PRIMORSKI DNEVNIK **nina plačana v gotovini nbb. postale I gruppo Cena 70 lir levica kd polemizira s socialdemokrati V sredo verjetno sestanek med strankami levega centra Vznemirljive vesti o uradni noti Vatikana glede ločitve zakona - Stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij Leto XXVI. Št. 40 (7534) TRST, torek, 17. februarja 1970 RIM, 16. — Razgovori glede sestave štiristranske vlade se danes J.*® nadaljevali in predvidevajo, da bo v sredo prišlo do sestanka lr,h strank. Nič novega ni bilo na zasedanjih parlamentarnih sku-i KD, ki sta potrdili že znana stališča. Uvica KD pa zelo ostro pole-lz'r® s socialdemokrati in jih v počilo struje «baze» obsojajo, da ? Prevzeli vlogo žandarjev, res-..!?• ,Pa je v tem, da iščejo po-^''ini prostor na desnih pozicijah Pripravah za upravne volitve. , v okviru pogajanj pa je nepriča-®vano prišlo v ospredje tudi vpra-janJe ločitve zakona. Do polemike 5 Prišlo, ko je Galloni, ki je član «baze» KD, dejal, da bi lah-*° tudi KD postavila v razprave Porazum o ločitvi zakona, kolikor ‘dosledno veljala logika socialdemokratov o omejevanju večine. Še resnejše pa Je vprašanje po ko se je razširila vest, da ■f "atikan menda poslal diplomatih® noto zunanjemu ministrstvu, v ateri zahteva, da naj italijanski Parlament ne odobri zakona o lo-ilvi> češ da bi s tem kršili kon-®|rdat. V tej zvezi je značilno, da o se ponovno pojavili «comitati ci-in je njih predsednik Geda ®ril, da se je treba zahvaliti pa-S za besede, ki jih je izrekel j! o« ločitvi. Geda poleg tega trdi, JT Je ločitev protiustavna, pri če-^ gre za tezo, ki jo je zavrnil Pariament. ...^a pobudo Fortune so danes vlo-j/,v tej zvezi interpelacijo na pred-eumka vlade in zunanjega mini-a. v kateri sprašujejo, če je toč-j, . vest o noti Vatikana, češ da 1 bi se kršil lateranski spora-;Un' od 1929. leta, kolikor bi itali-uSj® Parlament odobril zakon o wtvi, ki ga sedaj obravnava se-3 Nadalje je govor o vmešavale v. n°tranje zadeve Italije, ker , aajprej komisija za ustavne za-Poslanske zbornice in nato komisija senata ugotovila, da r ,gre za ukrep ustavnega značaja, jjj^rimlacijo so podpisali še Guidi Za p Nar do za PSI in Mammi V|^fjttl. Podobno interpelacijo sta la« , tudi liberalna poslanca Ma-8g°bi in Bozzi. tiiir !)Servat°re Romano* pa je mne-Ua’. da ne gre za neko vmešavanje. Papež 11. februarja ob obletel konkordata med drugim ugoto- 0 težave. ki bi lahko nastale z OtviJ0 zakonskega osnutka For-je a‘“Ussini. «Osservatore Romano* da zakonski predlog eno-^ko spreminja člen 34 konkor-bica ®e<^em ko je poslanska zborih 2 glasovanjem od 5. oktobra s*. obvezala vlado, da na dvo-Hi a.nski način in torej z bilateral-dgi1 Pogajanji ter v skupnem sojenju z Vatikanom spremeni doti6 konkordata. aaes se je sestalo tajništvo PSU, st^.kuterem so bili prisotni tudi s^fkuvnjaki za razna področja. Po tf, ^nku je Ferri dejal novinarjem, „ 6 PSU odločno zavzema za ob- ^ levega centra. Glede osnov-Veri sP°r,uh vprašanj avtonomije wne 'n amnestije pa je Ferri po-StfJ10 Ogovarjal znana stališča o-omejevanja večine, kot tudi 1- sce. da so socialdemokrati od- 1 nasprotni amnestiji v zvezi (^Jesenskimi delavskimi borbami, ('Jbhj n* d° nobenih prega- skupščina Sicilije danes Dl predsednika uprave, ker v^la dosežena potrebna absolutna ^jti •’ ^ bistvu je šlo za odložitev, štipjh Se vedno se pogajajo tajniki °bnri .f.^ank levega centra, da bi PtaVQ štiristransko deželno u- je stavkalo 40.000 uslužben-ProB podjetij zasebnih avtobusnih oltfT' Stavka je zajela uslužbence 1500 podjetij, ki povezujejo 'n vzdržujejo avtobusne lij*® na osnovi posebnih koncesij. kat stavke je prišlo zaradi spora, ob^o^? še niso pričeli pogajati za jVitev delovne pogodbe. kyj,,,sestanku v Terni ju so sindi-1)^, Slani republikanske struje ko J sWenili razpustiti to strujo, ta-5lč( » 4 Prispevali k polni in dejan-vu)nomiji sindikalnega gibanja "lin od strank odnosno od katerekoli oblasti, ki mu je tuja. Njih predstavnik Vanni je v poročilu ugotovil, da postaja z dejstvi vedno bolj jasno, da so nesprejemljive dolžnosti v sindikalnih organizacijah z javnimi dolžnostmi ali s funkcijami v strankah. Italijanska gospodarska delegacija na Japonskem skem od petka, se je danes sestala s predstavniki tamkajšnjega združenja industrijcev «Keidanren». Razpravljali so o velikih možnostih industrijskega sodelovanja v zvezi z ravnijo, ki sta jo dosegli industriji obeh držav. Bonn proučuje predlog o sestanku med Brandtom in Stophom BONN, 16. — Zahodnonemška zvezna vlada je na svoji današnji j seji preučila odgovor, ki naj bi ga TOKIO, 16. — Italijanska gospo- J dala pismu vzhodnonemškega mini-darska delegacija, ki je na Japon- strskega predsednika Willyja Stop- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiii ZANIMIV RAZGOVOR S KOSIGINOM Sovjetsko - japonsko gospodarsko sodelovanje Zavrnjena možnost vračanja Kurilskih otokov Japonski - Številni konkretni načrti MOSKVA, 16. - Sovjetski ministrski predsednik Kosigin in minister za zunanjo trgovino Patoličev sta sprejela japonsko gospodarsko delegacijo, ki je v SZ na zasedanju četrte sovjetsko - japonske gospodarske konference, ki se je pričela 10. februarja. Med razgovorom je načelnik japonske delegacije predsednik japonske gospodarske zbornice Scigeo Nagano omenil sovjetskemu ministrskemu predsedniku, da bi SZ vrnila Japonski Kurilske otoke, glede česar je Kosigin odgovoril, da je to nemogoče. Vendar pa razgovor ni bil v ostrem ali celo neprijatelj-skem tonu, saj so obsežno razpravljali o številnih načrtih medsebojnega sodelovanja, kar tudi predstavlja osnovno tematiko konference. Sovjetska zveza je predložila celo vrsto skupnih načrtov za sodelovanje Japoncev pri razvoju in pri izkoriščanju Daljnega vzhoda in je Japonska na številne načrte že pristala, druge pa sedaj preučuje. Zapadni diplomatski krogi v Moskvi menijo, da skuša sovjetska zveza čimbolj povezati Japonsko z dolgoročnimi načrti, pri čemer gre nedvomno za interese gospodarskega značaja, istočasno pa tudi za zapleteno vprašanje političnega ravnotežja. Na tak način se namreč u-stvarjajo vezi, ki bi v prihodnosti preprečile Japonski, da bi šla proti Pekingu. Japonska pa bi hotela z vračanjem Kurilskih otokov doseči tudi neke vrste politično opravičilo za takšno tesnejšo dolgoročno povezavo. Teritorialne spremembe so za SZ nesprejemljive, saj gre za načelno vprašanje nedotakljivosti meja, pri čemer gre ponovno za kitajske zahteve po spremembi meja s SZ in za obsežno področje Sibirije, ki je sedaj le redko naseljeno. Sovjetska zveza zaradi tega noče ustvarjati teritorialnega pre-cedensa, ki bi lahko imel daleko-sežne posledice. Sovjetsko - japonski skupni načrti so naslednji: izkoriščanje gozdov v Sibiriji na področju Daljnega vzhoda, s čimer so pričeli lani s skupnimi sredstvi: dobave naravnega plina iz Jakutska in otoka Sahali-na, za kar bodo na otoku zgradili plinovod in kasneje plinovod na relaciji Irkutsk - Habarovsk - Saha-lin, ki bo imel maksimalno zmogljivost deset milijard kubičnih metrov plina za izvoz na Japonsko letno; izkoriščanje petrolejskih vrelcev, železne rude v Sibiriji. Agencija TASS je danes omenila te načrte o skupnem sodelovanju, obstajajo pa še drugi in med njimi sodelovanje japonske industrije pri gradnji pristanišča v zalivu Vladi- vostoka in izgradnjo industrijskega obrata za izdelavo namestnih delov za kamione in traktorje. Tito v Keniji NAIROBI, 16. — Predsednik Jugoslavije Tito je na uradnem obisku v Keniji v teku današnjega dne na jugu Kenije obiskal nacionalni park in jezero Nakuru, mesto Nakuru, Tompsonove vodopade in mesto Njeri, kjer mu je povsod prebivalstvo, posebno v Nakuru, priredijo zelo prisrčen sprejt-m-.- Jutri bo predsednik Tito obiskal področje v Sahari Kluba, zatem pa se bo vrnil v Nairobi, kjer se bo zvečer parlamentu udeležil slovesnega sprejema, ki ga v njegovo čast prireja predsednik Kenijata. Član zveznega izvršnega sveta Ali Šuklija, ki spremlja predsednika Tita na potovanju po Afriki, se je danes skupno z jugoslovanskim veleposlanikom v Keniji Ivom Peliconom udeležil slovesne izročitve prometu odseka moderne ceste, ki bo povezovala pristanišče Mombasa z jezerom Victoria, ki ga gradi sarajevsko podjetje BUT. Pri gradnji je zaposlenih 55 jugoslovanskih strokovnjakov in 250 kenijskih delavcev. Jugoslovanska vlada obsodila napad izraelskih letal (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zvezni izvršni svet je najostreje obsodil ((barbarski napad.) izraelskih letal na civilne objekte v predmestju Kaira, ki je terjal 68 življenj in nad 100 ranjenih ln izrekel svoje globoko sožalje narodom in vladli ZAR. Napad, ugotavlja zvezni izvršni svet v svojem uradnem sporočilu, je nov element v poslabšanju položaja na Bližnjem vzhodu, ki lahko pripelje do nadaljnje nevarne razširitve oboroženih spopadov z ne-doglednimi posledicami. Za tak razvoj stanja je izključno odgovorna Izraelska vlada, ki odbija izpolnitev resolucije Varnostnega sveta. Sodimo, poudarja zvezni izvršni svet, da je bolj kot kdaj prej ne-obhodmo, da se podvzamejo nujni odločilni koraki, da se Izrael prisili, da preneha z napadi na ZAR in druge arabske države, da umalk-ne svoje čete z zasedenega ozemlja, s čimer bi se ustvarili pogoji za izvajanje resolucije Varnostnega sveta in vzpostavitev miru na tem nesdgumem področju. B. B. ha, v katerem je bil kancler Willy Brandt povabljen na razgovor v vzhodni Berlin. Zdi se, da ni bonska vlada sprejela v tej zvezi še nobenega sklepa. Vlada se o tem problemu posvetuje z zahodnimi zavezniki in z demokrščansko opozicijo ter bo verjetno pripravila odgovor šele pojutrišnjem, 18. februarja. Prav zaradi tega je izključeno, da bi vlada pristala na datum 19. februarja, ki ga je Stoph predlagal za srečanje. Vladni glasnik Ahlers pa je danes izjavil, da je srečanje med dvema vladnima predsednikoma zelo verjetno, čeprav je datum tega srečanja še vedno negotov. Glasnik je izrazil mnenje, da tudi drugi od predlaganih datumov, 26. februar, ne bo sprejel Spor m«d «jastrebi» in «golobicami» v izraelski vladi NEW YORK, 16. - Ugledni ameriški list «Time» objavlja v svoji zadnji številki zanimiv članek o nasprotjih, ki naj bi prišla do izraza v izraelski vladi glede politike do Egipta. Tednik piše, da je zunanji minister Aba Eban naklonjen enostranski prekinitvi vojaških operacij proti ZAR, medtem ko je ministrska predsednica Golda Meir odločno odbila to zamisel. Med vladno sejo, ki je bila prejšnji teden, je Eban po pisanju newyorškega tednika predlagal enostransko prekinitev vojaških napadov na ZAR v prepričanju, da bi to prispevalo k miru in k utrditvi izraelskega prestiža. Golda Meir ni sploh hotela razpravljati o tem predlogu, kar naj bi po mnenju političnih o-pazovalcev kazalo na to, da se izraelska ministrska predsednica vedno bolj približuje stališčem obrambnega ministra Dajana. To stvo bi utegnilo imeti posledice tudi na problem izbire naslednika sedanje predsednice, ki že več časa, kot je znano, trdi, da misli odstopiti s svojega položaja. Najverjetnejši naslednik Golde Meir naj bi bil v sedanjem trenutku prav Dajan, ki je glavni predstavnik izraelskih »jastrebov* in ki naj bi bil izpodrinil voditelje «golobic», sedanjega podpredsednika Alona. OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV IN ŠTEVILNIH GOSTOV Otvoritev Prosvetnega doma v Bazovici in odkritje plošče padlim borcem NOB Otvoritveni nagovor predsednika gradbenega odbora Mira Prešla in pozdravni govori predstavnikov SKGZ, SPZ, ANPI, poslanca Škerka in drugih - Nastop šolskih otrok in zbora - V domu bodo imeli sedež: p.d. «Lipa», š.d. «Zarja», sekcija ANPI, Društvo žena, Zavarovalnica goveje živine in Pogrebno društvo Tov. Miro Prešel izroča predsedniku pevskega zbora p. d. »Lipa* Gallusove diplome Pogled v dvorano z gosti in občinstvom mili.mm............iiiiitiiiiiimiiiiiiiiMitiiiiuminiiiiii"i"i|l"ll",",M,<"*,,umjiiiniiiiiuiliiii.iiiiiiimiiiiiiiiiiii...mn.... NASERJEVA IZJAVA AMERIŠKEMU LISTU «NEW YORK TIMES* Bombardiranje tovarne ni bila napaka temveč zavestno teroristično dojanje» Izraelski letalski napad na položaje ZAR ob Suezu - Položaj v Jordaniji se po sporu med vlado in Palestinci postopoma normalizira KAIRO, 16. — »Bombardiranj* tovarne v Abu Zaabalu ni bila napaka pilotov, temveč zaveitno teroristično dejanje zoper civilno prebivalstvo Egipta.* To je izjavil predsednik ZAR Naser v intervjuju za ameriški časopis «New York Times* v razgovoru z znanim časnikarjem Jamesom Restonom v petek, dan po bombardiranju tovarne, ko je sedemdeset egiptovskih delavcev bilo ubitih, kakih sto pa ranjenih. , Pri tej trditvi se je Naser skli- ceval na poročilo obrambnega ministrstva ZAR ter na izsledke preiskave, ki so jo opravili vojaški strokovnjaki predsedstva republike. Egiptovski predsednik je tudi izjavil, da oskrbujejo ZDA Izrael z letali tipa «phantom» zato, da bi izraelsko letalstvo lahko opravljalo vojni praktično uničil egiptovsko, jordansko in sirsko letalstvo, sam pa je izgubil sorazmerno malo letal. «Medtem ko so arabske dežele pri reorganizaciji svojih vojaških sil dobivale predvsem defenzivna orožja, se je Izrael potegoval za napade v Egiptu. Izraelska letala ofenzivna, letala zj-elikim^ radijem bombardirajo tako vojaške kot ci- 1 vilne objekte z namenom, da bi zastrašila egiptovsko prebivalstvo. Kot je dejal Naser, Izraelu niso bila potrebna ofenzivna letala, ki jih je ta država dobila iz 5®A po juniju 1967, saj je Izrael v junijski DOMINIKANSKI PC 9 STRMOGLAVIL V KARIBSKO MORJE 102 ŽRTVI LETALSKE NESREČE L^T° DONUNGO, 16. _ Dominiko^*0 linijsko letalo proge Santo tri[0 Ko - San Juan v Portoriku je boi vzietu z letam ga strmoglavilo v rioyJ ‘ 97 potnikov in P° vzletu z letališča Santo Karibsko ----petih čla OejtvPoadke se ni nihče rešil. Do nc<; jo prišlo ob dveh ponoči 6tn ®asu) zaradi okvare na Je j. °ri motorjev. Reševalna akcija bpani V te^u- vendar ni nobenega Staj da bi kdo od potnikov o- iVriV' Potniki sta bili tudi žena in «5^ * generala Antonia lmberta Sjioilt Sa’ enega od morilcev d'> diktatorja Rafaelo *a> ki so ga ub'ii 30. mn>a 1961. Prav zaradi prisotnosti teh dveh žensk preiskovalne oblasti ne izključujejo možnosti sabotaže. Bar rerasova hčerka Leslie je poto vala v San Juan, kjer je mislila kupiti poročno obleko: čez nekaj dni bi se bila morala namreč poročiti s Francom Ranierijem, sinom italijanskega konzula v Santo Do mMed potniki je bilo tudi vseh dva najst članic ženske odbojkarske re prezentance Portorika. Prvotno s" sporočili, da je bil na letalu tudi boksar Carlos »Teo* Cruz, bivši svetovni prvak lahke kategorije, it-potoval skupaj z ženo m nai bi potoval skupaj z .— , , dvema hčerama, pozneje pa »e F la umne gnnr|f0 izkazalo, da je vest neresnična. Kot smo dejali, je do nesreče prišlo samo nekaj minut potem, ko je letalo tipa «DC 9* vzletelo z letališča v Santo Domingu. »Vzlet je bil popolnoma normalen — je izjavil glasnik letališča — samo nekaj trenutkov pozneje pa je pi lot, komandant Eduardo Fomen, sporočil kontrolnemu stolpu, da ima okvaro na motorju in da se bo zato.- skušal vrniti na letališče. Po pripovedovanju glasnika je no to pilot skušal obrniti smer, vendar pa mu manever ni uspel, tako da je letalo strmoglavilo v vodo, kako tri kilometre od obale, kjer več kot tri si o metrov. Samo nekaj minut po tragediji so začeli prihajati na kraj nesreče čolni vseh tipov. Dospelo je tudi nekaj helikopterjev, ki so preiskali obširno področje v iskanju preživelih. «DC 9» se je ob dotiku z morsko gladino razbil na dva kosa. Pred očmi reševalcev se je odprl strahovit prizor, povsod same razbiti ne, pohabljena trupla, kosi prtljage, ki so plavali na površju. Kot smo omenili, še vedno niso našli vseh trupel. Po nepopolnem seznamu pot nikov so se z letalom peljali štirje Američani, 39 Dominikancev, 21 Portorikancev, dva Perujca, en Ar gpnHnec In en Belgijec. gibanja, kot so letala tipa «phan-tom» in «skyhawk», je izjavil egiptovski predsednik in dodaj, da je ZAR dobivala letala tipa «mi,g 17» in «21» in da je šele pred dvema mesecema zaprosila za letala tipa «mig 23» Glede na izraelsko in a-merišiko zahtevo, naj se začno arabske dežele neposredno pogajati z Izraelom, je Naser izjavil: «Ce je argument za kaj takega to, da se pogajata tudi IR Kitajska in ZDA, čeprav nimata medsebojnih odnosov, naj spomnim, da Kitajska ne okupira ameriškega ozemlja in A-merifca ne kitajskega.« Sesti za mizo z Izraelom, ki je zasedel veliko arabskih ozemelj, bi po Naserjevi sodbi pomenilo sprejeti kapitula-oijo. Ko je podrobneje analiziral stališče Washingtona do krize na Srednjem vzhodu, je Naser ugotovil, da je politika ZDA identična z izraelsko. Nedavni «načrt Ro-gers» je po njegovih besedah pristranski in proizraelski. ((Prekinitev ognja Je obstajala z naše strani, ne pa tudi z nasprotne. Za to obstoje dokazi. Mesti Suez tn Ismailija sta bili bombardirani tudi tedaj, ko ml nismo bili zmožni povračila. Tedaj je izgubi- ___________r lo življenje veliko civilistov. To, I rišča. • kar se le v četrtek zgodilo v Mi- j O drugih incidentih poročajo žini Kaira, — je zaključil Naser — ni bilo prvič.« Kairski list «A1 Ahram» poroča, da so razna ministrstva in vladni uradi ZAR dobili navodilo, naj zmanjšajo stroške, tako da bi dah absolutno prioriteto vojaškemu proračunu države. List napoveduje, da bo proti koncu tedna predsednik Naser predsedoval vladni seji, na kateri bodo proučili gospodarski položaj ter splošno znižanje državni stroškov za okrepitev investicij v vojaške namene. Vsekakor pa daje , «A1 Ahram» pozitivno sliko egiptovskega gospodarstva ter trdi, da izpolnjuje ZAR vse svoje finančne obveznosti s tujino. Iz New Yorka poročajo, da je generalni tajnik OZN U Tant potrdil, da se bo v Ženevi v kratkem sestal z veleposlanikom Gun-narjem Jarringom «zaradi vedno hujšega poslabšanja položaja na Srednjem vzhodu*. U Tant in Jar-ring bosta tudi preučila, kakšno vlogo bi lahko odigrala v takem položaju. Položaju na Srednjem vzhodu je bil posvečen tudi sestanek, ki je bil danes v Londonu med italijanskim veleposlanikom Raimondom Manzinijem in britanskim podtajnikom za zunanje zadeve Evanom Luardom. Diplomatski predstavnik je ob tej priliki poudaril zaskrbljenost italijanske vlade zaradi razvoja položaja na Srednjem vzhodu ter ponovno sprožil problem «embarga» nad dobavljanjem orožja ter vprašanje spoštovanja obstoječega premirja. Tudi danes je bil vojaški položaj na črtah premirja dokaj napet. Izraelska letala so eno celo uro obstreljevala egiptovske vojaške položaje na južnem predelu Sueškega | BANGKOK, 16'. — Zahodnonem-prekopa. Telavivski vojaški glasnik ški zunanji minister Walter Scheel je povedal, da so se vsa letala ^ je dospel danes v Bangkok na dvo-vrpila nepoškodovana v svoja opo- dnevna uradni obisk. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Taj-iz ske Tanat Khoman. Galileje, kjer Je granata skoraj popolnoma porušila neko hišo v vasi Dishon, iz področja ob libanonsko -izraelski meji na Hermonskih gorah ter z Golnaskih planot na meji med Izraelom in Sirijo. V Jordaniji se medtem položaj postopoma normalizira po hudi krizi, ki je izbruhnila pretekli teden med vlado kralja Huseina m palestinskimi odporniškimi organizacijami. K pomirjenju položaja je prispevalo tudi dejstvo, da se je danes v Jordaniji, kot tudi v drugih muslimanskih državah, začel štiridnevni verski praznik, ki ga velik del vernikov posveča romanjem v Meko. Sicer pa je tudi ta prnz nik v znamenju boja proti Izraelu. V vseh mošejah arabskega sveta pozivajo verski voditelji Arabce, naj sprejmejo vse žrtve, da bi osvobodili zasedena ozemlja. Kakih dva tisoč palestinskih partizanov je obi skalo danes pokopališče v Amanu, kjer so se poklonili spominu tovarišev, ki so umrli v boju proti Izraelu. Včeraj so v Amanu ustanovili ((združeni politični svet palestinskega odporništva)), v katerem je zastopanih deset palestinskih organizacij in ki ima na'ogo nadaljevati pogajanja z jordansko vlado. Ta se bodo nadaljevala po zaključku verskega praznika, verjetno proti koncu tedna. Danes so medtem sporočili, da je po še neuradnih računih med incidenti preteklega tedna izgubilo življenje kakih 40 Palestincev in približno deset članov jordanskih varnostnih sil. Scheel v Bangkoku Pretekla nedelja je bila za Bazovico pomemben dan. V tej naši trdni slovenski vasi so v njej delujoče slovenske prosvetne, gospodarske in druge organizacije: prosvetno društvo «Lipa», Vsedržavno združenje partizanov ANPI, športno društvo »Zarja*, Društvo žena, Zavarovalnica goveje živine in Pogrebno društvo, končno dobile svoj sedež v novem Prosvetnem domu, ki je zrasel po zaslugi vztrajnosti domačih prosvetnih in gospodarskih delavcev, po zaslugi prizadevanja in požrtvovalnosti domačinov in ob pomoči naših osrednjih ustanov — SKGZ in Slovenske prosvetne zveze. Otvoritev novega prosvetnega doma je imela poudarjeno slavnosten značaj, kot se spodobi za tako pomemben dogodek in lahko rečemo, da ga je počastila vsa vas ne samo z množično udeležbo, temveč tudi z dolžnim poklonom tistim, ki so s svojo žrtvijo med narodnoosvobodilno borbo, kot nadaljevalci boja bazoviških in drugih junakov omogočili, da lahko danes živimo in razvijamo naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje ter si v ta namen tudi gradimo prosvetne domove, kot središča in žarišča tega življenja. Uvodni del svečane otvoritve doma je bil zato združen z odkritjem spominske plošče v NOB padlim domačinom, ki je vzidana v pritličnem delu poslopja. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika gradbenega odbora tov. Mira Prešla in potem ko so šolski otroci v zborni recitaciji podali prav za to priložnost zloženo pesem »Pozdravljeni v domu kulture*, je ploščo odkril v imenu domače organizacije partizanskih borcev tov. Ivan čač z željo, naj bo ta plošča v spomin in zahvalo padlim, mladim pa v pričevanje na junaško borbeno preteklost našega naroda. Z recitacijo Borove pesmi «Materi padlega partizana* in s pesmijo «Bazoviška», ki jo je pod vodstvom Ivana Sancina zapel domači pevski zbor, se je ta uvodni del zaključil, nakar se je svečanost nadaljevala v dvoranici, katero so domače žene, prav tako kot ves dom, okrasile s cvetjem in slikami ljudi, ki so v preteklosti postavljali v Bazovici temelje prosvetnemu in gospodarskemu življenju in delovanju. V dvoranici so se zbrali poleg domačinov, med katerimi nekaj žena tudi v narodnih nošah, številni gostje, med katerimi smo opazili poslanca v rimskem parlamentu Albina Škerka, predsednika SPZ dr. Roberta Hlavatyja, podpredsednika SKGZ dr. Angela Kukanjo in člana predsedstva SKGZ Borisa Raceta, občinskega odbornika v Trstu Dušana Hreščaka, deželnega svetovalca in župana dolinske občine Dušana Lovriho, podpredsednika in tajnika SPZ Mira Kaplja in Edvina Švaba, predstavnika pokrajinskega odbora ANPI tov. Mira Kendo, šolskega nadzornika Oskarja Boleta, številne druge predstavnike slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, poveljnika karabinjerske postaje v Bazovici, predstavnike nekaterih drugih prosvetnih in športnih društev itd. Vse je pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo tov. Miro Prešel, ki se je tudi spomnil, da je prav na ta dan pred desetimi leti umrl dolgoletni bazovski pevovodja Srečko Ražem in k njegovi sliki na steni pripel šopek rdečih rož. Zbor p. d. «Lipa» je nato pod vodstvom Ivana Sancina zapel »Pesem 14. divizije* in Srebotnjakovo »Bori*, nakar je tov. Miro Prešel povzel besedo z željo, naj bo ta «dom ba-zovskega prosvetnega in gospodarskega delovanja, naj pa bo tudi dom veselega, razgibanega življenja naše zdrave bazovske mladine, ki gotovo ne bo zanemarila te panoge svoje mladostne biti*. Tov. Prešel je nato dejal, da je dom stal veliko besed, denarja in prostovoljnega dela. Omenil je, da vse doslej ni bilo v vasi prostorov, kjer bi se lahko shajale vaške organizacije in ustanove. »Shajati smo se morali po gostilnah in zasebnih stanovanjih. Pevske vaje so bile leta in leta pri pok. Srečku Raž-mu in pozneje pri Zofki Kalc, katerima danes s tega mesta izrekam v imenu pevskega zbora najtoplejšo zahvalo*. «Stavba ni velika, ne nudi razkošja, saj nismo imeli na razpolago velikih vsot, zato pa je v njene stene položena ljubezen vseh tistih vaščanov, ki dobro hočejo in dobro mislijo, tistih Bazovcev, ki zahtevajo, da se mladini vsadi v dušo in srce ponos in zavest, da pripadamo naši zamejski slovenski družini in narodu v matični domovini. Iz tega razloga smo tudi odkrili spominsko ploščo našim paditm v NOB. Nato se je tov. Prešel zahvalil vsem, ki so sodelovali ali kakorkoli pomagali pri gradnji doma: SKGZ a. Doi-ro delo ste nanravili, da ‘e zgradili ta prosvetni dom. še ,o*e dpto pa boste opravili, če oste mladini vceoili spoštovanje 0 te"S boia in rv«oov’h svet'!h ■adV!i ki na* bodo še dolga leta oled in vodilo našemu narodu«. V imenu prosvetnega društva «Slo-an» in šoortnega dništva «Gaia» Padrič ip pozdravil in čestital ar'o Grg:č in izrekel že''o, da 1 sprimo različnih gledani in raz ene polit'"ne opredel'enosti med lovenri, ki ze'o negativne vpliva a našo m»n’šlno. v bodočnosti era ili skimne domove z združenimi ■odrni, k«hi samo če homo ostali -Jruženi in složni. bo zaeotovlien «š obstoj na naši slovenski zem- in narodna zavest je močnejša. Za to pa je danes dolžnost podeželja pomagati mestnemu slovenskemu prebivalstvu, ki je hudo izpostavljeno nevarnosti asimilacije. Dolžnost podeželja je, da kaže večjo borbenost, da dosledno uporablja slovenski jezik v odnosih z oblastmi, kajti dokazati moramo, da se tega, kar se nam odpira, da se tega, kar nam priznavajo, tudi poslužujemo. «Prepričan sem, je zaključil svoj nagovor tov. Race — da bo ta dom žarišče, da bo pomagal krepiti zavest, da bo vsak posameznik imel trdnjava. Čestitam Vam vsem, ki ste ga dosegli z vztrajnostjo. Če je SKGZ pomagala pri tem, je bila to samo njena dolžnost*. . . ^Slovesnost je bila s tem pri kra-iu, toda predsedujoči predsednik gradbenega odbora je pred tem opravil še tri dejanja: predstavniku hišnega odbora oziroma hišniku novega doma tov. Rudiju. Križrpan-čiču je-svečano predal ključe doma z željo, da bi ga držali v redu kot'se spodobi za hram prosvete in mladine, dolgoletnima gostiteljicama pevskega zbora «Lipa» Mariji Ražem - Pečarjevi in Zofki Kalc, ki sta slovesnosti prisostvovali v narodni noši, je v zahvalo izročil šopka nageljnov, predsedniku zbora Stanku Vodopivcu pa je izročil za dolgoletne pevce Gallusove diplome, katere jim je preko SPZ podelil odbor za glasbeno dejavnost Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije. Zbor je pod Sancinovim vodstvom zapel še Vrabčevo «Zdravljico», nato pa se je razvila prisrčna domača družabnost ob zvokih godbenega tria plesu in zakuski, ki so jo pripravile požrtvovalne bazovske žene in dekleta. j. k. PRED ODBOROM ZA BLAGOVNI PROMET Primer ladje «Cavtat» tihotapstvo s cigaretami KOŠARKA MOŠKA D LIGA Poslanci zvezne skupščine SFRJ zahtevajo izpopolnitev carinskih predpisov BEOGRAD, 16. — Primer ladje «Cavtat», katere posadka je bila v Palermu obtožena tihotapstva cigaret, je bil danes povod za razpra vo v odboru za blagovni promet gospodarskega sveta zvezne skupščine. Poslanci so zahtevali pojasnilo od pristojnih organov, kako je sploh mogoče, da posadka tihotapi cigarete in pokazalo se je, da praznine v carinskih predpisi ii omogočajo, da lahko posadka vkrca pri odhodu iz domačega pristani šča neomejeno število cigaret. Na seji je zastopnik carinske uprave prebral spisek ladij, ki so doslej vkrcale večje količine cigaret, kot je bilo potrebno za oskrbo posadke in primere odkritja tihotapstva cigaret v tujih pristaniščih. Med kaznovanimi je tudi Splošna plovba iz Pirana, ki so jo italijanske oblasti zaradi tihotapstva cigaret kaznovaie s 80 milijonov lit. Poslanci so zahtevali, da se čim prej izpopolnijo carinski predpis', ki bi omogočili carinskim oblastem, da preprečijo vkrcanje neomejenih količin cigaret in sklenili, da se zahteva izčrpno poročilo o rezu’ tatih preiskave Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ante Drndič je obvestil člane gospodarskega sveta skupščine o stikih, ki jih je imel v zvezi s tem primerom po normai-nih diplomatskih poteh z italijanskimi oblastmi. «Izpustitev na svo bodo članov posadke ladje Cavtat in obnašanje italijanskih oblasti — je rekel — pričajo tudi v tem primeru o njihovi vljudnosti*. «Uradno se zatrjuje — je pripomnil — da gre za tihotapstvo: preiskava, ki je v teku nam bo povedala, kaj je res pri vsem tem.* Drndič je dodal, «da jugoslovanske oblasti še vedno zahtevajo od pristojnih italijanskih organov, da bi prišlo čimprej do preklica zaplembe ladje, ki je sedaj privezana ob pomolu v Palermu, in sicer ne odvisno od končnih rezultatov preiskave*. Med debato se je zvedelo, da ju goslovanske carinske oblast' sploh ne morejo prepovedati, ne jugoslovanskim ne tujim ladjam, da bi vkrcale, ko odplovejo iz jugoslo-vanskih pristanišč večje količine cigaret in tobačnih izdelkov kot jih potrebujejo za lastno uporabo. Dragocena zmaga peterke «plavih» Borovi košarkarji so v nedeljo zmagali proti moštvu Zuccheri iz Bologne. Nedeljski izid je bil za «plave* izredno važen, saj so bili Bolonjčani neposredni nasprotniki za izpad. BOR — ZUCCHERI 58:52 (24:21) BOR: Tavčar, Zavadlal 5, Sancin, Fabjan 4, Rudes, Lakovič 4, Starc 22. Sirk 12, Kralj, Ambrožič 11. ZUCCHERI: Gaggiotti 8, Vignoli 4, Dondi 10, Torri 8, Bironi 2, Mal-dini 2, Veronesi 15, Cavicchi 3, Masi. Donati. SODNIKA: Bastianello in Lera iz Padove. KAZENSKI METI: Bor 12:24, Zuccheri 10:16. Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l||||||tiii||||||l|1|||l,||ni||||i||l|||||||r|||||||||||||||||||l||l|||||||||iiii«i|||||l|||l|l|||||||lf|||||||||||||||l||||||l|||||||||||||l||||| POSLABŠANJE VREMENA OD SICILIJE DO SKANDINAVSKIH DEŽEL Snežni meteži, viharji in mraz so spet zagospodarili nad Evropo Z vrha Pratella v Abrucih se je odtrgal plaz, ki je zahteval dve človeški žrtvi in tri ranjence - Slabo vreme v Sloveniji in na Ilrvatskem Sneg je pobelil tudi Saint Tropez - 43 stopinj pod ničlo na Finskem RIM, 16. — V bližini Roccarasa je snežni plaz zasul osem oseb, od katerih sta dve izgubili življenje, tri so bile ranjene, neko žensko pa pogrešajo. Plaz se je sprožil ob 11.30 na pobočju gore Prateho, ki je visoka več kot 2200 metrov in ki se nahaja med Roccarasom in Scannom. Žrtvi sta tudi dva karabinjerja, ki ju je zasul plaz, ko šta opravljala svojo dolžnost na smučišču. Skupine reševalcev (civilnih in vojaških) iščejo pogrešano žensko. Sondirajo plazišče, ker domnevajo, da ju je sneg zasul. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Gastelsari-dru. . '. .j* Smučišča' -na pobočjih Pratella (na vrh je speljana tudi sedežnica) so kakih 14 kilometrov od Roccarasa. Snežni plaz je poševno prekril smučišče. Helikopterji karabinjerjev so vzleteli z letališča v Pratici di Mare ter po 40 minutah dospeli do gorovja v Abrucih, toda nadaljnji polet je bil nemogoč zaradi hudega snežnega viharja. Pol ure pozneje je drug plaz zdrknil po pobočjih Pratella ter prizadel neko drugo smučišče, kjer se je smučalo okoli 30 dečkov in deklic iz Rima. Gasilcem iz Sulmone se je posrečilo, da so jih rešili, preden jih je zasula snežna gmota. Nesreča na pobočjih Pratella je posledica huaih neviht, ki so davi zajele južno JUiuijO. Sneg je pooelil ceio opatijo Montecassino, kjer s..o raj riiKoli ne sneži. Več občin v tej pokrajini je popolnoma odreza-run od sveta. Oblasti so zaprle šole in postne urade. Ceste, ki povezujejo te kraje, so neprevozne, ker je snežna odeja visoka več kot pol metra. nega toka in s tem tudi brez ogrevanja. BEOGRAD, 16. — Slabo vreme je zajelo vso Slovenijo, kjer se cestni promet odvija z večjimi težavami. Najhuje pa je v Gorskem Kotarju, kjer je sinoči zapadlo veliko snega. V Delnicah je samo na novo zapadli sneg visok pol metra. V bližnji okolici Reke so tudi razsajali snežni meteži. Na pobočjih Učke, komaj 400 m nad morsko gladino, je snežna odeja debela 15 cm in še v.več. Gorski, ..prelaz na .tistem podrg&ju je zapet J2ray tako, prta tudi cesta za Hatak,, kjer je snežna, odeja dosegja višino 80 cm. Oblasti so izločale' 'iz prometa na cesti Reka Zagreb vsa težka vozila. Promet na cesti od Trsta do Ljubljane poteka normalno. Na jadranski obali so zabeleižli močne deževne padavine, vendar pa je na otoku Krku snežilo Temperature so povsod zelo nizke Slabo vreme je'zajelo tudi'Francijo. Povsod se je temperatura zelo znižala in je začelo snežiti. Ta pojav je prizadel celo Sinjo obalo, j kjer je temperatura hudo padla in I neprestano dežuje Sneg je pobelil znano plažo Saint Tropez. Razmere so zelo hude v severozahodnih pokrajinah, posebno v Cherbourgu in v pokrajini Cotentin, kjer je 200.000 obhoden za delovanje ogrevalnih naprav. Slabo vreme je povzročilo hudo škodo tudi v drugih pokrajinah: v Vandeji, v Pirenejih, v Parizu in v Marseillu. Skoraj povsod sneži ali pa dežuje, V bližini Rennesa je zaradi slabega vremena strmoglavil na tla helikopter civilne zaščite. Pilot in njegov sopotnik sta se hudo ranila. O slabem vremenu poročajo tudi iz drugih držav. Na Finskem so zabeležili letos najnižjo temperaturo s 43 , stopinjami • pod ničlo.-Močno sneži v vsej Zahodni Nemčiji. Ponekod je snežna- odeja. debela -že-tri metre. N4 Zugspitzu je, temperatura padla 1J8< 22, stppinj pod ničim, iMi Avstriji ni sicer tako mrzlo, toda zapadlo je veliko snega. V soboto in nedeljo je snežilo tudi po vsej Češkoslovaški. Cestni in železniški promet je otežkočen. O močnih snežnih padavinah poročajo tudi iz Švice. Ceste so sicer prevozne, toda v mnogih krajih morajo uporabljati helikopterje za dobavljanje živil središčem - zimskih športov. Sneži tudi v Belgiji, na Holandskem in v Luksemburgu. Tolin na začasni svobodi lin izpusti na začasno svobodo. Kot je znano, je IV. kazenska sekcija sodišča obsodila svoj čas Tolina na 17 mesecev zapora pod obtožbo, da je ščuval italijanske delavce na upor in na nasilje. Tolina so aretirali 24. novembra lani na ukaz pomočnika državnega pravdnika Occorsia. Na obravnavi pred sodiščem je Tolin pojasnil svoje stahsče glede pojma nasilja. To-linov primer je sprožil močno reakcijo italijanskih časnikarskih krogov. Glavni urednik »Potere operaio* s« bo. moral v kratkem zagovarjati pred prizivnim sodiščem, ki pa je ugodilo zahtevi njegovih, zagb^nji-kov ter ga izpustilo na začasno svobodo. RIM, 16. — Prva kazenska sek-Ijudi že 72 ur brez električnega j cija prizivnega sodišča je danes toka. Stanje je zelo resno v Cher- j sklenila, da se glavni urednik re-bourgu, kjer je električni tek ne- vije »Potere operaio* Francesco To- NEAPELJ, 16. — V kraju Forte-maggiore se je nekaj pred 17. uro pripetila huda nesreča, pri kateri so izgubile življenje 4 osebe. Nekoliko pred omenjeno uro so iz hiše, kjer je prišlo do nesreče, odpeljali na pokopališče preminulo Caterino vd. Silvestro. V majhni sobici stanovanja so ostale tri njene sestre ter mnogi sorodniki in znanci. V sobici se je zbralo kakih 30 ljudi. Nenadoma se je pod zrušil ter pokopal pod ruševinami številne osebe. Pri nesreči so izgubile življenje tri sestre pokojne Caterine. Četrta žrtev pa je 3-letni Antonio Pietro D’Errico, ki je tudi bil njihov sorodnik. Poslanec Albin oo7^rq i] udoVŽPnre in čestital k otvoritvi ima v svoiem imenu in v imenu Dolinske skunine, ki ji oripada in k»lpro — je poudaril — ie bil .voMen tudi z glasovi številnih Ra jvoev. »Vaš dom ie pomembna nri obitev za vaše kulturno, gospodar 'o in tudi poetično delovan'e in Jarce za vse tiste, ki bi hoteli ava.iati naš narod na stranska 00 1». Poslanec ie zagotovil vso svo-> pomoč, se še enkrat zahvalil za avabiln na otvoritveno slovesnost 1 deial, da bo še rad prišel v 1 dom. V imenu SKGZ je nato sprego nril tov Boris Race in najprej istital k prazniku. Priznal je, da i bil mnogo prepozno odprt in da 1 bilo zaradi tega mnogo zamu 'nega. Toda nikakor ne prepozno, ,asti ne, če bo učinkovito služil mojemu namenu. »Ni slučai — ie de!al — da se 3 dogaja prav ob 25-lotnicl osvo-oditve in prav v Bazovici, ki ie rva pokazala, da lahko samo od->Een In brezkompromisen boj o-logoči malemu narodu in mali na-odni skupini, da se obdrži pri živ-enju. Danes živimo v drugačnih azmerah, toda borbenost mora ie I Sneg se je prikazal, pomešan z I dežjem, ceio v Rimu. V višjih legah j mesta pa je pobelil celo strehe avtomobilov. Kmalu pa je popolnoma | prenehalo snežiti ter je le sem pa tja deževalo. Popolnoma drugačne so razmere v okoliških krajih prestolnice, kjer je še okoli poldne snežilo. Snežilo je tudi v Spoletu, kjer je snežna odeja dosegla od 10 do 25 centimetrov. Povsod je avtomobilski promet možen samo z verigami. Snežilo je tudi v številnih pokrajinah v Toscani.« Povsod je snežna odeja zelo debela. Slabo vreme je prizadelo tudi Sicilijo. Povsod se je temperatura zelo znižala. Hribi, ki onkrožajo mesto Palermo, so pokriti s snegom. Morje je zelo razburkano, kar jo preprečilo normalno dejavnost ribiških čolnov. Tudi obalna prevozniška služba je v mnogih krajih odpovedala. Na hude težave je naletel tudi letalski promet. Podobne razmere vladajo tudi v drugih krajih Sicilije, kot na primer v Mes-sini in v Trapaniju. Slabo vreme vlada tudi na vsem področju od Reggio Calabrie do Abrucov. V severni Italiji se je vreme nekoliko izboljšalo. V Cortini d’Am pezzo je prenehalo snežiti, toda nastopil je hud mraz. V dolini so zabeležili ponoči temperature od 7 do 9 stopinj pod ničlo, na gorskih prelazih pa od 13 do 15 pod ničlo. Promet se normalno odvija toda na cestah nad 1000 metrov nad morsko gladino je treba uporabljati verige. Iz Frosinona pa poročajo, da je kakih 20 turistov ostalo odrezanih od sveta v gorskem zavetišču Čampo Staffi. Do sedaj se karabinjerjem in drugim reševalcem še ni posrečilo, da bi prodrli do zaveti šča. Snežna odeja je namreč tako debela, da je skoraj nemogoče ho diti po njej. Zavetišče je povezano z dolino po telefonu. Najhuje je le to, da so ostali brez električ- NA POBUDO ZAVODA ZA EVROPSKA PROUČEVANJA V Bruslju so obravnavali probleme mejnih področij Potrebna uskladitev zakonodaje ob meji - Carinska združitev se ne zadostuje za razvoj obmejnih krajev Problemi meje zadobivajo zadnje čase, v okviru splošnega procesa integracije in racionalizacije med narodi, čedalje večji pomen in to na dveh ravneh. a) na ravni mejnih področij; b) na ravni mednarodnega sistema. Razgovor o mejnih področjih v okviru EGS, ki ga je organiziral Zavod za evropska proučevanja v Bruslju v dneh 27. in 28. novembra lani, je obravnaval predvsem prvo raven, ki pa prav gotovo vpliva tudi na drugo. Zanimivost teh razgovorov ni le v obravnavanju problematike po stopnega uresničevanja evropske skupnosti, pač pa tudi splosne pro blematike vseh tistih dežel in pod ročij, ki so na robu določenega državnega sistema in imajo kot me jo — državno mejo. Včasih samovoljno začrtane meje delijo na dvoje sicer naravno enotne dežele in ustvarjajo s tem hude ovire njihovemu razvoju ali celo povzročajo proces postopnega sorazmernega obubožanja. Razna poročila na že omenjenih razgovorih so jasno osvetila tak položaj gospodarske zaostalosti ali gospodarskega zaostajanja. Iz tega izhaja, da sta bruto produkt na posameznega prebivalca teh področij in pokazatelj razvoja teh področij občutno nižja od držav nega poprečja. V nekaterih že dolgo industrializiranih deželah tolmačijo ta pojav tako, češ da tam prevladujejo in dustrijske dejavnosti, ki so ze v z-. tonu, kot so n.pr. premogovna, tekstilna in jeklarska industrija. So pa druge dežele, za katere neizpodbit no velja, da je prav bližina meja razlog ali vzrok njihovega zaostajanja oziroma počasnejšega razvoja. Dinamika premikov zaradi dela, nakupov, turizma itd. ustvarja neko medsebojno odvisnost na državni in deželni ravni. To odvisnost pa morajo spremljati uskladitev so cio-ekonomske zakonodaje in skup ni dogovori o določenih investicijskih načrtih. Ker pa je v splošnem proces usklajevanja državnih sistemov zelo počasen, so prav obmejne dežele, ki kot smo videli, nai bolj občutijo te probleme, 'zvedle prve poskuse sodelovanja, da bi se s tem otresle gospodarske zapostavljenosti in si uustvarile pogoje za nov razvoj. Posebno zanimiva je bila analiza trgovskih problemov na obmejnih področjih, ki jo je pripravil prof. Michel Falise, ki sicer poučuje na univerzi v Lillu. Posledica manjšanja carinskih pregrad bo večja obmejna trgovinska izmenjava. Prav tako se bo povečala tudi konkurenca, ker bodo potrošniki imeli večjo an širšo izbiro, kajti na voljo jim bodo proizvodi obeh držav, obeh dežel. Najbolj občutljive spremembe pa bodo v trgovini na debelo, kajti trgovci na drobno ne bodo nabavljali blaga izključno v svoji lastni državi, pač pa se bodo usmerjali tudi na trgovinska sredi- šča na drugi strani meje, kolikor bodo ta bližja od bolj oddaljenih domačih. Seveda, da bi do tega prišlo, da bi svobodno razvijanje konkurence moglo biti v korist gospodarskim dejavnikom ene države zaradi različnega davčnega kreditnega in drugih ustrojev, bo nujna tudi neka harmonizacija zunanjih razmer, v katerih podjetja delujejo, navadna carinska združitev torej še ni dovolj. Vtis, ki ga dobimo o razgovorih v Bruslju, je ta, da se Evropa premika ne samo na ravni osrednjih, pač pa tudi na ravni krajevnih oblasti. Od trenutka, ko se državni interesi ne postavljajo več drug proti drugemu, oziroma ko se mednarodne razmere vedne bolj jglajujejo, ni več razlogov, da bi mejna področja morala prenašati gospodarske pomanjkljivosti, ki jih prinaša bližina meje, pomanjkljivosti, ki imajo tudi socialne in kulturne zle posledice. Seveda še niso vsi problemi rešeni. Občutna je n.pr. potreba po socioloških, psiholoških in antropoloških študijah. Kar pa je pri tem najvažnejše, je to, da se kljub vsem omejitvam in pomanjkljivostim krajevne skupnosti vedno bolj zavedajo svoje vloge pri pospeševanju lastnega razvoja, kar pa v končni liniji služi v korist vsej državi in tudi celotnemu mednarodnemu sistemu. RENZO GUBERT sodelavec zavoda za mednarodno sociologijo v Gorici Borovci so v začetku zaigrali živčno. Slabo so metali od daleč in izgubili so tudi nekaj žog zaradi slabih podaj ali naivnosti. To je seveda izkoristil nasprotnik in tu- ni povedel. «Plavi» so si nato o-nomogli, se bolje organizirali v o-brambi in so končno uveliavili višinsko* prednost (Peter Starc, A- leksander Sirk, Silvan Ambrožič). Prvi polčas se je tako zaključil z borovci v vodstvu 24:21. V drugem delu igre so naši košarkarji zop°t slabo začeli. Nikakor se niso znašli nr"ti nasDrotnikovi o-brambi «na moža* in vso je kazalo, da bodo goetje nabral! nreceišen naskok (vodili so ž° s pikami prednosti). Toda v tem trenutku so borovci organizirali svoi nanad. s Petrom Sta«e°m i«°nač;ii stanje in so nato tudi povedli. Tekma je postala zelo izenačena, dokler ni proti koncu borovcem dokončno usnelo streti nasprotnikov odpor in zmagati. Naši košarkarji so vsekakor zadovoljili. čeprav so si žanra rili nekaj lahkih Drilož.nosti Tud' trkr«t so bolie zaigrali visoki igrale" ki so odločno nrpvladovali nod lastnim košem nri lovlienhi odbitih žog. Peter Starc je dosegpl 22 fo/k in ie b'l vseskozi trn v nasprotnikovi 0-bramhi Sirk ie bil (z Ambrož-č^rn) najboliši v ohrsmhi tjo vedno na si v krizi zunonii igralci, ki slabo mpčejo od daleč. HITROSTNO DRSANJI OSLO, 16. — Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju je zmagal v teku na 500 m Norvežan Tho-massen. 2. je bil Keller (Z. Nem.), 3. pa Schenk (Niz.). V teku na 5.000 m so vse tri kolajne osvojili Nizozemci: 1. Bols, 2. Verkerk, 3. Schenk. Rezultati teka na 1.500 m: 1. Schenk (Niz.), 2. Verkerk (Niz.), 3. Thomassen (Nor.). 10.000 m: 1. Bols (Niz.), 2. Thomassen (Nor.), 3 Verkerk (Niz.). Na končni skupni lestvici so dosegli najboljše rezultate Nizozemci in Norvežani, saj so — razen enega — pobrali v prvi deseterici vsa mesta. Končna lestvica: 1. Ard Schenk (Niz.) 173,487 točke 2. Magne Thomassen (Nor.) 173,893 3. Kess Verkerk (Niz.) 174,463 4. Jan Bols (Niz.) 175,470 5. Dag Fornaess (Norv.) 175,717 6. Goeran Cleaeson (Šve.) 176,697 7. Sten Stensen (Norv.) 177,030 8. Bjoern Tveter (Norv.) 177,278 9. Eddy Verheyen (Niz.) 177,430 10. Baard Heriksen (Norv.) 177,872 OBVESTILO Atletski odsek ŠZ Bor organizira dne 22. februarji tekmovanje v krosu, na katerem lahko nastopijo tisti atleti, ki niso še nikoli sodelovali na uradnih tekmovanjih (Ff. DAL). Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. naraščajniki (letniki 1955, 1956, 1957) proga 1 km, 2. mladinci (1953, 1954) proga 2 km, 3. člani (1952, ali starejši) proga 4 km. Prvi trije iz vsake skupioe bodo nagrajeni s kolajnami-Zbiranje in prijave atletov ob 9,30 v Prosvetnem domu v Bazovici. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA Nepričakovan poraz Sokola Zuccheri je zadovoljivo moštvo. Gostje so namreč dobro metali od daleč, učinkovito so podajali žogo okoli domače cone. So pa nekoliko prenizki. Sodnika sta dobro opravila svojo dolžnost. b. L V nedeljo sta se v Vidmu srečali ekipi CSI Friuli in Sokol v srečanju namiznoteniškega prvenstva C lige. Zmaga je nepričakovano pri padla Videmčanom. Glede na o krnjeno postavo Nabrežincev 01 lahko tudi predvidevali poraz, nikakor pa nismo mogli predvidevati tako slabega izida. 7:2 je namreč izid, ki ne ustreza realni vrednosti igralcev obeh ekip. Nabrežinsko moštvo se je predstavilo v okrnjeni postavi. Manjkal je Cattonar, katerega je moral nadomestiti najmlajši nabrežinski i-gralec, 12-letni Radovič. Ukmar je sicer nastopil, vendar še ni popolnoma okreval. Kot smo že poročali, je bil ta igralec pred kratkim bolan Zato se ni mogel udeležiti zadnjih tekem in seveda že dalj časa ne trenira. Slabo je igral tudi Fabjan, kateremu je uspelo osvojiti en set. Razočarali so torej Nabrežine!, presenetili pa so Furlani. Za zeleno liiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiii,m,,,,,!,, ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI AGI podcenjeval Zarjo AGI - ZARJA 3:1 (15:9, 15:4, 12:15, 15:7) AGI: Pelesson, Barbieri, Miku-lus, Boemo, Leopardi, Furlan, Bregant, Moretto. ZARJA: Sonja, Magda in Dora Križmančič, Čok, Serazin, Žagar, Bandelj, Fonda, Pernarčič, Kufer-sin. SODNIK: Fornasar (Videm), stranski: Petean (Gorica), zapisnikar: Vaccari (Gorica). V prvem kolu ženske B lige sta se v nedeljo v Gorici pomerili domači AGI in bazoviška Zarja. O končnem izidu tekme ni bilo pred začetkom nobenega dvoma, a na koncu srečanja so prav nasprotni ce priznale, da so se morale krepko potruditi, da so «ukrotile» žilavo slovensko ekipo. Bazovke so s svojim nastopom presenetile. Niihova igra jr bila zelo uspešna. Obramba je skoraj brezhibno delovala, dekleta so se predvsem strogo držala sistema in izpolnila vsa navodila trenerja. Napad se je uspešno izogibal nasprotnikovemu bloku. Čon-av tolčenje ni bilo močno, na je bilo vseeno zelo učinkovito. Grajenje je bilo osnova tega pozitivnega nastopa. V začetku sicer žoga ni prihajala točno na nodajačice, ko pa je ta hiba izginila je bila Zarja skoraj enakovreden nasprotnik. AGI se je predstavil z že znano ekipo, katero je letos ojačila večkratna reprezentantka Pelesson. Goriški napad razpolaga z zelo močnimi igralkami, med katerimi Izstopa mladinska reprezentantka Barbierijeva. Poleg nje pa še Mi kulusova ter Boemova. Pelessonova pa se je izkaza’a z učinkovitimi češkimi servisi. Ekipa, ki so je v nedeljo predstavila na igrišču ima vse pogoje, da si tudi letos pribori prvo mesto na končni lestvici, ter tako zopet starta na prvo ligo. Začetek srečanja ni dobro obetal za Bazovke. AGI je močno povedel in kmalu ie bilo stanje 7:1 za domačinke. Usnešni servisi in dobra igra na mreži, pri kateri je bil 11-snešen tudi blok, sta pripomogla celo k izenačenju in nato tudi vodstvu z 9:7 Dalje pa »rdeče* niso mogle in tehnično boljše Goričanke so si (čeprav s težavo) priborile prvi set. V naslednjem je bilo stanje do četrte točke izenačeno, nato pa so samo domačinke nabirale točke, medtem ko so zarjašice zapravile nekaj servisov in so morale kljub ostremu odporu položiti o-rožje. Tretji niz se je začel z napadom Zarje. Slovenske igralke so v treh menjavah povedle s 6:0. AGI je skušal na vse načine ohraniti dra goceni set, ki mu bo morda prav prišel na končni lestvici Uspelo mu je zmanjšati razliko na 8:5, na to pa je sledila vrsta menjav ser viša s precej razburljivimi trenut ki. Končno se je zbiranj točk ob novilo in stanje je nrišlo na H-R v korist Zarje in nato na 14:8 Še zadnii odpor domačink, ki so prišle do dvanajste točke in nato veselje v bazovskem taboru nad nepričakovano osvojenim setrm V četrtem nizu se je ponovila sli ka prvega. AGI je v začetku no vedel, a Zarja ga je pri sedmi t"č ki dohitela. Bazovke pa so do tedaj oddale vse svoje sile in AGI je imel prosto pot do zmage, čeprav tudi v teh akcijah ne prelahko. Zarja je kljub sicer pričakovanemu porazu povsem zadovoljila. K uspehu je predvsem pripomogla velika volja Baznvk do čimboliše-ga nastopa, ter izredne borbenosti, ki so jo pokazale skozi vso tekmo. r. v. mizo so poslali ekipo, ki ni bil* več podobna nekvalitetni in zaspa ni ekipi, ki je pred tremi tedni na stopila v Nabrežini. Vsi trije Fri lani so igrali bolj dinamično in ® vahno, po nepotrebnem niso zapr*' vili niti ene točke, kot se je to dogajalo v Nabrežini Niihova zmaga je bila novsem zasi"ž»na. CSI FRIULI - SOKOL 7:2 Arohidiacono N — Fabjan 2:0 D”’ 14) Agarinis — Radovič 2:0 (18. 17) Archidiacono G. — Ukmar 2:0 t*6, Arohidiacono N. — Radovič 2:0 18) ne, Arohidiacono G — Fabjan 2:0 (10' 17) „ .n Agarinis — Ukmar 1:2 (18. —20, 1“ Archidiacono G. — Radovič *• (8, 7) Archidiacono N. — Ukmar 1:2 (—* ’ 18, 17) J 17, Agarinis - Fabjan 2:1 (18, -14. S. J- V okviru mladinskega namJS» teniškega prvenstva je v Trstn Eiy OLI premagal conski Dom s tesri® izidom 5:4, CGS pa je odpravil ričane- s 5:0. ATLETIKA 355 atletov na evropskem prvenstvu v dvorani DUNAJ, 16. - Ob zaključku sp^ jemanja prijav se je prijavilo ** prvo evropsko atletsko prvenstvo dvorani 355 atletov iz 24 držav‘ Prvenstvo bn 14 in 15. marca v du' najski »Starithaile* NaištevilnP.isi kipi bosta imeli Z. Nemčija in vietska zveza: v vsaki bo po 60 *’ tletov. Prijavilo se je tudi ve, r število časnikaripv. saj jih bo 400 Prijavilo pa se je tudi 32 ra' d:iskih hiš. TENIS RICHMOND, 16. - Ameriški ski teniški igralec Arthur Ashe JJ na državnem prvenstvu v dvorans premagal najboljšega igralca ZB Smitha z 2:0 SPDT sporoča, da letoš* nje zimske športne i£re ne bodo v črnem vrhu. kot je bilo prvotno dolo* čeno, ker tega ne dopU' šča pomanjkanje snega-Zaradi tega bodo zimske športne igre letos v T r' b i ž u, datum pa bodo organizatorji sporočili v prihodnjih dneh. Sokol odvzel Bregu set BREG: Čuk, Slavec, Barut, Pavletič, Hmeljak, Klabjan, Foraus, Kofol, Turk, Rapotec, Sancin, Zobec. SOKOL: Švab, Gabrovec, Cahari-ja, Škrk, Cupin, Zidarič, Colja, Petelin. SODNIK: Canclani (Pordenon). Podcenjevanje nasprotnika je pripravilo že marsikateri močni ekipi Bor premagal FARI Padova BOR - FARI PADOVA 3:1 (15:6, 17:15, 12:15, 15:5) BOR: Pečar, Bole, Bezeljak, Hrovatin, Artač, Kalan, Rogelja, Šva-gelj, Rauber, Barej, Pernarčič. FARI: Antenore, Bedin F. in I„ Sturaro, Poli, Lotto, Miozzo, Cam-porese, Ometto, Spessato. SODNIK: D'Affara. Tekma se je začela s četrturno zamudo, ker ni prišel odrejeni zapisnikar. Tako je moral voditi zapisnik trener Zarje F. Vitez. Začetek tekme je potekal v premoči Bora, ki je prepričljivo zmagal. V drugem setu ni šlo tako lahko. Set je bil zelo izenačen prav do konca. V tretjem nizu so *pla ve* povedle do 9:1, nato ds se jim je začelo zatikati in so nasprotnice zbrale vseh ostalih 14 točk. Zadnji del igre pa so borovke zaigrale zanesjjivo in nasprotnice so morale — kljub zelo požrtvovalni obrambi — kloniti. G. F. neprijetno presenečenje. In je danes zgodilo tudi Bregu. TeKIL z eno najšibkejših ekip te ni n°, nabrežinskim Sokolom, sicer zgubil, zapravil pa je set, kar n bo lahko še zelo hodilo narobe-V prvem nizu je Breg opravil vf samogovor. Pavletičeva Je d «0 ka1’ 11 servisov, Nabrežinke Pa ,g. osvojile le točko. Zaradi lahko 0 seženega uspeha so Brežanke igrale v drugem setu lagodno, kol je to izkoristil, povedel ln hotele predstavnice dolinske so nadoknaditi zamujeno so zapr* ^ kar 5 servisov, Nabrežinke Pa prišle do petnajstice. V ostalih dveh setih Brežanke pazljiveje, vendar Pa ^ bilo opaziti, da so še vedno «š'-kom» tako nepričakovano zapra ljenpga seta. ^ Nabrežinke so igrale živahno. FJ. žrtvovalno, dobro so izkoriščate * f0 jo telesno višino, pokazale P* tudi kar zadovoljiv blok. pa seveda za razred slabše Brega. „ t K. S. *• PRIMORSKI dnevnik Tržaška federacija KPI o boju komunistov za priznanje nacionalnih pravic Slovencev Kakor smo na kratko poročali v nedeljo, je bila v soboto prostorih tržaške federacije KPI tiskovna konferenca, na Meri je bil govor o temi «Vprašanje dvojezičnosti in narodne Pravice Slovencev». S tem v zvezi je bil objavljen tudi doku-Iba-- V zvezi' z vPrašanji slovenske narodne skupnosti v Mliji, katerega prevod objavljamo danes v celoti: Federalni komite Avtonomne tr-federacije KPI je posvetil S6 svojih sej poglobl jeni prouči-/'položaja slovenske narodne r^Pjsane v Italiji, vseh vprašanj, . ^ je kot take tičejo, kakor tu-stanja in pa nalog celotne par-. je za dosego ciljev demokracije svobode, M se v tem smislu Javljajo, s čimer v zvezi je ""uril oziroma sprejel naslednji *'« resoluciji. RESOLUCIJI I. ^ so 1° vsa *a leta Zvonci vodili za polno uiveljavi-svojih pravic in v kateri so r*™®nsti stali v prvih vrstah, je /®a nekatere pozitivne rezulta-odpirajoče ugodne perspekti-J 1,1 možnosti novih poti. Krepi enotnost med slovenskimi delav-’ *®t tudi napreduje osveščanje r*1® plasti italijanskega ljudstva ™ samo glede potrebe mirnega so-‘"1® med obema narodnostima, ®Wveč tudi v zvezi s pravičnostjo ki jih postavlja narodna “Jsnjšina, v zvezi z njenimi pra-"®ami in pa dolžnostmi, ki jih Julijanska država ima v odnosu 0 te. Utrjuje se nadalje razmerje gnesti med italijanskimi in slo-easkimi ljudskimi množnicami, asti v zvezi z mladino, v boju 5 določeno globoko preobrazbo 1/J6® v demokratičnem in socializem duhu. Jj^etežni del Slovencev pripada /ruskemu razredu, ki vodi mo-enotno bitko za dosego no-• življenjskih in delovnih pogoja Slovenska narodna manjšina, ** ta boj zagotavlja določen bili 6a prispevek za razvoj in uve-j®tev njenih pravic, ima, po-in k- em’ nekt dvojen, neposreden preblstven razlog, da ta boj pod-k0 Č Vsemi svojimi močmi in ta-no3t 0nkretno 'zraz' svojo solidar- z delavci, ki se borijo za tičn naPrednih ciljev demokra-hi ? °blasti v tovarnah in v družeč >•? ^ud*. da se v okviru raz-• dih sindikatov aktivno udeležu-il(je'avskih bojev za njihove pra-Zrni velike demokratične letih u’ so i° dili dosegli v W .. dpnega boja z italijanskimi . ____• • _ _ i____i* , Z*. ustvarjajo slovenski de-5^.\ s svojim dragocenim pri- v trenutnem boju, nova j_-«uatva in naprednejše pogoje vprašan ‘ re®**ev sv°pd narodnih 'ma posebno vrednost in poke a V trenutnem položaju globo-ba "^Podarske krize Trsta. Bor-Na3 ^^rečltev dokončnega pro-NajZta in njegovega ozemlja, 'l^dn za to’ da se preprečijo vib ne namere o uničenju njego-tiiji ^°izvodmh struktur, kakor ^ obveza za obnovitev njegove Svinske vse to je v neposredni zve- tiastj““Ke ter industrijske dejav- ttiani-^rebarrd slovenske narodne točjyS11J?’ W živi na tem podtip/' v°. zatorej, pomeni, ustva-skup H^bhodnih pogojev za razvoj nje r).0sti, da se zaustavi nazadovati) j^Sovih gospodarskih dejavno-le, odseljevanje mlade delovne Sisku*. Se. zaustavi šibitev slovenske ZnjZ ',n 'z fe8a izhajajoče raz-2 ovanje. 'Jta^lj^vedenimi dejstvi, ki predse DaM°- določen uspeh akcije na-tiranje in ki so primorala tudi tilto e’ katere so v preteklosti le v . Pesedo kot dejanji delova-de]i,o s°'dhističnem duhu, da so t(*ej sPremenile svoja stališča, dalo’ s femi dejstvi pa se ni sklatit 6ko dejansko priznanje pra-^jbodne manjšine od strani tiavjc jn krajevnih dejavnikov, kanjkj' ki so določene v republi- Vl^neJ manjšine ^0 strani ti ; sta v| . Sp„, u^uiimi, a oi ^ka'uematično kršlj0' far^.Psfavi ter potrjene v med-sporazumih, a se v res- Cnih tiift spremenjenim besed- ite kn„?Zorn °d strani levosredin-Jtirj .rjoije niso niti v najmanjši ■®*Drn» *a tudi ustrezna dejanja. ^va*?0, z raznimi demagoškimi ki naj bi se z njimi i*eteku določena politična stališča 5 SvoiiU'1’ katerim se KD, skupaj ti Ofj.JJJJ zavezniki, uradno nikoli ^hern3, ie v resnici zavrnila c*v, r,?. zakonito zahtevo Sloveniti! n aktivno je njihov položaj tiUtv^Premenjen, naj si bo kar Jti tud^^onodajnega instrumenta, til (jl. v zvezi z administrativri-ki bi bili morali biti v enau a ^ ^ zagotovila dejan-Jhan aKoPravnost pravic ter neo-na vseh področjih: 6tn’ socialnem in gospodar- titii^^titi niso nikdar imeli na-v 6 se ekskluzivne pra- tičtie obrambe slovenske et- j °Va]; uPnosli. Pač pa so vedno Za dosego kar največje JHninJ. v zvezi s cilji slovenske spodbujajoč tudi druge ;Jti, tiai'tT'e 'n protifašistične :'diih , ,se združijo v oporo pra-tiea^JJev Slovencev, in to tudi h ? tem a ,naiostrejše polemike. brlložn ^nislu se J® KPI ob vsaki J0 ^.''zavzemala za oblikova-Jtihtovk'” ler avtonomnih instru-r' (množičnih organiza- ? PotrBk^ odborov ali tudi takih J taj( “e posameznih pobud), da 'Val ,V nejtesnejši povezavi s ^vtštP atv°m 'n na osnovi najširše htiiek 0 lastnih pravicah čim Stiti ,,a bila tudi akcija in protest h »>eEa?-ruhom šovinizma, kot tu-K?1*1 1 j m stališčem in name-^državnih in krajevnih o- ^tem^.Prtmerih, ne glede na ne-PftjJW'a nacionalistična stali-y m tržaške socialdemokra- cije, smo se morali ponovnokrat spopasti tudi z negativnimi stališči strank in sil kot je PSI, ki so — kljub temu, da se v nekaterih dokumentih sklicujejo na pravice Slovencev — ne samo delovale v smislu njihove razcepitve, marveč so bodisi tolerirale ali celo neposredno podpirale politično linijo, ki je zavračala pravične zahteve in potrebe slovenske skupnosti. Zlasti gre omeniti nesposobnost strank, ki se še vedno sklicujejo na levo sredino, da bi manjšini zagotovile izpolnitev njenih temeljnih zahtev. Nadalje je obsodbe vredna tendenca po instrumentali-zaciji določenih delnih rešitev nekaterih vprašanj, kar naj bi zagotovilo integracijo slovenskega malomeščanstva (ki je na manever pristalo in še zaostrilo svoje spore), da bi se tako zabrisala potreba po enotnosti in odpravil borbeni duh Slovencev, zlasti pa še, da bi se na ta način našla podpora za določeno konservativno ter interesom delavskega razreda nasprotno politiko. V tem smislu gre obsoditi akcijo nekaterih predstavnik) Slovenske skupne liste, ki bodisi znotraj uprav, v katerih neposredno sodelujejo, bodisi od zunaj opravljajo določeno dvojno nalogo, s katero škodujejo interesom delavskega razreda, skušajo diskreditirati njegove organizacije ter med slovensko skupnostjo kot tako opraviti razdiralno akcijo, na osnovi katere bi to bilo moč podrediti potrebam in političnim ter ekonomskim načrtom italijanskega reakcionarnega razreda. Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ustanovljeni s posebnim statutom na osnovi odločilnega razloga prisotnosti slovenske manjšine na njenem ozemlju, sedanja vladna večina še naprej preprečuje, da bi izdajala zakone v zvezi z vprašanji slovenske skupnosti. Ta politika ne- note. spoštovanja deželne avtonomije, ki jo hoče KD in so jo sprejeli njeni zavezniki, med lemi tudi Slovenska skupnost, je doslej preprečila tudi rešitev vprašanj, ki sodijo v izključno pristojnost dežele, namreč vprašanj, ki se tičejo Slovencev. Obenem je celo še zaostrila nekatere vidike kulturnega in gospodarskega življenja njihove skupnosti. Z raznimi razlogi se je, nadalje. opravičeval obstoj očitnih razlik v ravnanju s Slovenci, ki prebivajo in so pristojni v različnih pokrajinah dežele, kar globoko prizadeva njihove že tako omejene pravice. Vse to v okviru določene politike, ki je nasprotna potrebam napredka in razvoja celotnega prebivalstva dežele Furlanije-Julijske krajine, katero je levi center ustanovil v korist privatnih in monopolističnih interesov. Spričo take situacije je potrebno krepko nadaljevati borbo, da bi intrument dežele, za katere ustanovitev so Slovenci dali znaten prispevek, dejansko postal instrument, ki so se zanj ljudske množice dežele borile, pa naj se, potemtakem, dejansko spremeni v odločilno orodje uresničitve popolne enakopravnosti pravic narodne manjšine na katerem si bodi področju Furlanije-Julijske krajiine ta živi, kakor tudi za polno zadovoljitev njenih potreb po varstvu in valorizaciji posebnih etničnih značilnosti ter svoboden razvoj v vseh njenih dejavnostih. V tem cilju mora slovenski narodni manjšini v Italiji biti zagotovljen ustrezen pravni statut, ob polnem spoštovanju duha in črke republikanske ustave, pridobljene z osvobodilnim bojem. Posebna pozornost mora biti-posvečena vprašanjem socialnega, gospodarskega in kulturnega značaja, kot tudi onim, ki so velikega pomena za slovensko skupnost v pogledu urbanističnega vprašanja naj si bo v okviru glavnega mesta kot drugih občin na ozemlju dežele, kjer žive Slovenci. To je treba močno podpreti na osnovi širokega enotnega gibanja. Področja in vasi. kjer žive v pretežni večini ali izključno Slovenci in so obeležene z jasnimi etničnimi značilnostmi, pa morajo biti obvarovana pred novimi umetno ustvarjenimi naselji, katerih namen je raznaroditi in spremeniti zgodovinsko oblikovano o-kolje. Nadalje je treba spričo dejstva, da večina Slovencev živi v mestu, preprečiti vsem, ki ga skušajo potvoriti ali omejiti, da bi vprašanje Slovencev nasploh povezovali z vprašanjem kraške pla- KPI se zavzema, da bi regulacijski načrti dejansko odgovarjali interesom skupnosti, zato naj bo tudi vprašanje obrambe Krasa postavljeno resno in objektivno. Enotno in strnjeno je treba nadaljevati borbo za priznanje slovenskega jezika kot drugega uradnega jezika dežele, kakor tudi za njegovo dejansko svobodno uporabo v državnih uradih, na sodišču in v vseh javnih ustanovah dežele. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lidia Polla pri Barisiju Razstava v galeriji Barisi, ki jo prireja kiparka Lidia Polla, je po smotrno učinkoviti ureditvi gotovo do sedaj najbolj dovršeno predstavljanje nekega umetnika v tem razstavišču. Enako izredna je tudi grafično tiskarska izvedba kataloga z dvema slikama glav kipov skoro naravne velikosti izvirnikov. Kiparkino bistvo in delo pa nam v njem jedrnato zadeto tolmači Dino Dardi. Lidia Polla je pričela svojo kiparsko pot v delavnici Marcelin Mascherinija in se pozneje izpopolnjevala od 1964. do 1967. leta še na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, kjer je leta 1966 prejela za svoje delo tudi prvo nagrado tega mesta. Srečavali smo jo redno na državnih in deželnih kolektivnih razstavah, a le enkrat na osebni razstavi v Trstu leta 1952. Kdor je sledil njeni ustvarjalnosti, bo zavzet obstal pred novimi deli ekspresionistične moči. So to kipi ljudi, ki so si sneli z obraza krinko brezčutnosti moderne civilizacije in se nam predstavljajo v vsej svoji fizično topli ani?naličnosti pradavnine, a vseeno v morda še močneje občuteni človečnosti trpečega poedin-ca. Ne glede na to pa se nas loteva občutek, da stojimo pred globalno obtožbo izmučenega in iztrpinčenega človeškega mesa. Čeprav se nam dozdeva, da so kipi nastali hipoma, v trenutku genialnega navdiha, so pa dosežek sicer bolj nagonskega kot zavestnega odmika od vsega, kar oblikuje današnji družbeni videz civiliziranih ljudi. Kiparka je srečno uspela s presenetljivo občutljivostjo svojih prstov zgnesti belo mehko snov v utripajoče praživ-Ijenjske človeške oblike. Votle oči teh obrazov so zgovornejše kot vsak pogled in vsi ti prabitni, grobi, skoro poduhovljenost v psi-prepričljivo poduhovljenost v psihološko pretanjenih izrazih ust, ki pač delajo človeka to, kar je o le njemu lastni govorici. V vsem tem se sklada tudi vrsta odličnih risb. MILKO BAMBIČ Goodmanova «Prazna družba» Pri milanski založbi Rizzoli je v zbirki tSaggi» izšlo krajše zato pa pomembno delo ameriškega pisatelja in sociologa Paula Goodmana «LA SOCIETA’ VUOTAs., kar bi mogli prevesti v «Prazna družba». Kakor je znano, se je Paul Goodman rodil 1911. leta v New Yorku, študiral je v Chicagu, nato pa poučeval v raznih krajih ZDA in sodeloval pri številnih publikacijah političnega, ekonomskega in sociološkega značaja. Goodman je tudi avtor cele vrste del in znan tudi kot eden najbolj doslednih ameriških sociologov iz vrste tako imenovanih «nenasilnih upornikov.» Že sam naslov *La societa vuo-ta» veliko pomeni. Ne gre za neko novo študijo, pač pa za zbirko avtorjevih analiz, ki obravnavajo v glavnem «drugo plat» bogate družbe. Ameriški sociolog, ki je znan po svojem kritičnem stališču, daje ostro diagnozo bogati ameriški družbi. Toda v svojem proučevanju te družbe in v u-strezni kritiki se Goodman ne zadovolji le s tako imenovanim tprincipielnim protestom», pač pa zahteva o< slehernega nasprotnika takšne družbe, ki po njegovem zasluži vso kritiko, tudi ustreztio nakazovanje rešitve iz slepe ulice. Značilnost tega dela, ki obsega 180 strani, je v tem, da Goodman v svojih kritikah odkriva vso dramatičnost, vse nerazpoložen je, rekli bi celo ves odpor, ki tli v najbolj občutljivih plasteh ameriškega ljudstva proti družbi, ki se baha s svojim razkošnim bogastvom, ki pa ni sposobna rešiti najosnovnejših problemov. V rPrazni družbi», v kateri je vse «načrtovano in hkrati razčlovečeno» avtor analizira prav tista zla, ki imajo tolikšen vpliv na mladino in to ne glede na politično usmerjenost slehernega mladega človeka. Pravzaprav, pravi avtor, gre za probleme tako imenovane nevzgoje množič, za probleme, ki jih predstavlja militarizem, za tako imenovano mistiko naglega napredka v podjetju in družbi, za težnjo po nagli in nesmiselni ekspanziji, itd itd. Vsekakor je to zelo ostra kritika tako imenovane bogate družbe, Nadvse važno nalogo v razvoju slovenske etnične skupnosti lahko in tudi mora opraviti šola. Šole s slovenskim učnim jezikom morajo uživati enake pravice kot italijanske šole, pri čemer je treba odpraviti sleherno obliko diskriminacije v odnosu do njenega učnega in vodilnega osebja. Vsi mladi Slovenci morajo po vsej deželi imeti možnost, da se ustrezno vzgajajo in šolajo v materinem jeziku, da jim bo omogočen pristop k najrazličnejšim področjem dejavnosti. Spričo tega so nujno potrebni šole in tečaji tehničnega in poklicnega izobraževanja s slovenskim učnim jezikom, nadalje u-strezna reforma visokošolskega študija, kot je tudi nujno in neobhodno potrebno, da se v Videmski pokrajini konkretno ustanove šole s slovenskim učnim jezikom. Komunisti se bodo še nadalje borili za pozitivno rešitev vseh teh vprašanj. Nadaljevali bodo vrhu tega, razen z borbo odpravo diskriminacij in pritiskov, ki jih je še vedno na najrazličnejših področjih čutiti v odnosu do narodne manjšine, tudi s stalnim delom prepričevanja med vsemi Slovenci, da bi konkretno uveljavljali svojo pravico svojih sinov do šolanja v materinem jeziku. Komunisti bodo to borbo vodili v okviru one, ki v splošni obliki poteka v vsej državi in katere namen je doseči šolo, ki je ne bodo obvladovale nazadnjaške sile, ki ne bi bila preprosto in zgolj informativna, marveč bi se oslanjala na duh odporništva, na protifašistično in napredno razpoloženje slovenske skupnosti ter bi oblikovala mladino, ki bi se v polni meri zavedala skupnih vprašanj, mladino, izpolnjeno z zdravo demokratično in narodno zavestjo. Velike važnosti za slov. skupnost v Italiji širjenje in razvijanje stikov in odnosov s svojim matičnim narodom, stikov in odnosov, ki se oslanjajo, razen na jezikovno in kulturno enotnost, ki sta se še utrdili v teku narodnoosvobodilnega boja, tudi na protifašistične ter revolucionarne tradicije, kot tudi na demokratična in socialistična prepričanja slovenskega naroda. S tem v zvezi je vedno treba upoštevati ogromno važnost sorodnosti ciljev ter interesov, ki združujejo delavski razred vseh dežel v boju proti imperializmu in za zmago miru. Tržaška federacija KPI pozitivno ocenjuje raznotere kulturne športne in družabne dejavnosti manjšine, dejavnosti, katerim komunisti dajajo svoj bistveni prispevek. Te dejavnosti so izraz življenjske sile slovenske nacionalne skupnosti in za njihov avtonomni razvoj morajo dobiti moralno in materialno priznanje s strani javnih ustanov. Priznanje Slovenskega gledališča za javno ustanovo, ki je bilo doseženo po dolgi enotni borbi z namenom, da bi se podprla pobuda manjšine na kulturnem področju, predstavlja dosego prvega pomembnega uspeha. Temu bodo morali slediti drugi, še posebej so potrebne pobude, katerih namen je, zagotoviti kulturnim, vzgojnim in rekreativnim dejavnostim slovenske skupnosti — ki jih bo vedno mogla izvajati neodvisno — primemo finansiranje s strani države, dežele in krajevnih ustanov. Hkrati je treba zagotoviti, da bodo te dejavnosti napredne in demokratične in da se bodo izvajale v polni zavesti nacionalnih pravic. Potrebno je tudi okrepiti akcijo za temeljito spremembo programov in usmerjenosti radijskih in televizijskih oddaj, ki ignorirajo dejanske probleme slovenske narodne manjšine v Italiji ali se kot v primeru Radio Trst A — formulirajo v popolnem nasprotju s čustvi in mnenjem Slovencev. Boriti se je treba za to, da bi se Radio in TV odvzela monopolu sil, ki potvarjajo vesti in preprečujejo, da bi tako pomembna sredstva za obveščanje bila vodena na demokratičen način, ki hi ustreza! zahtevam ljudstva, kateremu so programi namenjeni. Razen tega je treba da TV odstopi nekaj časa deželnim programom in v tem okviru zagotovi v programu, namenjenem Furlaniji-Julijski krajini, tudi oddaje v slovenskem jeziku. n. Da bi se dosegli vsi ti smotri in za razvoj širokega enotnega in borbenega gibanja, ki bi te smotre moglo uresničiti, KPI obvezuje svoje člane, svoje osnovne organizacije, svoje vodlne organe in vse svoje predstavnike v parlamentu, v deželnem svetu in v izvoljenih svetih krajevnih ustanov, da s primernimi pobudami še nadalje podpirajo zahteve slovenske manjšine ter široko gibanje, ki se je razvilo za uveljavitev in spoštovanje njenih nacionalnih pravic. Za dosego tega je zelo pomembna aktivna navzočnost komunistov v raznih organizacijah: kmečkih, zadružnih, ekonomskih, MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniniimiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimunuHumitti,,,,,,« Več diskretnosti bd ne OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Danes boste želi uspehe dosedanjih naporov. Ljubljena oseba se bo čutila zapostavljeno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pri sklepih naj se vam ne mudi. V družbi boste napravili dober vtis. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Napetost, ki ne obeta nič dobrega. Popustiti boste morali zahtevam RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspelo poslovno potovanje. V čustvenem življenju nepričakovani dogodki. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko dela malo zaslužka. Neka simpati HOROSKOP ja se bo spremenila v ljubezen. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Več metodičnosti, več smotrnosti. Zvezde so naklonjene vaši ljubezni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Obračun vašega dela bo vsestransko pozitiven. Več pozornosti do neke osebe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V poslovnem življenju nekaj ne gre prav. bilo napak. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dopoldanske ure ne bodo prav nič prijetne. Dogodek, ki bo marsikaj povedal. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kaj malo bo razumevanja v poslovnem okolju. Nekdo vas opravlja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ves dan bo poln dogajanj, vendar brez ustreznega učinka. Boste pod vplivom novega znanca. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Posle omejite na svoje sposobnosti. Več potrpežljivosti in vse bo prav. kulturnih, športnih in rekreativnih, nastalih okviru slovenske skupnosti. Ob polnem spoštovanju njihove avtonomije, mora biti vedno močnejši in bolj kvalificiran prispevek-in delež za uresničenje smotrov, ki si jih posamezne organizacije svobodno postavljajo v smislu svojih osnovnih statutarnih programov. Borba, ki jo je partija vedno vodila za zaščito pravic slovenske manjšine, njena stališča, izražena tudi v vsedržavnih dokumentih, odločnost, s katero se je lotila najbolj težavnih situacij ob polnem spoštovanju načel proletarskega internacionalama in bratstva med slovenskimi in italijanskimi delavci, vse to je ustvarilo pogoje za pravično rešitev problemov nacionalne manjšine in predstavlja osnovni razlog njenih uspehov in njenega upliva med slovenskim prebivalstvom. Velik odstotek članov naše partije je slovenske narodnosti. Večina Slovencev je z vezmi simpatije in prijateljstva povezana z našo partijo in ji izraža svoje veliko zaupanje s tem, da glasuje zanjo. Partija se mora v celoti zavedati velikih možnosti, ki' jih je odprla njena akcija, zavedati se mora odobravanja, na katero naletijo njena stališča, vršiti neprestano akcijo zbiranja pristašev in vključevanja v lastne vrste vseh tistih, ki so že soglašali z ideali, ki so partijo navdihovali in ji navdihujejo. Zaradi tega je treba razviti široko pobudo za utrditev komunistične organizacije na vsem našem ozemlju, priti je treba do poslednjega simpatizerja vršiti u-činkovito in zavzeto akcijo zbiranja članov. Zahteva za vpis v našo partijo mora predvsem pomeniti izraz potrebe po sodelovanju v nje-nom aktivnem življenju, izraz obogatitve njenih pobud, njene politične izgradnje in njene borbe s pri-speckom novih moči. Velik pomen zadobi zato ideološki dvig vseh njenih članov, iskanje novih oblik za stalne stike ter za mobilizacijo vseh članov in za usposabljanje in izbiro novih članov, ki bi bili sposobni obvezati se aktivno tako v delovanju partije kot tudi za razvoj slovenske skupnosti. Upoštevajoč važnost razširjenosti komunističnega tiska, bo KPI storila, kar je v njenih močeh, da se izboljša glasilo partije v slovenščini «Delo», pri katerem se mora čedalje bolj uveljavljati pobuda tovarišev, da bi se razširil krog sodelavcev, podpornikov in oitateljev, ter pobuda, da bi prišel list med vse sloje slovenskega prebivalstva. Dejavnost komunističnih voditeljev v vodilnih odborih osnovnih organizacij partije mora biti u-smerjena k povečani dejavnosti sekcij, ki marajo okrepiti svoj značaj središča političnega »n demokratičnega življenja področij, v katerih delujejo, ter postati temeljni element enotnih mobilizacij za izvajanje politične linije partije. V perspektivi borb v zvezi z bližnjimi in daljnimi nalogami in obveznostmi mora partija posvetiti največjo pozornost usposobitvi novih vodilnih kadrov v okviru slovenske skupnosti, predvsem v mladinskih vrstah, med delavci in študenti, v vrstah mladine, ki stalno dokazuje svojo življenjskost in borbenost. Partija in Federalna zveza komunistične mladine morata dajati (Nadaljevanje na 7. strani) Otvoritev prosvetnega doma v Bazovici w Odkritje spominske plošče padlim vaščanom v NOB Otroci bazovske osnovne šole med recitacijo Predsednik gradbenega odbora M. Prešel izroča ključ predstavniku hišnega odbora ....-1 Na slovesnosti je nastopil društveni zbor pod vodstvom I. Sancina msa TOREK, 17. FEBRUARJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15,14.15,20,15 Poro čila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 »Pratikas; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Rus so-Safred; 17.20 Program za mla dino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Po stni govori; 19.25 Orkester; 19.35 Zbor «E. Adamič»; 20.000 Šport; 20.35 Vagner: «Tannhaeuser»; 21.35 Pogled za kulise. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Simf. koncert; 15.40 Domači avtorji; 16.20 Juke box; 17.10 Kon cert. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 O-troški kotiček; 8.30 Operne arie; 9.00 Glasbeni tris; 9.33 Plošče; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Orkester Pourcel; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba 15.30 Melodije; 16.20 Poje Braco Koren; 16.30 Program za najmlajše; 17.30 Sopranistka Ne-rina Pelicon; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel «Dik Dik»; 22.10 Motivi za vsakogar 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Jaz in vi; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Od dneva do dneva; 13.15 Adriano Celentano in njegov program; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Dogodki in ljudje; 18.20 Italijanske popevke; 19.05 Plošče; 20.15 Bi- zet: «Iskalci biserov*; 22.35 Zdravnikovo mnenje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 10.00 Salgari: »Con Mompracen nel cuore*; 10.15 Poje Betty Cur-tis; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 To da, tega ne; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Baxter in njegov orkester; 16.00 Popoldanski spored: 17.35 Enotni razred; 18.55 Stari in novi pevci; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Glasbeni kvizi; 21.00 Kronike Juga; 21.40 Narodna pesem; 22.10 Schubertove skladbe; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne kantate; 12.00 Operna glasila; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 16.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 17.35 Zgodovina gledališča; 18.15 Gos podarska rubrika; 18.45 Zdravstvena služba na Angleškem; 19.15 Koncert; 20.15 Regerjeva klavirska glasba; 21.30 Sodobna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za zečetek; 8.45 Casella, Koncert op. 69; 9.10 Polifonija, na sporedu skladbe da Palestrine; 10.05 J. A. Benda, simfonija; 10.20 Vzporedna glasba; 11.45 Poje Maria Callas; 12.30 Thomas: «Mignon»; 13.30 Portret avtorja; 14.05 Antologija Inter pretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Pianist Silvo Štingel; 9.45 Slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Violinist Blaise Calame; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočamo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro; 15.40 L-, Verdijeve opere »Othello*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Beethovnova dela; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Dr. Adolf Lemuth: Zanimivosti iz anestezije; 19.00 Lahko noč otroc.!; 19.15 Ansambel B. Franka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 lise Ai-ehinger: «Gumbi» - radijska igra; 21.25 Orkestralna glasba; 22.15 Jug. glasba; 23.05 Literarni nokturno - P. Voranc: Črtica; ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Risani filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Sto let industrije v Italiji; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. Rose - N. Agosti: «Dodici uomini arrabbiati*; 22.15 Južna Tirolska - 50 let sumni čenj; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Zimski šport, prenos iz Visokih Tater; 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Modigliani; 22.10 Glasbeni program. JUG. TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Angleščina; 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah; 17.20 Kaj je sonata?; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 Raziskava tržišča: Marketing; 19.30 Cesta in mi: Pešci, kolesarji; 19.50 Cikcak; _ 20.00 Dnevnik; 20.35 Film »Reteče, belo in...», sledi Dunajski valček, ob koncu poročila. PREJELI SMO Edvard Kardelj (Sperans) RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODNEGA VPRAŠANJA, Tretja, pregledana in dopolnjena izdaja. Državna založba Slovenije 1970. Marko Ristič: PRISUSTVA. Noht, Beograd 1966. Anton Ingolič: DEKLICA IZ CHICAGA, mladinska povest. Mladinska knjiga 1969 (knjižnica Sinjega galeba). Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ. Mladinska knjiga 1969 (knjižnica Kondor). Lin Yutang: ZNAMENITE KITAJSKE NOVELE. Mladinska knjiga 1969 (knjižnica Kondor). V TEMNEM SVETU: Sodobna nemška proza. Mladinska knjiga 1969 (knjižnica Kondor). Leopold Suhodolčan: RUMENA PODMORNICA. Mladinska knjiga 1969 (knjižnica Sinjega galeba). Mao Ce Tung: KITAJSKA REVOLUCIJA (Iz «Izbranih deb) Mladinska knjiga 1969 (zbirka Priče- VBdjfl ) ABC. Mladinska knjiga 1969. Pesmi Vera Albrehtova, Ilustrirala Marička Koren. PIONIR. Poljudno znanstvena revija za mladino. Letnik 1969 1970, štev. 6. OBZORNIK. Mesečna ljudska' re vija 1970 štev. 2. Izdaja Prešernova družba. SODOBNA PISARNA. Revija za racionalizacijo štev. 8-9 1969-70. MEDJUNARODNI PROBLEMI, 1969 štev. 3. Izdaj) Institut za medju-narodnu politiku i privredu. U.R.S.S. Questions et repondes. E-ditions de 1’agence de presse Novosti, Moscou. H, PONTE. Rivista mensile di poli-tica e letteratura fondata da Pie-tro Calamandrei. Edizione Nuova Italia, Firenze 31. agosto-30. set-tembre 1969( 31. gennaio 1970. MONDO OCCIDENTALE. Novembre -dicembre 1969. Rivista di politica e di varia cultura. Franco Grignani. Galleria Loren-zelii Bergamo. Gennaio-febbraio 1970. Vreme včeraj: Najvišja tempe natura 'I 3, naj nižja —0,4, ob 19. uri 0,6 sto-| pinje, zračni tlak 1013,1 raste, veter k severovzhodnik 9 km na uro, vlaga j 41 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, $ morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17. februarja SILVIN .m Sonce vzide ob 7.04 ta zatone 09 17.34. — Dolžiina dneva 10.30. Uit® vzide ob 13.30 in zatone ob 5j23. ““ Jutri, SREDA, 18 februarja DRAGOSLAVA I VAZNA KONFERENCA NA POBUDO DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE Težnje in pravice Slovencev v Furlaniji-J. krajini do popolne, moderne in demokratične šole Resolucija o zahtevah glede slovenskega šolstva - Uvodni nagovor dolinskega župana ■ Glavno poročilo je imel prof. dr. Vladimir Turina - Konferenca spada v okvir proslav 25. obletnice obnovitve slovenske šole V nedeljo dopoldne je bila v ob J Resolucija se glasi: činski sejni dvorani v Dolini kon- J €Konferenca o problemih slovenske šole, ki jo je priredila občinska ferenca o temi: »Težnje in pravice !,|j Slovencev v Furlaniji - Julijski kra-1 ’ " ' do popolne, moderne in demn-ki jo je priredila a , kratične šole*, ki jo je i J dolinska občinska uprava. Konfe-llrenco. ki spada v okvir prireditev Iob 25. obletnici obnovitve sloven j tkega šolstva, je vodil dolinski žu pan in deželni svetovalec Dušan j Lovriha, navzoči pa so bili, poleg občinskih odbornikov in vodij sve tovalskih skupin, poslanec Albin Škerk, senator Paolo Šema, tajnik tržaške federacije KPI in deželni svetovalec inž. Cuffaro, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, podtajnik Anton Kapelj in načelnik komisije za šolstvo pri SKGZ Edvin Švab, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Stane Mihelič, šolski nadzornik Oskar Bole, dr. Ivan Baša. ; glavni tajnik Sindikata slovenske šo le prof. Franc Škerlj, nekateri didaktični ravnatelji in ravnatelji ter profesorji srednjih šol, občinska svetovalka Jelka Gerbec, inž. Mi loš Kodrič, Drago Pahor, Dušan Kodrič itd. Po uvodnem nagovoru župana je imel glavno poročilo »Ob 25. obletnici obnovitve šole v Italiji* prof. dr. Vladimir Turina, sledila je diskusija, nato pa je bila odobrena naslednja resolucija; ki jo bodo po slali predsedstvu poslanske zbomi-ce in senata, strankam, parlamen- tarcem, raznim ustanovam, deželni nim, pokrajinskim in občinskim de-j legacijam, posebna delegacija, pa jo bo izročila šolskim oblastem. uprava v Dolini, ugotavlja, da temeljni problemi slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in predvsem problemi slo venske šole še niso rešeni: poudarja, da učenci, dijaki in njihove družine veliko žrtvujejo za obrambo svoje šole, svoje kulture in svojega jezika; protestira, ker se še vedno dogajajo diskriminacije, katere prihajajo do izraza posebno pri zaposlovanju abso'ventov slovenskih šol, pri napredi m nju v službi, pri izpopolnjevanju suidija, ker niso še ustanovljene vse potrebne šole in ker v enem delu dežele sloven skih šol sploh ni; zahteva: rešitev vseh nerešenih vprašanj Slovencev; naj slovenska šola ustreza potrebam družbe, sedanjim in bodočim perspektivam slovenske narodne skupnosti na vseh področjih javnega življenja; razveljavitev vseh fašističnih zakonov, ki ne dovoljujejo Slovencem, da bi bili povsem enakopravni državljani in da bi uživali pravice, ki jih predvidevajo določila republiške ustave, posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine in posebnega statuta spomenice o soglasju; ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo otroških vrtcev in šol; pravno ureditev položaja osebja, ki poučuje na slovenskih šolah raznih vrst in stopenj; V KULTURNEM DOMU OD PONEDELJKA DO SOBOTE Šestdnevni seminar za učitelje in profesorje Uradna otvoritev v ponedeljek ob 11. uri - Spored predavanj - Nekatera predavanja tudi za dijake V Kulturnem domu se bo v po-edeljek začel seminar za slovenske učitelje in profesorje, ki ga prireja šolsko skrbništvo. Nekatera predavanja bodo tudi za dijake višjih [srednjih šol. Uradna otvoritev, ob [navzočnosti predstavnikov oblasti, bo v ponedeljek ob 11. uri. Spored seminarja je naslednji: 23. februarja 9,—12. — (u. p. in d.) — dr. Vla-jdimir Klemenčič, izr. profesor na u-iverzi v Ljubljani: «Najnovejše tendence socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja Slovenije*. 16.—19. — (u. p.) — prof. Jože Valentinčič, vodja sektorja za pošol. ‘pzobr. na Zavodu za šolstvo SRS. —■ j«Metode in oblike dela s starši*. 24. februarja I 9,—-13. — (u. p. in d.) — dr. E-mili jan Cevc, znanstveni sodelavec JSAZU: «Razvoj slovenske likovne jjumetnosti do impresionizma*, i 16.—19. — (u. p.) — dr. France [Bezlaj, redni profesor na univerzi fivv Ljubljani: »Etnogeneza Slovencev j ,v luči lingvistike*. 25. februarja | 9.-13. in 17.-19. — (u. in d.) — j jfbrof. Miro Lužnik, nam. direktorja | jllZavoda za šolstvo SRS: «Pouk ma [ Ijtematike v osnovni šoli*. 10.-13. in 17.-19. - (p. slov.) -I ijjprof. Francka Varl, prof. na pedag. jfekademiji v Mariboru: »Modalna in ifislovnična zgradba stavka*. 26. februarja 9.—13. — (p. slov.) — prof. Janez jlSivec, pedag. svetovalec Zavoda za lijSolstvo SRS: »Nekatera poglavja iz fjmetodike pouka slov. jezika*. ’ 16.—19. — (u. p. ris in d). — prof. jitMilovau Kranjec, pedag. svetovalec ijfeavoda za šolstvo SRS: «Umetnost-:i|na vzgoja v osnovni in srednji šoli*. 27. februarja i 9,—13. — (p. slov.) — dr. Franc j Jfeadravec, izr. profesor na univer-ifei v Ljubljani: »Poetika Alojza IpGradnika in Srečka Kosovela*: «Na-Icionalna zavest v delih Prežihove-|jga Voranca*. §16.—19. — (p. slov.) — prof. Stane jtSMihelič, pedag. svetovalec: »Razgo jfvor o slovenskih berilih za nižjo srednjo šolo*. 28 februarja ji 9.—13. — (d. slov.) — dr. Tine i' jjLogar, redni nrofesnr na univerzi v f fejubljani: »Slovenska narečja*. dr. Boris 16.-19. — (p. slov.) i Paternu, izr. proTesor na univerzi v 'jjLjubljam: »Jenkova filozofska lirika ob 100 letnici smrti*. 1 Prioomba: u — nredavanje za u- Ičitelje, p — profesnrii. d. — dijaki. Predavanja za zdravnike o rakastih obolenjih n dvorani tržaške m V konferenčni (»glavne bolni, niče se bodo danes lob 21. uri zftč.li sestanki za zdrav-Iniško kirurško izpopolnjevanje }|zdravn'kov. Pobudo ie dalo odbor. Iništvo za zdravstvo in higieno pri I tržaški občini s sodelovanjem medicinske šole in Združenja za boj proti rakastim obolenjem. Sestanki bodo ob torkih zvečer do 2. Junija. Predavali bodo priznani spe-ciaflUsti o simptomih in načinih zdravniki lahko pravočasno napotijo bolnika na specialne preglede tri zdravljenje. Na vojaškem pokopališču Danes počastitev spomina padlih sovjetskih vojakov Ob obletnici ustanovitve Rdeče armade bo danes. 17. t. m. ob 11. uri na vojaškem pokopališču v Ul. Miru žalna slovesnost za sovjetske vojake, ki so padli za svobodo v naših krajih. Navzoča bosta pristaniški izvedenec sovjetskega veleposlaništva v Rimu Nitrita Turajev in drugi tajnik Feliks Stanlevskij. V imenu italijanske zveze za kulturne stike z ZSSR bosta govorila občanski poslanec Franc Gombač in Bruna Braida-Silvestri. Natečaj za mesi o ravnatelja rentgenološke službe Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu sporoča, da je podaljšal rok javni natečaj z naslovi in izpiti za mestno ravnatelja rent-genološke službe. Prošnje je treba poslati tajništvu konzorcija na Trgu Sansovino št. 3 do 31. marca 1970 opoldne. Prosilci morajo imeti doktorat v medicini in kirurgiji in habilitacijo v poklicu zdravnika kirurga vsaj že šest let. Morajo biti vpisani v zdravniški zbornici ter biti specializirani v ftiziologiji ter ne takojšnjo ustanovitev slovenske industrijske strokovne šole in nato slovenskega tehnično - industrijskega zavoda v Trstu; dejansko priznanje Slovencev v Nadiških dolinah in v Kanalski do lini: ustanovitev slovenskih otroških vrtcev in šol v teh krajih; demokratično upravljanje šol, v skladu z določili ustave in v duhu naukov, ki izhajajo iz osvobodilnega boja. Udeleženci konference pozivajo vse demokrate, organizacije in stranke, naj ta apel tolmačijo pu krajevnih, deželnih in vladnih oblasteh, ter dajo svoj delež pri pobu-aah in v akcijah za dosego ciljev, ki so nakazani v dokumentu.» Dušan Lovriha je pozdravil vse navzoče in pripomnil, da bi mo rala biti konferenca že 20. decembra, toda morali so jo odložiti za radi gripe. Zahvalil se je prof. dr. Turini in poudaril, da je občinska uprava dala pobudo za tako konferenco, da se proslavi 25. obletnica obnovitve slovenske šole, da se razpravlja o razmerah in problemih slovenskega šolstva v Italiji in da se nakažejo smernice ter zahteve, da bo slovensko šolstvo v Italiji sodobno in demokratično. Omenil je, da so se slovenske šole ustanavljale že med narodnoosvobodilno borbo in dejal: «Če so bile šole, ki jih je fašizem uničil, ponovno odprte, je to brez dvoma na j večja zasluga junaške antifaši stične in partizanske borbe ter ljubezni slovenskega življa do lastne kulture, jezika in šol.* In še: «Ko slavimo 25. obletnico obnovit ve slovenskih šo! na žalost ne moremo mimo ugotovitve, da država, kot je Italija, ki je izšla iz osvobodilne borbe in si je pridobila republikansko in demokratično u-stavo, ni mogla ali ni hotela v enem četrtstoleiju rešiti vseh problemov slovenske šole.* Italijansko šolstvo preživlja krizo ker vzgojne metode in ustroj ne ustrezajo po trebam sedanje družbe, slovensko šolstvo v Italiji pa je še bolj prizadeto, ker ima še svoje specifične probleme. Splošno ozračje in odnosi do slovenske šole, je še dejal Lovriha, so se zadnje čase izboljšali, toda besedam morajo slediti dejanja, v svojih zahtevah pa moramo biti odločni, brez nekega čuta manjvrednosti. Na Tržaškem in na Goriškem imamo pro bleme, ki niso še rešeni, v videmski pokrajini pa so razmere nevzdržne, ker tam sploh ni nobene vrste slovenski i> šol. Premagan je najhujši šovinizem in opažamo znake ugodnejše politike do Slovencev, živimo v tesnem stiku s slovenskim narodom v SR. Sloveniji, od kale rega črpamo kulturne in idejne elemente, ki nam pomagajo pri našem kulturnem in jezikovnem razvoju. Kljub temu pa smo se vedno v neugodnem položaju, ker se ne izvajajo še vsa načela ustave in deželnega statuta ter mednarodni dogovori Lovriha je nato navedel glavne probleme slovenskega šolstva in nekatere problr me dolinske občine, ki po obse?, nih razlastitvah in gradnji tovarne GMT presegajo domači okvir in se tičejo vse naše narodne skupnosti, saj gre za obrambo proti raznarodovanju in strokovno usposobljenost ter zaposlitev naše mladine. Prof. dr. Vladimir Turina, ka terega poročilo bomo objavili v širšem izvlečku v jutrišnji številki, je pohvalil pobudo dolinske občine, nato pa opisal razvoj slovenskega šolstva v Italiji, nanizal pro bleme in nakazal nekatere predlo ge. Izrazil je upanje, da se bodo zdaj hitreje reševali problemi slovenske šole, ter poudaril nujnost, da enotno nastopamo. smejo preseči 40 let starosti. Vse! Po poročilu prof. Turine se je informacije se dobe pri tajništvu i razvila zanimiva diskusija, v ka konzorcija Trg Sansovino, telef. 93533 ! tero so posegli prof. Sosič, prof. 762747. Škerlj, Stanislav Bole, Drago Pa- hor, inž. Cuffaro, sen. Šema, didaktični ravnatelj Škrinjar, inž. Miloš Kodrič, Dušan Kodrič, dr. Tul, Kiljan Ferluga, občinski svetovalec Hlacia, Anton Kapelj, Nadja Pahorjeva, poslanec škerk, Jelka Gerbec in drugi. O diskusiji bomo še poročali. ANKETA TRŽAŠKE OBČINE 3000 družinam vprašanja o prometu V okviru raziskovanj o premikanju meščanov v samem mestu, je tržaška občina poverila družbi SOMEA nalogo, naj ugotovi med tržaškimi družinami probleme, ki jih le te imajo pri premikih v samem mestu in izven njega. Agenti omenjene družbe bodo v prihodnjih dneh obiskali okoli 300C družin. Za to pa je potrebno sodelovanje vseh meščanov, saj ho od njih odvisno, če bo anketa lab ko dejansko izpričala vse proble me, navade in vzroke, ki jih imajo meščani, ko se selijo iz enega konca mesta na drugi in pa tudi, ko zapuščajo mesto. Ker bi ne bilo mogoče pogovoriti se z vsemi meščani, bodo raziskovanja omenjena samo na ne katere izbrane osebe. Na osnovi a-nagrafskih listin je bila izbrana ena družina na vsakih 27. Vse te družine bodo obiskali u-službenci družbe SOMEA, ki se jim bodo predstavili z izkaznico družbe in s posebnim pismom s podpisom župana inž. Spaccinija. V PRIREDBI OPENSKEGA P. D «TABOR» Lepa in pestra počastitev Prešernovega prazn ika Nastopili so openski recitatorji in glasbeniki ter domači moški in otroški pevski zbor S Prešernove proslave na Opčinah V okviru vsakoletnih Prešerno- | redbi ((Petelinček lepo poje». vih proslav, ki jih razna prosvetna ' Po nastopu otroškega pevskega društva prirejajo na obletnico pes- , zbora je nastopil glasbeni trio har- nikove smrti, je bila v nedeljo popoldne na Opčinah Prešernova proslava, ki jo je priredilo domače prosvetno društvo «Tabor». Ves spored, ki so ga pripravili člani openskega prosvetnega društva s sodelovanjem domačega moškega in otroškega pevskega zbora, je bil lepo in skrbno pripravljen. Z odra je donel verz Prešernove ((Zdravice*, pod njim pa ie visela pesnikova podoba, ki jo je v precej modernistični obliki narisal dr. Robert Hlavaty. Najprej je pred nabito polno zasedeno dvorano Prosvetnega doma nastopili otroški pevski - zbor Glasbene matice z Opčin, ki je pod vodstvom Janka Bana in ob glasbeni spremljavi prof. Ambrozeta zapel štiri otroške pesmi in sicer ((Kosalo* in «Jesen* Aleksandra Vodopivca, «Pesem» Ignacija Ote m l.iudiski kanon v Mihelčičev! pri- ..............................................iiiiiiiiinniiinnini«iiiiiiiiiilimiililNiinliiiiiiiiimiinnmiiiii SINOČI NA TRBISKI CISTI CISTERNA DO SMRTI POVOZILA MLADENIČA, KI JE PREČKAL CESTO Poziv prometne policije vsem, ki bi lahko nudili podatke Sinoči se je pripetila na trbiški cesta v bližani naselja Sv. Sergija prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje doslej Se neznani mladenič. 32-letni Antonio Cocomazzi iz Ul. Zorutti 28 je ob 19.45 vozil z avto-cistemo po državni cesti 202 bis namenjen v Ulico Flavia, ko mu je v višini km 0.500 nenadoma presekal pot pešec. Skušal je zavreti vozilo, toda brezuspešno. Prednji bočni del avtocisiteme je silovito zadel ob pešca in ga podrl na tla. Obležal je v mlaki krvi s prebito lobanjo. Voznik je priskočil k ponesrečencu, medtem ko so iz bližnje gostilne telefonsko obvestili bolničarje Rdečega križa in prometno policijo. Ko so ti malo kasneje prihiteli na kraj nesreče, so lahko samo ugotovili, da je ponesrečenec zaradi hudih notranjih poškodb verjetno že ob samem trenutku trčenja izdihnil. Po pregledu trupla, je namestnik državnega pravdnika izdal dovoljenje za njegov prevoz v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Žrtev je mladenič srednje postave, temnih las. star od 25 do 30 let. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, oblečen ie bil skromno, morda celo nekolike zanemarjeno. Prometna policija naproša vse, ki bi lahko nudili kakršnekoli podatke o ponesrečencu, da se .11 javijo. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA »Skorajšnja rešitev spora v podjetjih Zanetti Porfiri Opozorilo Acegata zaradi stavke uslužbencev pri električnih storitvah Tudi včeraj se je nadaljevala stavka v podjetjih Fiat - Zanetti -Porfiri, ki traja od četrtka, ker hočejo odvzeti delavcem kratki te den — (prosto soboto) in premestiti sindikalnega zastopnika na dru- *j J 4 zdravljenja ter' kirurških posegov. 1» Strokovna predavanja za zdravnike, M imajo vsaJk dan stik z bolniki, imajo zelo vadben pomen, m Med nedeljsko konferenco o slovenski Soli ▼ Dolini gi sedež podjetja. Včeraj je bila skupščina delavcev in je bila dosežena osnova sporazuma glede razporeditve etedenskega umika, ni pa še rešeno vprašanje 6 premestitvi sindikalnega zastopnika. Danes do-do o tej zadevi razpravljali na U-radu za delo. Včeraj je biia tudi stavka uslužbencev, ki so zaposleni na avtobusnih progah. Na raznih podjetjih so bile skupščine, katerih se je udeležilo veliko število delavcev, ki stavkajo za novo delovno pogodbo. Sindikalne organizacije so napo vedale razčlenjene stavke (od včeraj do 22. t.m.) uslužbencev, ki so zaposleni pri Acegatu, in sicer pri električnih storitvah. Stavka teh uslužbencev sovpada s stavko uslužbencev ENEL. Uradniki in delavci bodo do četrtka zapustili delo ob 10. zjutraj in bodo odpadle vse izredne storitve; obenem pa bo zelo znižano število delavcev za nujne posege. Zaradi tega podjetje Acegat ne bo moglo takoj poskrbeti za popravilo ukvar na napra vah za dobavo električne energije in bodo prekinitve električne energije zaradi tega daljše. Vodstvo Acegata priporoča potrošnikom, naj štedijo z električnimi napravami in stroji, da ne bo prišlo do odkvar, ker so sindikati sklenili, da bodo delavci poskrbeli za popravila le v nujnih primerih okvar v podjetjih in tovarnah. Tržaška občina je razpisala natečaj za štiri delovna mesta ((knjigovodij tretjega razreda« v okviru osebja v občinskih uradih. Predpisana starost je od 18. do 30. leta seveda z zakonskimi izjemami. Pogoj za natečaj je diploma knjigovodje. Rok za vložitev prošenj uradu splošnega občinskega protokola zapade 21. marca t. 1. ob 14. uri. Prošnje morajo biti sestavljene v smislu odloka predsednika republike št. 368 od 24. junija 1954, priloženi jim morajo biti tudi vsi predpisani dokumenti. Vse ostale jx>datke in razpis sam, v katerem je podrobno naveden monikarjev Mirka Feriota in Sergija Gustana ter kitaristke Anice Škerlavaj, ki je izvajal nekaj narodnih motivov. Osrednji del proslave so pripravili Openci, ki so ob govoru prof. Olge Lupine, ki je govorila o življenju in delu Franceta Prešerna, recitiral nekaj najznačilnejših Prešernovih poezij. Loredana Kralj je podala ((Povodnega moža«, medtem ko je Ljuba Košuta-Ukmar recitirala dva pesnikova soneta. Sledil je «Uvod h Krstu pri Savici«, ki ga je, kljub dolgemu besedilu, precej dobro podal Armando škerlavaj. Na sporedu so bile še tri recitacije in sicer «V spomin Andreja Smoleta«, «Kam» in «Ribi», ki so ju podali Patrizia Gubin in Aleksander Jerič. Nato je ob Jdavirski spremljavi prof. Ambrozeta nastopila solistka Ljubica Berce-Košuta, ki je zapela »Nezakonsko mater«, nakar je Armando škerlavaj recitiral še zadnjo pesem «Pevcu», prof. Lupinče-va pa je zaključila svoj govor z Zupančičevo mislijo o Prešernu, ki pravi, da »umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje vemo In vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak izmed nas.» Lepo proslavo je zaključil nastop domačega moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel Vrabčevo-Boštjan-čičevo »Moje dekle«, Pertotovo ((Nezvesta ljubezen«, Pahorjevo ((Pozdravi« in Vrabčevo ((Zdravico*. V ČETRTEK NA OPČINAH Izredni občni zbor Združenja rejcev živali V četrtek. 19. t. m., bo ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah izredni občni zbor Združenja rejcev živali. Opozarjamo vse naše živinorejce nr. važnost občnega zbora in jim toplo priporočamo, naj se polnoštevilno udeležijo točno ob določeni uri, ker bo navzoč tudi notar. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Prevajalec: Mirko Mahnič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG v sredo, 18. februarja ob 20. url (Abonma mladinski — v siredo) v četrtek, 19. febr. ob 20. uri (Abonma mladinski — v četrtek) v soboto, 21. februarja ob 20.30 (Abonma red A) v nedeljo, 22. febr. ob 16. uri (Abonma okoliški) Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav, rezervacije po tel. 734265. Jaka Štoka MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Danes, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v petek, 20. februarja ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku Prešernovo proslavo Vljudno vabljeni vsi 1 PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU V četrtek, 19. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih proslava Simona Jenka ob stoletnici njegove smrti Gostovali bodo člani prosvetnega društva Ivan Cankar s pevskim zborom, recitacijami in govorom. Vstop prost. Vljudno vabljeni vsi! Zaradi obnove zaprta «Bottej>a del vino» Uprava gradu Sv. Justa sporoča, da bo njen karakterističen lokal «Bottega del vino« zaradi nekaterih prenovitvenih del zaprt od 16 februarja do 31. marca. V ta namen grajska uprava nadalje sporoča vsem prizadetim, da v soboto, 28. februarja zapade rok za predložitev prošenj novega poslovodstva javnih sezonskih in stalnih lokalov na gradu Sv. Justa., Vse prošnje morajo biti naslovljene na Avtonomno letovi.-,Carsko ustanovo (Trg Katedrale, Grad Sv. Justa), na ovo.jnici pa naj bo napis ((Poslovodstvo javnh lokalov«. Konferenca o načrtu monografije F.-J.K. Kot smo ze sporočili, bo 20. t.m. ob 19. uri v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost v Trstu v sodelovanju s krožkom samim ilustrativna konferenca o znanstvenem in založniškem načrtu za monografijo Furlanije-Julijske krajine, ki bo kmalu izšla. Konference se bodo udeležili odlični specialisti, univerzitetni profesorji in eksperti, ki sestavljajo uredništvo prvega zvezka te monografske enciklopedije, ki bo objavljena v tem letu program za izpit, dobijo zadntere- ' 'n ki bo posvečen obravnavanju, sdrani na ((drugem oddeiku — oseb- i v mnogih primerih povsem izvime-je» (Ripartizione II — Personale). mu. geografije, geologije, favne, soba št. 96 v drugem nadstropju | u5bf^s^?’,i)re_lli75lstXa občinske palače Odvzemi in preklici vozniških dovoljenj Vladni komisariat dežele Furlan' je - Julijske krajine je januarja odvzel vozniška dovoljenja v smislu člena 91. cestnega zakonika, na slednjim osebam: Lucianu Čoku za eno leto, za šest mesecev Francu Ricchettiju, Neviu Rossettiju, Gin-seppu Robottiju, Virgiliju Specchii in Robertu Vacliku, za tri mesece pa Flaviu Guerrinu. Zaradi večkratne prekršitve voz niških pravil so dalje odvzeli dovoljenje za tri mesece Giovanniiti Urbahzu, za dva meseca Luciu Colognesiu in za en mesec Ubaldu Zegu. Deset vozniških dovoljenj so dokončno preklicali zaradi nesposobnosti voznikov, štirinajst pa so jih preklicali za nedoločen čas, ker lastniki niso opravili predpisanega zdravniškega pregleda, ki je potreben za revizijo dovoljenja. v naši deželi. Naslov zbirke bo «11 Paese«. V načrtu celotnega dela je predvidena Izdaja še drugih treh zvezkov, ki bodo izhajali vsako leto po eden in kt bodo posvečeni gospodarstvu, zgodovini in kulturi ter ureditvi Furlanije-Julijske kra. jine. Vsak zvezek bo imel okrog 800 strani s številnimi ilustracija^ mi in nad 40 barvnih strani ter bo razčlenjen na vrsto znanstvenih monografij, člankov, literarnih prispevkov In člankov o raznih argumentih. Pobudo za to monografijo Je dal inštitut za enciklopedijo Furlanije-Julijske krajine, ki združuje okrog 200 osebnosti s področja kulture, umetnosti, časnikarstva, socialnega m političnega življenja v deželi ln izven nje in je trenutno edini te vrste v Italiji Med tiskovno konferenco bodo predstavili tudi po. droben razpored prvega zvezka enciklopedije. Ljudska prosveta Prosvel.no društvo »Ivan Cankar« obvešča, da bo pošolski pouk za osnovnošolske otroke vsak torek ln četrtek od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Utica Montecchi 6, PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN v Boljuncu priredi v četrtek, 19. t. m. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostorih domače šole. Nastopajo učenci osnovne šole, člani Slovenskega gledališča in društveni mešani pevski zbor. Ob tej priliki bodo razdeljena Gallusova odličja. Vljudno vabljeni! Glasbena matica — Trst V petek, 20. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert tria Lorenz iz Ljubljane PRIMOŽ LORENZ — klavir TOMAŽ LORENZ — violina MATIJA LORENZ — čelo Spored obsega skladbe Beethovna, Ramovša in Dvoraka. 25-letnlca obnovitve slovenske šole Danes ob 18. url se sestane odbor za srednje šole. SPDT priredi v nedeljo, 22. t.m. ob priliki smučarskega tečaja avtobusni izilet V Trbiž. Cene: člani 1200, nečlani 1400 lir. Odhod iz Trsta (Ul. F. Severo) bo ob 6.30, s Proseka ob 6.45, iz Nabrežine pa ob 6.50. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-1 i9. Predavanja Kmečke zveze SALEŽ (osnovna šola): Danes, ob 19.30, bo predaval dr. Leo Kralj o temi ((Prehrana goveje žlvine». V petek, 20. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi: «Goienie in bolezni trte*. V torek, 24. t. m., ob 19.30: dr. Drago Gantar o temi ((Deželna u-stanova za razvoj kmetijstva«. MEDJA VAS (osnovna šola): V četrtek, 19. t. m., ob 19.30, bo predaval Inž. Zvonimir Simčič o kletarstvu. V torek. 24. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi «Gojenje in bolezni trte«. Parkiranje v Skednju Tržaški župan je preklical nekatere odloke, ki jih Je pred časom izdal v zvezi s prometom v Skednju. Preklical je prepoved parkiranja na desni strani Skedenjske ulice od št. 67 do 93 in na levi strani od št, 128 do št. 158 ter prepoved stalnega parkiranja na obeh straneh cestišča od št. 136 do št. 188. Po novem odloku bo v Ske-denjskd ulici prepovedano «stalno parkiranje« vsem voziilom na desni strani cestišča od št. 123 do št. 127, «začasno parkiranje)) pa na levi strani od št. 47 do št 115 in na I desni stran lod št. 84 do št. 160. V Slovenskem klubu do predaval danes. 17. februarja ob 20.30 univerzitetni profesor astronom dr. FRAN DOMINKO o temi ZADNJA POMEMBNA ODKRITJA NA NEBU Predavanje bo predavate!) obogatil z vrsto zanimivih dia-pozitivov. Na zanimiv torkov večer našega priznanega predavatelja in znanstvenika, vkljudno vabljeni ! Razna obvestila Sindikat slovenske šole. V četrt*# ob 16. uri seja odborov sindikata. Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni se nadalNlJ prodaja vstopnic za druga preds®'_ Manninove opere ((Upanje« (La ranza). Predstava, ki bo danes 20((30, je za abonente reda C za P*£ ter in lože ter B za balkon in S3*9, POLITEAMA ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo ponovitev drari* Vica Faggija in Luigija Squ»rwj* «Pet dni v pristanišču)), s katero J* skupina genovskega stalnega gleda* • šča nastopila že ves prejšnji teded- Nazionale 16.00 «Goodbye, Mr. Chips"- Peter OToole, Petula Clark, Michael Redgrave. Panavision. K*' trocolor. Eden 16.CO «11 primo premio si d1®8' ma Irene«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Glj avvoltoi hanno me«. Shirley MacLaine, Clint East-wood. Technicolor. Panavision. Grattacielo 16.00 «Candy». Mario" Brando, Richard Burton, E. M. -s' lerno. Technicolor. — Prepoved3" mladini pod 18. letom Excelsior 15.30 «Fiore di caetus«. grid Bergman, VVa.lter Matthau, die Hawn, Jack Weston. Techn,c lor. Zadnja predstava ob 22.10. Ritz 15.30 «Cuori solitari«. Ugo * oveda- gnazzi, Senta Berger. Prepov no mladini pod 14. letom. . „ Filodrammatico 16.30 «Nel 'ab'111^ del sesso«. Technicolor. Prepoved3- no mladini pod 18. letom. „ Alabarda 16.30 «Amarsi male«. 5,uS_ Scott, Gianni Macchia Technico* • Prepovedano mladini pod 18. Id® . Aurora 16.30 «La tenda rossa«. P" Fynch, Cia ud: a Cardinale, Connery. Technicolor. „ Cristallo 16.30 ((James Bond. ag®11 007 al servizio segreto di sua N*8 sta«. Technicolor. Capital 16.00 «11 prof. dobt. Gv^ Tersilli, primario della clinica vJe la Celeste, convenzionata con. mutue«. Alberto Sordi. TechnItv Ior- Mc Moderno 16.30 «BuMitt», ste^c„n|. Queen, Robert Vaugham. color. . Impero 16.30 «NeM’anno del Sign° Technlčolor. Vittorio Veneta 16.00 «Petulla»- J, i lie Christie, George Scott. Teo*1"' color. Prepovedano mladini P°“ letom. Ideale 16.15 «Rosemary baby». ^ Farrow, John Cassavetes. Tech" ^ lor. Prepovedano mladini P°" letom. g Abbazia I6j00 «Le salamandre«. ico- Schurer. B. Cunningham. Tech"1^ lor. Prepovedano mladini P0** letom. Astra 16.00 «Hollywood party». KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 CinemasceP® barvni dramatični film: FRANK COSTELLO, FACCIA IVANGELO Igrajo: Alain in Nathalie Ion in drugi __ Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOk® Trst" Dne 14. februarja 1970 se je v ^ rodilo 12 otrok, umrlo je 19 0 UMRLI SO: 65-let.na Olga por. Pertot, 80-letna Stelama J^Bger. ....... Luggf’ 64-letni Alfonso Lupša, 76-letJ!> nardo dr. Cabigho, 71-letna Gib (jr* Mian vd. Cumar, 48-letni Pictr „g(, bani, 80-letna Antonia Parenzan^jj, Fornazaro, 75-letna Giovanna gef. vec por. Pasqut, 85.1etna Anton* man por. Jurincich, 72-letni At v(j, Gonni, 73-letna Lucia Galam* gj. Burra, 53-letni Paolo Musobia ; ^5. letna Anna Padovan vd Bussa" letna Olga Gervasuttt, 6Uetna mar Clarence Ayres, 86-letna fy)i Santarosa vd. Mcnegazz'. iL'ucer' Glauco Poti, 2 dni star Pietro T 4-letna Paola Favretio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlPArigelo d'Oro, Trg GOldtftl Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Al DUe ci. Ul. Ginnastica 44, Miam, Miramare 117 1 Harkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.330) Dr. Gmeiner. Ul Gluha D' zoni, Largo Sonnlno 4. INAM' Cedro, Trg Oberdan 2, Ai G"® Ul. Zorutti 19/c. Mali oglasi DOBRO POSl UJOCA 111 aorll)*"8 la industrija iSče družabnika ' lavca s kapitalom. Telefonirati 0 33-743. Trst. Darovi in prispevki Ob otvoritvi prosvetnega Bazovici daruje V.G. 5,000 tizanskl spomenik v Bazov Ker se ni mogel udeležiti! daruje tov. SHvJo Lozar 5.1 prosvetni dom v Bazovici. V počastitev spomina po vana Verše daruje Danica K lir za Dijaško matico. ^KAZENSKEGA SODIŠČA k bi se iznebil «predrznega» delovnega tovariša, se je obrnil celo na detektiva ^ zgodba je imela svoj izvor v katastrskem uradu zaradi trenj med dvema urad-Moma - Pred istimi sodniki prizivna razprava zaradi nevsakdanje nesreče [jj^l so kazenski sodniki ^TOl') ^i' Brenc^ z^-Pis. Is? morali obravnavati pre-zadevo, ki ,je imela prav tako nenavadnih «zgodbe» je bdlo na tijStn uradu državnega zalite,tiroma v uradu katastr- sredo garibaldince, s ’i H-i . so v strašni zimi 1. 1944- . 'telili t ----------- ------ -'bšuv/ ^gobe in težave zadnjih % k^^onziv ter jim nudili vso Pomoč. ,rva seja obnovljene e^lne tehnične Svetovalne komisije deželna tehnična po-i-A^ra,, komisu® za finance se i>2' h. ji Pa je zaželel uspešno W*te v'/ripani je orisal delo ko-toS?'*''11 dveh letih in na-iN kr so dobili za- li^ Dr« ^80. V4 o r\* .Ji 'e komisija razpravic 1J*®1vnih ostankih. Debate n-^Ozili profesor za javno Padovski univerzi prof. , ------- K? ttfin^domlnj inšpektor finanč- nedeljo popoldne iJ> “Strstva dr. Bottioelli, do- I prekinjen, kasne. tavno pravo na tržaški ! tur^rnV0*) Bartole, docent za te t*?isici , ^ Gnančno_ politiko cer na vpogled občinstvu proti bornemu 'plačilu, vendar pa je dolžnost uradnikov, ki te knjige razkazujejo, da si ne skicirajo zemljišč in sploh izpišejo viseh drugih podatkov, ki bi lahko oškodovali zakonske skrivnosti samega urada. Ta prerkšek pa je seveda vzra-dostdl zlasti Bemardellija, ki je tako dosegel svoj cilj: iznebita se tega «predirznega» delovnega tovariša. Na včerajšnji razpravi, ki so jo sicer pričeli že januarja letos, pa so jo zaradi odsotnosti glavne priče, Bemardellija, odložili, je Cen-da, ki je sedel na zatožni klopi pod obtožbo izkoriščanja javne službe, dejal, da ni zakrivil obtoženega dejanja, saj .je napravil ono dejanje le jz gole usluge in sploh ni pomislil na to, da je prekršil zakon. Pričal je tudi Bemardelli, ki je bil v priprtem stanju zaradi nekega drugega prekrška, in zvalil na Cendo še kup drugih obtožb. Dejal je, da je obtoženec sploh ne moralen človek, saj si .je recimo še pred znanim dogodkom hotel izposoditi od nekega podjetnika milijon Idr, ker pa mu jiih je le-ta odvrnil, ga je pričel «zatiratfo in dalje, da je nudil vsem strankam, ki so prihajale v uirad, vse informacije, Id so jih želele in drugo. Pričali so tudi nekateri Cendovi tovariši., ki pa so imeli popolnoma drugačno mnenje o njegovi amoralnosti«, kot ga je imel Bemardelli. Kar se tiče pornografskih filmov so dejali, da so jih sicer gledali v prostih urah, vendar pa so se ti filmi omejili le na razne plese, o kaki opolzkosti pa ni bilo ne duha ne sluha. Javni tožilec dr. Brenči je menil, da obtoženec ni zagrešil obtoženega dejanja in zahteval zanj o-prostltev. Istega mnenja je bil tudi branilec. odv.Fazzini. Sodniki pa niso upoštevali teh mnenj in so obsodili Cendo na 50 tisoč lir denarne kazni in na enoletno prepoved opravljanja državnih služb. # * * Pred istimi sodniki sta se včeraj morala zagovarjati 26-letni električar Paolo Celini iz Tržiča, Ul. Buo- -- . - ... - ._.... . narroti 21 ter 27-letni pravni za- tajmštvo pnstaniščnega smtota ; stopn(ik poctejtia »Gennaro e figii« in načelnik urada za dru - , jz vicenze, Bruno Misliorini iz vprašanja dr. Pamphihs, ta so raz- , Rocna Zaradi nenamernih telesnih pravljal 10 nekaterih perečih vpra- iu je okrajni sodnik ob. tržaškega pristanišča. sodil že oktobra lani na 100 tisoč Ob zaključku zasedanja, so skle- „r denarne kaznii obt0ženca pa sta napravila priziv na viš.ie sodišče. Dogodek se je pripetil konec julija -oredlanskim, ko ie Celini o-pravl.jal za zgoraj navedeno nod-.jetje prenovitvena dela za ulično razsvetljavo v Ul. Battisti. Ob nloč-niiku ie Celin imel dva oviiača e-lektriične žice. ki sta bila povezana med seboj z železno cevjo. Do nesreče je prišlo, ko je podčastnik finančne straže, 45-'et,ni Ročno Ba-lestra iz Ul. Gambini 36, hodil ob pio*miku in se nenadoma spotaknil ob cev ter padel. Zaradi izpaha desne noge in manjših telesnih poškodb se ie moral v glavni bolnišnici zdraidti približno mesec dni. Na včerajšnji razpravi sta pričala dva pešca, ki sta prav tedai iz radovednosti sledila obnovitvenim delom. Dejala sta, da je bila cev vidna tudi precej metrov daleč od samega delovnega področja kljub temu, da sta bili na vsaki strani ceste leseni stojali, ki sta opozarjali na nevarnost. Sodniki so upoštevali tožilčevo zahtevo in potrdili prvotno razsodbo. na nekega ministra v Rim in mu potožil svoja sumničenja, ker pa ni prejel ustreznega odgovora, se je slednji obrnil na milansko detektivsko agencijo «Tom Panzi« s prošnjo, naj le-ta pošlje v katastrski urad dva agenta, ki nalj bd skušala ugotoviti nezakonitosti. M jih opravljajo Cenda in njegovi tovariši Milanska detektiva sta res čez nekaj dni prispela v Trst in se javila v katastrskem uradu, kjer ju je sprejel sam Cenda. Predstavila sta se mu kot zastopnika nekega milanskega gradbenega podjetja, da bd našla vedno v imenu podjetja, neko primemo stavbišče. Cenda se jima je takoj ponudil za uslugo in jima svetoval neko zemljišče na Opčinah po zelo ugodnih cenah. Pokazal jima .ie zemljiško knjigo in si iz nje izrisal v nekaj potezah zemljišče ter jima končno pustil svojo telefonsko številko. Agenta sta se mu zahvalila za prijaznost in mu ponudila 2000 lir za storjeno uslugo. Vse to je bilo dovolj, da je Cenda nehote in malce naivno zagrešil prekršek notranjega finančnega zakonika, ki pravi, da so zemljiške knjige si- u,l,ll|iiltlliiiii,i,,iiilmiii, |M|,|, iMHni,m m,,,,,,, n, m, im mn iiiiiiiiiii im.. v NEDELJO V ŠT. TOMAŽU NAD AJDOVŠČINO ftVu* borci Tržaške brigade počastili spomin padlih ^vor bivšega komandanta Giacuzza In položitev venca na ^ spomenik slovenskih in italijanskih partizanov sU^krajšnjim je skupina biv-H Tržaške brigade («Briga-dassalto Trieste») obi-vodstvom bivšega koman-^0lhaž¬e Riccarda Giacuzza Št. Nove pobude CISL v korist tržaškega pristanišča Včeraj so se sestali predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CISL, nild povečati vlogo CISL. ki naj bi se potegovala za raztegnitev delovne avtonomije pristaniške ustanovo ter za ustanovitev mednarodne organizacije, ki bi povezovala tržaško in koprsko pristanišče. V ta namen bo pokrajinska sindikalna zveza CISL sprejela nujne z pobude, da bi čimprej predstavila v parlamentu zakonski načrt o večji avtonomiji tržaškega pristanišča. Kar se tiče same povezave med tržaškim ln koprskem pristaniščem pa je bilo nadalje sklenjeno, da bodo v prihodnjih dneh poslali krajevnim sindikalnim organizacijam, političnim strankam in jugo-slovanskim sindikatom dokument, ki naj bi prikazal možnostne rešitve tega vprašanja. Tržaška občina javlja, da ie odlok občinskega sveta št. 351 od 11. februarja t. 1. razstavljen na ogled javnosti na oglasni deski v občinski palači — Ulica Malcanton 3. Priložena sta dva seznama, ki so ju sestavili po abecedem vrstnem redu in upadajoči višini davka. KONČNO BODO ZACELI Z DELOM Podvoz pod železnico v Gorici bodo razširili in poglobili Dela je prevzelo podjetje Tacchino in bodo stala 164 milijonov lir Že nekaj dni se govori in razpravlja o poglobitvi in razširitvi cestnega podvoza pod železnico v Ui. Aquileia v Gorici. Ta objekt predstavlja že vsa povojna leta ozko grlo v prometu med Gorico in njenim južnim in zapadnim zaledjem. Poleg tega pa je podvoz prenizek, da bi mogli skozenj tudi večji natovorjeni tovornjaki. Občinski tehnični urad je že pred časom pripravil ustrezen načrt za razširitev in poglobitev tega podvoza. Pri dražbi pa ni bilo po nudnikov. Končno se je od 17 podjetij, ki so jih povabili za prevzem tega dela odločilo pred kratkim podjetje Mario Tacchino iz Gorice, ki je prevzelo izvedbo gradbenih del tega objekta in sicer za 114 milijonov lir. Po načrtu, ki je razviden na pri- loženem črtežu, bodo podvoz več kot podvojili ter bo imel kar štiri cestišča. Poleg tega ga bodo poglobili za približno en meter in bo torej pod železnico prostora 4.6 metra v višino, kar bo zadostovalo za vse vrste prevozov. Kot vidimo iz načrta, bo ustrezno urejen tudi priključek v Ul. Fa-tebenefratelli in pa na Mihaelovo ulico, ki pelje proti Štandrežu. Ce lotni stroški za izvedbo tega dela bodo predvidoma znašali 164 milijonov lir; od tega, kot rečeno, za gradbena dela v pravem pomenu besede 114 milijonov, ostalih 50 milijonov pa za odkup potrebnih zemljišč, za prenos raznih cestnih na prav in napeljav ter za odškodnino železniški upravi, ker bodo med delom morali voziti vlaki bolj po časi. iiiiiiimiiimiiiiiiimiiimiimumnmmmimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuutiiiiiiiiiii OKRNJEN JE BIL ZARADI AVTOBUSNE AFERE Tržiški občinski svet spet v popolni sestavi V svet so se vrnili svetovalci Semola in Marchesan (PSI) ter Saggini (KPI) - Dve leti so bili vsi trije suspendirani Občinski svet v Tržiču je spet v polni sestavi. V petek zvečer so sodne oblasti v Trstu popokioma oprostile tri občinske svetovalce, ki .so bili zapleteni v znano avtobusno afero, ki je toliko let kalila politične vode v Tržiču. Pred nekaj leti so bili trije svetovalci, in sicer Otto-rino Marchesan (izvoljen takrat na nišnice v Tržiču, Gradežu in minu. Prof. Merku je predaval o glasbi Četrtkovo predavanje Katnli- listi PSDI), Vittorio Semola (PSI) škem domu je privabilo precejšnje in Gagliardo Saggini (KPI) obtože število ljubiteljev glasbene kulture. ni, da so bili vmešani v avtobpsno Predaval je prof. Pavle Merku iz afero. Zadeva je prišla pred sodi- Trsta o terni «Slovenska glasba od šče in v Gorici so lani vse tri go- potrošnega blaga do kulturne do- NA THB1ŠKI CESTI NAD MONTEBELLOM Otežkočen promet zaradi razpoke Zaradi zemeljskega usada pod cesto 8 cin široka in 10 m dolga razpoka Promet na trbiški cesti j« bil v ----o-ldine za nekaj časa M _________ ^ ^mwul, ___j__, kasneje pa otežkočen, ijvAji ^avno pravo na tržaški ; zaradi razpone, ka se je pojavila H^Ocia- fr°f- Eartole docent za pr. on/no 50 metrov daleč od kra-* “■ J- - ja, kjer se odcepi pot za Monte- D€'i'l0. Ura je bila okrog 14.30, ko so mimoidoči avtomobilisti opazili na državni cesti 202. točneje nad Mon-tebellom, razpoko, ki se je vlekla približno deset metrov dolgo na polovici cestašča vzdolž rebri. Raz- '4ik-° in - docent za gospo-teit Politiko na tr- Prof Slerpi, načel-V (te -A, finega in pravnega u-#.ra- 'e odv. Pacia, glavni di- ranem naslovu, vendar ga tam ni nihče poznal. ij’ IternfjPoralnega knjigovodstva j poka je bila široka kakih osem tJff t?8' generalni tajnik deže- centime! V- Lm’u-8606« j? Urarik*1'11! in načelnik dežel-VjtisiiT za načrtovanje dr. Cian. te rtei i* b° sestala še v mar-otnenjenin izvedencev tehJ no , Se docent za upravno V- dMtrž&* univerzi dr. Ma-(!* direktor upravne 'n 'v °eYenh Profesor za de-ivjAz) Zreditno gospodarstvo na j. pisi prof. Zandano in ^4, ruhske univerze prof. Co- ^tOrij ~~~---------- n letališča v Ronkah stanek dr. Varisca vS^* barijem Odbornik za prevoz i),vAiwP . le prejšnje dni sestal konzorcija za Ju. •VAj jT^če prof. Ferrarijem, s ^Pravljal o problemih C- K ; Ronkah. Odbornik je iti obljubil vso pod- 'Cjča, ***noč dežele za ureditev Predstavlja važno in-r° za razvoj, posebno Ssl 2ti,LPurlani'e . Julijske kra-‘j00 je, da je v iiRegula-V.tel J*f-rtu letališč za 1970 le-teuSjtijj« Pripravilo ministrstvo m civilno letalstvo, j^liLjRonikah navedeno kot tew,llnin Problemov, 'ter*.,°°'x>r se bo ponovno se-s ob 15.30. odboml-1970. leto ln centimetrov, od nje pa so se cepile ožje razpoke, ki so bide razpredene za vso dolžino. Avtomobilisti so takoj obvestili gasilce. Ti so kmalu nato prišli, spremljan so jih tudi karabinjerji. Po prvem pregledu so karabinjerji najprej o-mejtli promet za polovico cestišča. Medtem so gasilci začasno ogradili del ceste in n-ato nadaljevali s podrobnejšim pregledom. Ugoto-vili so tako, da se približno 50 metrov oeste vdira. Po mnenju gasilcev ie temu krivo izkopavanje pod cesto za električno centralo, kjer nameravajo graditi nove stavbe. Da bi omogočili dovoz tovornjakov so tudi zgradili začasno pc,t. Stalne vožnje težkih tovornjakov ln deževje preteklih dni sta veriet-no pospešila vdor. Poškodovano je tudi zemljišče, kjer stoji električna kabina, to je približno 40 kvadratnih metrov. Za celotno zadevo skrbi sedat u-stanova ANAS, ki Je že v nedeljo in še včeraj poskrbela, da je do-kvarjemd del cestišča primerno o-graten in opremljen s potrebnimi cestnimi znaki. Zgorel je zapuščen avto Agenti letečega oddelka in gasilci so morali v nedeljo pohiteti v Ulico Fabbri, kjer Je gorel zapuščen avto. Avto vrste giulia s tablico TS 67633, te že nekaj mesecev stal ob pločniku z nezakljenimi v-ati Nihče ni vedel, kdo je njegov 'lastnik, in počasi so ga spremenili v neke vrste smetišče. V nedeljo, ko je bur.ia najmočneje pihala ie nekdo opazil, da v avtu gori. Obvestili so gasilce. Ko so dospeli te ogenj že uničil avto in vse kar ie bilo v njem. Agenti so s pomočjo tablice odkrili, kdo je j lastnik. Poiskali so ga na registri-1 Avto padel na mehanika Včeraj ob pol dveh popoldne so na oddelku za pljučno kirurgijo sprejeli 37-letnega delavca Giacoma Z:ngarellija iz Ul. Castaldi 5. Ponesrečil se je malo prej, ko je v mehanični delavnici v Ul. Toti po; pravljal pokvarjeni fiat 600. Ker je bila okvara na spodnjem delu avta, ga je dvignil s škripcem in legel pod vozilo. Nenadoma je škripec popustil in avto je z vso težo padei na delavca. Z zasebnim avtom so ga delovni tovariši nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je mož dobil močan udarec v prsi. verjetno ima tudi poškodovano kost Zdraviti se bo moral približno tri tedne. riški sodniki oprostili. Državni pravdnik jc vložil priziv, sedaj pa so vse tri dokončno oprostili. Ker nihče od njih ni dal ostavke, je deloval celi dve leti tržiški občinski svet okrnjeno. Torej samo s 27 svetovalci. Sedaj je ta svet spet v polni sestavi. S tem sta pridobili komunstična skupina, katere je bil Saggini načelnik ter socialistična, ker delujeta tako Semola kot Marchesan v skupini PSI. Zaradi vrnitve teh treh svetovalcev, v dvorano občinskega sveta, bo odslej tudi marsikatero glasovanje drugačno. Nocoj debatni večer o stanovanjskih problemih Na pobudo novoustanovljenega krožka za kulturo in socialne študije, ki mu načeluje inž. Lodatti (gre torej za socialdemokratski kulturni krožek), bo nocoj v dvorani pokrajinskega sveta javna debata o problemu «Hiše v okviru urbanistične politike in gospodarske progra-macije*. Uvodni govor bo imel senator Zamer. V Krminu so imeli krščanski demokrati pod vodstvom tajnika dr. Ciana prvi sestanek okrajnega odbora, ki združuje sekcije krminske-ga in gradiščanskega področja. Prisotni so bili tudi nekateri župani, razpravljali so o prihodnjih upravnih volitvah. Smrt med konjsko dirko V nedeljo popoldne je na dirkališču Montebello prekinila dirke smrt enega najstarejših in najbolj priljubljenih «driverjev». Med dirko za »nagrado umetnosti» je 70-let.ni Noe Granzotto vodil svojega konja «Gondoliera», ko je na zadnjem ovinku pred ciljem padel s sul-kyja. Priskočila sta mu na pomoč sin in dežurni zdravnik, vendar za Granzotta ni bilo več pomoči. Ko je malo kasneje dospelo osebje Rdečega križa, je zdravnik potrdil nje govo smrt zaradi srčne kapi. Mož je že celih trideset let tekmoval v Trstu in na drugih dirkališčih. Sicer je zadnje čase bolehal, ven dar mu je bilo vseeno umreti do ma ali na dirkališču, kjer je mogoče bil njegov pravi dom. V znak žalovanja je vodstvo dirkališča odpovedalo preostale dirke. DIJAŠKO MAIKO! Ukrepi pokrajinskega odbora za zdravstvo Preteklo soboto je bila na prefekturi seja pokrajinskega odbora za zdravstvo, ki jo je vodil pod-prefekt dr. Cappellini. Na seji so odobrili več ukrepov. Tako so med drugim na predlog občinskega zdravnika dr. Gregorija odobrili skrčenje rezerviranega področja okrog pokopališča v Pevmi in v Podgori od 200 na 100 metrov ter nov policijski pravilnik v Ronkati. brine». Predavatelj je pri uvodu na dolgo vztrajal v prepričevanju poslu šalcev, da ne smemo istovetiti glasbe samo s klasično in z romantično glasbo, saj bi morali potemtakem vse nadaljnje ustvarjanje zavreči ali se mu odpovedati, ali pa se v nedogled ponavljati. Nato je prof. Merku orisal dobo slovenske glasbe od impresionizma do danes: ločil je to, kar je osladnega'in kar je takega, ki bo verjetno preživelo sedanjost. Poudaril je vlogo važnejših skladateljev od Škerjanca, mimo Simonitija, Kogoja, Osterca do Božiča in Stihija. Škoda, da je bilo predavanje «su-ho», to je brez glasbenih diapozitivov. Morda je prav zaradi tega debata, ki je sledila predavanju, pokazala, da predavatelj ni utegnil poslušalcev docela prepričati: marsikdo bi namreč najraje ostal kar pri čajkovskem (nekateri pa bi lahko začeli s «Petrom in volkom*!) Rozalka Priporočljivo bi bilo, da bi podjetje, ki je prevzelo dela, izvedlo ista v pospešenem tempu, da bi tako čimprej uredili to važ no prometno vozlišče, po katerem je usmerjen ves promet v pretežni del Goriške in Furlanije. Danes v Doberdobu s«ja občinskega sveta Danes zvečer ob 20. uri bo v prostorih občinske knjižnice v Doberdobu redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je proučitev in odobritev občinskega proračuna za 1970 ter pooblastilo županu, da lahko zaprosi za deželni prispevek za nakup novih knjig za ob činsko knjižnico. Pod točko razno pa se bodo svetovalci pogovorili še o drugih zadevah, ki niso izrecno na devnem redu. DIJAŠKI DOM V GORICI Zahvala vzgojiteljev in dijakov dr. P. Sancinu za njegovo delo Ob tej priložnosti so mu poklonili nekaj darov Skrčen delovni urnik občinskih podjetij Zaradi stavkovnega gibanja uslužbencev občinskih podjetij v Gorici in uslužbencev ENEL bodo danes, 17. t.m. in v četrtek, 19. t.m. uradi mestnih podjetij odprti popoldne samo do 16. ure, v petek, 20. t.m pa bodo zaprti ves popoldan. V tem tednu je v veljavi tudi sindikalna prepoved nadurnega dela. Zato bo-d/j izredna popravila v stanovanjih izvajali le v najbolj nujnih primerih, ko predstavljajo okvare večjo ne- varnost. . . n,ca cnjasne mauce iz irsia uusa Vodstvo priporoča potrošnikom, goscnjna do!g0]etna predsednica Di-naj vsekakor omejijo uporabo, zla- J ješke matice v Gona Marjja Bosti kar se tiče ele. bi v bodoče upravitelji in sodelavci nadaljevali z dosedanjim delom ter ga še razširili in poglobili. V tem smislu je voščil vsem obilo uspeha pri njihovem delu ter zagotovil, da bo tudi v bodoče ostal povezan z dijaškim domom in njegovim vzgojnim poslanstvom. Po tem uradnem delu so se vsi zadržali v prijateljskem in prijet-tem razgovoru ter obujali spomine o težavah pri skupnem delu v preteklih letih. s*®**-v-MfcriieriSf**? ije* O* c o m v s r>r su4va srAztsftr/esuriNAitiA TRAFriJ C O (»TEtfsAZJONAt-S Načrt za cestni podvoz t Gorici pod železnico v Ulici Aquileia, ki ga bodo razširili in poglobili ter tako odpravili ozko grlo na tem prometnem vozlišču Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici prireja tudi letos vrsto predavanj o važnih kmetijskih problemih. Tako bo predsednik zadruge iz Trsta Zvonko Markovič govoril o temi »Zadružništvo v naši deželi* Predavanje bo danes, 17. t.m. ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »Briški grič* na Valerišcu ter jutri, 18. t.m. v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v štandrežu. CORSO. 17.15—22.00: «Certo certis-simo... anzi probabile«, C. Spaak in C. Cardlnale; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.15—22.00: «Medea», M. Callas in M. Girotti; Italijanski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «E-rik U vikingo«, G. Gemma in G. Michell; italijanski film v barvah VITTORIA. 17.15—21.30: «Lovema-Ker (1’uomo perfare l’amore)»,A. Sabato in C. Kruger; Italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Quattor-ddci o guerra (furore nelle stra-de)», S. Vinters In C. Jones; ameriški film v barvah. / rži d AZZURRO. 17.00: «Africa segreta*, dokumentarni film v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Arrivano 1 nostri*. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Boom il saccheg-giatore«, S. McQueen tn Farrel. Kinemaskop v barvah. /Vowi fiorica SOČA (Nova Gorica) «Dve vstopnici za Mehiko*, francoski barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: Prosto. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Senca smrti«, Italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: «Tako ne ravnaj z ženskami«, ameriški barvni film — ob 19.30. DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO — Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes ves dan in ponoči J« v Tržiču odprta lekarna dr. Fttz ln Ennerl, Trg republike 26, telefon 72341. Vreme včeraj: Najvišja temperatura | 3, najmižja —0,4, ob 19. uri 0,6 sto-| pinje, zračim dlak 1013,1 raste, veter i severovzhodnik 9 km na uro, vlaga l 41 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, | morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17. februarja SILVIN Sonce vzide ob 7.04 lin zatone 17.34. — Dolžina dneva 10.30. UWa vziide ob 13.30 in zatone ob 5J23. Jutri, SREDA, 18 februarja DRAGOSLAVA VAZNA KONFERENCA NA POBUDO DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE Težnje in pravice Slovencev v Furlaniji-J. krajini do popolne, moderne in demokratične šole Resolucija o zahtevah glede slovenskega šolstva ■ Uvodni nagovor dolinskega župana ■ Glavno poročilo je ime! prof. dr. Vladimir Turina - Konferenca spada v okvir proslav 25. obletnice obnovitve slovenske šole V nedeljo dopoldne je bila v ob činski sejni dvorani v Dolini konferenca o temi: »Težnje in pravice Slovencev v Furlaniji - Julijski kraji jini do popolne, moderne in demokratične šole*, ki jo je priredila j dolinska občinska uprava. Konferenco. ki spada v okvir prireditev ob 25. obletnici obnovitve sloven skega šolstva, je vodil dolinski žu pan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, navzoči pa so bili, poleg občinskih odbornikov in vodij sve jtovalskih skupin, poslanec Albin Škerk, senator Paolo Šema, tajnik tržaške federacije KPI in deželni svetovalec inž. Cuffaro, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, podtajnik Anton Kapelj in načelnik komisije za šolstvo pri SKGZ Edvin Švab, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Stane Mihelič, šolski nadzornik Oskar Bole, dr. Ivan Baša. j glavni tajnik Sindikata slovenske šo le prof. Franc Škerlj, nekateri didaktični ravnatelji in ravnatelji ter | profesorji srednjih šol, občinska svetovalka Jelka Gerbec, inž. Mi loš Kodrič, Drago Pahor, Dušan Kodrič itd. Po uvodnem nagovoru župana je imel glavno poročilo »Ob 25. obletnici obnovitve šole v Italiji* prof. dr. Vladimir Turina, sledila je di skusija, nato pa je bila odobrena naslednja resolucija; ki jo bodo po , slali predsedstvu poslanske zbomi-ce in senata, strankam, parlamentarcem, raznim ustanovam, deželnim, pokrajinskim in občinskim de legacijam, posebna delegacija, pa jo bo izročila šolskim oblastem. [ Resolucija se glasi: 1 «Konferenca o problemih sloven- ske šole, ki jo je priredila občinska uprava v Dolini, ugotavlja, da temeljni problemi slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in predvsem problemi slo venske šole še niso rešeni: poudarja, da učenci, dijaki in njihove družine veliko žrtvujejo za obrambo svoje šole, svoje kulture in svojega jezika; protestira, ker se še vedno dogajajo diskriminacije, katere prihajajo do izraza posebno pri zaposlovanju abso'ventov slovenskih šol, pri napredi a n ju v službi, pri izpopolnjevanju s.udija, ker niso še ustanovljene vse potrebne šole m ker v enem delu dežele sloven skih šol sploh ni; zahteva: rešitev vseh nerešenih vprašanj Slovencev; naj slovenska šola ustreza potrebam družbe, sedanjim in bodočim perspektivam slovenske narodne skupnosti na vseh področjih javnega življenja; razveljavitev vseh fašističnih zakonov, ki ne dovoljujejo Slovencem, da bi bili povsem enakopravni državljani in da bi uživali pravice, ki jih predvidevajo določila republiške ustave, posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine in posebnega statuta spomenice o soglasju; ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo otroških vrtcev in šol; pravno ureditev položaja osebja, ki poučuje na slovenskih šolah raznih vrst in stopenj; liiitiiiiiimnnuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnni iiiniiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiuuminriiiiniiiimii V KULTURNEM DOMU OD PONEDELJKA DO SOBOTE Šestdnevni seminar za učitelje in profesorje Uradna otvoritev v ponedeljek ob 11. uri - Spored predavanj - Nekatera predavanja tudi za dijake V Kulturnem domu se bo v po-jnedeljek začel seminar za slovenske r učitelje in profesorje, ki ga prireja fšolsko skrbništvo. Nekatera preda-!vanja bodo tudi za dijake višjih jsrednjih šol. Uradna otvoritev, ob (navzočnosti predstavnikov oblasti, ibo v ponedeljek ob 11. uri. j Spored seminarja je naslednji: 23. februarja 9,—12. — (u. p. in d.) — dr. Vladimir Klemenčič, izr. profesor na u-iverzi v Ljubljani: «Najnovejše tendence socialnega, ekonomskega in Regionalnega razvoja Slovenije*. 16,—19, — (u. p.) — prof. Jože Valentinčič, vodja sektorja za pošol. pzobr. na Zavodu za šolstvo SRS. — |«Metode in oblike dela s starši*. 24. februarja 9.—13. — (u. p. in d.) — dr. E-jmilijan Cevc, znanstveni sodelavec [SAZU: «Razvoj slovenske likovne Umetnosti do impresionizma*, j 16.—19. — (u. p.) — dr. France .Bezlaj, redni profesor na univerzi p Ljubljani: «Etnogeneza Slovencev :v luči lingvistike*. 25. februarja 9,—13. in 17.—19. — (u. in d.) — of. Miro Lužnik, nam. direktorja i iiZavoda za šolstvo SRS: »Pouk ma 1 "“tematike v osnovni šoli*. 10,—13. in 17,—19. — (p. slov.) — irof. Francka Varl, prof. na pedag. . .-.kademiji v Mariboru: »Modalna in ] Ipslovnična zgradba stavka*. 26. februarja 9.—13. — (p. slov.) — prof. Janez 1 Sivec, pedag. svetovalec Zavoda za Išolstvo SRS: »Nekatera poglavja iz | metodike pouka slov. jezika*. 16.—19. — (u. p. ris in d). — prof. Milovan Kranjec, pedag. svetovalec jjfeavoda za šolstvo SRS: «Umetnost-fjma vzgoja v osnovni in srednji šoli*. 27. februarja i 9.—13. — (p. slov.) — dr. Franc Zadravec, izr. profesor na univer- v Ljubljani: »Poetika Alojza radnika in Srečka Kosovela*: «Na-jjjcionalna zavesT v delih Prežihove-iiga Voranca*. .16. 19 — (p. slov.) — prof. Stane IjMihelič, pedag. svetovalec: «Razgo-| jlvor o slovenskih berilih za nižjo I ilsrednjo šolo*. 28. februarja , 9,—13. — (d. slov.) — dr. Tine - KLogar, redni profesor na univerzi v [ jtjubljani: »Slovenska narečja*. T 16—19. — (p. slov.) — dr. Boris 1 Paternu, izr. profesor na univerzi v j‘iLjubljani: »Jenkova filozofska liri-1 [Ska ob 100 letnici smrti*. I ! Prinomha: u — predavanje za u-Jlčitelje, p — profesorii, d. — dijaki. Predavanja za zdravnike o rakasliti obolenjih | V konferenčni dvorani tržaške 1 glavne boloLniče se bodo danes lob 21. uri zač:U sestanki za zdrav-■ niš ko kirurško Izpopolnievanie 'jt| zdravnikov. Pobudo je dalo odbor-fflnlštvo za zdravstvo in higieno pri zdravniki lahko pravočasno napotijo bolnika na specialne preglede iii zdravljenje. Na vojaškem pokopališču Danes počastitev spomina padlih sovjetskih vojakov Ob obletnici ustanovitve Rdeče armade bo danes. 17. t. m. ob 11. uri na vojaškem pokopališču v Ul. Miru žalna slovesnost za sovjetske vojake, ki so padli za svobodo v naših krajih. Navzoča bosta pristaniški izvedenec sovjetskega veleposlaništva v Rimu Nitrita Turajev in drugi tajnik Feliks Stanievski i. V imenu italijanske zveze za kulturne stike z ZSSR bosta govorila občinski poslanec Franc Gombač in Bruna Braida-Silvestrd. Natečaj za mesi o ravnatelja rentgenološke službe Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu sporoča, da je podaljšal rok javni natečaj z naslovi in izpiti za mestno ravnatelja rent-genološke službe. Prošnje je treba poslati tajništvu konzorcija na Trgu Sansovino št. 3 do 31. marca 1970 opoldne. Prosilci morajo imeti doktorat v medicini in kirurgiji in habilitacijo v poklicu zdravnika-kirurga vsaj že šest let. Morajo biti vpisani v zdravniški zbornici ter biti takojšnjo ustanovitev slovenske industrijske strokovne šole in nato slovenskega tehnično - industrijskega zavoda v Trstu; dejansko priznanje Slovencev v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini: ustanovitev slovenskih otroških vrtcev in šol v teh krajih; demokratično upravljanje šol, v skladu z določili ustave in v duhu naukov, ki izhajajo iz osvobodilnega boja. Udeleženci konference pozivajo vse demokrate, organizacije in stranke, naj ta apel tolmačijo pri krajevnih, deželnih in vladnih oblasteh, ter dajo svoj delež pri pobu-aah in v akcijah za dosego ciljev, ki so nakazani v dokumentu.» Dušan Lovriha je pozdravil vse navzoče in pripomnil, da bi mo rala biti konferenca že 20. decembra, toda morali so jo odložiti za radi gripe. Zahvalil se je prof. dr. Turini in poudaril, da je občinska uprava dala pobudo za tako konferenco, da se proslavi 25. obletnica obnovitve slovenske šole, da se razpravlja o razmerah in problemih slovenskega šolstva v Italiji in da se nakažejo smernice ter zahteve, da bo slovensko šolstvo v Italiji sodobno in demokratično. Omenil je, da so se slovenske šole ustanavljale že med narodnoosvobodilno borbo in dejal: «Če so bile šole, ki jih je fašizem uničil, ponovno odprte, je to brez dvoma največja zasluga junaške antifaši stične in partizanske borbe ter ljubezni slovenskega življa do lastne kulture, jezika in šol.* In še’ «Ko slavimo 25. obletnico obnovit ve slovenskih šo! na žalost ne moremo mimo ugotovitve, da država, kot je Italija, ki je izšla iz osvobodilne borbe in si je pridobila republikansko in demokratično u-stavo, ni mogla ali ni hotela v enem četrtstoletju rešiti vseh problemov slovenske šole.* Italijansko šolstvo preživlja krizo ker vzgojne metode in ustroj ne ustrezajo po trebam sedanje družbe, slovensko šolstvo v Italiji pa je še bolj prizadeto, ker ima še svoje specifične probleme. Splošno ozračje in odnosi do slovenske šole, je še dejal Lovriha, so se zadnje čase izboljšali, toda besedam morajo slediti dejanja, v svojih zahtevah pa moramo biti odločni, brez nekega čuta manjvrednosti. Na Tržaškem in na Goriškem imamo probleme, ki niso še rešeni, v videmski pokrajini pa so razmere nevzdržne, ker tam sploh ni nobene vrste slovenski!' šol. Premagan je najhujši šovinizem in opažamo znake ugodnejše politike do Slovencev, živimo v tesnem stiku s slovenskim narodom v SR. Sloveniji, od kate rega črpamo kulturne in idejne elemente, ki nam pomagajo pri našem kulturnem in jezikovnem razvoju. Kljub temu pa smo se vedno v neugodnem položaju, ker se ne izvajajo še vsa načela ustave in deželnega statuta ter mednarodni dogovori Lovriha je nato navedel glavne probleme slovenskega šolstva in nekatere problc me dolinske občine, ki po obse?, nih razlastitvah in gradnji tovarne GMT presegajo domači okvir in se tičejo vse naše narodne skupnosti, saj gre za obrambo proti raznarodovanju in strokovno usposobljenost ter zaposlitev naše mladine. Prof. dr. Vladimir Turina, ka terega poročilo bomo objavili v širšem izvlečku v jutrišnji številki, je pohvalil pobudo dolinske občine, nato pa opisal razvoj slovenskega šolstva v Italiji, nanizal pro bleme in nakazal nekatere predlo ge. Izrazil je upanje, da se bodo zdaj hitreje reševali problemi slovenske šole, ter poudaril nujnost, da enotno nastopamo. specializirani v ftiziologiji ter ne smejo preseči 40 let starosti. Vse! Po poročilu prof. Turine se je informacije se dobe pri tajništvu j razvila zanimiva diskusija, v ka-konzorcija Trg Sansovino, telef. 935331 tero so posegli prof. Sosič, prof. -762747. Škerlj, Stanislav Bole, Drago Pa- hor, inž. Cuffaro, sen. Šema, didaktični ravnatelj Škrinjar, inž. Mi loš Kodrič, Dušan Kodrič, dr. Tul, Kil jan Ferluga, občinski svetovalec Hlacia, Anton Kapelj, Nadja Pahorjeva, poslanec škerk, Jelka Gerbec in drugi. O diskusiji bomo še poročali. ANKETA TRŽAŠKE OBČINE 3000 družinam vprašanja o prometu V okviru raziskovanj o premikanju meščanov v samem mestu, je tržaška občina poverila družbi SOMEA nalogo, naj ugotovi med tržaškimi družinami probleme, ki jih le-te imajo pri premikih v samem mestu in izven njega. Agenti omenjene družbe bodo v prihodnjih dneh obiskali okoli 3000 družin. Za to pa je potrebno sodelovanje vseh meščanov, saj bo od njih odvisno, če bo anketa lab ko dejansko izpričala vse proble me, navade in vzroke, ki jih imajo meščani, ko se selijo iz enega konca mesta na drugi in pa tudi, ko zapuščajo mesto. Ker bi ne bilo mogoče pogovoriti se z vsemi meščani, bodo raziskovanja omenjena samo na ne katere izbrane osebe. Na osnovi a-nagrafskih listin je bila izbrana ena družina na vsakih 27. Vse te družine bodo obiskali u-službenci družbe SOMEA, ki se jim bodo predstavili z izkaznico družbe in s posebnim pismom s podpisom župana inž. Spaccinija. V PRIREDBI OPENSKEGA P D «TABOR» Lepa in pestra počastitev Prešernovega prazn ika Nastopili so openski recitatorji in glasbeniki ter domači moški in otroški pevski zbor S Prešernove proslave na Opčinah V okviru vsakoletnih Prešerno j redbi ((Petelinček lepo poje». vih proslav, ki jih razna prosvetna * Po nastopu otroškega pevskega društva prirejajo na obletnico pes- , zbora je nastopil glasbeni trio har- nikove smrti, je bila v nedeljo popoldne na Opčinah Prešernova proslava, ki jo je priredilo domače prosvetno društvo «Tabor». Ves spored, ki so ga pripravili člani openskega prosvetnega društva s sodelovanjem domačega moškega in otroškega pevskega zbora, je bil lepo in skrbno pripravljen. Z odra je donel verz Prešernove «Zdravice», pod njim pa ie visela pesnikova podoba, ki .jo je v precej modernistični obliki narisal dr. Robert Hlavaty. Najprej je pred nabito polno zasedeno dvorano Prosvetnega doma nastopili otroški pevski ■ zbor Glasbene matice z Opčin, ki je pod vodstvom Janka Bana in ob glasbeni spremljavi prof. Ambrozeta zapel štiri otroške pesmi in sicer ((Kosiloo in «Jesen» Aleksandra Vodopivca, «Pesem» Ignacija Ote m l.iudiski kanon v Mihelčičev! pri- iilliiiliiiiimmitiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiliiiiiilimimimniiiiiiMiiiiimniiiiiimmiiMuminmiliiiliiiiiiiimill SINOČI NA TRBISKI CISTI CISTERNA DO SMRTI POVOZILA MLADENIČA, KI JE PREČKAL CESTO Poziv prometne policije vsem, ki bi lahko nudili podatke Sinoči se je pripetila na trbiški cesti v bližini naselja Sv. Sergija prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje doslej še neznani mladenič. 32-letni Antonio Cocomazzi Iz Ul. Zorutti 28 je ob 19.45 vozil z avto-cistemo po državni cesti 202 bis namenjen v Ulico Flavia, ko mu je v višini km 0.500 nenadoma presekal pot pešec. Skušal je zavreti vozilo, toda brezuspešno. Prednji bočni del avtocisteme je silovito zadel ob pešca in ga podrl na tla. Obležal je v mlaki krvi s prebito lobanjo. Voznik je priskočil k ponesrečencu, medtem ko so iz bližnje gostilne telefonsko obvestili bolničarje Rdečega križa in prometno policijo. Ko so ti malo kasneje prihiteli na kraj nesreče, so lahko samo ugotovili, da je pone- srečenec zaradi hudih notranjih poškodb verjetno že ob samem trenutku trčenja Izdihnil. Po pregledu trupla, je namestnik državnega pravdnika izdal dovoljenje za njegov prevoz v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Žrtev je mladenič srednje postave, temnih las. star od 25 do SO let. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, oblečen je bil skromno, morda celo nekoliko zanemarjeno. Prometna policija naproša vse, ki bi lahko nudili kakršnekoli podatke o ponesrečencu, da se ji javijo. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Skorajšnja rešitev spora v podjetjih Zanetti Porfiri gi sedež podjetja. Včeraj je bila skupščina delavcev in je bila dosežena osnova sporazuma glede razporeditve etedenskega umika, ni pa še rešeno vprašanje 6 premestitvi sindikalnega zastopnika. Danes do-do o tej zadevi razpravljali na U-radu za delo. Včeraj je biia tudi stavka uslužbencev, ki so zaposleni na avtobusnih progah. Na raznih podjetjih so bile skupščine, katerih se je udeležilo veliko število delavcev, ki stavkajo za novo delovno pogodbo. Sindikalne organizacije so napo vedale razčlenjene stavke (od včeraj do 22. t.m.) uslužbencev, ki so zaposleni pri Acegatu, in sicer pri električnih storitvah. Stavka teh uslužbencev sovpada s stavko uslužbencev ENEL. Uradniki in delavci bodo do četrtka zapustili delo ob 10. zjutraj in bodo odpadle vse izredne storitve; obenem pa bo zelo znižano število delavcev za nujne posege. Zaradi tega podjetje Acegat ne bo moglo takoj poskrbeti za popravilo ukvar na napra vah za dobavo električne energije in bodo prekinitve električne energije zaradi tega daljše. Vodstvo Acegata priporoča potrošnikom, naj štedijo z električnimi napravami in stroji, da ne bo prišlo do odkvar, ker so sindikati sklenili, da bodo delavci poskrbeli za popravila le v nujnih primerih okvar v podjetjih in tovarnah. Opozorilo Acegata zaradi stavke uslužbencev pri električnih storitvah Tudi včeraj se je nadaljevala stavka v podjetjih Fiat - Zanetti -Porfiri, ki traja od četrtka, ker hočejo odvzeti delavcem kratki te den — (prosto soboto) in premestiti sindikalnega zastopnika na dru- . tržaški občini s sodelovanjem me- I, _ - . . . ddoinške šole in Združeni a za boj proti rakastim obolenjem. Sestanki bodo ob torkih zvečer do 2. ju- niijfl. Predavali bodo priznani specialiteti o simptomih in načinih zdravljenja ter kirurških posegov. Strokovna predavanja za zdrav- nike, kd imajo vsaik dan stik z bol- niki,' imado 2610 važen pomen, da Med nedeljsko konferenco o slovenski Soli v Dolini Tržaška občina je razpisala natečaj za štiri delovna mesta ((knjigovodij tretjega razreda« v okviru osebja v občinskih uradih. Predpisana starost je od 18. do 30. leta seveda z zakonskimi izjemami. Pogoj za natečaj je diploma knjigovodje. Rok za vložitev prošeni uradu splošnega občinskega protokola zapade 21. marca t. 1. ob 14. uri. Prošnje moTajo biti sestavljene v smislu odloka predsednika republike št. 368 od 24. junija 1954, priloženi jdm morajo biti tudi vsi predpisani dokumenti. Vse ostale jjodatke in razpis sam, v katerem je podrobno naveden monikarjev Mirka Ferlota in Sergija Guština ter kitaristke Anice Skerlavaj, ki je izvajal nekaj narodnih motivov. Osrednji del proslave so pripravili Openci, ki so ob govoru prof. Olge Lupine, ki .je govorila o življenju in delu Franceta Prešerna, recitiral nekaj najznačilnejših Prešernovih poezij. Loredana Kralj je podala ((Povodnega moža«, medtem ko je Ljuba Košuta-Ukmar recitirala dva pesnikova soneta. Sledil je «Uvod h Krstu pri Savici«, ki ga je, kljub dolgemu besedilu, precej dobro podal Armando Skerlavaj. Na sporedu so bile še tri recitacije in sicer «V spomin Andreja Smoleta«, «Kam» in «Ribi», ki so ju podali Patrizaa Guhin in Aleksander Jerič. Nato je ob klavirski spremljavi prof. Ambrozeta nastopila solistka Ljubica Berce-Košuta, ki je zapela ((Nezakonsko mater«, nakar je Armando Skerlavaj recitiral še zadnjo pesem «Pevcu», prof. Lupinče-va pa je zaključila svoj govor z Zupančičevo mislijo o Prešernu, ki pravi, da «umetrhk ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje vemo ln vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak izmed nas.» Lepo proslavo je zaključil nastop domačega moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel Vrabčevo-Boštjan-čičevo «Mo.ie dekle«, Pertotovo ((Nezvesta ljubezen«, Pahorjevo ((Pozdravi« in Vrabčevo ((Zdravico:). V ČETRTEK NA OPČINAH Izredni občni zbor Združenja rejecv živali V četrtek. 19. t. m., bo oh 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah izredni občni zbor Združenja rejcev živali. Opozarjamo vse naše živinorejce na važnost občnega zbora in jim toplo priporočamo, naj se polnoštevilno udeležijo točno ob določeni uri, ker bo navzoč, tudi notar. Zaradi obnove zaprla «Bottega del vino» Uprava gradu Sv. Justa sporoča, da bo njen karakterističen lokal «Bottega del vino« zaradi nekaterih prenovitvenih del zaprt od 16. februarja do 31. marca. V ta namen grajska uprava nadalje sporoča vsem prizadetim, da v soboto, 28. februarja zapade rok za predložitev prošenj novega poslovodstva javnih sezonskih in stalnih lokalov na gradu Sv. Justa. Vse prošnje morajo hiti naslovljene na Avtonomno letov i->čarsko ustanovo (Trg Katedrale, Grad Sv. Justa), na ovojnici pa naj bo napis »Poslovodstvo javnh lokalov«. Konferenca o načrtu monografije F.-J.K. Kot smo ze sporočili, bo 20. t.m. ob 19. uri v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost v Trstu v sodelovanju s krožkom samim ilustrativna konferenca o znanstvenem in založniškem načrtu za monografijo Furlanije-Julijske krajine, ki bo kmalu iašla. Konference se bodo udeležili odlični specialisti, univerzitetni profesorji in eksperti, ki sestavljajo uredništvo prvega zvezka te monografske enciklopedije, ki bo objavljena v tem letu program za izpit, dobijo zalntere- 1 in ki bo posvečen obravnavanju, siranl na »drugem oddeiku — oseb- i v mnogih primerih povsem izvime-je» (Ripartizdone II — Personale), mu- sePKmfi.ie, geologije, favne, - 'flore, urbanistike, prebivalstva itd. v naši deželi. Naslov zbirke bo «11 Paese«. V načrtu celotnega dela je soba št. 96 v drugem nadstropju | občinske palače. Odvzemi in preklici vozniških dovoljenj Vladni komisariat dežele Furlan' je - Julijske krajine je januarja odvzel vozniška dovoljenja v smislu člena 91. cestnega zakonika, na slednjim osebam: Lucianu Čoku za eno leto, za šest mesecev Francu Ricchettiju, Neviu Rossettiju, Giu-seppu Robottiju, Virgiliju Specchii in Robertu Vaeliku, za tri mesece pa Flaviu Guerrinu. Zaradi večkratne prekršitve voz niških pravil so dalje odvzeli dovoljenje za tri mesece Giovannim Urbahzu, za dva meseca Luciu Colognesiu in za en mesec Ubeldti Zegu. Deset vozniških dovoljenj so dokončno preklicali zaradi nesposobnosti voznikov, štirinajst pa so jih preklicali za nedoločen čas, ker lastniki niso opravili predpisanega zdravniškega pregleda, ki je potreben za revizijo dovoljenja. predvidena izdaja še drugih treh zvezkov, ki bodo izhajali vsako leto po eden in ki bodo posvečeni gospodarstvu, zgodovini in kulturi ter ureditvi Furlanije-Julijske krajine. Vsak zvezek bo imel okrog 800 strani s številnimi ilustracija-mi in nad 40 barvnih strani ter bo razčlenjen na vrsto znanstvenih monografij, člankov, literarnih prispevkov in člankov o raznih argumentih. Pobudo za to monografijo je dal Inštitut za enciklopedijo Furlanije-Julijske krajine, M združuje okrog 200 osebnosti s področja kulture, umetnosti, časnikarstva, socialnega in političnega življenja v deželi in izven nje in je trenutno edini te vrste v Italiji Med tiskovno konferenco tx)do predstavili tudi po. droben razpored prvega zvezka enciklopedije. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo pošolski pouk za osnovnošolske otroke vsak torek in četrtek od 15. do 16. ure v društvenih prostorih, Ultoa Montecchi 6, Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Prevajalec: Mirko Mahnič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG v sredo, 18. februarja ob 20. uri (Abonma mladinski — v stredo) v četrtek, 19. febr. ob 20. uri (Abonma mladinski — v četrtek) v soboto, 21. februarja ob 20.30 (Abonma red A) v nedeljo, 22. febr. ob 16. uri (Abonma okoliška) Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav, rezervacije po tel. 734265. Jaka Stoka MOC UNIFORME burka s -petjem v treh dejanjih Danes, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v petek, 20. februarja ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku Prešernovo proslavo Vljudno vabljeni vsi! PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU V četrtek, 19. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih proslava Simona Jenka ob stoletnici njegove smrti Gostovali bodo člani prosvetnega društva Ivan Cankar s pevskim zborom, recitacijami in govorom. Vstop prost. Vljudno vabljeni vsi! PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN v Boljuncu priredi v četrtek, 19. t. m. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostorih domače šole. Nastopajo učenci osnovne šole, člani Slovenskega gledališča in društveni mešani pevski zbor. Ob tej priliki bodo razdeljena Gallusova odličja. Vljudno vabljeni! Glasbena matica V petek, 20. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert tria Lorenz iz Ljubljane PRIMOŽ LORENZ - klavir TOMAŽ LORENZ — violina MATIJA LORENZ — čelo Spored obsega skladbe Beethovna, Ramovša in Dvoraka. 25-letntca obnovitve slovenske šole Danes ob 18. url sc sestane odbor za srednje šole. SPDT priredi v nedeljo, 22. t.m, ob priliki smučarskega tečaja avtobusni izlet v Trbiž. Cene: člani 1200, ne-člani 1400 lir. Odhod iz Trsta (Ul. F. Severo) bo ob 6.30, s Proseka ob 6.45, iz Nabrežine pa ob 6.50. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel, 31-1 i9. Predavanja Kmečke zveze SALEŽ (osnovna šola): Danes, ob 19.30, bo predaval dr. Leo Kral j o temi ((Prehrana goveje živine«. v i/oucn., au. t. m., od ar. Marjan Gregorič o temi: ((Gojenje in bolezni trte*. V torek, 24. t. m., ob 19.30: dr. Drago Gantar o temi ((Deželna u-stanova za razvoj kmetijstva«. MEDJA VAS (osnovna šola): V četrtek, 19. t. m., ob 19.30, bo predaval inž. Zvonimir Simčič o kletarstvu. V torek. 24. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi ((Golenje in bolezni trte«. Parkiranje v Skednju Tržaški župan je preklical nekatere odtoke, ki jih Je pred časom izdal v zvezi s prometom v Skednju. Preklical je prepoved parkiranja na desni strani Skedenjske ulice od At. 67 do 93 in na levi strani od št, 128 do št. 158 ter prepoved stalnega parkiranja na obeh straneh cestišča od št. 136 do št. 188. Po novem odloku bo v Ske-(ienj.sk: ulici prepovedano ((stalno parkiranje« vsem voailom na desni strani cestišča od št 123 do št. 127, «začasno parkiranje« pa na levi strani od št. 47 do št, 115 in na I desni stran tod št. 84 do št. 160. V Slovenskem klubu bo predaval danes. 17. februarja ob 20.30 univerzitetni profesor astrd nom dr. FRAN DOMINKO o temi ZADNJA POMEMBNA ODKRITJA NA NEBU Predavanje bo predavate!) obogatil z vrsto zanimivih dia-pozitivov. Na zanimiv torkov večer na-šega priznanega predavatelja in znanstvenika, vkljudno vabljeni 1 Razna obvestila Sindikat slovenske šole. V četrt*® ob 16. uri seja odborov sindikata. Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljdlj prodaja vstopnic za druga Predst®l, Mianninove opere ((Upanje« (La ranza). Predstava, ki bo danes 20«30, je za abonente reda C »Prt ter in lože ter B za balkon in Sa*e’ rije. POLITEAMA ROSSETTI Nocoj ob 20,30 bo ponovitev dra®* Vica Faggija in Luigija SquarzW'* «Bet dni v pristanišču«, s katero J* skupina genovskega stalnega gledai' šča nastopila že ves prejšnji ted*®- Nazionale 16.00 «Goodbye, Mr. Chips* Peter OToole, Petula Clark, Michael Redgrave. Panavision trocolor. _ . Eden 16,M «11 pritno premic si cMj ma Irene«. Technicolor. Prepoved no mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Glj avvoltoi hanno me«. Shirley MacLaine, Ciini East-vvood. Technicolor. Panavision. Grattacielo 16.00 «Candy». Mari«" Brando, Richard Burton, E. M. h lerno. Technicolor — Prepoveda*1 mladini pod 18. letom Excelsior 15.30 «Fiore di oaotus«. grid Bergman, Walter Matthau, die Hawn, Jack VVeston. Tech® lor. Zadnja predstava ob 22.10-Ritz 15.30 «Cuori solitari«. Ugo * gnazzi, Senta Berger. Prepoved • no mladini pod 14. letom. . Filodrammatico 16.30 ((Nel labTT^ del sesso«. Technicolor. Prepove«**-no mladini pod 18. letom. - Alabarda 16.30 «Amarsi maJe». Sus_ Scott, Gianni Macchia Technico* -Prepovedano mladini pod 18. Aurora 16.30 «La tenda rossa«. Pe . Fynch, Claudia Cardinale, Connery. Technicolor. _ ' Cristallo 16.30 «James Bond, ag»n^ 007 al servizio segreto di sU8 sta«. Technicolor Capitol 16.00 «11 prof. dott. Tersilli, primario della clinica VJ4 la Celeste, convenzionata con ^ mutue«. Alberto Sordi. Tech® l0r- Moderno 16.30 «BuHitt», ste^cftni. Queen, Robert Vaugham. color. , Impero 16.30 «Nell’anno del Sign® Techničolor. Vittorio Veneto 16.00 «Petulia»- rt lie Christie, George Scott. Tee® color. Prepovedano mladini P°d »etom- Njia Ideale 16.15 «Rosemary baby». 0, Farrovv, John Cassavetes. TeC*'!' 0, tor. Prepovedano mladini P°“ letom. g Abbazia 16j00 «Le salamandre«. ’ Schurer. B. Cunningham. Tech«1 ^ lor. Prepovedano mladini P°“ letom. Astra 16.00 «Hollywood party». NINO «|RIS» PROStK danes ob 19.30 CinemascoP® barvni dramatični film: FRANK COSTELLO, FAGCIA D’ANGELO Igrajo: Alain in Natha-lie lan in drugi ^ Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI •N Dne 14. februarja 1970 se je v ^ rodilo 12 otrok, umrlo je 19 0 ^ UMRLI SO: 65-letna Olga Cah*^. por. Pertot, 80-letna Stefania D® ge0 rvl • 4 “v 1 —* »ril P- 64-letni Alfooso Lupša, 76-let'1 . „. . ---------- Git>v*"... nardo dr. Cabigho, 71-letoa Mian vd Cumar, 48-letni P>etr p«r, bani, 80-letna Antonia Parenzah^o. Fornazaro, 75-letna Giovanna ge(. vec por. Pasqul, 85-letna Anto® man por. Jurincich, 72-letnl A v(j, Gonni, 73-letna Lucia Gala®, $■ Burra, 53-letni Paolo Muschiat • ^ letna Anna Padovan vd. Bussan^, letna Olga Gervasuttl, 6lletna mar Clarence Ayres, 86-letna Santarosa vd. Menegazzi. -Glauco Polii, 2 dni star Pietro 4-letna Paola Kavretto. Tadcef' DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’Oro, Trg Gold^, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai ci, Ul. Crinnaslica 44, Miam. Miramare 117 iBarkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8.330) Dr, Gmeiner, Ul. Giulia lL zoni, Largo Sonnlno 4. >NAM'e Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Ul. Zorutti 19/c. Mali oglasi DOBHO POSt tiJOCA m donO»rl* la industrija iSče družabnika 5 lom. Telefonirati 0 lavca s kapitalom. 33-743, Trst. Darovi in prispevki Ob otvoritvi prosvetnega 1 Bazovici daruje V.G. 5 000 lir tlzanski spomenik v Bazovici Ker se m mogel udeležiti » daruje tov. Sitvjo Lozar 5.000 prosvetni dom v Bazovici. V počastitev spomina pokoj vana Veiie daruje Danica ReS lir za Dijaško matico. ^KAZENSKEGA SODIŠČA k bi se iznebil «predrznega» delovnega tovariša, se je obrnil celo na detektiva V$a zgodba je imela svoj izvor v katastrskem uradu zaradi trenj med dvema urad-"ilioma - Pred istimi sodniki prizivna razprava zaradi nevsakdanje nesreče (jiJuJ so kazenski sodniki Oorsi. tož. Brenči, zapis, morali obravnavati preboj bw!ra<*ino zadev0- ki .je imela V Pfav tako nenavadnih -^u^Ka v Ul. Panfili 2. Vsa b® Pričela ko ie 43-letnd Hi j “®rnardelli iz Ul. Bellosguarl Je kil uslužben v ometi r“JWadu, septembra 1967 prer pismo z nečitljivim «i iSS2®> v katerem mu je n< s «zgodbe» je bilo na uradu državnega za-^ °®iroma v uradu katastr-°«ieCika v Ul. Pandi 2. Vsi na nekega ministra v Rim in mu potožil svoja sumničenja, ker pa ni prejel ustreznega odgovora, se je slednji obrnil na milansko detektivsko agencijo «Tom Panzi« s prošnjo, naj le-ta pošlje v toaitastr-ski urad dva agenta, ki nad bi skušala ugotoviti nezakonitosti, ki jih opravljajo Cenda in njegovi tovariši Milanska detektiva sta res čez nekaj dni prispela v Trst in se javila v katastrskem uradu, kjer ju je sprejel sam Cenda. Predstavila sta se mu kot zastopnika nekega milanskega gradbenega podjetja, da bi našla vedno v imenu podjetja, neko primemo stavbišče. Cenda se jima je takoj ponudil za uslugo in jima svetoval neko zemljišče na Opčinali po zelo ugodnih cenah. Pokazal jima je zemljiško knjigo in si iz nje izrisal v nekaj potezah zemljišče ter jama končno pustil svojo telefonsko številko. Agenta sta se mu zahvalila za prijaznost in mu ponudila 2000 lir za storjeno uslugo. Vse to je bilo dovolj, da je Cenda nehote in malce naivno zagrešil prekršek notranjega finančnega zakonika, ki pravi, da so zemljiške knjige si- grozil, naj sporoči oddelka imena tistih, ki prij PUsjJS0 skupno z njim v kletnih Hj* nn samega urada pornograf-Bemardelliju pa se 'kojPismo precej sumljivo in (»jv~sdmil avtorja pisma, ki & ,, “jia njegova delovna tova-* te Tri pa 67-letni Mario Cen-*, vedli dolino a Vento 3, ki ga Po njegovem mnenju, že EjjDjT °J*soddi obstrukcije in za-j. lc6r ga je le-ta strašno ^a. hotel na katerikoli na-la jTr^aniti iz urada. Zaradi vse-^ je najprej obrnil celo U|i"iiiiiiiiiiiiiil,llii„illli„l,i„llii„illl„I1ill,iiiiiii,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiniiiiiiiiiiiii V NEDELJO V ŠT. TOMAŽU NAD AJDOVŠČINO tivši borci Tržaške brigade počastili spomin padlib ^vor bivšega komandanta Giacuzza In položitev venca na ^ spomenik slovenskih in italijanskih partizanov il^^rajšnjam je skupina biv' lj q,.cev T^ške brigade («Briga sjjj^hbaldi d’assalto Trieste*) obi iinta ^ vodstvom bivšega komati W.en°ie Riccarda Giacuzza Št ttjj,,, .Had Ajdovščino, kjer je 8 (i nj^a 1- 1945 divjala huda bit , osvobodilnimi enotami IX %iy nemškimi okupacijskimi Ste ' j. boju so sodelovale sloven-itjjj^^anske enote in Tržaška Hj^ci te enote so predvče-Wc^ Počastili spomin padlih k sij ‘er položili lovorov venec ii*. p,a spomenik slovenskih iti »h Partizanov. '1 kom nitn na kratko spregovori^ i?n(?ant brigade Riccardo Gia-'ič, ^ le v svojem govoru pozval je pri srcu tradicija na-v.9o°dilnega boja, da se z jfw®llathi zavzamejo proti vsa-Poskusu obujanja mračne .1^2* Preteklosti. V ,sPominski svečanosti je #i’ ^ sn^Sr®no srečanje z domači-W 'skreno in z veseljem spre- Nove pobude CISL v korist tržaškega pristanišča cer na vpogled občinstvu proti bornemu plačilu, vendar pa je dolžnost uradnikov, ki te knjige razkazujejo, da sl ne skicirajo zemljišč in sploh izpišejo vseh drugih po. datkov, ki bi lahko oškodovali zakonske skrivnosti samega urada. Ta prerkšek pa je seveda vzra-dostal zlasti Bemardellija, ki je tako dosegel svoj cilj: iznebiti se tega «predrznega» delovnega tovariša. Na včerajšnji razpravi, ki so jo sicer pričeli že januarja letos, pa so jo zaradi odsotnosti glavne priče, Bemardellija, odložili, je Cenda, ki je sedel na zatožni klopi pod obtožbo izkoriščanja javne službe, dejal, da ni zakrivil obtoženega dejanja, saj je napravil ono dejanje le iz gole usluge in sploh ni pomislil na to, da je prekršil zakon. Pričal je tudi Bemardelli, ki je bil v priprtem stanju zaradi nekega drugega prekrška, in zvalil na Cendo še kup drugih obtožb. Dejal je, da je obtoženec sploh ne moralen človek, saj si ie recimo še pred znanim dogodkom hotel izposoditi od nekega podjetnika milijon lir, ker pa mu jiih je le-ta odvrnil, ga je pričel «zatiraiiv> in dalje, da je nudil vsem strankam, ki so prihajale v urad, vse informacije, Id so jih želele in drugo. Pričali so tudi nekateri Cendovi tovariši, ki pa so imeli popolnoma drugačno mnenje o njegovi «mo-ralnosti«, kot ga je imel Bemardelli. Kar se tiče pornografskih filmov so dejali, da so jih sicer gledali v prostih urah, vendar pa so se ti filmi omejili le na razne plese, o kaki opolzkosti pa ni bilo ne duha ne sluha. Javni tožilec dr. Brenči je menil, da obtoženec ni zagrešil obtoženega dejanja in zahteval zanj o-prostitev. Istega mnenia ie bil tudi branilec. odv.Fazzini. Sodniki pa niso upoštevali teh mnenj in so obsodili Cendo na 50 tisoč lir denarne kazni in na enoletno prepoved opravljanja državnih služb Včeraj so se sestali predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CISL, tajništvo pristaniščnega smrkata st ik p0’o*niiku in se nenadoma spotaknil ob cev ter padel. Zaradi izpaha desne noge in manjših telesn'h poškodb .se ie moral v glavni bolnišnici zdraviti približno mesec dni. Na včerajšnji razpravi sta pričala dva pešca, ki sta prav tedai iz radovednosti sledila obnovitvenim delom. Dejala sta, da je bila cev vidna tudi precej metrov daleč od sameza delovnega področja kljub temu, da sta bili na vsaki strani ceste leseni stojali, ki sta opozarjali na nevarnost. Sodniki so upoštevali tožilčevo zahtevo in potrdili prvotno razsodbo. KONČNO BODO ZACELI Z DELOM Podvoz pod železnico v Gorici bodo razširili in poglobili Dela je prevzelo podjetje Tacchino in bodo stala 164 milijonov lir Že nekaj dni se govori in razpravlja o poglobitvi in razširitvi cestnega podvoza pod železnico v Ul. Aquileia v Gorici. Ta objekt predstavlja že vsa povojna leta ozko grlo v prometu med Gorico in njenim južnim in zapadnim zaledjem. Poleg tega pa je podvoz prenizek, da bi mogli skozenj tudi večji natovorjeni tovornjaki. Občinski tehnični urad je že pred časom pripravil ustrezen načrt za razširitev in poglobitev tega pod voza. Pri dražbi pa ni bilo po nudnikov. Končno se je od 17 podjetij, ki so jih povabili za prevzem tega dela odločilo pred kratkim podjetje Mario Tacchino iz Gorice, ki je prevzelo izvedbo gradbenih del tega objekta in sicer za 114 milijonov lir. Po načrtu, ki je razviden na pri- loženem črtežu, bodo podvoz več kot podvojili ter bo imel kar štiri cestišča. Poleg tega ga bodo poglobili za približno en meter in bo torej pod železnico prostora 4.6 metra v višino, kar bo zadostovalo za vse vrste prevozov. Kot vidimo iz načrta, bo ustrezno urejen tudi priključek v Ul. Fa-tebenefratelli in pa na Mihaelovo ulico, ki pelje proti Štandrežu. Ce lotni stroški za izvedbo tega dela bodo predvidoma znašali 164 milijonov lir; od tega, kot rečeno, za gradbena dela v pravem pomenu besede 114 milijonov, ostalih 50 milijonov pa za odkup potrebnih zemljišč, za prenos raznih cestnih na prav in napeljav ter za odškodnino železniški upravi, ker bodo med delom morali voziti vlaki bolj po časi. OKRNJEN JE BIL ZARADI AVTOBUSNE AFERE Tržiški občinski svet spet v popolni sestavi V svet so se vrnili svetovalci Semola in Marchesan (PSI) ter Saggini (KPI) - Dve leti so bili vsi trije suspendirani Občinski svet v Tržiču je spet v polni sestavi. V petek zvečer so sodne oblasti v Trstu popolnoma oprostile tri občinske svetovalce, ki sc bili zapleteni v znano avtobusno afero, ki je toliko let kalila politične vode v Tržiču. Pred nekaj leti so bili trije svetovalci, in sicer Otto rino Marchesan (izvoljen takrat na listi PSDI), Vittorio Semola (PSI) jp Gagliardo Saggini (KPI) obtože ni. da so bili vmešani v avtobusno afero. Zadeva je prišla pred sodišče in v Gorici so lani vse tri go-riški sodniki oprostili. Državni pravdnik jo vložil priziv, sedaj pa so vse tri dokončno oprostili. Ker nihče od njih ni dal ostavke, je deloval celi dve leti tržiški občinski svet okrnjeno. Torej samo s 27 svetovalci. Sedaj je ta svet spet v polni sestavi. S tem sta pridobili komunstična skupina, katere je bil Saggini načelnik ter socialistična, ker delujeta tako Semola kot Marchesan v skupini PSI. Zaradi vrnitve teh treh svetovalcev, v dvorano občinskega sveta, bo odslej tudi marsikatero glasovanje drugačno. nišnice v Tržiču, minu. Gradežu in Kr- lllillllllMIItlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlllllllHIIHHIIIIIIlIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHlHIllIHlIllllllllllllllllllll NA THB1ŠKI CESTI NAD MONTEBELLOM Otežkočen promet zaradi razpoke Zaradi zemeljskega usada pod eesto 8 cm široka in 10 m dolga razpoka Komisija za finance se Jilbhij1LSeStoi'a pod preaseosuvom .** finance Tnpanija. Noreli Z ^misije, ki so jih ime-fc »Cj??00 dveh let, Ite pozdravi deželnega odbora % cltao *’ Kl se je zativalil biv-C ne«,”?1 za njihovo soaelova-tsS'. br pa J« zaželel uspešno kNe ¥‘ ■fffbani je orisal deio Ito-S?1 dveh letih in na- iN X°Iern-, lu so dobili za- o A, .jl .ie komisija razprav-wflvn,in ostankih. Debate profesor za javno C4in Padovski univerzi prof. , --------- trn,!’ , rallii inšpektor finanč- nedeljo popoldne IkJ ~atrstva dr. Botticelli, do I prekinjen, kasn<.. “stavno pravo na tržaški ; zaradi razpoke, ki se je pojavila tplkicij, drof. Bartole, docent za pr. on/no 50 metrov daleč od kra-lo f4>isirj'Co ® finančno politiko ja, kjer se odcepi pot za Monte- Deilo. Ura je bila okrog 14.30, ko so mimoidoči avtomobilisti opazili na državni cesti 202. točneje nad Mon-tebellom, razpoko, ki se je vlekla približno deset metrov dolgo na polovici cestišča vzdolž rebri. Razbila široka kakih osem Promet na trbiški cesti je bil v za nekaj časa kasneje pa otežkočen, ^‘verzi prof. Fiaccaven-ij? 4r. j-jfifektor Tržaške hranil-iA in ,.llSe. docent za gospo-'Vt Univ bffantno politiko na tr-Prof. Sterpi, nač.el-'V? (ie^prP^inega in pravnega u-V v bf,6 °P-V- Pacia, glavni di-«'Usf^feralnega knjigovodstva j poka je tifUf. Tj ■ generalni tajnik dež e- centimetrov, od nje pa so se cepi- ranem naslovu, vendar ga tam nihče poznal. V- blA Kenert P Ur^iTPfPf in načelnik dežol-vSUisiiT za načrtovanje dr. Cian. v, se bo sestala še v mar- direktor upravne ittoMn'v .er,j' profesor za de-kjprjj vKr?Pitno gospodarstvo na 1- 5'- i. Piši prof. Zandano in rppske univerze prof. Co- k{ ^ letališča v Ronkah a,iek dr. Varisca Ferrarijcm ■V' Po Pomik za prevoz e'-xiwl. ,ie Prejšnje dni sestal konzorcija za ju-TjPsče prof. Ferrarijem, s razpravljal o problemih C- kJ Ronkah. Odbornik je C. ki obljubil vso pod- POtnoč dežele za ureditev Predstavlja važno in--—m v, za razvoj, posebno “rlanije - Julijske kra-V®ui L?® .ie, da .je v «Regula-Vt'a vi^rtu letališč za 1970 le-Pripravilo ministrstvo SkU* v ^ in civilno letalstvo, Ronkah navedeno kot mJ. reši}?' Prav zaradi tega bo rtiriL., pp'0 vrsto problemov, “h lotiti 0 46 seda* PrPPčfU 'P °db°r je na zadnji seii bž ag predloee odboml- ^PBtiistvo za 1970. leto in h zneskov za uredi- n Problemov. d^Toahor se ^ p0novno se-5 ob 15.30. le ožje razpoke, ki so bile razpredene za vso dolžino. Avtomobilisti so takoj obvestili gasilce. Ti so kmalu nato prišli, spremljali so jih tudi karabinjerji. Po prvem pregledu so karabinjerji najprej o-me.jiii promet za polovico cestišča. Medtem so gasilci začasno ogradili del ceste in nato padal.jevald s podrobnejšim pregledom. Ugotovili so tako, da se približno 50 metrov oeste vdira. Po mnenju gasilcev je temu krivo izkopavanje pod cesto za električno centralo, kjer nameravajo gradita nove stavbe. Da bi omogočili dovoz tovornjakov so tudi zgradili začasno pc.t. Stalne vožnje težkih tovornjakov in deževje preteklih dni sta verjetno pospešila vdor. Poškodovano je tudi zemljišče, kjer stoji električna kabina, to je približno 40 kvadratnih metrov. Za celotno zadevo skrbi sedal u-stanova ANAS. ki Je že v nedeljo in še včeraj poskrbela, da je pokvarjeni del cestišča primerno o-o ra.fen in opremljen s potrebnimi c l-stremi znaki. Zgorel je zapuščen avto Agenti letečega oddelka in gasilci so morali v nedeljo pohiteti v Ulico Fabbri, kler je gorel zapu-fčen avto. Avto vrste giulia s tablico TS 67633, je že nekaj mesecev stal ob pločniku z nezakijenimi v-ati Nihče ni vedel, kdo |e njegov lastnik, m počasi so ga spremenili v neke vrste smetišče. V nedeljo, ko je bur.ja najmočneje pihala je nekdo opazil, da v avtu gori Obvestili so gasilce. Ko so dospeli, )e ogenj že uničil avto in vse kar ie bilo v njem. Agenti so s pomočjo tablice odkrili, kdo je | lastnik. Poiskali so ga na registri-1 Avto padel na mehanika Včeraj ob pol dveh popoldne so na oddelku za pljučno kirurgijo sprejeli 37-letnega delavca Giacoma Z.ngarellija iz Ul. Castaldi 5. Ponesrečil se je malo prej, ko je v mehanični delavnici v IH. Toti po/ pravljal pokvarjeni fiat 600. Ker je bila okvara na spodnjem delu avta, ga je dvignil s škripcem in legel pod vozilo. Nenadoma je škripec popustil in avto je z vso težo padei na delavca. Z zasebnim avtom so ga delovni tovariši nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je mož dobil močan udarec v prsi. verjetno ima tudi poškodovano kost Zdraviti se bo moral približno tri tedne. Nocoj debatni večer o stanovanjskih problemih Na pobudo novoustanovljenega krožka za kulturo in socialne študije, ki mu načeluje inž. Lodatti (gre torej za socialdemokratski kulturni krožek), bo nocoj v dvorani pokrajinskega sveta javna debata o problemu «Hiše v okviru urbanistične politike in gospodarske progra-macije*. Uvodni govor bo imel senator Zanier. # * * V Krminu so imeli krščanski demokrati pod vodstvom tajnika dr. Ciana prvi sestanek okrajnega odbora, ki združuje sekcije krminske-ga in gradiščanskega področja. Prisotni so bili tudi nekateri župani, razpravljali so o prihodnjih upravnih volitvah. Ukrepi pokrajinskega odbora za zdravstvo Preteklo soboto je bila na prefekturi seja pokrajinskega odbora za zdravstvo, ki jo je vodil pod-prefekt dr. Cappellini. Na seji so odobrili več ukrepov. Tako so med drugim na predlog občinskega zdravnika dr. Gregorija odobrili skrčenje rezerviranega področja okrog pokopališča v Pevmi in v Podgori od 200 na 100 metrov ter nov policijski pravilnik v Ronkan. Na predlog pokrajinskega zdravnika dr. Montagne pa so med dru gim odobrili nov organski pravilnik za zdravniško osebje, tehnično, u-pravno in pomožno osebje splošne bolnišnice \> Gorici. Prav tako so odobrili ukrepe v korist osebja bol Smrt med konjsko dirko V nedeljo popoldne je na dirkališču Montebello prekinila dirke smrt enega najstarejših in najbolj priljubljenih «driverjev». Med dirko za «nagrado umetnosti* je 70-letni Noe Granzotto vodil svojega konja «Gondoliera», ko je na zadnjem ovinku pred ciljem padel s sul kyja. Priskočila sta mu na pomoč sin in dežurni zdravnik, vendar za Granzotta ni bilo več pomoči. Ko je malo kasneje dospelo osebje Rdečega križa, je zdravnik potrdil nje govo smrt zaradi srčne kapi. Mož je že celih trideset let tekmoval v Trstu in na drugih dirkališčih. Sicer je zadnje čase bolehal, ven dar mu je bilo vseeno umreti do ma ali na dirkališču, kjer je mo goče bil njegov pravi dom. V znak žalovanja je vodstvo dirkališča od povedalo preostale dirke. /*rinpovujli* za DIJAŠKO MATKO! Prof. Merku je predaval o glasbi Četrtkovo predavanje v Katoliškem domu je privabilo precejšnje število ljubiteljev glasbene kulture. Predaval je prof. Pavle Merku iz Trsta o temi «Slovenska glasba od potrošnega blaga do kulturne dobrine*. Predavatelj je pri uvodu na dolgo vztrajal v prepričevanju poslu šalcev, da ne smemo istovetiti glasbe samo s klasično in z romantično glasbo, saj bi morali potemtakem vse nadaljnje ustvarjanje zavreči ali se mu odpovedati, ali pa se v nedogled ponavljati. Nato je prof. Merku orisal dobo Priporočljivo bi bilo, da bi podjetje, ki je prevzelo dela, izvedlo ista v pospešenem tempu, da bi tako čimprej uredili to važ no prometno vozlišče, po katerem je usmerjen ves promet v pretežni del Goriške in Furlanije. Danes v Doberdobu seja občinskega sveta Danes zvečer ob 20. uri bo v prostorih občinske knjižnice v Doberdobu redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je proučitev in odobritev občinskega proračuna za 1970 ter pooblastilo županu, da lahko zaprosi za deželni prispevek za nakup novih knjig za ob činsko knjižnico. Pod točko razno pa se bodo svetovalci pogovorili še o drugih zadevah, ki niso izrecno na devnem redu. Skrčen delovni urnik občinskih podjetij Zaradi stavkovnega gibanja uslužbencev občinskih podjetij v Gorici in uslužbencev ENEL bodo danes, 17. t.m. in v četrtek, 19. t.m. uradi mestnih podjetij odprti popoldne samo do 16. ure, v petek, 20. t.m pa bodo zaprti ves popoldan. V tem tednu je v veljavi tudi sindikalna prepoved nadurnega dela. Zato bo-d-j izredna popravila v stanovanjih izvajali le v najbolj nujnih primerih, ko predstavljajo okvare večjo nevarnost. DIJAŠKI DOM V GORICI Zahvala vzgojiteljev in (lijakov dr. P. Sancinu za njegovo delo Ob tej priložnosti so mu poklonili nekaj darov Dosedanji ravnatelj Dijaškega doma v Gorici dr. Peter Sancin se poslavlja od svojih sodelavcev, bivših in sedanjih gojencev. Nadomestil ga je Edmund Košuta Običajni sobotni večer, ki ga gojenci slovenskega dijaškega doma v Gorici priredijo vsak teden ob zaključku, je preteklo soboto imel še poseben pomen, ker je bil obenem tudi poslovilni večer od dosedanjega voditelja te naše važne vzgojne ustanove dr. Petra Sancina, ki je prosil, da se ga razbre meni te odgovornosti zaradi zapo slenosti v njegovem odvetniškem poklicu in drugih javnih obveznostih. To je ugotovil v svojem pozdravnem govoru tudi ravnatelj doma Edmund Košuta, ki je pozdravil gusle, ,med katerimi so bili predsednica Dijaške matice iz Trsta Duša Vodstvo priporoča potrošnikom, KosmitlBf doigoleUia predsednica Di-naj vsekakor omejijo uporabo, zla- j ja^e matice v Gorici Marija Bo-S^ j k8r_i„S6u!IIi.e 6l!lLCtt,jf.fu i gatajeva, člani upravnega sveta dr. Tanja Mermolja, prof. Vita Veselova in dr. Mirko Primožič; pozdravil je tudi bivše vzgojitelje, bivše vode, da bi tako zagotovili nemote- j no dobavo. Policaja v Tržiču so dvakrat okradli V nedeljo zvečer so neznani vlomilci že drugič obiskali stanovanje policista Alberta Gobettija, ki stanuje v Ul. Grado v Tržiču v hiši bolj na samoti. Pri prvem obisku prejšnji teden so mu odnesli 40.000 lir in nekaj zlatnine, tokrat pa, ker ni imel več denarja, so odnesli ne mladino. Tudi njegova je zasluga, če imamo danes v Gorici moderen Dijaški dom, v katerega dajejo starši z zaupanjem svoje otroke, ker vedo, da bodo tukaj imeli primeren dom in dobro vzgojo s pomočjo dobrih vzgojiteljev, ki se zavedajo svoje dolžnosti, da je treba dobro vzgojiti mladino, od katere je odvisno bodoče življenje in deio naše narodne skupnosti v zamejstvu. Tudi v tej smeri je dr. Sancinu uspelo doseči lepe uspehe. Ob zaključku je Kosminova izročila dr. Sancinu lep dar Dijaške matice. Njej so se z darovi in s pozdravi pridružili še bivši gojenci, z Marijanom I,avrenčičem in seri' nji gojenci z Vereno Buzzi. Vsem se je za lepe besede in pozornost z darovi zahvalil dr. Sancin, ki je poudari!, da ni bil sam pri svojem delu, ampak da gre v enaki gojence in vse prisotne sedanje go-1 meri zasluga tudi njegovim sode- jerlce'.................. lavcem upravnega in vzgojnega ko- Govornik je izrazil željo, da bi lektiva doma ter sodelavcem v okvi-odhod dr. Sancina, ki je skoraj dvaj kaj perila. Tatvino je opazil po 21. slovenske glasbe od impresionizma ur*’ se ie yrn^ ci(imova s ta z t z> ntfc a uri n ari a rtu »c nu.rrtcs jMTrq|»AZto»At.s- ijil- ■'...*......... ——ij Načrt za cestni podvoz t Gorici pod železnico v Ulici Aguileia, ki ga bodo razširili in poglobili ter tako odpravili ozko grlo na tem prometnem vozlišču Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici prireja tudi letos vrsto predavanj o važnih kmetijskih problemih. Tako bo predsednik zadruge iz Trsta Zvonko Markovič govoril o temi «Zadruž-ništvo v naši deželi* Predavanje bo danes, 17. t.m. ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva «Briški grič* na Valerišcu ter jutri, 18. t.m. v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v štandrežu. CORSO. 17.15—22.00: «Certo certis-simo... anzi probabile«, C. Spaak in C. Cardinale; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.15—22.00: «Medea», M. Callas in M. Girotti; italijanski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «E-rik il vikingo«, G. Gemma in G. Michell; italijanski film v barvah V1TTORIA. 17.15—21.30: «Lovema-Ker (l’uomo perfare l’amore)»,A. Sabato in C. Kruger; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Quattor-čtici o guerra (furore nelle stra-de)», S. Vinters in C. Jones; ameriški flten v barvah. 7 rži d AZZURRO. 17.00: «Africa segreta«, dokumentarni film v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Arrivamo i nostri«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Boon il saccheg-giatore«, S. McQueen in Farrel. Kinemaskop v barvah. /Vowi Gorica SOČA (Nova Gorica) «Dve vstopnici za Mehiko«, francoski barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: Prosto. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Senca smrti«, Italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: «Taiko ne ravnaj z ženskami«, ameriški barvni film — ob 19.30. DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO — Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, ted. 24-43. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26, telefon 72341. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — O JUBILEJNI PUBLIKACIJI «SPLOŠNE PLOVBE* V PIRANU Sto let slovenskega ladjarstva Avtor publikacije je dr. Miroslav Pahor, ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu - Podatki o prvih Slovencih-ladjarjih Narod, brez plovbe je ptica brez kril. Splošna plovba v Piranu je v počastitev petnajstletnice ustanovitve, kot prilogo svojemu glasilu «Informators> izdala posebno publikacijo z naslovom: Sto let slovenskega ladjarstva. Ta publikacija — napisal jo je dr. Miroslav Pahor, ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu — je vsebinsko tako bogata, da zasluži pozornost in zanimanje ne samo tistih, ki se po klicno ukvarjajo s pomorstvom, pač pa tudi širše javnosti, če vemo, da je naše slovensko pomorsko podjetje Splošna plovba v Piranu nastala po prizadevanju slovenskih moči in slovenskega denarja, si moramo samo priznati, da to ni malo. To je zelo veliko! Če vemo, da ob osvoboditvi nismo na morju imeli nobenega plovnega objekta, potem lahko s ponosom zapišemo o naši Splošni plovbi: Kar sem, to sem sam po sebi! Publikacija «Sto let slovenskega ladjarstva* obsega 40 strani velikega formata in je tako bogata s podatki o prvih slovenskih ladjarjih, da bralca preseneča. To potrjuje zavzetost avtorja, da je s tako zgoščenimi podatki dal jasen in otipljiv odgovor tistim, ki po osvoboditvi niso mogli iz miselnega kalupa, da Slovenci nismo tudi pomorščaki. O teh je avtor zapisal v uvodu: «...Pred leti sem bil priča dolgim debatam in razgovorom, v katerih so razni »strokovnjaki* navdušenim propagatorjem pomorstva dokazovali, da Slovenci nimamo pomorskega kadra, da nimamo na morju nikakih izkušenj in da nimamo pomorske tradicije.* Na taka mnenja so v publikaciji navedeni podatki o prvih Slovencih — ladjarjih. Že leta 1422 je v listinah omenjen ljubljanski trgovec Tomaž, sin Mihaelov kot lastnik ladje. Drugi Slovenec, lastnik ladje je bil Pavel Dolničar iz Ljubljane, ki je imel svojo ladjo leta 1433 na Reki. Tretji lastnik ladje je bil neki Frančišek iz Vipave, ki je leta 1473 prevažal romarje v kraje severne in srednje Italije. Avtor je v zgodovinskih virih zasledil zanimive podatke o trgovanju naših mest s Trstom kot pomorskim mestom. V 14. in 15. stoletju so slovenski trgovci vzdrževali trgovske zveze med obalnimi mesti in mesti v širšem zaledju, med drugimi : Ljubljano, Škofjo Loko, Kranjem, Kamnikom, Dravogradom, Novim mestom, Be- ljakom, Gradcem, Zagrebom, Dunajem, Salzburgom in drugimi mesti. Ko smo danes priče nekdaj ne-slutenemu porastu pomorskega trgovanja in izmenjave raznega blaga z vsemi kontinenti, bodo zanimivi podatki, s kakšnim blagom so trgovali v štirinajstem in naslednjih stoletjih. Naj naštejemo nekatere vrste blaga, ki je bilo predmet trgovanja : vino, olje, mandelji, žafran, poper, muškatni cvet, nageljeve žbice, cimet, pomaranče, sladkor, rozine, granatna jabolka, žamet, surova svila, atlas, damast, soliter, galun, papir, razne vrste rib, itd. Iz zaledja pa so trgovci dovažali: živino, meso, kože, mesne izdelke, med, vosek, izdelke iz železa in drugih kovin, domače sukno, lesne izdelke, les za gradnjo ladij itd. Prvi Slovenci, ki so se pojavili kot najemniki prevoznih ladij so bili: leta 1454 Jakob iz Gorice in Nikolaj iz Devina, ki sta v Piranu najela ladjo za prevoz blaga po morju. Leta 1388 sta bila v Piranu najemnika prevozne ladje Maver in Peter iz Gorice. Razen teh so bili takrat najemniki še številni drugi naši ljudje. Ne samo za tiste, ki živijo danes ob našem »oknu v svet*, pač pa tudi za vse, ki živijo v notranjosti Slovenije, bo zanimiv podatek, kdaj in kje je bila zgrajena prva slovenska lesena ladja. Iz publikacije zvemo, da je bila prva slovenska lesena ladja splovljena na Reki 28. januarja 1842. Gradnjo te ladje sta bila naročila Matej Gaser in Franc Jelovšek. Ladji sta dala ime «Laibach», kar ne sme presenečati, saj je bila takrat nemščina uradni jezik. V prošnji ljubljanskemu županu, da bi dovolil dati ladji ime mesta Ljubljane, sta navedla, da bi ladja lahko sprejela tovor 20.000 Ob otvoritvi novega prosvetnega doma v Bazovici je bilo tudi več narodnih noi. Na desni in levi s podarjenim iopkom nageljnov v rokah sta Marija Ražem-Pečar in Zofka Kalc, ki sta dolga leta nudili domače prostore pevskemu zboru »Upa* za vaje mernikov žita — z drugimi besedami, imela bo nosilnost 386 ton. Po splavitvi je nova ladja odplula z Reke v Trst, kjer so jo natovorili z žitom, svilo in drugim dragocenim tovorom, ki ga je odpeljala na Angleško v London, kjer so jo takoj iztovorili in znova naložili s tovorom za Carigrad in Odeso. V obdobju od 1841 do 1898 je prevažalo po morju 75 ladij in jadrnic obalne, velike obalne in male obalne plovbe, ki so bile v popolni ali delni lasti slovenskih ladjarjev. Od teh je bilo kar 52 ladij za dolgo plovbo. Kasneje so bili Slovenci tudi lastniki ali pa solastniki večjih železnih ladij in ladij na parni, motorni in električni pogon. V obdobju od 1883 do 1913 srečamo kar pri štirinajstih potniških parnikih male obalne plovbe ime Jožefa Mauserja iz okolice Radovljice na Gorenjskem. Mauser je bil pravi velepodjetnik, ki je v Trstu deloval celih dvajset let. V seznamu ladij, ki so ga leta 1936 izdale Združene jadranske ladjedelnice ( CRDA > ie naštetih 39 plovnih objekto ki so jih za Mauserja izdela v ladjedelnici sv. Marka. Čeprav smo bdi stalno odrinjeni od morja, lahko zapišemo, da smo bili kljub temu stalno navzoči na morju. Viri navajajo kar 100 kapitanov in poročnikov iz naših krajev, ki so na raznih ladjah pluli po vseh morjih. V pomorskih letopisih je omenjenih tudi 80 imen strojnikov iz naših krajev. Da so bili Slovenci kot kapitani zmožni varno krmariti ladje na morju dokazuje cela vrsta odlikovanih v častnem albumu. Razen teh pa je bilo večje število Slovencev uslužbenih kot ladijski inženirji, risarji, zdravniki, predstavniki Lloydovih agencij v Afriki, Južni Ameriki in drugod. Ko smo tako samo v kratkem izvlečku predstavili to, za nas vse tako pomembno publikacijo, moramo podčrtati zelo pomembno nalogo, ki jo bomo morali pomagati uresničevati vsi. Naše «okno v svet* bomo morali v bodoče še bolj izkoristiti. Ker imamo prav ob tem «oknu v svet* dve pomembni pomorski podjetji: Splošno plovbo v Piranu in Luko-Koper v Kopru, bo potrebno za nadaljnji razvoj teh dveh podjetij storiti še več in jima omogočiti, da bosta lahko razširili svojo pomorsko dejavnost. Le tako bomo dokazali, da za nas ne velja rek, ki smo ga zapisali na uvodnem .mestu tega zapisa. P. A. - Ogarev ..............................................................................................................................................................................................uimiiiiiiiiiii..... Pred 20 leti je umrl pisatelj Prežihov Voranc Jutri, 18. februarja, bo minilo 20 let od smrti koroškega slovenskega pisatelja Lovra Kuharja, znanega pod pisateljskim imenom Prežihov Voranc. Gotovo ni zgolj naključje, da objavljamo prav sedaj v podlistku njegov vojni roman slovenskega naroda »Doberdob*. S to izbiro smo se hoteli oddolžiti spominu človeka, katerega knjižna dela sodijo danes med najbolj priljubljeno čtivo slovenskih ljudi, pisatelja, ki je izgorel v ljubezni do svoje rodne grude in ljudi na njej. V svojih delih nam pripoveduje Voranc o svojih otroških letih na gorski kmetiji: pripoveduje nam o vojnih doživljajih in o dogodkih pred 50 leti, ko je šlo za usodo njegove ožje domovine Koroške, Med Vorančeva najpomembnejša dela spadajo: znamenita zbirka novel »Samorastniki*, njegov prvi ro man »Požgamca*. v katerem je prikazal boj za svobodo Koroške, sijajni vojni roman »Doberdob*, s katerim je posegel v dogajanje na naših kraških lleh, pa obsežni roman »Jamnica*, s katerim je ustvaril monumentalno podobo življenja v rojstnem kraju. Krasni so njegovi mladostni spomini v njegovi zadnji knjigi »Solzice*, ki je izšla tudi v italijanski šolski zbirki v prevodu g. Rijavca iz Gorice. Zbirke »Od Kotelj do Belih vod*, »Borba na tujih tleh* in »Nasi mejniki* pa pripovedujejo o žrtvah in trpljenju slovenskega človeka v bo ju za socialno in narodno enako pravnost. Ob dvajsetletnici njegove smrti se ga spominjamo s hvaležnostjo za vse, kar je poklonil svoji koroški in slovenski zemlji kot pisate'j in borec za njeno svobodo. PRETEKLO SOBOTO V GLEDALIŠČU VERDI Krstna izvedba Manninove opere «Upanje» (La speranza) Snov je zajeta iz prvih dni druge svetovne vojne in je protest proti njej - Glasba ni kaj posebno novega, je pa pisana z velikim smislom za učinkovito harmonizacijo Eklektični glasbenik Franco Mannino je v glasbenih krogih na šega mesta prav dobro znan, saj se je tržaškemu občinstvu že velikokrat predstavil kot dirigent ir. kot pianist - virtuoz. V soboto pa smo ga lahko spoznali tudi kot skladatelja: v gledališču Verdi jc namreč bila krstna predstava njegove opere v treh dejanjih (petih slikah) nUpanje* (»La speranza*), ki jo je skladatelj uglasbil po libretu Luigija Malerbe in Eri-pranda Viscontiia. Sam skladatelj je napisal v u-vodnem članku programskega li stiča, da se je ideja o komponiranju opere, katere besedilo bi napisala Malerba in Visconti, uglas bil pa on sam, rodila pred približno osemnajstimi leti. Oba libretista sta skladatelju predstavila osnutek, ki sta ga bila napisala pred časom za eventuelno filmsko obdelavo. Bil je to osnutek »Upa n ja*, a skladatelj je hotel vsebino, ki naj bi bila popolnoma a politična, a ki naj bi vsebovala in poudarila izključno človeško čustvovanje, reagiranje in notranji konflikt in boj proti tako krivičnem, kot je vojna. Čeprav sam skladatelj ugotavlja, da bi lahko zbral katerokoli vojno iz prejšnjih stoletij, mu je bila najbližja zadnja vojna, ki jo je sam doživel. Dejanje je zelo enostavno in se omejuje na tri tragične dneve naše preteklosti na. 9., 10. in 11. junij 1940; vsako dejanje je uokvirjeno v enem teh dni. Vse osebe se nam predstavijo že v prvem dejanju: Andrea, mladi podčastnik, in Luisa. ki se prav v noči pred odhodom v vojsko zavesta, da je njuna ljubezen resnična in večna; Pia, I.uisina mati, ki Iju-bimkuje z Walterjem, koleričnim kapetanom, kar je vzrok za razdor med materjo in hčerjo; in Paolo, polbrat Walterja, sin istega očeta a druge matere, Židinje, vzrok izredno globokega konflikta, ki ga vzbudi v njem odhod v vojsko, v katero pa čuti, da ne more iti; in da ga ne bi imeli za strahopetca se izpove, da je Jud. Ker pa ga ob tem nihče ne razume, se ubije. Šele v tistem trenutku se V/alter, ki je ravnal z njim grobo in gospodovalno ter žaljivo, zave koliko je bil do nje ga krivičen, in tudi Andrea, Paolov najboljši prijatelj, čuti, da mv je bil vedno preveč oddaljen in da ga ni nikoli skušal razumeti, tudi takrat ne, ko je, njemu prvemu, razodel svojo pravo naravo in vse svoje notranje boje. Paolo je skladatelju posebno pri srcu (on sam ga je dodal libretu). ker je v njem upodobil resničen dogodek iz njegovega življenja — bil je to njegov prijatelj (študiral je glasbo in komponiral), Žid, ki si je prav tako zaradi nerazumevanja in osamljenosti v tistih tragičnih časih pri dvajsetih letih vzel življenje Težko je oceniti novo delo, posebno po enkratnem poslušanju; po prvem vtisu pa ne moremo re či, da bi predstavljala Manninova glasba kaj posebno novega ali izrazito osebnega, čeprav je napisana z veščo roko in z velikim smislom za učinkovito harmonizacijo. V celoti je delo precej frag mentarično in nima vzpenjajoče se linije, ki naj bi dosegla višek v tretjem dejanju, ko si Paolo vzame življenje. Sploh so posamezne osebe nekoliko preveč površinsko obdelane, kar velja posebno za figuro Paola, ki ni dosegel tiste notranje intenzivnosti, ki bi jo lahko dosegla tako razr-vana osebnost. Tu in tam so sicer neke scene, ki tudi glasbeno pokažejo posrečeni skladateljev navdih, ki pa se v najbolj nape tem trenutku, ko bi se moral razpeti v nekaj mogočnega in pretresljivega, razblini ter izgubi intenziimo učinkovitost. Posebno zaključek opere, ki naj bi bil originalen, (odhod vojakov z odra samo ob spremljavi vojaških bob nov) prav zaradi tega izgubi na učinkovitosti, ker se notranja na petost porazgubi že prej z odveč nimi fragmentaričnimi elementi. Sobotna krstna predstava v gledališču Verdi je bila skrbno pripravljena, a verjetno v zelo kratkem času (kar je za novost odlo čilne važnosti), kar se je zlasti poznalo na težjih ritmičnih mestih, posebno v skupnem izvajanju zbora in orkestru, in sploh v pomanjkanju uigranosti celotnega ansambla. V glavnem pa je zbor zelo dobro izpeljal svojo zahtevno vlogo. Tudi solisti so zadovolji- vo upodobili svoje vloge, posebno Pedro Farres v vlogi Paola, in Aldo Botticm (Andrea), ki razpolaga z zelo lepim in močnim glasom; Car men Laviani je sicer bila prikupna Luisa, a glasovno prešibka; nastopili so še Gabriello Carturan (Pia), Giorgio Taddeo (Walter), Giavna Jenco, Giuseppe Botta, Maddalena Novacco, Dario Zerial, Raimondo Botteghelli, Pie-ro de Palma in Enzo Viaro. Zbo-je naštudiral Gaetano Riccitelli, prijetno in okusno sceno ter kostume je pripravil Alfred Silber-mann, za odrsko postavitev pa je poskrbelo samo gledališče Verdi pod vodstvom Maria Rossija. Režiser je bil Marco Visconti, ki bi tu in tam lahko bolj učinkovito vodil odrsko gibanje posamezni kov. Dirigiral je sam skladatelj Franco Mannino, ki je bil deležen prisrčnega ploskanja ob prihodu na oder po vsakem dejanju, še posebno pa na koncu opere. — dn — Avtor drame »Prigoda ubogega kristjana* Ignazio Silone med igralci na odru Kulturnega doma neposredno po premierski in obenerfl Itj^ prvi slovenski izvedbi njegovega dela ^ iiiiiiu111^ Niiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiii,niiiiiiiiiiiiiiii,,t,i,i,liiiii,ii,iiiiil,,i,i,iiiil,lll|,,,,illllllllllllllllilllIllllllllllllllllillllilllllllll„IIUau,IJIIIIIII,llllllllllllllllllllllllllll|'"ll> 25 LET KORISTNE ZAMEJSKE PUBLIKACIJE Jadranski koledar za leto 1970 N- Zbirka vseh dosedanjih 25 knjig predstavlja dragocen almanah našega življenja v sedanjosti in preteklosti V Jadranski koledar, skupno s koledarji, ki jih je spočetka izdajala Gregorčičeva založba, slavi letos svojo petindvajsetletnico. Ko listamo po vseh 25 letnikih te za nas res nepogrešljive in dra gocene publikacije, se nam kakor mozaik prikaže jasna slika našega vsestranskega delovanja, naših bojev in naših prizadevanj v tem povojnem četrtletju. Prikažejo pa se nam tudi bolj ali manj zaznavni obrisi iz preteklosti naše Primorske. Letošnji koledar, ki mu je priloženih pet knjig Prešernove družbe, je kakor vsi dosedanji zbirka zanimivih in številnih tehtnih prispevkov nekaterih že večletnih so-trudnikov in nekaterih novih. Ker slavimo letos 25-letnico zmage in osvoboditve, je na uvodnem mestu letos članek Franceta Bevka. V njem razmišlja avtor o razmerah, v katerih smo primorski Slovenci živel: pred drugo vojno, ter' o dogddkih pred 25 leti in zaključuje z ugotovitvijo, da sta današnje strpno stanje ob najbolj odprti meji ustvarila skupen boj obeh narodnosti in preudarnost voditeljev. France Bevk slavi letos svojo 80-letnico in o tem objavlja priložnostni članek prof. Andrej Budal Za običajno vsakoletno analizo razmer, v katerih živimo Sloven- ! ci v Italiji, lahko v polni meri stranka. Gorazd vesel objavlja nekaj zanimivih zapiskov o srečanju predsednikov Saragata in Tita. Edvin Švab piše o neprecenljivem poslanstvu slovenske prosvete in daje kratek pregled dejavnosti Slovenske prosvetne zveze. Važna in aktualna sta članka Albina Bubniča o srebrnem jubileju slovenskega šolstva in Goj-mira Demšarja o obnovitvi dela Glasbene matice pred 25 leti. Prvi povsem pravilno poudarja, da se gajo korenine naše šole v narodnoosvobodilni boj in da je marsikateri partizanski učitelj zaradi šole žrtvoval življenje. Važni in značilni so tudi podatki o stanju letošnjega šolskega leta na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Demšarjev članek pa vsebuje pregled dejavnosti in prizadevanj Glasbene matice v povojnih 25 letih. Med aktualne in za koledar prav primerne članke spadajo tudi Vremčev «Mali vodnik skozi služi šiškovičev članek, »Kaj storiti za Slovence v Italiji ob 25-letnici zloma nacifašizma*. Avtor ugotavlja velika nasprotja med upanjem, ki ga je nam Slovencem in človeštvu sploh prinesla zmaga nad nacifašizmom, in sedanjim stanjem ter ugotavlja: »Namesto, da bi ob tem minulem četrtstoletju zapisali, kaj smo kot del malega naroda v državni skup nosti, ki ni naša narodna, dosegli v 25 letih, moramo še vedno pisati, česa si želimo, kaj nimamo, kaj zahtevamo*. Pri tem analizira možnosti za izhod iz tega stanja in izraža mnenje, da je v sedanjem trenutku morda najbolj realna in uresničljiva pot ustanovitev parlamentarne, parlamentarno - deželne ali parlamentarno - izvenparlamentarne komisije, ki naj bi v imenu parlamenta ali vlade preučila vse pro bleme in zahteve Slovencev v Italiji, naj bi na tej podlagi izdelala osnutek dokumenta, ki naj bi bil podlaga za vse formalno — pravne akte za rešitev vprašanj Slovencev v Italiji. Komisija naj bi se torej spora zumela o nekakšnem paketu, podobno, kakor se je to storilo glede južnih Tirolcev. Isti avtor o-bravnava v drugem članku tudi vprašanje Južne Tirolske in navaja vsebino «paketa», ki so ga odobrile italijanska in avstrijska vlada ter južnotirolska ljudska kmetijsko zakonodajo*, Cupinov prispevek o določbah našega pokojninskega zakona, Lupinčev članek o presaditvi pljuč, Strgarjev članek «Človek — rastlina — vrt*, članek dr. Rustje o izvoru in značilnosti raznih govejih vrst ter Pavletičev prispevek »Bližanje — kraški šport*. Albert Rejec objavlja daljši prispevek o razmerah v Beneški Sloveniji v preteklosti in danes. Ži va Gruden piše o srečanjih z raznimi generacijami beneških Slovencev, Srečko Vilhar pa objavlja spominske sličice s poti po Beneški Sloveniji. K tej vrsti člankov lahko dodamo še Marušičev prispevek k biografiji Petra Podreke. Zelo zanimiva in za koledar primerna članka sta tudi Marije Rutarjeve »Izumrle domače dejavnosti na Tolminskem* in «Prazgodo vinska pokopališča Ilirov na Tolminskem* izpod peresa Andreja Pagona - Ogareva. Dobro so zastopani tudi prispevki, ki govore o naši dejavnosti v prejšnjih dobah in o raz nih dogodkih v preteklosti. Med te spadajo članek dr. Juriševiča o zadružnem gibanju na Goriškem med dvema vojnama; odlomki *z protifašističnega delovanja na Opčinah, ki jih je napisal Vidko Vremec; odlomek iz knjige Srečka Vilharja in Alberta Kluna o narodnoosvobodilnem boju Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji. Bogomil Gerlanc je po knjigi Branka Berčiča »Tiskarstvo na Slovenskem* priredil zapis o tisku slovenske knjige na Primorskem od začetkov do konca 1918. P. Pedin-Dre-novčev piše a slovenskem življu na nemški državni gimnaziji v Trstu v letih 1842-1918. Branko Marušič piše o goriškem pevskem društvu «Slavec», Pavel Stranj o aferi cerkvene zastave sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu leta 1900; Maks Zadnik objavlja prispevek «Rešili so se iz ognja in četniškega zapora*, Josip Kravos pa sličico «Ali bi krivo prisegel?* Letos 6. septembra bo poteklo 40 let od strelov na bazoviški gmajni. O tem piše eden od preživelih tedanjih obsojencev Vekoslav Španger. Res dobrodošel je prispevek nameščencev Narodne in študijske knjižnice v Trstu Tončke Kolenčeve in Marjana Pertota o slovenskem tisku v Italiji. V prejšnjih letnikih je podobne sezname objavljal Rado Rauber, ki ga letos žal ni več med nami in se ga koledar spominja s prav prisrčnimi besedami. Spominja se ga tudi, prav tako kakor Edvarda Martinuzzija, Filibert Benedetič v svojih gledaliških zapiskih. Zelo -zanimiv je članek Zmaga ! Bufona o tržaškem botaniku t ziu Tommasiniju med Slov - t>t Tommasini (1794-1879) je bil, Iti^ tržaški župan. V ljudskem v*,a. Trstu so mu kot botaniku P051* vili doprsni kip. ^ V koledarju ne manjka 111 ^j. \ nih prispevkov, čeprav jih ^ lo. S poezijo se oglašajo :Viv Kravos, Mara Debeljuh, Getna ** ^ ner in Boris Pangerc, s Pr0Z® ,;g W Josip Tavčar, Boris Višnove Djordje Radišič (prevedel M- Na koncu so na 32 straneh ^ _________________*hd&? nega tiska zbrani dokument'^ j ^ za narodne pravice Slovence' n Italijo, ki jih je letos Z°Pel t odgovorni urednik Primor® 4 dnevnika Stanislav Renko. jš Naj omenimo še začetni jL{* darski del, ki vsebuje pg\ei važne zgodovinske datume- / . tega pa bodo tisti, ki n,f°van- JSi zgubili čuta za naša lepa s*” [t ska imena, imeli v tem de1. J™-- po izbiro. I * N, FRANCE ČERNE IS ■lll!thlllllUt||f|||||||||||||||||||fM||||,|„„„„|„||||M|,|1|||UU||||||||||,||„||||||||||||,|||„„|„„|||ll‘’ N Abeceda ekonomij $ N Od predavanj na ljubljanski televiziji do knjige pri Mladinski knjigi Znanost — pravi dr. France Černe, profesor na ekonomski fakulteti ljubljanske univerze, — posta je vse bolj produktivna sila. Znanost sicer ne bo mogla urediti družbe in njenih problemov. Toda naloga znanosti je vsekakor po magati organizirati družbo. Zna nost se mora torej postaviti v korist občečloveškega napredka. Tu di ekonomska veda naj pomaga urejati stihijo v korist napredki ljudi in iskati najvzpodbudnejše si le za nadaljnji razvoj. To je važ no zlasti pri nas. Zato se postavlja vprašanje, kako vključiti ekonomsko vedo v prizadevanje za reševanje nekaterih problemov. Država je dolžna pospeševati razvoj ekonomske znanosti, doseči pa je treba tudi višjo ekonomsko izobrazbo strokovnih kadrov. Končno pa je treba doseči višjo sploš no ekonomsko izobrazbo ljudi. Iz vseh teh pobud se je rodila tudi ABECEDA EKONOMIJE, naj prej v obliki ekonomske šole, predavanj na ljubljanski televiziji, zdaj pa v obliki knjige, ki jo jo najširši javnosti posredovala založba Mladinska knjiga. Pobuda za to delo se je dr. Černetu rojevala vrsto let. Ugotovil je namreč, da je vse večji prepad v svetu med hitrim naraščanjem N in počasnim naraščanjem 1 nega znanja delovnega člo'e naši družbi pa je še Pose,^-0 P" neg^nai^^elovneg^^^ra' Jjjjoii korak med potrebo in za ^n’ s P ic5ll, samoupravljat,ju ter dejansk® ^ jv« sobnostjo upravljanja. Zato j ^ij, S* htev0 znal, da bo opravil koristnoi ^ ^ če bo poskušal premostiti 0 pi- ' na dva razkoraka s prep S sano in risano govorico 0 darskih vprašanjih, ki jo. ,l?„i ir- V nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Kulturnega doma že četrti letoinji seminar za pevovodje naših zborov v okviru sodelovanja z Zvezo pevskih zborov Primorske. Nekaj več kot 30 slušateljem so predavali o strokovnih in praktičnih temah znani slovenski glasbeniki Marko Munih, Rafael Ajlec, Marjan Gabrijelčič iz Ljubljane ter Ubald Vrabec. Dosedanji seminarji so bili po vrsti v Ajdovščini, na Proseku, in v Sežani. Prihodnji bo prvo nedeljo aprila v Vrtojbi. mel tako razumnik kot f'z’ . nf »m. lavec in kmetovalec. Tako-i-jjt U« stala knjiga, ki bo zarad,„r a1! jv 1 prikupne in jasne vsebine * jj- ju • tual nosti teme deležna P9Z' -to‘!'> V F* Mladinska Knjiga je 'ati, Na 'flo kladi 10.000 izvodov in P° mur dostopni ceni. ■ K Knjiga malega formata , rej vsakemu našemu člov® ^ l|. poljudno napisana knjiga k ’ či osno na vprašanja S0", #\j stva. Knjiga ie razdeljena najst poglavij, ki obravnav j,, melina načela gospodarjenj® melje sodobne družbene &° ske politike. Razgovor .o f i stvu — vsa knjiga je nam pisana v obliki vprašanj 1 vorov — grad- avtor P05^, od splošnih pa vse do ko . vprašanj. Take se v PrV®J(SL govoru bralec sooči s vprašanjem, kaj je £oSp0.,nra?‘1 «1*»" in gospodarjenje. Od tega^Jjge^1 nja povede bralca k IdarijP lični narodi različno v, ^ FJ onem zgodovinskem obdt> ^ jiv tem razlaga kaj je P°s®° ' ufeSjria' 'Napoli - Torino Si ■ iJl' Brescia - I.ftrin N N s, !* 21 i C10 ?edp,i° s. is- X čl i’. ■ H |>a ar''« S \ NS s S P*| Lazi o lestvica 21 12 21 13 21 12 21 10 21 10 21 9 2:0 1:0 4:0 2:0 1:0 1:0 0:0 2:0 2 28 8 31 4 35 11 30 5 31 23 28 4 30 15 27 4 26 15 27 6 20 14 24 7 20 26 21 9 24 22 20 8 15 22 20 6 16 16 19 7 17 20 19 11 16 25 17 7 10 7 22 15 6 11 17 31 14 9 10 14 28 13 7 12 10 28 li zaradi medna- uT^anji - ne bodo opravili ^ tekem 22. kola. 21 21 21 21 21 21 21 21 21 * “taro . IZIDI Catania ^sena ■ Genoa Jba 'Medena S«* »gia ' A‘aianta V Arezzo "eggina ' Mantova Taranto LESTVICA 22 10 9 22 10 8 22 7 13 22 8 11 22 10 6 22 9 8 22 8 9 22 6 11 22 8 6 22 5 11 22 4 13 22 4 12 22 5 10 22 5 9 22 4 11 22 3 13 22 5 8 22 4 9 22 5 7 22 2 12 1:1 0:0 2:2 2:0 2:1 0:0 0:0 2:1 2:2 0:0 4 19 8 29 4 26 15 28 2 21 11 27 3 20 13 27 6 22 12 26 5 18 13 26 5 23 18 25 5 20 16 23 8 18 16 22 13 21 17 21 13 20 16 20 19 19 19 19 18 17 17 8 12 21 16 17 11 11 12 15 12 18 11 17 12 23 12 21 19 31 4 SKUPINA IZIDI pftdov 2:1 2:0 l|H ‘ “fova 0:0 JSiarj' **ecco odgodeno ■ Solbiatcse 0:0 vS C.Sn' Venezia S»* Pr,°Patria Udinese * Monfalcone Ni« lestvica 1:1 3:0 0:0 1:1 L'¥to S : K 's« K S V 22 9 12 1 29 14 30 22 11 8 3 27 13 30 21 10 7 4 23 17 27 21 9 9 3 21 10 27 22 7 12 3 23 14 26 20 9 7 4 18 10 25 22 9 7 6 23 16 25 22 9 6 7 26 21 24 21 9 6 6 20 10 24 22 7 8 7 17 19 22 22 4 13 5 15 20 21 22 4 11 7 17 20 19 22 5 9 8 18 22 19 22 2 14 6 12 25 18 22 4 10 8 10 16 18 21 3 11 7 12 20 17 22 3 10 9 13 23 16 21 4 8 9 9 19 16 21 6 3 12 20 25 15 J Spodnje 1*1 12 9 7 23 14 KOI.O C5. M.' 'lovereto, Lecco -V* . A.*°tto - Treviso, Mon-pSant»ria, Padova -v r° Patria - Sottoma-U'W °.' Triestina, Solbia-Ha "|;1, Udinese - Bielle-Legnaro. TRIESTINA - UDINESE 0-0 Nobenega gola in slaba igra Pr«d Triestino je zdaj vrsta tekem na tujih igriščih TRIESTINA : Colovatti, D ’ Eri, smer strela in ubranil. Vsekakor pa Kuk, Del Piccolo, Varnier, Pestrin, je ta edini dogodek res premalo Tumiati Giacomini, Paina, Scala, za zmago in premalo sploh za moš Marchesi (12 Chendi, 13 Sigarini). UDINESE: Minussi, Moruzzi, Ca-porale, Fedele, Zampa, Ramusani; Calisti, Giavara, Pezzatini, Maiani, Berzaghi (12 Lattanzi, 13 Galeone). SODNIK: Zacchetti iz Milana. Približno 8.000 gledalcev. Koti: 5:3 (2:1) v korist gostov. Sodnik je opomnil Paiiio, Giacominija,' Var-nierg in Zampo. Triestina in Udinese sta se razšla z neodločenim rezultatom in pravzaprav brez posebne igre. Toliko pričakovani derbi, ki je kljub zelo slabemu vremenu le priklical precej gledalcev, je popolnoma razočaral in je zopet potrdil trenutno krizo, ki oklepa domače igralce in jih vedno bolj potiska proti sredini lestvice. Nedeljski izid sam sicer še ni dal povoda za tako črnoglede slutnje, prikazana igra pa je verjetno precej razočarala tudi najbolj vnete navijače. Proti moštvu, ki se ni zaprlo v obrambo in ki je, nasprotno, kar se da pogosto skušalo presenetiti s hitrimi protinapadi Co-lovattija in tovariše, je Triestina prikazala neverjetno zmedene pojme in slabo kondicijo. Tržačani so izgubili vajeti igre predvsem na sredini igrišča, kjer sta Scala in Pestrin popolnoma odpovedala. Dogajalo se je torej, da sta Tumiati in Marchesi iskala žogo kar na sredini igrišča in jo potem z osebnimi prodori skušala prinesti do vrat. To je seveda dalo nasprotnikom možnost, da so vedno zaprli vse vrzeli in napade zavrnili. Ko sta se torej krili izgubljali v tako neplodnem delu in je Paina podlegel ostri «kon-troli» Fedeleja ter odličnega Ra-musanija (najboljšega moža na i-grišču), so se začeli spuščati v napad še igralci, ki tam niso imeli kaj iskati: Varnier je večkrat prišel prav do kazenskega prostora in enako Del Piccolo. Ker pa na sredini igrišča ni bilo nobenega igralca, ki bi se lahko upiral gostom, so ti s točnimi, letečimi podajanji večkrat izkoristili nalet domačih in se nevarno približali Colovattiju. Vse • najbolj učinkovite prodore so torej izvedli Videmčani, ki bi v 32’ prvega polčasa' po lepem osebnem prodoru Mianija. tvo, ki se bori za napredovanje. Res je, da tudi ostala vodeča moštva še vedno pešajo (Novara je na lastnem igrišču izenačila s Padovo), Triestino pa čaka sedaj cela serija srečanj na tujem (med tednom bo igrala z Venezio, čez 10 dni pa v Tortoni) in tako intenzivni napori bi lahko že izčrpapo moštvo spravili prav* na tla. V medli potek tekme se je primemo vključil tudi sodnik, ki je na več načinov oškodoval domačine. Tudi to pa ne opravičuje njihovega nastopa, ki ne obeta nič dobrega za prihodnost. u. k. Russi, zmagovalec smuka SVETOVNO PRVENSTVO ALPSKIH SMUČARSKIH DISCIPLIN Zaključeno «prvenstvo presenečenj» Nepričakovana zmaga Russija v smuku Varallo je presenetil s petim mestom - Odlično 11. mesto Jakopiča v kombinaciji GRoDEN, 16. — Letošnje svetovno prvenstvo alpskih smučarskih disciplin, ki so ga zaključili v nedeljo, je bilo res pravo «prvenstvo presenečenj*. Razen v ženskem slalomu se ni izpolnila niti ena napoved strokovnjakov. V vseh ostalih disciplinah so namreč zmagali nefavoriti, ali pa vsaj ne izraziti favoriti. Tako se je zgodilo tudi v zadnjem dnevu, ko bi moral po napovedih osvojiti 31-letni avstrijski veteran Karl Schranz še drugo zlato V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Visoka zmaga Juventine KOLAJNE Država Z S B Francija 3 5 4 Švica 2 0 0 Avstrija 1 2 1 ZDA 1 1 1 Kanada 1 0 0 Avstralija 0 0 1 Poljska 0 0 1 Dve točki za Vesno ■ Breg premagan Vesna — Lucinico 1:0 (0:0) Strelec: v 28.’ d. p Barbiani Sodnik: Cruciatti (Videm) Koti: 4:3 za Vesno Vesna je v nedeljo na domačem igrišču premagala moštvo iz Ločni-ka, ki zavzema prvo mesto na lestvici. Tesna, a zaslužena zmaga Vesne: vsakemu gledalcu je bilo jasno, da bodo gostje trd oreh, zato si ni nihče delal utvar, vendar je Vesna ob koncu igre obogatela za dve točki. Tekma ni bila kakovostno na višku, to pa predvsem po «zaslugi» gostov, ki so prišli v Križ z očitnim namenom, da bi odnesli neodločen izid. Gostje so se posluževali o-brambne igre s hitrimi protinapadi, toda obramba Vesne se tokrat ni pustila presenetiti in je bila boljši del moštva. Vzdržala je zaključni napad gostov, ki so po prejetem golu opustili obrambno igro, ter se podali v napad, upajoč, da bi stanje izenačili ter s tem dosegli cilj, ki so si ga zastavili pred tekmo samo. Kriško moštvo je z borbenostjo in Eno lepo priložnost je imela tudi Is preudarno igro premagalo trdega ■ " ’ r,r’- ’*—'—J nasprotnika. Vsi igralci so vložili ves svoj trud za premostitev te ovire. Ukloniti obrambo, ki je do Triestina, in to v 75’: Marchesi je kar s sredine igrišča izvedel krasen prodor, preigral celo serijo nasprotnikov in nato točno podal ne-1 sedaj v prvenstvu prejela le dva kritemu Scali, ki je s paraboličnim strelom skušal ukaniti Miniussija. Vratar gostov je z nekoliko sreče (to je sam priznal po tekmi) žogo prestregel z nogo, toda le do Paine, ki je iz kratke razdalje znova streljal v vrata. Vratar gostov je tokrat z izredno prisebnostjo uganil Bari — Bologna Fiorentina — Lazio Inter — Cagliari Juventus — Vicenza Napoli — Sampdoria Palermo — Torino Roma — Milan Verona — Brescia Reggiana — Arezzo Reggina — Piša Ternana — Mantova Prato — Spal Matera — Lecce KVOTE 13 — 58.569.000 lir 12 — 1.788.300 lir 2 1 1 1 2 1 2 X X 2 X X 1 gola ni lahko, zato je igra Križanov slonela na dolgih podajah preko kril ter je skušala na tak način najti vrzel v nasprotni o-brambi in jo prisiliti da bi klonila, kar ji je tudi uspelo, saj se je prenekatera akcija napada za las končala mimo nasprotnih vrat. K K. CRDA — Juventina 0:4 (0:0) Po pretekli tekmi, ko je Juventina doma proti Vesni remizirala, je štandreška ekipa zopet dosegla neodločen izid, s katerim je v Trstu remizirala z enajsterico CRDA. Toda šele prihodnjo nedeljo, ko se bo doma pomerila s Farro, bomo lahko videli, če sta ta uspeha le naključje, ali pa je k temu pripomogla menjava trenerja. Moštvo namreč vodi že tri tedne Goričan Peternel. Tekma s CRDA ne potrebuje nobenega komentarja. Rezultat sam je dovolj zgovoren in jasno kaže, da so bili gostje v premoči. Zlasti je prišla ta premoč do izraza v drugem polčasu, ko so tudi padli vsi štirje goli. K temu je največ doprinesel center Juventine, ki je ves čas zalagal napad s koristnimi žogami. Štandrežci so bili nevarni že v prvem polčasu in so trikrat skoraj prišli do zadetka: Prvič je Tržačane rešil branilec, ki je strel Sirka zavrnil na sami črti, ko je bil vratar brez moči: ostala dva strela pa je dal Kodrič. V drugem polčasu je vstopil v moštvo Vižintin in napad je postal nevarnejši. V 20. minuti je Ferfolja dosegel prvi gol, pet minut kasneje je bil uspešen Kodrič, ki je svoj podvig ponovil tudi v 32. minuti, minuto pred koncem pa se je v seznam strelcev vpisal še Sirk. D. R. San Canzian Breg 1:3 (0:2) Po štirih pozitivnih nastopih je bil Breg v nedeljo zopet premagan. Nastopil je proti močnemu nasprotniku, vendar pa ne smemo iskati vzroka za poraz pri San Canzianu, pač pa pri obrambi Brega, ki je zagrešila več napak. Moramo pa povedati, da je Breg nastopil brez treh članov standardne postave, katere so zamenjali Mikuš, Race in Maver. Vsf trije so izvrstni -tehniki, vendar pa bi moštvo Brega v tem trenutku bolj potrebovalo prodorne in ostre igralce. medaljo, pa se je moral (tako kot Thoni prvega dne) zadovoljiti s četrtim mestom. Zmagal je 21-letni Švicar Russi, ki je potisnil na drugo mesto Cordina, čeprav je bil ta že gotov svoje zmage: nihče ni namreč računal, da bi lahko Russi še komu prekrižal račune. Prav tako pa je presenetil tudi Avstralec Milne z osvojitvijo bronastega odličja. Breg je prejel prvi gol v 20. minuti zaradi nesporazuma svoje o-brambe. Drugi zadetek je padel v poslednji minuti prvega polčasa in to je bil praktično avtogol. V drugem polčasu je padel še tretji gol, za katerega nosi del krivde tudi vratar, ki je bil v vsej tekmi precej negotov: žogo 'je slabo odbil in ta je odšla namesto v polje — v njegovo mrežo. Častni zadetek za «plave» je dosegel Grahonja po lepem predložku Čuka. Italija, ki je doživela zaradi Tho-nijevega neuspeha precejšnje razočaranje, se je lahko delno potolažila z odličnim petim mestom mladega Varalla. Jugoslovani so pred startom napačno namazali smuči in so se uvrstili dokaj slabo. Kljub temu pa je Jakopič zasedel v kombinaciji odlično 11. mesto, kar je e-den največjih uspehov v zgodovini jugoslovanskega smučanja. Lestvica smuka: 1. Bernard Russi (Švi.) 2’24”57 2. Cordin (Av.) 2’24”79 3. Milne (Avstral.) 2’25”09 4. Schranz (Av.) 2’25”46 5. Varallo (It.) in Kidd (ZDA) 2’25”52 7. Seiler (Av.) 2’26”12 8. Pinell (Fr.) 2’26”59 9. Hansson (Šved.) 2’26”89 lb Overland (Nor.) 2’27”05 41. Gazvoda (Jug.) 2’32”69 Lestvica alpske kombinacije 1. Kidd (ZDA) 21,25 točke 2. Russel (Fr.) 50,15 3. Bachleda (Pol.) 60,90 4. Rieger (Z. Nem.) 66,31 5. Bruggman (Švi.) 69,29 6. Schlager (Z. Nem.), 7. Ducan (Kan.), 8. Garcia, 9. Fernandez-Ochoa (oba Šp.), 10. Sheperd (Kan.), 11. Jakopič (Jug.) 125,41 točke Lestvica za svetovni pokal: 1. Schranz (Av.) 142 točk 2 Russel (Fr.) in Thoni (It.) 140, 4. Giovanoli (Švi.) 116 5. Augert (Fr.) 110 točk HOKEJ NA LEDU Svetovno prvenstvo C skupine Italija-Francija 4:1 GALATI, 16. — Na svetovnem hokejskem prvenstvu C skupine je Italija zabeležila že svojo tretjo zaporedno zmago. Premagala je Francijo s 4.1 (0:1, 2:0, 2:0). V drugi tekmi tega kola je Nizo- zemska premagala Belgijo s 7:1. Po doslej opravljenih tekmah je lestvica taka: Italija in Avstrija 6 točk, Madžarska in Francija 2, Danska, Belgija in Nizozemska 0. Madžarska in Belgija sta odigrali le po eno tekmo. MINSK, 16. — V tretjem srečanju med amaterskima reprezentancama obeh dežel je Sovjetska zveza premagala ZDA z 8:3. ATLETIKA BERLIN, 16. — Na neki vzhodnonemški atletski prireditvi v dvorani so zabeležili več dobrih rezultatov. Najboljšega je dosegel Klaus Beer v skoku v daljino z značko 8,04 m. BUKAREŠTA, 16. — Na nekem tekmovanju v Bukarešti je postavila Romunka Cornelia Popescu svetovni rekord «indoor» v skoku v višino za ženske z rezultatom 1 81 m, 2. — 2. Toledo 2. Rubellana 1. Fremar 2. Ananassa odgodeno 1. Mitzuko 2. Amber 1. EmiHo 2. Merio 1. Aloadi 2. Anchise KVOTE 10 — 879.706 lir 9 — 52.473 lir 5. — 6. — lllllllll llllll lili lllrilMIItllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIlllllllMIIIMirmillimiUinilllll MS 1970 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO KLASIČNIH DISCIPLIN VYS 0 K E TATBY 5 km: vse kolajne za Sovjetinje 30 km: Vedenin- Kombinacija: Rygl Sovjetska reprezentanca doslej' najuspešnejša ŠTRBSKE PLEŠO, 16. - Nedeljski tek na 30 km je prinesel zmago 29-letnemu sovjetskemu mojstru športa Vjačeslavu Vedeninu. Rus je tekel taktično odlično, pravilno je razporedil svoje sile, pravočasno sprožil odločilni napad in prispel na cilj s precejšnjim naskokom, ampak tudi tako svež, da je še nekaj časa tekal okrog po snegu. Vede- Svetovno prvenstvo DANES Torek, 17. februarja SPORED 09.00 tek na T5 kra — moški TV 14.00 tek na 15 km — moški) (2. spored) JUTRI Sreda, 18. februarja SPORED 09.00 tek na 10 km — ženske TV 14.00 tek na 10 km — ženske (2. spored) nin je potrdil, da so Sovjeti letos v odlični formi, medtem, ko so o-stali severnjaki, zlasti Norvežani — precej razočarali. Veliko presenečenje je pripravil vzhodni Nemec Grimmer z osvojitvijo srebrne kolajne, potem ko je velik del poti celo vodil. Italijani so dosegli drugorazredne rezultate, njihov najboljši Nones pa ni startal, ker je zbolel (vnetje grla) in je sklenil raje štediti svoje sile za krajšo progo 15 km in pa za štafeto. Lestvica teka na 30 km: Najboljši alpski smučarji na svetu od 1966 do danes Disciplina Svetovno p. 1970 Olimp, igre 1968 Svetovno p. 1966 MOŠKI smuk veleslalom slalom kombinacija Russi (Švica) Schranz (Avstrija) J. N. Augert (Francija) Kidd (ZDA) Killy (Francija) KiIIy (Francija) Killy (Francija) Killy (Francija) Killy (Francija) Perillat (Francija) Senoner (Italija) Killy (Francija) ŽENSKE smuk veleslalom slalom kombinacija Zryd (Švica) Clifford (Kanada) Lafforgue (Francija) Jacnt (Franclja) Pall (Avstrija) Greene (Kanada) M. Goitschel (Francija) Greene (Kanada) Schinegger (Avstrija) M. Goitschel (Francija) Famose (Francija) M Goitschel (Francija) L Vjačeslav Vedenin (SZ) 1.39 08” 2 Gerhard Grimmer (V. Nem.) 1.40’25” 4. Odd Martiusen (Nor.) 1.41T1” 5. Klause (V. Nem.) 1.4132” 6. Aslund (Šved.) 1.41*46” 7 Myrmo (Nor.) .14211" S. Havarsson (Šved.) 1.42T4” 9. Sandstrom (Šved.) 1.42*21’* 10.-Sitnasov (SZ) L42'37” 21. Blanc (It.) 1.45 54" 52. KerŠtajn (Jug.) J.53’57” Če so na splošno Sovjeti letos močnejši od ostalih držav, potem v ženskih disciplinah povsem prevladujejo. To najbolje dokazujejo rezultati današnjega teka na 5 km, v katerem so vsa prva tri mesta osvojile sovjetske tekmovalke, z Gabrih Kulakovo nžr čelu. Lestvica 1. Galina Kulakova (SZ) 18’07”89 2. Galina Piljusenko (SZY 18’27”91 3. Nina Fiodorova (SZ) 18’28”51 4. Mariama Kajosmaa (Fin.) 18’34”37 5. Andler (Z. Nem.) 18’9”75 2. Nikolai Noeoviein (SZ) 51’10”48 3. Rauno Miettinen (Fin.) 5n7”78 4 Frkki Kiipinen (Fin.) 51’?0”94 5. Viačeslav Oriaein (SZ"1 5V?2”14 6 Karl Hojnz Lučk (V. Nem.) 51’43 ”89 7. fJ""«1'''«- Naumann (Z. Nem.) 51’44”91 8. Libor Foltmann (ČSSR) 51’51”22 9. Ezio Damolin (It.) 52’15”02 10. Edi Len gg (Z. Nem.) 52’23 ”17 Lestvica kombinacije 1. Ladislav Rygl (ČSSR) 410,50 točke 2. Nikolaj Nogovičin (SZ) 407,36 3. Vjačeslav Drjgin (SZ) 407,02 4. Rauno Miettinen (Fin.) 402,40 5. Ezio Damolin (It.) 400.44 6. Karl-Heinz Lučk (V. Nem.) 393,68 7. Jurij Kozulin (SZ) 389,40 8. Juji Katsuro (Jap.) 386,12 KOLAJNE Z s B Sov. zveza 3 2 2 ČSSR 1 0 0 V. Nemčija 0 1 0 Japonska 0 1 0 Norveška 0 0 2 Tržaška federacija KP1 (Nadaljevanje s 3. strani) stalno pomoč orgaibizaciji slovenske komunistične mladine, hkrati pa mora biti zagotovljena navzočnost in zavzetost mladih komuni-, stov v sleherni množični demokratični organizaciji, ki zbira nva-dino v najrazličnejših dejavnostihv pa naj gre za kulturne, športne ali rekreativne dejavnosti. Poleg tega je treba ut.ddi novo enotno resničnost med študentovsko mladino in delavskim razredom, novo enotnost, ki se je razvila v zadnjih borbah. In od te enotnosti je treba dalje, za dosego naprednih enotnih nastopov levičarskih sil, da bi s tem deželo usmerili k miru in napredku v prid delovnih množic. Za utrditev borbe proti avtoritarizmu, proti nasilju in proti reakcionarnim poskusom kapitalističnih sil, ki jih je veliko delavsko gibanje premagalo, za borbo za dokončno osvoboditev dežele pred sleherno grožnjo z desne in pred sleherno nevarnostjo involueije ter za to, da bi našem ljudstvu dali svobodo in mu zagotovili napredek, za to, da bi izvedli načela republiške ustave in se napotili v smeri socialistične družbe, se partija poziva na tradicije antifašistične in proleterske borbe Slovencev, na njihovo junaško sodelovanje v odporu proti fašizmu, odporu, ki bo prav letos slavil 25-le trni “o zmage. O U n ra- už- alji ko A- as- le- DV- em sko ra- iz- jdi ai- ke- (J0v°ril. zdaj je zanj vsega konec; vsega Je konec rHri!®0vo staro mater. Stefaniču, ki je bil na postaji ST*?1 odhodu, se je zdelo, da sliši njene začudene, bh Otežujoče besede: h'*'* ......... napravili iz tebe..,!» Doberdob sin ti, kaj so —----------- V Je r?etnišljevanje je bilo odveč — Pekola ni bilo več. V* b JS toislitl na to, da ga spravijo iz jarka. Seveda Pokopali kar tukaj, temveč ga bodo spravili tja, saniteta Je j ” sporočil nesrečo komandi in kmalu so prišli • P°nj ter ga odnesli. .“to, ‘v m ___ix wti- »i« *“ Stelanič sta bdla določena za spremstvo in ) i rJa prisostvujeta pokopu. To malo ceremonije Hergott, trdeč, da je bil Pekol junak S tem tudi tem, ki so ga sovražili, a to so bili razen SSL"«-**-*. * > bil strpan v luknjo pod skalo. Tam ni bilo nič posebnega, le na dnu so našli pločevinasto škatlico. Ko so jo odprli, so v njej našli v cunje zavito rdeče jajce. To je bila pisanka od Lenče, katero mu je o veliki noči prinesla mati... Vse je presunilo. Pisanka je bila cela, nepoškodovana. Pekol jo je nosil s seboj celih osem mesecev. Štefanič jo je pred očmi vseh dolgo držal na dlani; njih oči se niso mogle nagledati te rdeče, sveže barve. Potem so se spogledali. Cez nekaj časa je rekel štefanič: «Pisanko bom shranil. Kdor bo prvi odšel v etapo, jo bo dobil, da jo pošlje njegovim nazaj.« «Prav tako!« ■«In če se medtem meni kaj zgodi, naj prevzame to skrb kdo izmed vas.« «Na vsak način, Pekol Je to zaslužil.« Pozno ponoči sta se Demark in štefanič vrnila od po-kopa. Nihče ni vprašal, kako je bilo, in. tudi onadva nista govorila o tem. Segal, ki Je od vseh bil videti najmanj prizadet in se je tudi najmanj zanimal, je dejal: «Tako! Zdaj smo izgubili že štiri; najprej Helda, potem Kalivodo, potem Popoviča in zdaj tega. Kdo ve, kateri je zdaj na • vrsti.« Toda še nekaj Je bilo treba urediti; pisati bi .bilo treba Pekolovi materi. To je bila naloga ožjih Pekolovih tovarišev, Slovencev, ((Kdo bo pisal?« So drug drugega spraševale oči. «Ti piši, ker imaš že pisanko,« je rekel Airarn. i «Ne, piši ti! Tebi gredo take stvari bolje od rok,« se je branil ta. , ((Meni je težko pisati o tem,«,, je priznal Amun. «Piši: Vaš sin je tega in tega dne padel ir) konec,« je z grobim glasom svetoval Palir, odbijajoč s tem že vnaprej vsak poskus, da bi njemu naprtili težko nalogo. «No, pa piši ti, če se ti zdi tako lahko,« se je Amun skoraj obregnil vanj. Zdaj je Palir molčal kot kotanja za jarkom, ki so jo zasuli prejšnje jutro, čez čas se je pa le oglasil: «Veste kaj, najbolje je, da ji zdaj nič ne pišemo. Peko-lovo smrt ji bo tako in tako sporočila vojaška oblast in to je dovolj. Mi ji pišemo pozneje, ko bo že vse malo pozablje no in kadar bomo kje v etapi. Takrat ji napišemo lepo pasmo.« Vsi so se oddahnili in molče odobrili Palirjev predlog.. Napočili so dnevi, o katerih je feldmaršal von Hotzendorf poročal: «Na soški fronti vlada mir.« Imel je toliko prav, da ni bilo večjih napadov. Toda brez manjših prask ni prešel niti en sam dan. Včasih se je sovražnik lotil kakega odseka, kakega gnezdišča strojnih pušk in ga skušal spraviti v zrak s pomočjo artilerije, min in ročnih granat. Včasih se je baterija zagrizla v baterijo in potem sta tekmovali, katera bo prej uničila drugo. Po jarkih niso vojaki umirali na kupe kakor o velikih ofenzivah, ali umirali so neprestano, vsak dan, vsako uro, vsaiko minuto... Tudi prvi roj, o katerem je po bataljonu šel glas, da ima posebno srečo, je doživljal izgubo za izgubo. Kmalu za Pe-kolom je padel Holoman. Padel je zaradi brezvestnosti stot-nijske komande. Gradili so kaverno za stotnijsko komando, pa jih je nadporočnik Kobe nagnal o belem dnevu v skladišče po material. Zapeljal ga je najbrž trenutni mir, ki je vladal po odseku. Ko je sovražnik zagledal kolono nosačev, Jo je pričel obsipati s šrapneli. Tako je padel Holcman. Kmalu nato je prijelo Segala. Nekega večera so ga našli na pol mrtvega v skrevi, od koder ga je hotel Almer spraviti na delo. Bil je ves čm in v nekaj urah je neverjetno shujšal, okrog njega se je pa širil neznanski smrad. Očitno je šlo že pod njega. Take stvari so bile večkrat nevarne. Ko so ga s težavo spravili na sanitetno postajo, so ugotovili grižo. Naposled pa je bataljon le dočakal izmeno. «Torej vendarle...« Tako so govorili pri vseh stotnijah. Popoldne so dobili povelje, da se morajo pripraviti na odhod, ker bodo ponoči izmenjani za daljši čas. Izmena je dospela proti polnoči. Menda Madžari ali kaj. Slo je kakor po navadi: vojak se je nemo odluščil iz kota, kjer ni bilo prej opaziti živega bitja, na njegovo mesto je stopila nova, temna postava, polna negotovosti, pričakujoča razlag, pojasnil, navodil... Toda prejšnji vojak zgine v temo, na mestu je ostal novi; koraki njegovega prednika so se že izgubili, kakor da bi utonili tik za njim... Prvi roj je zadnji odštorkljal iz jarka. Kmalu so bili v odvodnem jarku. Svit fronte je postajal vedno slabotnejši. Ta noč je bila tudi izjemoma mirna. Nebo je bilo jasno in polno zvezd, ki so kakor drobne oči gledale na pusto kraško zemljo. Po zraku se je sem in tja izgubila kakn svinčenka, toda puška, ki je počila, se je zdela daleč, kakor bi kdo streljal v kleti. Pot se je nagnila navzdol po razdrapani zemlji. Svet naokrog je bil neznan in neprijazen. Potem so prišli do nekih jam. Ob poti so tleli iz teme ogorki cigaret. Ko so pogledali natančneje ,so videla, da sedijo tam dolge vrste vojakov. Kmalu so se iz teh vrst oglasila razna vprašanja. Neznanci so gotovo šli v prve linije in so bili radovedni, kako daleč je še do tja, kako je tam. Kakor se je godilo njim, ko so odhajali v ognjeno črto — tudi oni niso dobili zadovoljivega odgovora. Vsak naj sam poskusa, pa bo vedel, kako je. Malo dalje mimo nekih rogovil, menda je kaka polomljena baterija ali kaj. (Nadaljevanje sledi) —m fLinnTTTncm a n 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggto 1/1, Telefon 33-83 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - vnaprej, četrt 1 ‘ uu * " ----------- inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo DoliLL. r." ,” o boo Ltr letna naročnina za inozemstvo ia.&uo ur, sckj posamezna svevmta v oeonu m nedeljo 60 para asu staran dinarjev), mesečno au oin u.uou starin dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo H« Tr« ™ v. Rvpv adit DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali ogla-•» 50 U beseda Oglasi zT trtaško’ln gorlško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk PubbUrite Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. ? S d ? ? ? ? S S. Menjaje bluzo in ostale pritikline boste z enim samim oblačilom mogli vsak dan spremeniti obleko. POSEBNA PONUDBA Kostim Iz čiste volne in s karirastim vzorcem skladnih barv za prve pomladanske dni, Najbolj aktualen kroj v modnih barvah. Svež in praktičen, je primeren tudi za najmlajša dekleta. Stane , 20.000 lir. POSEBNA PONUDBA Najbolj aktualen površnik je dvoreden površnik ; klasični pomladanski barvi: rdeča in modra; prišiti žepi in pas za zavozljanje. 24.000 lir. POSEBNA PONUDBA Maxi površnik, najbolj zaželeno oblačilo, je lahko pameten nakup, če je cena, kakor v tem primeru, izredna. Je Iz lepega modrega, rjavega ali črnega gladkega blaga in po najnovejšem kroju. Je dvoreden z dolgim prerezom do pasu. Gre za kaprico, ki sl jo more privoščiti sleherna ženska in v vseh trgovinah drop stane 25.000 lir. Zelo lahka obleka za sončne dni iz bele pletenine in z rjavim ter s plavim karirastim vzorcem ali z vzorcem v barvi gorčice. Je praktična, mladostna, zelo primerna in stane samo 6000 lir. In še ena obleka Iz pletenega blaga v športnem kroju ter v modri ali rožnati barvi. Stane 7000 lii>. Za akcijo DANES SE SPLAČA vse trgovine drop nudijo vrsto čudovitih športnih kril, hlačnih kril ter hlač v letošnjih modnih barvah. Krila stanejo 3900 In 5000 lir, hlače pa 5000 in 6000 lir. Zelo primeren površnik za zgodnjo pomlad. Svetujemo barvo beige, ki se bo skladala z vašimi belimi majicami ali z vašo pleteno obleko. Je udoben in praktičen. Ga vedno nosimo In pristaja vsem. Je iz krepa iz čiste volne, v stilu površnika in raznih barv. Tudi ze|,nei plave, črne |n rdeče barve V klasičnem kroju je površnik plave barve z ovratnikom kostima In udobno linijo. Vsi so po 14.500 lir. KLASIČEN IN PRAKTIČEN MODEL Po dolgi zimi si vsaka ženska želi nekaj novega in barvitega. Ne da bi si naprtile velike stroške, se vam nudi udoben in lahkoten površnik iz krepa iz čiste volne ter s pasom z železno sponko. Površnike dobite v rdeči, črni, modri, oranžni In zeleni barvi. Drop predlaga tudi površnik v kamelji ter v klasični sivi barvi za tiste, ki jim dela težave linija. dro Akcija drop se danes splača Svoje pomladanske na-nakupe opravite prej in sodelujte pri prireditvi, ki jo napovedujejo vse trgovine drop za to, da bi zavarovale vrednost vašega denarja. Če kupimo deset dni prej, se moremo vsi obleči v obleke, izdelane za leto 1970, in potrošiti, kolikor bi bili potrošili 1960. leta. 8500 lir stanejo jopiči iz bleščečega ali. motnega umetnega usnja s sponkami, kakršne uporabljajo motociklisti, z zadrgo ali v drugih bolj klasičnih krbjih. ' Še en nakup, ki se splača. S samimi 14.500 lirami boste kupili dolgo jopo iz umetnega usnja, ki je zelo praktična za vozače. Dobro kupiš in prihraniš, če kupiš hlače po ceni drop. Najbolj klasični kroji so volneni. Iz bombažnega žameta z ozkimi rebri pa so športni kroji, ki se zelo nosijo. Modne barve so ožgano zemljeno rjava barva, aluminijsko siva barva, modro siva barva, jekleno modra barva in beige. Vse po 4900 lir. A lt£=3 I '