48 V poletnem in zimskem času je doslej obiskal veliko vrhov doma in v Slo- veniji. V časih peš, včasih s smučmi, sam ali v družbi. Posebno drag mu je T riglav, saj tam vedno srečaš znance, prijazne in nenavadne planince, pravi Lesjak. Zanj so nepozabni vrhovi Karavank, Visoke Ture in še kaj. Njegove aktivnosti, tudi društvene, ki zahtevajo kar nekaj proste- ga časa, podpira družina, ki je prav tako planinsko usmerjena, in vrsta slovenskih planincev. Razgovor z njim sem strnila v nekaj zaokroženih celot, ki so odsev časa nekdanjega in sedanjega planinskega delovanja na slovenskem Koroškem. d ruš TVena zgodo Vina ima globoke korenine Na pobudo Alojza Knafelca je bila leta 1900 ustanovljena Ziljska podružnica, ki je s sedežem v Ziljski Bistrici pome- nila začetek slovenskega planinstva na Koroškem. Že isto leto so planinci v za- nosu pričeli z gradnjo koče na Zahomški planini pod Ojstrnikom. Po sedmih letih je bil sedež društva prenesen v Celovec, društvo pa se je preimenovalo v Koroško podružnico SPD. Prva svetovna vojna je zavrla delo društva, v plebiscitnem obdobju so delovale belska, mežiška in rožanska podružnica. Šele po drugi svetovni vojni si je slovensko planinstvo na Koroškem opomoglo in ustanovilo Slovensko planinsko društvo Celovec, ki ga je do leta 1984 vodil Lubo Urbajs, nasledil Franci Koprivnik in po letu 1990 Hanzej Lesjak. lubo u rbajs – legenda slo Venskih Planin CeV na koroškem Hanzej Lesjak pravi, da je Lubo oče ko- roških planincev. Leta 1953 je z velikim zanosom in zaupanjem postavil nove te- melje SPD Celovec. Njegov predsednik je bil celih trideset let. Prav gotovo ima velike zasluge za gradnjo koče na Bleščeči planini in čeprav šteje častitljivih 87 let, še vedno z veseljem prihaja h koči. Ni mu bilo lahko, saj so v času narodnih nesoglasij nasprotniki uničili skoraj vse dvojezične napise na področju Bleščeče planine. Vsakomur v svoji bližini z vese- ljem pripoveduje zgodbe in doživljaje iz bogate planinske preteklosti. Še vedno se rad ozira po Karavankah, Julijcih in še kje. Danes je častni predsednik SPD Celovec. Urbajs je bil prosvetni delavec, igralec in aktivist. Svojo poklicno pot je zaključil kot urednik pri Slovenskem vestniku, nekdanjemu glasilu Zveze slovenskih organizacij. Uredniški odbor Planinskega vestnika mu želi: Ad multos annos – Na mnoga leta! boj za kočo na bleščeči Planini Leta 1968 je bila na Bleščeči planini zgrajena koča nad Arihovo pečjo. Ni bilo enostavno, saj so takratne oblastne strukture in nacionalni nestrpneži nadaljevanje gradbenega projekta na vse načine hoteli prepre- čiti. Takrat se je izkazalo planinsko prijateljstvo preko meja. Predsednik meddruštvenega odbora gorenjskih planincev Franjo Klojčnik je moral- no, denarno in s planinskimi prija- telji pomagal graditi in dokončati planinsko kočo, ki na višini 1080 m stoji še danes. Koče so se na vsak način želeli po- lastiti nemško usmerjeni planinci. Slovenska beseda jim je bila trn v peti, zato so iskali tudi sodne poti, da bi jo speljali slovenskim zanesenjakom. Šele na V rhovnem sodišču je bilo odločeno v korist in prid SPD Celovec. Koča leži nad Baškim jezerom v območju Jepe in jo upravljajo kot samooskrbovalno kočo, brez oskrbnika. Ob nedeljah na koči dežurajo člani društva, poskrbijo za red in se razveselijo vseh obisko- valcev gora, zlasti tistih iz Slovenije. Gospodar koče je T omi Mikl. Planinci so ponosni na svojo kočo, saj je ostala neokrnjena do današnjih dni. V ZAMEJSTVU Steber slovenstva na Koro{kem Slovensko planinsko društvo Celovec  Slavica Tovšak Hanzej Lesjak Z a besedo o planinstvu, problemih slovenskega planinskega društva v c elov- cu in njegovem statusu danes smo zaprosili predsednika društva Hanzeja Lesjaka. Koroške planince vodi že od leta 1991, kar pomeni, da že desetletja namenja prosti čas ljudem, ki jim slovenska beseda ni tuja in ki tako kot on z veseljem spregovorijo v tistem značilnem, koroško obarvanem narečju, ki mu z veliko naklonjenostjo vsi radi prisluhnemo. Hanzej je planinec z dolgim stažem, saj ga je Lubo Urbajs že pred 35 leti navdušil za planinstvo. 49 g eološka PoT na m eli Pod Pečinami Tols Te košu Te Pot so skrbno pripravili in opremili planinci SPD Celovec in jo ob sodelovanju in pod- pori občine Sele odprli 23. junija 2007. Is- točasno so tega dne predali v uporabo ferati na Cjajnik in Košutnikov turn. Beseda Meli je izpeljanka iz besede melišče, meliti, mel. Že v davni preteklosti je bila to romarska pot, po kateri so hodili romarji s Koroške na Brezje. Leta 1937 je bila skozi Meli speljana planinska pot »Drechslersteig«, vendar jo je po drugi svetovni vojni uničil zob časa. Geolog Barounig je dal pobudo za njeno obnovo in člani SPD Celovec so ob podpori občine Sele zavihali rokave. Pot je označena s Knafelčevimi markacijami, tekst na infor- macijski tabli pa je v obeh jezikih. Dostop na Meli je mogoč prek sedla Potok, od koče pod Košuto ter iz Slovenije prek Orlovskega sedla pri Dolgi njivi. Od tod je pot mogoče podaljšati do vrha T olste Košute. Zasluge za obnovo poti ima tudi kapelski grof Thurn, ki je lastnik zemljišča, prek katerega vodi pot, daroval pa je tudi potrebni les za po- stavitev informacijske table. Ta s VeT moramo za Pus TiTi Tak, kakršnega smo Prejeli Planinsko društvo šteje 420 članov, ki prihajajo z dvojezičnega ozemlja Koro- ške: Rož, Podjuna, Zilja. Pridruženi so tudi Slovenci, ki ne bivajo na Koroškem. Vsi člani so aktivni planinci in pri vseh je visoko razvita pripadnost slovenstvu. Vzdržujejo kočo nad Arihovo pečjo in so soorganizatorji vsakoletnega pohoda Ari- hova peč, katerega se leto za letom udeleži okoli 500 planincev. Dobre stike imajo z vsemi zamejskimi planinskimi društvi, kot so Planinska družina Benečija, PD Jesenice, SPD Gorica, SPD Trst. Letos bo potekalo že 37. srečanje in to, da praktično ni strogo začrtanih meja, ni nobena ovira. Nihče ne razmišlja, da teh srečanj ne bi bilo več. Leto za letom prirejajo vrsto planinskih izletov različne težavnostne stopnje. Med zanimivimi društvenimi dejav- nostmi je zagotovo vsakoletna fotoraz- stava Planine v sliki. Slovensko planinsko društvo Celovec je član avstrijske planinske organizacije Alpiner V ereine Österreichs. Od lanskega leta so ponovno člani Planin- ske zveze Slovenije, razmišljajo pa tudi o večji popularizaciji Planinskega vestnika. Slovensko planinsko društvo se financira iz članarine in dohodkov od planinske koče, ki pa niso veliki, zato je pri njih veli- ko prostovoljnega dela, ki ga spremlja lepa slovenska beseda. Planinska zveza Slove- nije s predsednikom Francijem Ekarjem si prizadeva poglobiti sodelovanje z vsemi zamejskimi društvi, tudi s SPD Celovec. Možnosti za sodelovanje vidi v izobraže- vanju vodnikov in organizaciji taborov v PUS Bavšica. Ohranjanje medsebojnih stikov je pomembno, zlasti med mladimi, ki bodo le na ta način izročila preteklosti znali vtkati v sedanjost. koroški slo Ven Ci Vabijo na Pohod a riho Va Peč V letu 2010 bo v mesecu marcu že 28. zim- ski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo. Pohod s svojim tragičnim ozadjem že več kot dve desetletji združuje Slovence iz avstrijske Koroške, Slovenije, Furlanije – Julijske krajine in povezuje vse generacije. Kolona planincev se vije mimo spominske plošče osmim padlim partiza- nom, ki so tik pred koncem druge svetov- ne vojne, 9. februarja 1945, v spopadu z nemško vojsko padli pod Arihovo pečjo. Fantje so danes pokopani na pokopališču v Šentjakobu v Rožu. Udeleženci prejmejo kontrolne žige, podeljene pa so bile že tudi diplome delovni ekipi in organizatorjem ter posameznikom in društvom za udeležbo. Pohodnikom se pridružujejo tudi nemško govoreči planinci in prijatelji s Koroške in iz ostale A vstrije. Običajni start je pri Polancu na Čermernici nad Šentjakobom v Rožu. V kulturnem programu navadno sodelujejo tudi kulturno društvo Rož ter člani Sloven- ske športne zveze. Organizatorji vabijo k čim večji udeležbi.  m BLeščeča Nad Arihovo pečino dom planinski tam stoji; v soncu koplje se planina, v senci potok žubori. To prelepa si Bleščeča; vrh Komnice te krasi; skrita za teboj je Jepa, njej sinovom up vedri.   Kadar sonce se zakrije, senca pade na srce, vedno vleče me v planine, k domu, kjer so nade vse. To prelepa si Bleščeča, vrh Komnice te krasi, skrita za teboj je Jepa- njej sinovom up vedri.   Ko življenje mi ugasne, želja moja zadnja bo: srce moje na Bleščeči v miru bi počivalo. Franc Černut Koča na Bleščeči planini nad Arihovo pečjo