijateljem, ki so nam stali ob strani ves čas mamine bolezni in nam bili v oporo. V mislih boš vedno z nami. Žalujoči: sin Boris, hči Ema z možem Tinetom ter vnuka Klemen in Tilen zahvale Dajal si - življenje toliko velja, kot človek sebe za druge da! In dal si vse - odšel pa sam v svet neznan, odšel - z neizmerno ljubeznijo obdan. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka Jožeta Hribarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem, govornikoma g. Mihu Šetini iz Moto centra Trzin ter g. Mirku Poličarju za ganljive besede slovesa, g. župniku Janezu Avseniku za pogrebni obred, trobentaču g. Francu Komparetu, pevcem kvarteta Krt in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in župnijski dom. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. V imenu vseh žalujočih žena Darinka Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V SPOMIN Marjanu in Maji Žnidar iz Mengša Ni je solze, ki bi ju obudila, ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila. 26. oktobra pred letom dni je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003. Hvala vsem, ki zanju molite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Močno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea in Marjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V svojem 91. letu starosti je tiho odšla od nas naša mama, teta, babica in prababica v Ana Cernivec, roj. VRTAČNIK iz Topol Od nje smo se poslovili 11. septembra 2010. Za izrečena sožalja, cvetje in sveče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in pevcem. Vsi njeni Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo svečanosti dnevu spomina na mrtve, KI SO UMRLI V VOJNI ali zaradi vojne, v soboto, 30. oktobra 2010, ob 10. uri, pri spomeniku žrtvam v Loki, in ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Vljudno vabljeni. Občina Mengeš