1 "Dobro opremljena armada s pomočjo posojila svobode najprej prinese mir.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSiKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OMtelAkl ta upr.vnl.Ut p*.
1: 1607 a Uwu<laU a v,
Otttes 01 pobUcstloa:
"057 So. UsrndoU svt. Ttlephooc: UwndaU 4S35.
w!mmm
LETO—YEAR XI. ^ST TZZZ. tZ^JTTCH1CACO, ILL., poaužoljok, 14, oktobra (Oct 14) 1918-i.Jfr* a^oo STEV.—NUMBER 241.
fSStka mmd AatrilmiJ umit »»»it (W»MS>	by tk« Act o'f <k't»b«r'prisit, — it>kiPi»> W>h »t CkUa—, UHmmU. By ord«r «f »»	G«»T£T
rmto mt	pr^M Ite k »aH- U«.A«flO>tV 1017,	»» J— 14, lili.
NEMŠKA VLADA POSLALA NEJASEN ODGOVOR. PREMIMA NE D0 UREZ DOBRIH GARANCIJ IN AMERIŠKA VLADA SVARI PRED HITRIM NAVDUŠENJEM
Weahing*on, 14. okt. — Vlada proti ameriško ljudstvo, da m naj vzdrži sodba o nemški noti, dokler predsednik Wilson ne dobi uradni tekst nota, jo preštudira in ismče svojo besedo. Mnoga anamenja kažejo, da no bo premirja še tako hitro.. Amerika s savezniki vred bo najbrž zahtevala garancije od Nemčije in to garancije bodo okupacija Metsa, Strassburga, Trsta in dragih mest po ententnih četah.
Amsterdam, 14. oktobra. — Bor-linsld poročevalec holsadskega li-sta "Tyd" brsojavlja, da bo Nemčija izpraznila okupirane teritorije pod ppgoji, da so takoj proglasi premirje, da samo belgijske čete zasedejo Belgijo, da se takoj po is-prasnitvi odpre mirovna konferenca in da se zavezniki podvržejo Wilsonovim mirovnim pogojem.
Pariš, 14. okt — Francosko časopisje aahteva soglasno, da se povesilo pogoji premirja edino salu Poohu. Potit Parisien
Washington, 13. okt. — Vsebina neuiške note, odgovarjajoče ua Wilsonova tri vprašanja, ki je prišla brezžično iz Berlina, je sledeč« t V odgovor na prašanja predsednika Združenih držav ameriških igjavlja nemška vlada sledeče:
Nemfta vlada je sprejela pogoje, katere je podal predsednik Wil
500 MRTVIH V GOZDNEM POŽARU V MINNE-
SOTI.
* i Strašni gozdni požar v Minnesoti i> in Wiooonsinu. 18,000 oseb
| M*
brat strehe. DULUTH V NEVARNOSTI.
___.__ ___ ___________ ,___,_________ Duluth, Minn., okt.—8treš-
son v svojem govoru 8. januarja in v svojih poznejših poslanicah o gozdni požari so uničili 14 nu-
• a	1_______________IS______:__ V*__«	...mM..	■> i	______ _ «_!.. lil________
temelju stalnega in pravičnega miru. . Konsekventno namen nemške vlade je le sporasumati se s diskutiranjem glede na izvajanja praktičnih podrobnosti teh pogojev. Nemška vlada upa, da bodo vlada diiav, s katerimi je spojena vlada Združenih držav, tudi zavzeli stališče, ki ga ja osnečil predsednik Wilson v svojih govorih.
Nemška vlada ja v sporazumu s avstro-ogrsko vlado pripravljena izprazniti okupirano oeemlje na zahtevo predsednika Wilsona v svr-ho, da se dosete premirje. Nemška vlada sugestira, da nredsedattt v ta namen oskrbi mešano komisijo, ki naj aranžira izpraznitev.
Sedanja nemška vlada, katera je prevzela odgovornost * ta korak sa dosego miru, ja bila sestavljena na konferencah in v spora-gumu s veliko večino državnega zbora. Kancelar, katerega podpira ta večina pri vsem njegovem delovanju, torej govori v imenu nemške vlade fta v imenu netnlkega ljudstva.
Berlin, 18. oktobra, 1918.	SOLF, državni tajnik
za zunanje ministrstvo.
----
364 AMERIŠKIH VOJAKOV IZGUBILO ŽIVLJENJE Kš MORJU
pri dogovora. Foch bo diktiral in Nemčija bo ubogala."
London, 14. okt. — Višek vladni uradnik je Včeraj isjavtt: "Odgovor Nemčije predsedniku Wil#onu je aič manj kot kapitulacija, ampak Nemčija mera dati nekaj več kakor svojo diskreditiraao base. do."

Dva transportna parnika sta trčila in eden se je potopil. 1000 mož na parniku.
MORJE
VRGLO 800 NA SUHO.
TRUFIL
1,900,000 AMERIŠKIH VOJAKOV ONKRAJ OCEANA.
General March apelira na ameriško ljudstvo, da naj podpi-. suje posojilo svobode,
KJE 80 AMERlftKE DIVIZIJE.
\Vashington, 13. okt. — Sinoči jc prišla naravnost iz Berlina brezžična brzojavka, ki vsebuje odgovor Nemčije na Witeouova vprašanja, naslovljena no nemške-ga kancelar j a Maksa Badenskego Brzojavko so dobili tukajšnji ofl cijclni krogi. Oficijelni tekst neih škrga odgovora pride še danes skozi ftvieo. Iz vsebine odgovora jo razvidno, da Nemčije sprejme mirovne pogoje predsednika Wilso -na. Nemška vlade pravi, da sprejme pogoje v eeloti z rezervo, da se vrši pogajanje glede na izvajanja praktičnih podrobnosti pogojev. Nota se glasi dalje, da je nemška vlada .v sporazumu z avstro-ogrsko vlado pripravljena izprazniti okupirana ozemlja kakor zahteva Wil-son v evrho premirja; nemška vla-da sugestira, da Wilson oskrbi "mešano komisijo" (menda med narodno), ki bo aranžirala izpraznitev. Kar se tiče tret jega in najbolj važnega vprašanja, odgovarja /unanjl minister dr. Holf. da se je "sedanja vlada" formirala na kort-fereneeh in v sporazumu a večino poslancev v državnem zboru, va-Icd čeear govori kancelar v imenu "sedanje*' nemške vlade in v Ime uu nemškega ljudstva.
Nota je navidezno zadovoljiva, toda zelo zapeljiva in uredniki meriške vlade svare aaieriško in zavezniško ljudstvo, da ae ne sme preveč navdoševiti. Premirja * ne bo tako hitro.
V ahičaju, da Wttaon sprevidi, ds je odgovor Nemčije toliko odkritosrčen, da ga lahko predloži zaveznikom v pretree, ne smemo pozabiti, da Imajo Anglijs. Fran i cija, Italija in druge manjše držo ve pravico odločiti, dali ae ame do-voliti premirje, ali ee naj nadaljuje vna med kristaliziranj«m praktičnih podrobnosti Wilaono-vik mirovnih točk, ako Amerika (Dalja aa 8. str. 1. kal)
London, 13. okt. — Transportni perttik "Otranto" je zadnjo ue-deljo zadel ob drugi pomik "Kash-mir" blizo škotskega obrežja in se potopil. Na transporta je bilo čez 1000 mož, med katerimi je bilo o-krog 700 ameriških vojakov in 30 fraacoakih pomorščakov in okrog 300 monterjev. 864 Američanov še pogrešajo; ostali ao se rešili. Izmed mornarjev na paruiku sc jc rešilo okrog 260 mož. Morje jc vr glo na suho 200 trupel in mnogo so jih že pokopali.
Imena ponesrečenih ameriških vojakov bodo objavljena čim bodo dogtiane vse izgube.
Washington, D. C. — (lenet March, šef ameriškega generalnega Štaba, je naznanil, da je Kodtti|BLAVKOgT«0 PRAZNOVANJE ott kraj morja nad 1,900,000 smeri-	r*wvv*»**
POZOR VOLILCI V CHICAGU!
Jutri (v torek 16. oktobra) je sadnji dan registriranja voHlcev sa prihodnji dve leti. Kdor so ni registriral 5. oktobra, mora to ato-riti jutri, ako bole voliti ft. novem va. Stari volilni imeniki so unlče ni in po sakonu ae morajo vsi vo hlcl ponovno reigstrirati vsake dvs teti. Volišča bodo odprta ed osmih sjutraj do devetih svečer. Vsemite s seboj državljanska papirje ia vsak moški mora pokasaU Ukazni oo (registration card), da se je re-Ktztriral jo voješkeaabornem sa -konu dna 12. septembra. Slovenci in Slovenke, ae pozabite ae registrirati, kdor ima državljansko t " 4
kclbiii v severnem delu Minnesote tli Wiscousinu in 500 oseb je sgo-rciu bi okrog 18,000 je brez doma kolikor jc do zdaj znano.
Pničena mesto, ki so pogorela do tal, so:' Gloguet, Brookaton, Brcvotor, Corona, Adolpb. (Meno, Oncidfl, Parey, Barey, Bundy, Thuiupson, Arnold. Moom* Lafce in \Vright.
Požar je dosegel tudi predmestja Dulutha, toda domobranska gardo, ki se junaško bori s plameni, upe ohraniti mesto. Virgiuijs jo tudi bilo u g roženo, t odo zdaj je ;vorne.
S tfkorej vid prebivalci omenjenih mest, ki so se rešili, so pribe-ŽSli v Duluth, toda na stotine jih še loži na pogoriščih. Akoda je o-grom na.
, St. Poni, Mlini VgUk gozdni POŽar, ki divjg v Želesneni okrožju
)fwwe Minnosote, je obkrolil Duluth. Superlor lu droge neselbiue v dotični okolici, k katerimi je pre-Irgana vsaka zveza V Mooac Lake je zgorelo več ljudi. Požar Je uiti-čil mestece Brookston In ljudje so . zbežali v Cloquet, ki je po tudi že ^ sajot.
VELIKA ZMAGA! BITKA V SAMPANIJI KONČANA S SILNIM PORAZOM ZA NEMCE. POLOM FRONTE. NlS JE PADEL.
Pariš, 14. okt. — Bitka v Sam poniji, ki js trajala 17 dni, je končana a aljajno zmago aaveaalkov. 60 milj dolga nemžka fronta ae je podrla. Franooai so vasli Laon in La Fere, Angleži so pa okupirali
ski iu luksemburAkl meji du t za. Nemcem ac Je z velikimi težavami posrečilo, do so Izvlekli večji del svoje premagane onmfdo il klešč cambraiske frouto, toda iz gubili so vse glavne Aoicanicc bi
Douai in ao Še tedem milj od Va- veliko vprašanje je, koko ae bedo leaoieanoaa. Fraaooski vojni stan'vzdržali na novi črti bi<ee potreb-
je sinoči poročal, da ja armada generala Gourauda okupirala ,86 meat in vasi ob reki Alana in osvobodila na tisoče prebivalcev, ki so bUi pod nemškim jarmom od leta 1914.
Paria, 1.4 okt. — Srbske čete so okupirale Niš, aačasno glavno mesto Srbije. Franooai ao vaeli Prištino in avatrijake četa baše U Al. banije v Črno Ooro.
nih promet uih smhtev
Berlin je sinoči prisncl por«k v hribih tMiemin des Danusa iu izpraznitev okoliša Loono Vna črta ob reki Ketournc v Aompouiji je v rok s h Francozov lu Američanov, Američani so prodrli pet milj severno od gusde Argonnc.
Na fronti pri Lensu ao Angleži napredovali nadsljac tri milje proti severu; severnoAopsdno od lic Cstcaua so angleške in s meriške čete okupirale vse ozemlje ns za-padneiu bregu Hensce In doseglo so Oorbehem.
Škili vojakov, obenem je pa speli ral ho ameriško ljudstvo, ds podpisuje četrto posojilo svobode.
Dcjo I jc, do je vojni deportmeut vproftol kongrcu, tlo dovoli še Tfi8,000.000,000, do mu je mogoče is vršiti program. IVdal je, <lo mors judstvo podpirati tudi finančni progroin, do sc dosežejo uspehi.
Zdoj ni čos, do h? ust s vi m o na potu, jc rekel genersl March, kajti dati moramo moksimolno človc»i ško in denarno pomoč, vreči Jo proti Hnnom, do bo zmaga gotova. Medtem ko čete nepretrgano odhajajo prek oceana, pripravlja vojni deportmeut JU- dva miljofm mož, ki slede prvima dvema mlljo-noiaa.
Hazpravljojuč o siltiociji na bo jiftču, je general Mareh dejal, <1s ao zavezniške čete, odkar so Britje osvojili l,c (?otcnu, še štirinajst milj '»d železniškega križišča Aul-noye. ki je važna strai<*glČtio tov čka za sovražnika, Železnica Me-ge-Maubergc in postranska želez-nb*a skozi Scdon, za katero ,*e A-meričani bojujejo ob Metisi, •»<• kri-
DNEVA SVOBODE.
London, 14. okt. - Nemški voj ni stan je sinod priznal, da so sa-l	_
ta	— -Ae-» f-u
severno od mesu. Is Psrisa poro čajo, da so savesniki na balkan •ki fronti v času ofeaaive vjeU 90,000 mol in vp^nUi l0iO tOpov
Ohioago, lil. iz mest lu ludu-Htrijslnih središč prihsjajo poro čils o slavnostnem praznovanju Dneve svobode, ki je obenem t mil štiristo In šest in dvajseta oblet-uica odkritja Amerike.
Ns posebno slsvnosten način so praznovali Dan svolmdc v Chicagu V dolgi, nepregledni povorki je bilo okoli sto voz, ki so kszali zgodovinske iu alegorične slike. V povorki je bil velik oddelek »m-morščakov, brojfč 6,000 mož. Vo-dll ga je kapitan Moffet. povelj -nik velikojezerske poatsje. Mar-Hirali so vojaki Iti mornariški peš-d, V oddelku pomorščakov je bil tudi oddelek obrežnih čuvajev z rešilnimi apara<l, ki služijo na morju iu Velikih Jezerih za rele vanje ljudi. Zastopana je bila tudi illinojaka milica e avojo godim V povorki ao bili zastopani vsi vojni odbori, biroji ali oddelki. Videli je bile poštne nslužIteiiKC iu policijo marftirstl v dolgi vrsti. Ogromno je bilo tudi število Žen,
Pariz, IU. okt. — Pod pritiskom silnih zavesniških napadov na 75 talij dolgi fronti od Lo Fara do roka Maso so nemške armade včeraj Mprasnilo velik kos francoske zemlje.
Sn vzhodnem krilu te črte so Francozi izgnali Nemce iz glasovi-tego gozdo Ht, (Jobaiu in obkrožili so Lsou od treh strani. Leon, zadnjo veliko postojanko v središču nekdanje Hindcuburgove črte, pade v.isk čas. Dalje proti vzhodu so Frsncozl iu Italijani vrgli Nemce s hribov fhcmiu des Damcs In vseli s« Prasnite. Zavcmlki so pro-koročill reko Alsnc pri Noufehate-lu iu (IniRuicourtu in zdaj prodirajo v smeri proti M on t do Pro. vaiau, ds ml režejo nemške čete, ki beže Iz laonskega okollfta. Severno vshodno od Netifchotela so francoske čete včeraj prodrle več kirt šest milj iu okupirale so MaHisult In vse aeeednje kroje t4-r ae pribil. Žale mestu Blansy V»s pokrajina|pno črto, ob reki Alani je osvobojena In sa tuo tis šampanjski fronti je bilo vjetlli do všeroj do 21,W7 Nemcev In vplenjehlh je bilo 600 topov, 3600 strojnih pušk In 200 mornar
'/* ameriško urmmin V Franciji. Id. okt, — Amerika Ima sdaj dve armadi no bojnem polju. Dtuge armad* H* > pravkar formirala lu ujen poveljnik je general Robert llerd IViHl.iiitf, ki jr bil do* alej poveljnik prve srmsda. je sdsj vrhovni poveljnik shuplnc ainerl-mU i It ormnd,
Waahiugtou, 13. okt,,p Hkuprn« ameriške iicguhr zimŠaj« <lv dones
46,176 mož, med katerimi je HM7M mol ubitih v boju,"3010 Jih je mm lo sa rsusmi iu 2307 vsled bolezni. 1042 mož jc smrtno |M>uesreč|lo, 24,424 jc rsujeiiih bi 5166 je po • grešanih iu vjetlh.
V zadnjih 24 ural. jc bilo objav. I jenih 654 iiueu. Izgube i 1)1 mož ubitih v boju, 52 Jih je umrlo za rsusmi in <Ml vsled bolcsui, 14 jih je smrtno ponesrečilo, 330 Jc ro • njenih iu Ml mož |mgrcsaJo.
Italijanska fronta ja olivela.
Rim. - Vojni "dan Je poročol t aoboto, da sn Italijanske iu an-gleŠko-frsncoake čete Izvršile sedem napadov us plsuotl Asiogo in <prodrle doleč v sovrožno sako.
810 ameriških bojnih ladij v ev. ropskih vodah.
Augbišku luks. — AateriUo riMKt strojnih pnas; m »a, ntum.r.,	m(mmrit,> v evropskih vo
jev za mine. Nemški kronpHHe Je	. ;|J0 . Hjr ^
je>' aa mine ^smsK. sronpnnr ^ ^ <Unes 310 ladij in vrhu usgloma 'preaelll svoj glavni stan ^ v	Hlornttl.|ce \m
MORILEC |I JE PEEREZAL VRAT V ZAPORU.
Shelbyville, Ind. — Alfonzo
Bnrklcr si je prereza I z britvijo vrat in žile na rokah v za poni Pekla ga je vest in sram ga je bilo. da je nepravi! aramoto družini, ker je obtožen nmora dru«,c vrsti. V juliju je nam«* ubil iu-kega Morton Popa, ko ga je v prepiru dvakrat ndiljta fcoiP
žau v Aulneyu, Ti dv^ lelezniri ki so ae udeležile pokoda. /asto-tvorita glavno pol za gibonje nem- Paul ao bili atrokovno organizirani Hkih čet in prevažanje njih vOj- Udavci. podporne erfanlaaalje in neva materijala V Franciji	srdemintrideaet narodnosti,
l Jene ral March je noznonll di- Pohod je pričel ob eni ,m,mkiiie vizije,'ki s<» očistile kol Ht. Mlhie- "d vogale Harlfekl bnlavaroa tn la v boju, ki jc bil pripravljanje Weu,wortbove ,eale. Oovomiška za sedanje boje aevento od Verdu- «Hlwl Jr blU postavljena ua U i na. Kn/ijoč ns remlj. vid ob lev, Hellovl ulM, s kster, so govorili proti desni, je rrkH, da -o slede-p«* doltri govorniki
setav (novosnglešks nsrodna stra - ..	Ind
(regularna) ; dvsinšiiri	mm'
iz MedOfSSS ueksm v Belgijo.
Dslj<! proti vzhodu so Frsm in Američani okupirali Vouzlera, važno železniško postojanko, ki ae nehaja 16 milj o«l črte. ua kateri m> Američani pričeli ofenzivo 26. iptembrs. Ns v«sj tej *rti sa Nemci umikajo v nere<ln proti n«*mški meji.
ža); pn i
Ne meat-I nem sodišču je bilo obsojenih do.
deseta hnsvri/na); d. vetllno. m-|^t ^^^ ki M prodajall n. deseta 'Keoses, MUajourl Mm»	^ ^ SodiMe jih je ol«o
Dakota. Nebraska Polorsd«, Nea ^ J >	4|nft .rur .
Meaieo In Arizona - nseodns armada m drugo (regularna aima
O droaih divizijah ]e griieial
dllo od 050, do 0100 denernr glo be lu •odnijtke t roške
Burkkerja eo prepeljali v nlšnico. da ga ohranijo pri
Ijenja.
bol'
Mer» h p<»vedal slede/e: Kdenbide-veldeaeta divizije 'Alasks, Waoh-(Dslje na 8. str., 1 kol.)
Pfeirego in okolica:V pciidsljek In torek jasno in gmk".
Angleži v Douai« in
London, 13. okt, - po zadnjem Uradnem poročilu ao bile engleške čete eno miljo ed Donela i« ob tem času je mesto gotovo že |»adlo. Ho-vemo "i trga kraja ao angleške late še par tolij ml Lilla, katerega so Nemci žc Izpraznili. Dousi in Liile sta dve zadnji glavni pošto-jankl ni} nevernem krilu, ki sla še oetsli ns llindenburgovl črti.
Ns fronti severno od Cambrsl* In M (^uentina ae Mivražuik pri previja sa irpreziiltev Vtleneion nese od katerega a« bili Angleži ainočl še devet milj. Kakor se gla al poročilo, j* sovražnik pripravil ssčaano obrambno *rtn ob belglj-
immožnih bojnih ladij, parnikov i in transportov, ki redno dohaja " jo % evrofisko priaianiača. V »du žbl ameriške mornarice onkraj Antlantiko je več kakor 70,001» mož in to število bo kmalu izdatno povečano,
Ameriški vjetalk pobegnil U Nemčije.
Beril, Čulca. — Frank Hoviskl, ameriški vojsk is Klieiundosho, Pa., jc imbegnll iz nemškeus vjet. ulškega tabora v Kaatattu lb je prlšal ua švh*arska lla v petek zjutraj. Hoviaki je potoval ponoči lu podnevi Je ležal v skrivališčih Vjet je bit 88. julijo v bitki pri Chateau Thlerry
Lvov pride v Amerike.
' Toki jo, Japonska Knes Jurij Lvov, predsednik prve rnski vevolucionsrne vlade, je prišel aemkej h Hlblrije. Nekaj ae go veri, da je Lvov na pot I v Združe oe države.
=
PR

■ *
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE P6DPORNE JEDNOTE
^HTinffr-i - fjjjMfclST^J—' _
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cen« ogt—ov po dogovora.
Naročnine: Zedinjene drieve (itven Chicago) In Canada $3 na let«, 1.60 sa pol leta in 76c sa tri mesece; Chicago in ino;
11.60 hu
ta pol leta, $1.18 sa tri meoece.
>zemstvo |4.60 na leto,
Neelee se ese, kar Im stik o lUtom
"PROSVETA" 4 ;
2M7 Se. LotrsSele Aeeaae, Ckiceg*, llUeeU.
THE ENLIGHTENMENT*
Organ of tke Sloeoaio NetUael Rooofi« SocUtf.
4*to mrtvih. V taboriščih umre te dni več vojakov kakor jih istočasno pade ns fronti.. Epidemija seveda ne bo trajala dolgo — toda v tem momentu je na fronti manj nevarnosti kakor doma.	,
Mostove, katere odnašajo hudourniki, se lahko ponovuo zgradi, toda mostu nemškega impcrijaliz-ma čez Balkan ne bo mogoče rii-cdar ve« zgraditi, kajti nemški mperijalizem v sedanjem pomenu besede je poetal atvar prelesti. Nanj se bo apominjala le še poznejša zgodovina z zaničeva njeiu, kadar se bodo ljudje opominjali grozot, katere ao mjrali prestati njihovi predniki.
DOPISI.
Ieeaed 4eUy escept Sondajr and Holidajrs. ..............ii ~rm in
Ovaad bf tke Sl^eale Neti—I R—fit S»ctoty.
Advertisinif rotee oa egreement.
Sabocription: United Sutao (escept Chicago) and Canada |3 per year; Chicago ond foreign tountrioo, $4.60 per year._
ft Odrom i
"PROSVETA"
2067 Sa. Lewadale Aveaae, CkUoge. llliaeis.
3SS
T.Ufo. L*wadolo 4006.
Dotam v eklepaaja a. pr. (lopt. 30-10) poleg »eiogo immmm la eesleva esaisnf. de vem je o tem deevom peteUo aeredalaa. Paaevlta je prava* sata«, da oo vaes ae vstavi Ifet.	__________
ZASTOPSTVO NA MIROVNI KONFERENCI.
Aliquippa, Pa. — V 187 in
i številki Prosvete sta bila priobše-na dopisa iz tega kraja, katerih 'pisec se ni podpisal t pravim imenom. Prvič s« je podpisal "Član društva lirozti" iu drugič z zajetnimi črkami "F. L J." V dojli-si h nam očita da smo avstrijski in da sitepatiziramo s kajzerje -vo in Karlovo vlado. Vač in ta-i kega pisanja iuia brezdvoiuno na-' men očrniti rojake v javnosti za ' nenaklonjenost Združenim drŽavam, kar nikakor ni lepo od brata, člana SNPJ. Vsi tukajšnji Slovenci so kupili liherty bonde in vojnovarčevalne znamke in to menda ni znak, da smo proti Z. D. Zato naj bodo ljudje, ki nas hoče jo očrniti v javnosti, oprezni, ako se nočejo seznaniti z roko pravi ee.
Kar se tiče Sil/., ni treba mi sliti, da bo pise<' dotičnlh dopisov ustanovil lokal. org. v tem kraju. Tudi ho tukajšnji rojaki že daro vali po avojeh močeh v prid SRZ. Ako- je pisec radoveden, kdo so bili darovalci, tedaj lahko piše tajniku SKZ., ki mu Ijo potrebna pojasnil.
Valentin Grad.
bil to pbletje priobčen v tcin listu, v katerem je dopisnik tudi ši bal nekega dopisovalca, ki je na selbiuo črnil za "gnezdo avstri jakov". Ker nimamo navade pri občevati dopise z enako vaebino jM> dvakrat ali večkrat, smo doti čue stavke izpustili. To vam po jasnjujeiuo zato, ker ste zahteva Ii "da se priobči vse, kar stfc pisd Ii.")
LISTNICA UREDNIŠTVA T. K., OiUeepie, 111. Kadar
pošljete tak dopis kakor je za dnji, morate navesti, v katerem listu je bil priobčen dopis, na ka terega odgovarjate in v kateri številki, drugače stvari ue moreni mo priobčiti. f . i! I
Odmevi.
V	soboto smo poročali, da so zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov v umirajoči avstro-ogrski monarhiji in	um( (>HC,I)n0Hti sm0 Upu, v Bosni ter Hercegovini izjavili, da sprejmejo splosni jnirLtUi I)opis je bU Y nekaterih de. na temelju samoodločevanja ljudstev in pod pogojem, da|jjh'posnet po nekem dopisu, ki je
ima Jugoslavija svoje delegate na mirovni konferenci z w......- M-
vsemi pravicami kakor jih bodo imeli pooblaščenci drugih držav in narodov. Dalje zahtevajo zastopniki priznanje popolne neodvisnosti Jugoslavije, v kateri morajo biti priznane tudi narodne manjšine in katerim mora biti zajamčen svobodni jezikovni, kulturni, gospodarski in socialni razvoj.
Te zahteve jugoslovanskih voditeljev so docela logične in pravične. Ker je po izjavi ameriške vlade osvo^ .boditev avstro-ogrskih Jugoslovanov že gotova stvar, bi bila največja krivica, če bi jim merodajni faktorji, ki bodo imeli odločilno besedo na mirovnem kongresu, odrekli popolno zastopstvo; enaka krivica bi se godila tudi (Jeho-slovakom, Poljakom, Armencem in drugim narodom, ki bodo svobodni po tej vojni.;
Revolucionarne sile, ki delujejo za velik preobrat v avtokratičnih delih Evrope, in vedno bolj vstajajoča zavednost ljudskih mas v demokratičnih državah sta nam porok, da bodoči mir ne bo delo državnikov, birokratov in kapitalističnih magnatov, temveč bo delo narodov sa* mih. Kmet, delavec, učitelj, pisar in umetnik, ki danes v vojaški uniformi prelivajo kri na bojiščih, in ki obdelujejo polje, zlivajo topove in granate, kopljejo premog — ki so z eno besedo bojna sila na fronti in doma, morajo imeti odločilno besedo, ko se bo sklepal mir.
Ameriški Jugoslovani, ki delujemo z besedo in dejanjem, in ki pomagamo krvno in denarno, da postane načelo samoodločevanja meso in kri, podpiramo pravične zahteve naših bratov v stari domovini in pomagati hočemo z vsemi silami, da njihove zahteve ne bodo zastonj. Zdaj vidimo, da je glas našega Slovenskega republičanskega združenja tudi njihov gla«; separatno in v veliki razdalji delujemo za en cilj, ki more biti edini cilj našega zatiranega in po pravi demokraciji hrepenečega naroda.
V	kaosu brzojavk, ki zadnje dni slikajo igro habsburške Avstrije, katera v deliriju svojih zadnjih izdihlja-jev šepeče o avtonomijah, vidimo, da stoje Cehi in Jugoslovani neomahljivi; vidimo tudi, da so se pričeli dramiti tudi nemški socialisti v Avstriji in spoznavati znamenje dneva.
Avtokratične sile se bližajo svojemu Sedanu — Se-danu v resnici—-in na obzorju je videti znamenja zarje...
Prollo pomlad, ali bolje, v *a-Četku poletja, je hitel feld»»Orial lindenbUrg prorokovati t&ir do te jeseni s popolno zmago :.em škega orožja. Nemtte ar.oade so pričele z velikansko ofenzivo in se valile proti Parizu na enem deti. na drugem pa ugrožaie angleško armado. Hituacija za zaveznike Je postajala kritična in v ta »oru kajzerjevih pristašev je za vladalo veselje. Zmage pijani jim kerji v Nemčiji so prirejali orgij Ske, slavnosti, medtem, ko so se njfhovf pristaši v tej deželi po ti hem veselili nemške zmage in di ktiranja mirovnih pogojev zaveznikom. Tudi naši avatrijaki so se veselili in tajno obtjubovali ma ščevanje nad vsemi, ki so zataji-
Mintfo je komaj leto dni, ud kOr zo Zdrulene drifarve pričele z aktivnim bojem proti NemdUi ter njenim zaveznicam in avtokrati-eni pohlepne« 90 »orali v tej kratki dobi spoznati avoto veli-konake zmoto v podcenjevanju moči ameriškega ljudstva, ki jo
ka je prekrito« vae uemakr Močite iu boljiubolj dobiva igro. Nem ti Ja Ugubija zadnjo svote m sad nje karte
Vodilni krogi Nemčije iu Av. tro-Ogreke se zavedajo svoje brezupne »gre, aato poskušajo
litrim kopanjem vojne ohraniti ------ .	------------ , M
vsaj še nekaj avofc moH Tudi U širšem smislu. Žtfvujje viL pi.£
manever a§ jim bo izjalovil, ka^i mir bodo dobili šele takrat, kadar utonejo v inorju zgodovine, njihovo vlogo pa prevzame nemško judatvo.
Ii "avstrijako domovino". •
Militarizem lahko pridolii za ča»ne zmage, toda ideja demokracije jo nopremogljiva. V kritičnih in-not kili je organizirala tktopue sile v eno mogočno falango,in sc postavila v- bran. Moč ameriške demokracije je naraščala, z njo pu se je obračala tudi vojna sreča berlinskih prerokov.
I	•
Nemftki poveljniki in general: so obljubili nemškemu ljudstvu mir do te jeseni. Obljubilo bi vsekakor radi držali, zato sc pouu dili premirje zaveznikom iu ji jmvabili na mirovna pogajanja V Berlinu so postali kar naenkrat demokrati jn za kancelarja "nem ške de nlbk racije'' je kajzer iiie noval člana badenske vladarske rodbine, ki je obenem budenski prestolonaslednik .
Silna, nepremagljiva Nemčija se je zamajala v njenih temeljih Stavba njene militari.sti^ne avto kraeije poka iu ni je moči, ki b1!rl»ouuieu. Zadnje nepotrjeno poročilo pa pravi, da je odstopil oi vladarskih dolžnostiu.
l^TA.^o .lutlfoui v Nemčiji, nje govo veličanstvo kajzer Viljem *e bo kmalo Lahko vlegcl ua gno in klical s svetopitomsklm Jo bom: "0 Bog, zakaj si me zapu itil?" O njem prihajajo. zadnje fctae sumljiva poročila. Zelo po gosto so, poročali, da postaja sla
jo mogla vzdržati pokoucu. Prej šuji grozeči, maščevalni ton kaj ;:erske Nemčije je pričel ubirati milejše strune. Vse početje ho« hencolcrnske kaste je kakor ena suma velika, glasna molitev: "ftibe zavezniške zmage, rešinas, o, Gospod!"
Molitvi kajzerakih junkerjev pa odgovarjajo avstrijski ariato-kratje. predstavniki slu- avtokratične ladje: "Usliši nas, o Gospod."
IZGUBE NA BOJIŠČU IN DOMA.
Z ogromnimi žrtvumi je pohlep nemške heiremonlie /.»»radii most preko Balkana v Malo Azijo. Razdejali so tisoče domov, razdejali so mesta, uničili polja, in sto* tiaočem ljudem so preskrbeli prezgodnje grobove. Te šrlve so se jim bplačule, kajti most je bil do> »eieu in od Berlina do Carigrada iu še dalj v Malo Azijo ho gs strašili nemški vojaki, "Mpramaf-Ijiva" nemška voMca."
Kes je, da je kajzer slaboumen kar pa ni postal Šele sedaj, ko dr \c zavezniške ariuad-3 proti me. države. Poleg kajzer ja je bila slaboumna tudi večifta nemškega ljudstva, ki šele sedaj prihaja pameti iu spoznava kajzerjevo slaboumnost. Pravijo, da je naj svstro-o»'rjJ lepša lastnost človeka, ako 10 Ui spoznavati tndi avojo napako Kar velja za posameznike, volja tudi za narode, tudi za nemški ua rod!

ao pokazali pot, katero bi morali zavzeti kompaktno tudi dmgl jugoslovanski Haro<Ji, to je, organizirati bi se morali \ demokratične organizacije, kale-rili ci|j bi bili ue taamo poraz Av-stro-Ogrske in Neusčij*', nego demokratično osvobojeuje jugoslovanskega ljudstvu in niu priborili priliko, da samo odloču o svoji u-
8ey! Ali je v vaši naselbini že organizacija 8. R, Z. T Ako ne, zakaj ja uit Vprašaj druge rojake, zakaj ste zuucmarili organi ziranje! Ako se čutite krive, te. daj plavajte kazen s tem, da I lakoj lolite org^Uiranja v
se
uaj-
Tudi avatrijaki Kari ne duti prav nobenega veselja slediti vzgledu bolgarskega Ferdinanda, habsburško cesarstvo si želi o-i ranit i, zato tudi on manevrira s avojimi kartami pri igralni mizi svetovne politike, fcvetu poroča, da bo Avstro-Ogrsko preuredil v ederativno monarhijo, kjer bodo imeli narodi svoje avtonomije, ki bodo seveda avstro-ogrskega ka-libra. Iz "očetovske ljubeani" do Jugoslovanov bo ustanovil Jugoslavijo, ki bo obsegala kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, ter Bosno iu Hercegovino. Njegovo očetovsko srce mu ne da miru drugače, da d4 tudi Čehom avtonomijo. Slovencev, teh niti ne omenja. Horda so Se vsi pomrli, ali pa so tako navdušeni avatrijaki kakor nekateri naši rojaki v Z. D., ki imajo največjo zabavo s tem, da pišejo anonimna pisma listom, ki se ne v,klanjajo "presvetlemu" avstrijskemu cesarju. O-menjeni reve*i v svoji duševni praznoti obljubljajo maščevanje vsakemu, ki si upa oskrunjati L^sveto ime avtokratične Avstrije. Olii so še vedno trdno prepričani, da so vsa poročila o zavezniških zmagah velikanski bluf časopisja in da bosta prišli Avstrija in Nemčija kot zmagovalki iz te voj ne. tedaj pa se prične za na« krl-žev pot, kateremu ne bo postaj ne konca ne kraja. Kj, prijatelji, tudi Hindenburg, Lndendorf, Jcaj zor in ooia Y"ta drugih avlokra-tov jo bilo toga mnenja pred pol letom. Danes pa se ti gospodje ti mikajo v zadnje sedeže.
ste večere, kakor jih žrtvujejo Šteti ^rugl Slovenci, ki so aktivni v gibanju SKZ. .
ŠTEVILO DELAVK V MUNI CUSKW TOVARNAH HUtASČA ~
Washington, D. 0. — Biro delavsko statistiko v delavskem depart men t u poroča, da se število delavk v munieijskih tovarnah vedno množi.
V	neki tovarni je bilo v letu 1945 le 22 odstotkov delavk, se-daj jih je pavnji 53 odstotkov. Seveda ni v vj^eh tovarnah nastavljenih percent-uelno tako v Lak o število delavk, ampak je v vsaki tovarni število v odstotkih drugo. V neki tovarni jih dela manj kot deset odstotkov.
8tevilo delavk se je pomnožilo tudi v drugih obratih. Na pnnu-sjrlvanski železnici je soda j usluž-benih 9,800 žen, v frankfonlskent arzenalu 1,500, v sehitylkillskem arzenalu pa 1,300. V DuPontovi tovarni za smodnik, v kateri je nastavljenih več sto delavk,sprejmejo skoraj \"«ak teden do 100 delavk v delo. Vsa ta podjetja se nahajajo v bližini Philadelphijc.
V	butlerjevem arzenalu v Pitts-burghu delajo žene kot nsvadne delavke, nekatere izvršujejo tudi rokodelska dela.
PRIHRANFFSV DNEVNE SVETLOBE.
i Ob času velikih povoden J ne Seznam mrtvih, ranjenih in pogrešanih na bojišču je poznajo vulovi nobene milosti in vedno večji odkar so ameriške Čete v veliki ofenzivi v gad-, podirajo pred seboj vso, kar jim njih treh mesecih. Povprečno je objavljenih okrog tristol^'1" |M,t >!!!u*i r\HUln°
, ,	. j ii i i .	t .C i	katerih »e ie mislilo, da bodo klju-
imen dnevno m med njimi je vedno^več slovenskih imen. ,lwva,j vs(,ki |mvtH|i»ji, „» odnesli
Slovenska demokracija v Ameriki je pričela s ponosom di roči toki. storiti jim ui bilo tre. prispevati svoj krvni delež zu zmago in triumf pravice, '»a drugega, kakor lapodbltl str-Morda je kdo Uko majhen, da se vznemirja vsled na- '"V"	^ Ti* ii!
.» . . J	, , js . t \	A . l*a lxpodko|>atl sipine, na katerih
raftesjočega seznama padlih junakov. Ce je kdo res tako	jp M, xllh„ ^ mogt m ^ g,^
pritlikav na duši, naj spozna fakt, da je na fronti varnejše	•
kakor pa doma.	Bolgarija je tvorila take alebre.
% Ako bi časopisi vsak dan objavljali število smrtnih	w	mmMki
slučajev in telesnih tovarnah in na žel«
meroma veliko večja od izgub na bojišču. Rudar pod sem-	vezal Berlin, Ihinaj in Rudar*,
ljo in delavec prt plavžu je v ravno takšni nevarnosti kot	< aHgradom InMato Azijo.
J . iL	.	u » i i • » w j ' jj »__i. Milijonske Artve ljudi ao bile za.
vojak V zakopu ali strelskem jarku. Morda pnde kmalu ,Htonj ||i|lio|lf mBrk kllterp
čas, ko bo znala država ravno tako ceniti padle junake bdaia Nemčija za balkansko
pri delu kakor ceni padle junake v boju in spomin na oboje kampanja, milijone kr«n, katere j„fi|Mi	; morali prispevati avstrijski
DO Slavi jen.	davkoplačevalk ** luv.aijo Bal.
Ravno te dni razsaja v Ameriki španska influenca. . ^ odnaala povodenJ
Samo v Chicagu je dnevno čez ti*oč novih slučajev in čez zavesnUko baikamke ofenshre
isi vnak dan objavljali število smrtnih •»■	JT '»a^1;n£«V >
h poškodb, ki se dogajajo v rudnikih,
eznicah, tedaj bi bila ta lista izgub pri- U|M.^tila uaodo mostu, ki Je
Teritoriji, na katerih žive Jugoslovani, so za Avstro-Ogrsko življenakega vprašauja. Zato bo •poskušala vse, da se ohrani kot celotna drŽava pobarvana z avto -nomnimi provincami. To pa ne bo niti od daleč pomenilo osvoboditve narodov, ki žive danes v njenih mejah, pač pa nadaljevanje kulturne** in — - odarskeira zatiranja v drugi obliki.
• ' \ >
Vaaka drama ima i odi zadnje dejanje, tako ga ima tudi sedanja svetovna borba. Ako h»» •Jugoslovani v zadnjem dejanju te drame igrati eno glavniii vlog, tedaj se je treba nanjo drugače pripravljati, kakor se to sedaj dodaja. Mi dvomimo, da bodo države podpirale idejo velike Srbije in ji pridružile tiste teritorije v Avatro-Ogrski, v katerih žive Jugoslovani. Zato je treba stvar organizirati v smislu, kot so jo organizirali Čehoslovaki. Dihanje naj pride iz naroda, ki je prizadet v tem oziru. Na to je treba misliti, ne šele potem, ko bo padlo za-griujalo, nego sedaj. Kaki nepooblaščeni odbori ne štejejo, pa če sc naziva jo Še s takim imenom. Treba je, da imajo zastopniki za seboj. Ijudst vo. Al<o se pa ho<*e to doseči, tedaj je trebs drugfh korakov, ne pa krfskih deklaracij, e
Radar ti zgori stara, neprikla-dna hiša, tedaj boš lahko z vstraj-nosijo in s pomočjo sosedov lahko postavil novo, boljšo. In tvojim potrebam odgovarjajoče poslopje.
Hiša avstrijske državne stavbe je danes v plamenn, katero poskušajo njeni avtokratišnl lani ni-ki rešiti pred kOtastrofo. Mi nismo pozvani, da pomagamo pri gašenju, nego da pomagamo do porušitve stavbe, ki Je ua potu svetovnemu napredku. Ako jugo-<lova««ko ljudstvo noče živeti še v nadalje v stari hahtburški podr-tljl. t Maj ho moralo podvzetl d rute korake, kakor do sedaj, ko j« t isto malo čet, ki jih ima, pa ne lopuslll« nekaterim pustolovcem, bo mogla spraviti Am morje, aa uetmoinini zastopstl narodove te-kar Hod« skrbele nemške snlima | tnje. I#ratl vlogo ljudskih pred-ftake.	stavnllov.
Waahington, D. 0. — Senator
Calder is Nevv Yorka je predložil rezolucijo, v kateri priporoča, da se nadaljuje s prihranitvijo duev-nt' svetlobe. Če ue bo njegova re-zolucija sprejeta, bo treba dne 27. oktobra ob polnoči pomakniti kazalec na urah za eno uro nazaj.
SLEPARJU SE JE ŽfcLJA IZPOLNILA!
(%udna so pota zgodovine. Kdo bi ai v prdšloati, ko je bil fevdalni monarhizem, na vrhuucu svoje moči, domišljal, da bo en navaden plebejee, predsednik kake republike, Mtavljal mogočnemu princu plemenite krvi vprašanja, kaj da zastopa, in v čegavent imenu govori? Pa ti prihaja en predsednik. ki ga je vsak nemški dvorni princ smatral za navadno ple-bejsko ničlo ih stavlja tako "predrzna" vprašanja visoki plemeniti osahi, kakor jtfi imajo nemške vladarske hiše •
Pred Štirimi leti so bile stvari, ki so danes mogoče, nemogooe. V Berlinu bi se tuicjali, ako bi jim kdo prerokoval, da Iki nava -den plebeje«4, predsednik anierj-•ke republike, tUta sila, preti katero bodo morali nemški mogolei kloniti svoje glave in sprejemati njegove pogoje.
•
Milit ar kiti v Berlinu so se ,pv smehovsli. ko so Združene dr£aVv dne S. aprila 1SJ7 proglasile voj-no stanje med Nem/4 jo in Z. D. Kaj pa Jim sploh more Amerika, to vpraševali Muni.ijo In tivila je še pred napovedjo vojne poši Ijala zavetnikom Armade nima,
New York,. JN. Y. — Sodnik je obsodil John Holuba, ki je skesano dejal, da mu je žal. da je o-aleparil ženske za $250,000, in da komaj čuka, da odide delat pokoro v kaznilnico za svoje grehe, ua ue manj kot štiri leta in dva mc-seea in ne več kot na osem let in štiri mesce ječe.
Pri obsodbi je bilo uavzočiii pet in trideset ženskih, ki jih je premeteni Ifaluh osi epa ril.
Ko so Holuba aretirali v KI Pasu so našli pri njem le i|i9. Kani je izginil drug denar, ja uganka. Žene so izpovedale, da jim ni obljubil le visokega profila, ampak zavezal se je, da vsaki preskrbi soproga.
SMRT JE PRKDORRA KAZEN ZA KAJZERJA.
Now Tork, IT. T. — "Kalzcrja pošljemo v prognanstvo, ubili ne bomo njtga in ne vou Tirpitea. 8mrt je predobra kazen za uju.' je izjavil delavski tajnik \\1lsou na shodu V hipodromu, katereuju je prisostvovalo 6,000 oeeb. Shod se je vršil v interesu četrtega posojila svobode.
"Miru ne bo, dokler ne bo Rusija osvobodena nemškega jarma, dokler stoje nemške čete na tuji zemlji. brezpogojna predaj« bo sprejeta po teh brutalnih vojnih metodah.
"Moji trije aiuovi in dvajuast netjakov se bojuje za »tvar demo kraeije 'In če potrebujejo ljmli moje starosti, sem pripravljen doprinesti najvišjo Žrtev.
"Naši ameriški fantje ao obrnili poplavo vojne v PVaneijl."
NEVARNI PARADIŽNIKI
Ben«rvflle, m. — M rs. O. Gaa
je postavila posodo a konzervira-»tirni pamdllnfki na vrofa poč PoukIs je eksp1o<lirala, mati in hči ata zsdohlli prreei hude ope kline na obrazu, rokah in notah.
ta*
"spreje
sploh dovoli, da *e o točkah vrše kakim pogajanja.
(>d govor ua drugo vprašanje, ki m tiče izpraznitve okupiranega teritorija, bi bil še aadovoljiv, ain -pa k jaaeji ui. Nemčija pravi, da ,« pripravljena * Avatrijo vred i*, prazniti invmliiaue dešele, ne pove pa, ali vae dežele -eli suino bel-gjjttki in francoski teritorij.
ba> imenovan .pasiftat Helnrich I uiui a .b^
praleaor
Avstrija hoče sprejeti WUsonove pogoja.
London. — la Amsterdama javljajo, ds je Avatrija obveatila Nemčijo, ds boče aprejeti luirov-ue pogoje predsednika W1lfcOua. Kavno tako obvestilo je dala Turčija. Iz Pariza poročajo, da je v Csrigrauu razglašeno obsedno stanja.
Vladna kriza na Ogrskem.
Amsterdam. — Z Dunuja poročajo o ministrski krizi v Buda pesti. Dr. Aleksander Wckerls je jnki in francoski teritorij.	^ o»Uvks po konfereci s ce
Najbolj mističen pa ie odgovor , Koalieijltk<l vlada, pri ^
na tretje vprašanje. Nota omenja ''{tedanjo liemško vlado". Kje je Iti vlada! Kakšna jc razlika med srdsaja prejšnjo viadof Značil-110 je, ds ja V noti sedemkrat ume njena "nemška vlada", toda nikjer ni besede "cesarska", dasi-ravno je v zadnji Uskaovi noti še bila "cesarska nemška vlada". Ali niso morda v Berolinu nalašč izpustili besedo "cesarska", da preslepijo Ameriko in zaveznike. Dr. Solf pravi, da je "sedanja vlada" nastala »o volji večina državnega zbora in da kancelar govori v imenu te vlade in v imenu nemškega ljudstva. Znano pa je, da je nemški rajhatag ravno takšen kakršen je bil pred vojno, to je da ni direktni zastopnik ljudatva. O tej točki bo ti^eba še pojasnila iz Berlina.
Predsednik Wilaon je dobil besedilo note sinoči, ko je govoril v prid punojils svobode v New Yor-ku. VVilson nI dal nobenega ko -nientnrja in tudi uradni krogi v NVashingtonu ne rečejo drugega kakor samo to, da naj ljudstvo počaka in medtem se ne sme varati z mislijo, da bo vojne kmalu konce. Ameriška vlada se niora posvetovati z zavezniki in če sc oni ne odločijo za premirje, ga ne bo šc.
NVashingtonski oficijolni krogi tudi pričakujejo, da \Vilsou stopi pred kongres in javno razloži svoje stnliš&t kiigfeGzavzcma napam idgovaru nem&kt- vlade.
sarjenu Koalicijska vlada, pri kateri bodo udeleženi tudi socialisti, je možna.
Cahi so preloiUi kongres.
Bssel, Švica. — Zadnji torek ae je imel otvoriti kongrea čeških političnih voditeljev v Pragi, toda voditelji so kongres odložili za toliko časa, dokler predsednik \Vilson no odgovori na nemško ponudbo za premirje.
Revolta nemških rojakov v Rusiji.
Stockholm, 13. okt, — Iz Petro-grada javljajo, da se je v Pskovu uprl nemški polk in razvil je rdečo zastavo. Vojaki so izjavili, da gre do v Berlin in izsilijo mir. Upor niki so bili premagani in raaoro ženi.
1,900,000 AMIRlCANOV OH-KRAJ OCIANA.
ške čete ao v ufsnsivi soverno od Oambrsla osvobodile blizo 10,000 francoskih prebivalec v, ki ao bili več kakor štiri leta podloiniki nemških vojaških oblasti, fctlriti-aoč osel> — večinoma starcev, žensk iu etrok—je čakalo na avojs osvoboditelj* v Bohainn. Prebivale« ao bili v Žalostnem stauju, tri dni so bili brez jedi. Anglež! so našli v Oaudrvu 1500 eivlli stov, ki so jim hiteli naproti a razprostrtimi rokami in poljub-ljovali aa jiiu roke in obleko. Siromakom so tekle solze veselja po lleih. Nemci so Jlft^ pred odhodom oropali vaega imetja.
Iz Amsterdama poročajo, da Nemci sistemstično ropajo Belgijo. Vse oeste, ki vodijo proti nemški meji, to nstlačene z govejo živino, konji in prešiči, ki so jih Nemci vzeli belgijskim kmetom In jih gonijo v Nemčijo.
<W»SalJ*T»«M • puro
Kam se js skrila cesarska vlada?
London, 13. okt. — Angleški u-radui krogi -pravijo, da jc izpustitev besede "cesarska" v odgovoru Nemčije na tri Wilsonova vprašanja nova »vijača. Maksova vlada - mešanica socialistov. klerikalcev in militaristov — se hoče prikazati kot "demokratična" v smislu AVilsonovth plitev in zato •.so izpustili besedo ''lesarska''
Nota je bila objuvljeni v Londonu včeraj popoldne, ko je prišla brezžičnim potom direktno iz Ber lina. Nota je zbudila precej suma. Splošno zahteva v Angliji je, da sc Nemčija ptda brezpogojno, toda nota ue govori o kakih brezpo-gojnostih. Nemški listi, ki so pri-šli včeraj skozi Amsterdam, eelT> pišejo o "kompromisu", Kakor da so Nemci že prepričani, da bo Wil-soii dovolil dolgo debato o svojih mirovnih točkah. Anglija je pa odločno proti vsakemu kompromisu.
4 --—	*
Kaj js s kajserjsvo dinastijo? Pariz, 13. okt. — Sredi splošne mirovne govorice iu neprestanih porazov nemških Čet postsja osebni položaj ksjzerja in njegove dinastije vodno bolj kočljiv iu grozeč. Vesti, da je Viljem abcliciral, oziroma da hoče odstopiti vsak ••as, sc Se vedno ponavljajo. Nemški listi so ga pričeli zadnje čase
ington, Oregon, California, Idaho, Nevada, Montana, Wyoming in U-lah — narodna armads) je še na ameriškem vežbališčnem ozemlju; oseminaedemdeseta (zapadni New Vork. New Jarsey in Deiaware — narodna armada) je na bojni čfti s prvim zborom, toda njena pozi-eija ni znana; oaemindvajseU (New Jersey, Delawsre, Virginis, Maryland in Diatrikt Kolumbije — narodna straža) je na bojišču v Vogezih kot je sedemintrideseta (narodna straža države Ohio); devetdeseta (Texas in Oklahoma narodna atraža) je^tia at. Mihiel ski fronti; dvainosemdeseta (Ala bama, Georgia in Tenpesaee) je vzhodno od Argonov in dvsinštirl-deseta (mavrična) je v Woewru ftef generalnega štaba je pove -dal, da je dospel prvi sel generala Pershinga a aeznamom lahko ranjenih vojakovr Na imeniku je približno 16,000 imen. To'število je vedno krožilo in rsdi tega je bilo določeno, da imenike prineaejo ali.
Pronašli ao tudi, da so v prvih seznamih vplaani tudi taki. ki so ponesrečili drugod in niso bili ra ujeni na fronti. Imenike zdaj pre gledujejo in bodo kmalu priprav |jeni, da jih izroče časopiaju.
Opisujoč operacije ns fronti, je general March rekel, da je angleški In ameriški naval msd Ht. guentinom in Cainbraiem pretresel ves sovražni odpor in je povzročil začasno desorgsnizscijo v nemških vrstah.
Na prvi dan navala so povprečno na vsi fronti napredovali za tri milje, v sredo so pa napredovali Šest inilj na petintrideset milj dolgi fronti. Francozi so napredovali na južni tretjini bojne črte. V treh dneh so zavesniki prodrli štiri-najst milj globoko v sovražni teritorij. To je bilo najhitrejše na predovanje, odkar je pričela proti-ofenzlva.
Vzhodno od Meuae so ameriške io francoske čete prodrle naprej
Alsačani so sa Fraaoijo.
Francoska fronta. — Dokumenti, ki so jib dobili Franooai pri vjetih Nemcih, dokaaujejo, da je velika večina prebivalstva v Alzsjnji-Loreni aa Francijo in da so Nemci is skoraj obupali, ds jih pridobe na svojo strau. Vsi vojaki is Aizacije v nemški armadi so tako razkropljeni, da jih pride komaj »ekaj mož na polk.
7. junija t. L jo socialistični po-slauec Herman Weudel dejal v nemškem državnem zboru; "Ako damo danes prebivalstvu v Alzs-eiji-Loreni na splošno glasovanje vprašanje, kam hočejo spadati vbodoče, bodo glasovale štiri ps tinke, da hočejo spadati k Frau ciji." Te besede so vseneuicl sprejeli a ploho psovk in kletvic. Pred petnajstimi dnevi je pa pa štor Hermann iz Wortha v Al zaciji izjavil na vsenemški konfe-renči v Hanoverju, da je komaj ena petinka alzaškega prebival stva vdana Nemčiji ln vai navzoči ko molčali na lo izjavo. ,
Odsek uaananja,' 4a se kaanejše ba vi. z.olajšavam i aa farmarje.
fclO davka je določenega m vsak pasaži raki avtoasobk), ki lata nsj-manj cU a sedela in ue kot sadeui, in če avtomobil ulttftt kot javno prometno sredstvo.
Davek na tobak jo bil sprejet brea popravka.
Davek ua tiove tn stare avtomobile, kl ga ima plačati kupec, je bil anižan ua polovleo.
LADJA JI VO
NJRN O
New Tork, N. T. — Ameriška
transportna ladja je bila torpc-diraua, ko je Otto Selmer, sovra žni podanik, izvedel od mornuri-Ikega podčastnika, kedaj odnlu-je. Lehiuer je aineriškiiu mornarjem donašal tudi opojne pijane Tako je izpovedal morr.uriški lajtnsnt Murray, ki js to Ecuevo preiskoval.
Otto Lehmer in gdč. Margaret Sullivan sta bila poavaua ra zagovor pred zveznega komisarja Stantoua, ker sta prodajala opojne pijače pomorščakom.
Pri zaslišanju so doprinesli dokaze, ds je Lehmer vedel kakšno vlogo igra Sulllvanova, kl je vabila ameriške oficirje na svoj dom, jih opijsnils, ds niso vede-li, ksj govore. Na ta način jo izvedela Sullivanovn važne tajnosti.	' ' . Lajtnaut Murray je i.avedel, mornariški podla sl-Lehmer ju in ^ulliva-odpluje transportna ladja. Posledica tej izpovedi je bila, da je bil transportni psrnik torpediran.
Podčastnik je po Ujavi lujtun-ta Murrayja s re t trsu v Franciji. Privedejo ga v Ameriko, da pri-de pred vojni sod. Sulllva. ovo je komisar paroliral, da se Kasneje vrne in izpove vse, kar Ji je zna no o Lehmer ju ,
Poiporna Jednoli
OLiVVI KTAJli tSST—IS ao. LATHDAL1 AVR, PHIOAOO, ILLIMOU.
UTBAVNIODBOBi Prodsodatki Jaka Vogril, bos ISO, La 0alK IU. L PoterslstAalk« J. Brstkoft«, B. F. D« C bsa SS, Otrai«, Kssa.
II. £4|>r«(t»edaUu Jolsf Kubtlj, S523 Rwtog Bo. Oklcsgo, T\l Tsjaik« Jc4s Vorčorbar, 1T0S Bo. Lawadala A»S Oklsago, UI
Ameriške
OOMJBOASOA POSKODOVA AN VSLSD EKSPLOZIJE
Pittsburgh, Fa. — V blši štev. 6123 Pennpva ulica je nastal o-genl, ki se je kmalu razširil v po-fcSr. Ogenj je nastal v kleti, tods
plamen je udaril v prvo nadsirop-je kmalu po iabruhu, v katerem se je nahajala biljarduica James Haterasa. Prihiteli so na pomoč ognjegssci ln ognjegasea Hess in Bock sta so nahajala v kleti, ko je ckaplodiral plin, ki je uhajal iz odlomljene plinake cevi. Hudo ob žgana so prepeljali v bolnišnico.
Ženo in otroka ki so bili ob času požara v drugem in tretjem nadstropju, so rešili ognjegssci.
DVA KOŽA UBITA OD 2BN.
TOVARNI V OOLORADU DO BE VOJNA NAROČILA
Deuvsr, Golo, — Tukajšnja zveza tovarnarjev Je prejela od šefa zveznega opreuiuega depsrt
lakov* IT. jntjs 1S0? t
Blagajalki atoi J. Tsrbo^o^ P, O. Bos L SafAsaikaii Joka Moiok, SOOS W, list BS
MlDSOBin lil, Osaosabmrg, Pfc T41—lst Bi., U BaB* t. a. Tuik«. m Uasj ifisa,
POBOTm OBSBKi HimB, Bos Ouoaabug, Ps. i al« Badlftok, bes 4H, Bmttttaa, Ps. Bsdolf PUtsrlsk, bsa «M, Bdlgo^Ba, PS. Jakob Mikls*««, L Bos I, ITUloak, P^ M. P^vlsb, 14115 Balo An, DMrn*^ *
m.
Jols IsTortslk,	" "
VBHOVNI BRBATBIKi P. Ksrrn, N. D., tBM St OUIr Ava, tov sla.4, OBM, VBB DBMABNB BABBTB OV BTTASK, U ss Ulsjo fL aprsvaogs o«boia ta B. K. P. J. asj sa pošiljajo as asslovi
JOBK VBRDBBBAB, MST—M Bo. UwaAslo Art, Sblsago, UI PBITOftBB SLBDB aiNiaiLUBSA POSLOV ARU ss peHl)sjo sa saslot JOftl AMBBOSlfl, bsa Ml, OSMssbaif, Po.
Pritožbo proptrlJiT« vs»bta% kl sta JU rsUM wnt Is «rags laltassa, ss pošiljale sa asolovi
ANTON HBABT, boa 1*0, Baaoasbug, PS.
VSI ©OPISI, rssptavo, Bsakt, asm.stla H4 si »f^VoSs" ss polUjoj« as tuliti
OBKOKlftTVO "PBOBTRTB", IS6T—Bi Sli Lowa«slS RsS, OblsscS, tU, ▼SR UP^VKrtO BTVABI, asrolaias, oglasi, ss P^UjsJo as ssrton tTPBAVNliTVO "PlOSTBTrS H«t~«T So. UwmdsVo Ava, Oblosr>, ^ V korosi sačsasl s tsJalUvess S» N. P« 's aro#a»H»o« la »pnnlltto« 1'roivots" ns rtblts tsisa usčalkov, sami ooplllta asriev, kt )o ts astslta, ako ftsttto, A* bs vsaka slva» httn
ž je. Prosto davka je orožje, ki jo prodano vi. di. Davek na predmete, kl slut!jo športu, fotogruflč-ue kamere in potrebščine ja polr-jen. Dsvek na gum za žvečenje je znižan od (i na 4 odstotke.
Hprejet je bil davek ns ženske klobuke, kl stsnejo več kot «15.
odprto impadati. "Muenehener	^ ua 4tM milje dolgi
Post", vodilni list na Bava.ukem,, ^ ^ ^	d#wet raUj
piše pred psr 4»svi: <)n f ^j,^ že,M„Ukega aistema Vslencien-
Ijcm) M vladal nen.čijo, toda še,	in f.0 g|l pretrgajo, »>odo
danes ue pozna Nemčije Zdi se, Seji|rem pPt.ri.MU eno glsvnlh zVez da je postal slep in gluh.'1	4* zsledju, kl v« di jo v Nemčijo.
Francoski minister munisije AI-, yraul,OH\if j,, «meriške operseije bert Thomas je izjavil včeraj	dll0 ^ uCUae so izravnale čr gn
intervjuvu, da preteče še »ajmsnjj Arjronij; i„ neverno eni DouU.vn
eno leto predno ponehajo milita	msmenjS, ds sovrstnik o-jkl
i .<■>__...___i i— xk« rj»ver- a	...	It.
rističns operacije, čeprsv m zavez niki že dsnea zedinijo zs mir
Savi. stavlja to aekeijo.
Cessr Kart raaglaia^slspflao avto- ftlZM iZ InOZM^tVi.
Otaioago, m, — M rs. Lusla de Fiaseo je bila aretirsns, ker je ,ubils Fllipo Konolizis, ki je pri uji stanoval. Izpovedala Je polici ji, da ji je Monollzio atavil nemo ralns predloge in ko ga je zavrni Is, jo je napadel.
Bežala je v njeno spalno sobo Pograbila je samokres v padalu in oddsla nauj strel, ko jo je hotel znova prijeti. Krogla ga je zadelo v čelo. Žena je pričela kli eati na pomoč, prišli so soasdje In poklicali policijo
Ko je prišel patruljni voz, Je histerična žena klala na tleli, okoli nje so pa bili štirje msli otroci v staroati od enoga do petih let. Po liclja ji je dovolila, da ss vrne domov, ko ja zaeliftals priče.
Frank Kslud in njegova sopro-ga ata ae prepiralo pri večerji. Ts prepir je bil neksj nsvadnega v šestletnem zakonskem šlvljahju Naenkrat je Žena pograbila nož in n zassdils soprogu v prsa. Po iz-rienem Činu je pozvsls policijo, jo je odgnals v zapor. Obtožena je umore. Pozneje js preklicsla svojo prvo izpoved iti js dijils, ds je v silobrsnu zsbodls aoprogs Njen soprog je »mrl ns potu v bol nišnico. Hoprog je stsr 43, žena pa 4* let.
ROPARJI ODNISLI ZA $5,004 BLAOA
Ohloago, IU. ^ Vlomilci so ople nlli dve prodajalni, kl prodajata
----------,svilo in žensko obleko. Ukradeno
rncots brzojsvuo obvestil^ da ss bJ k, ^ vrea,|(> |fl|0oo, so ns
pripravijo za vojna naročila, kaj- W|l| uu	BVtomoblle iu od-
ti influenca ua vzhodu prsoej o. . ^ 0pl(,njHl| Mtt bili proda vira vojno industrijo. Zveza to- J	Mix
vsrnarjev je obljubila po svojem t, . . tajniku L. H. Le\vlsu, ds bo sto-	i,n,ldlt0v ja v mluble«.
rila vse kar je v njeni mo&i da	^ tmll drugih pr(»-
zadosti klicu šefu oprsu, ne ga de-	^ rfja uUm.uUdi u
partmeuta.
BOLNIŠNICA V RIVIBBI *A AMIRIiKB VOJAKI.
Washlxigton, D. 0. — Pod nsd
zorstvom majorja W. H. Brovvna iz Detroita so zgradili v južni Franciji več bolnišnic, v katere postavijo 30,000 postelj. Knote ustavljene iz ameriških zdravui-kov in strežnic, pošiljajo v Nico in* druga mesta v Rivieri, v kste-rib so zgrsejue bolnišnica. Tsko poroča brzojavka '^Ameriškega rdečega križa."
PRBMBTRNA "NIVBSTA
IndianapolU, Ind — "
ters prebrisana Ž4*us sa js pola komuila denarja, ki ga dovolijo na vojno odhajajoči vojaki avo jim ženam ln poročila Je prvega vojaka, kl je izjavil, da jo pri vo-Iji se oženiti. Med te vrsto ženo spada menda tudi mra Kila Har grove, ki j« stala te dni prod so dnikom Jauies A. Coliinsom, da se zagovarjs ua obtožim bigsmi-jt. Poročila s« je v neksj tednih dvakrat in postala je žena k rod Hsrdgrovs, *e preden se je po atavuo ločila od t srl Aichoma.
Sodnik jo je obsodil tis |I00 denarne glol>e iu šest mesecev zapors.
ELRKTRldNA DltUŽBA ZAM TBVA POVIŠANJE FBI
Hrbtobol.
Ako Imsto bološino v hrbto.ali kri-ftu Čutite. Sa vas m boli. BoUtm. postajajo noprsnosne; Isdloo (ubmii) vss bolijo m vods oS vss grs fosU Ur šutiu pri tsm bolotlna v takortl, slučaju rabita kake dobro sSraviio, ps aa morda ns morete doblUt No liMs dnifflh pripomočkov, ampak poskusita samo snkrst
Severa's
KUmt S Ur* R#mady
(Sevorovs Zdravila sa obisti in jst-rs>. To Jo taborno »Iraflless mehur, k.cUr „„aU bols£.ns pr. .pni-
flarUu vode taks M> pri otrooi.h, kl mo4|)e posteljo. Toidrs
iviio odprs-
tonico ki vse ouk hno nog „
cUks1? ita talfll.
zoprno sspo.
jBtajjlehrb-
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 01 Peu Ar«., rttUkirik, r>.
'-t
sKKE^S^
I M VI l'A ( «» , K l(AI'll>S, IO/VA
Prof. Dr. Mullin
SDSAVSIK - IMOUUII SA (LOVKI01
411—4th Avenus
(S* mon poiii) Pittsburgh, Pa.
Anuterdam, 1». .kt. - Av..rtJ-' MfiJ«!	^
.ki Kari j. v ^ '-"l""^ « f kil', v kalrr»m raiflaia.	P"v»1'	Tg. .
ž-lr llrvaKka, Hl.vonlj.	In A..fWkr„^ k.mur » ^ K l
ll<r,»forl.ialrr Drt^J. ........
t<010111101 država.	^ ,1° u ^ _
Kakšen odsiv je med Jug»-*lovs ^^ ^.ludl fraaooskoga ni na ta razglas, še ni znauo ZuanojNamM so	f^ooaaoga ..............
i hi je. da ingoslovani ne msraj«. K^TaNemei zspastUl greeni »bomlel, je določil flO dav- .iptni davek nič manj kakor neodvisno i\rU\* > Pariz - Ko aa >emei zapas	-------—k- vs	..........................i
gssor^^sss
Washington, D. 0. Henatni
finančni odaek. k! razpravlja o davčni predlogi, s»i*J*tf v ko« •
Kokomo, Ind. t- ludlsua Kail wsjrs and Lelgbt kompsnijs J« vložila prošnjo, <la se Ji dovoli povišsnje pristojbin zs električ-no rszsvetljsvo v Kokouin komisija prizns prošnjo, bodo ko. r.omentje morali dražje plačeva ti električno luč, kajti uličns raz-avetljsvs nI prizadela
BADA BI ZVIDILA
za mojega brat rane« Josipu liauptmaii, doma iv. Hmartncgs pri Liliji Imam mu pr««'ej nove-ua pfr^ll. Ako kateri očnjeuili j rojakov \e za njegov naslov, ji prošen, da »asi ga sfior«»čl. Os pu bode sam čltal ta oglas, ga pro. »im, ds M mi Javi.
Antoaija Leve omoieus Mae k, 1404 H. 53 Ht. davoland« O.
n

I ptts sa blagostanje Ijadstvs. Ako ss stfinjal « ajonL ' podpiraj trgoves, ki
•otvomoH, Iveae
VATO RJI SO tmiAU DA VIK NA AVTOMOBILE
IN MOTORCIKUE Vsshinglftt D. 0. Henatm (irisnlni o^ek je »nižsl desej od-Aa avtomobile Iu ki gs jr
oglašajo f ProsvoH - V sslogi	drago ____
ti?.TCL M oaakdanio ootroliičl.	^loos« katofo pro»ao*o v $t0)»
IMB PBB aa vmmanjo potrr^i	^ ^	^ MjMjs oofopsls,
bo fa smerni soaL	la ^utb »vMa siroti
Osirovt »sobo •vejo osfcr-
.....o,..,,...............— i a. ~iut«zs^o^be,kiMt*«^!*M**-*
. . hi m i primat ljeni zs splošno re- ( ambra^ so vseli s -ehoj na^su aa^ ^ ^ ^ ^	^ ^ ^ ^
..I Mri j., io Čakajo satao na dano fa rholleta.	EsBls® iu*i ..<iK diJoMtko\	llsvnoiak ds*ek
kimardaiprkU isV^nl	, -	____________
Minute,.ki pre<H.d«U "^l^^.fTTTgleiM in	je rinile,
j« odsl o pil iu na njegov«^ mest o je I>oimIoii
kakšno abrt sil iH^feallo In imajo .prejels kmigresna	'
,ia l#lo n M kosmatih dohodko* llsvimtak dsveI velja zs «raK-' Pri/adetl so t,mII farmarji, deoi - !«.> iu 1**0*» svtomob le,	|
i»prr»stila Hprejeti davek na strelno oro -
it •« 4 fi«Uv • pmm II f«Mf V • WM| ftonn t i m hrol
iNH^rOf«
•So la trlr*^ Balev i»*to atroetls, M to Se MM. Mm«M bsaeptadso Toioo r+ glsd popotooam Jsaileo. Pd m* m ,4/%»t voli bo Hevtlo motoasst. Drsdos sro ed I s|eiro| 4o I	* oode
lJak iosm od Vb. So L poHdta.
mitu mt i« )••
. ........ _	Odpravilo posode sa sladkor la
BO porsbIU pri obadu vsč kot ko-KM-8-Tttdt smo. tčsk sil kavlno žlloo sladkorja.

Iz življenja Tomaža Križala
Povest. Spisal Josip Hrastar.
(Nadaljevanje,)
"Zakaj ne, gospodična Maricaf Ali vaoi ui vit«1, da se potrudi kdo iu pride zaradi \u> tako d n leč tudi v takšnem vremenu?"
Njegove liesede so bile tople, njegov pogled je bil mehu k iu prav tako mehak tudi rahel potisk njegove roke, ko se je doteknila nje belih prstov.
Marica je zardela.
"Seveda sem vam hvaležna za ta obisk, ziw*ti danes, ko id doma mojega brata. Odšel jc ze včeraj popoludne v. liiesto, nenadoma je moral po nekem nujnem opravilu."
Tomaž jc bil presenečen, Dosedaj se si* u\ bilo /.godilo nikdar, da bi uc bilo Majdcty domu, da bi bil tako sam iu nemoten t .Marico kakor da#ne*. To presenečenje ne je pa takoj izprcmeuilo v neko zadrego, ki je prišla kar nenadoma in *UKO» obsebi in ki ai je ui vedel Križaj razložiti. Kar nekaj ga je začelo d uši ti v grlu, da ui mogel najti prave besede, ki bi ž njo začel razgovor. Rešiti ga je morala Marica hudih, «
Odložite, gospod Križaj," je dejala s svojim navadnim naglasom, "čakajte, pomagam vam, pa M-dite nekoliko k meni. fte nekoliko popravim o-genj v ognjišču, da bo topleje, gotovo ste vse prezebli." '
* "Ni tako hudo, gospodična Marica."
odvalilo se mu je od srca, zadrega je minilo V tem ko je ona popravljala ogenj, je sedel na stol blizu njenega. Potem je priscdla tudi ona.
Začela je ž njim govoriti popolnoma vsakdanje, navadne reči. Bila je vesela, dovtipna. A Tomaž je odgovarjal ua kratko, skoro ui slišal nje izvajanj, Poslušalo je samo uho, misli njegove so bile obrnjene drugam. Iskale so nečesa globoka tam notri v duši iu iz tega nečesa se je moralo iz-cimlti, se je moralo poroditi besedo na njegovih ustnih, beseda, ki bo izdala vso veliko skrivnost, ki jo je nosil zaprto že toliko časa v svoji notranj-šeiui. Vedno više je sililo, bilo je že na jeziku, bilo je v očeh, bilo je na ustnih, rozlilo se je po obru-zu kakor večerna zarja, stopilo je v roke ln drh telo po vsem telesu.
Nastala je nekoliko hipov tišina, Marico ui fmcTo povedati "ničesar več. Naslonilo se je ob roko iu zrla skozi okno. Tam zunaj je trepetalo drevje, ne vejah so se svetile velike deževne kap I Je, nad griči so se trgali oblaki. Sanjava je zrlo njeno oko tja vun, V tem hipu se je skozi prešle-dek prikradel svetel solttčnl žarek ter poljubil njcue goste lase iu sc pomikal uižf, na čelo, 11.1 oči, na ustna. Bilo jc lepa v tem trenutku, ko se j<-zaljubil vanjo celo sobični žarek.
In tedsj se je tudi zgodilo, ds SS ni mogel več zdržati Tomaž Ktižoj. M orel bi bil imeti nadčloveško moč, da bi zadržal to, kar jc sililo i/, srcu z ueodoljivo močjo y tem trenutku njegovega življenja.
Iztegnile so se njegove roke hrepeneče in drhteče, zdrsnilo so koleno na tla, klečal je v tem hipu pred njo in ji objemal koleno. Niti besede ni bilo iz njegovih ust, a šepetalo je srce, govorile so oči, klicalo so roke; "Jsz te ljubim bolj kot solit-ce zemljo, ljubim tako kot je velik svet iu kot je vse veliko!"
Stresla se je Marica iu se je obrnila k njemu. I u slišalo je, česar niso povedala usta in jc verjelo be*cdam, ki niso bile izgovorjene. Njena glava sc je sklonilo k njemu, njene roke, te lielo, mehke iu tople roke so se ovlle njegovega tilnika, in približala ao se majhna vroče ustna njegovim, ki so jih sprejela drhteče in koprneče. Njeni dolgi lasje so se razpustili po tilniku iu so za vonjali kakor rožs, ko jo je poljubilo jutranje soleče, . . •
Pri 1'olaju je sedelo tačas nekoliko kmetskih pivcev iz okolice. Težak dim se je valit po majhni sobi, iz zakurjene železne peči je uhajal vonj po premogu in kvaril zrak, da se mu je le težko ■privadil ord, ki je došcl t jo nanovo. Tem gostom je stregel oče 1'olaj sam. znal jih je najbolje zabo-vatl sam, vedel je, kako daleč sc pri njih ne amc t besedo iu znal jih je potipati za pravo žlico, c'a ui prehitro usahnila njih žeja.K njim ul puščat Mi leuc, ako id bilo prevelike sile, zlasti ne tačas, ko so postajali preglasni In so začele podati prem-bate šale.
Milena je bila odftls kmalu popoludne v svo-jo sobico i«i se tam /oklenila. Bilo ji je dso<* že
ves dan tako čudno pri srcu, kakor še nikoli. Osni |e šlo \se po starem, vendar se jI je vsak hip zazdelo, da se moro kaj prolrugačiti, ker ni vse \ redu A kaj ui bilo v redu, nama nI vedela. Prijela jc tu iu ono reč v roke, ogledovalo jo in jo hotela preložiti ua drugo mesto, tisla ko je jUs bih tam, je zopet videla, ds je bil prejšnji prostor l*«»ljm) ter jo je zopet prestavila. Dekle so jo za-< udeno gledale in majale r glavami, Češ, kaj ji je, saj ni bila še nikoli takšna Popoldne pa ji Je postalo tako hudo, da ni mogla več prenašati nsv* fočtb <truglh. Ko'je bttn sHmn v svoji sobi, o m n h-■din nn jHistelJ in Kokriln glavo v blazino.
K" jc T»roV. večeru prttt« iojvrt v kuhinjo, so m iioznali sledov i solra na njenih oreh.
Zc dolgo ni bilo v l'oUje\i kuhinji tako tiho in žalostim, kakor tiste nedelu /večer. Kaj je pri neslo to mučno titlim tja notri tako nenadoma, tako hre* pravega vzroka, kdo hi mogel to uge nit i *
III
Triurni jc /.« ml,., ho m j, \ mil Križaj v Bri-mostu je	iu «m> u*«i©wU ne ograjo
Itil j.- utrujen od *UIn- ,„,h, „„„,. akoro niso JiHirl*^\cč nositi. P«h| mostom je /a*pano šumelo v,mln. v trikera zvoniku sr jr ohIhšsI čuk, s pri T prvi hi»i jr brlel* pelrulejkn, kskor bi hit« odda- ! iens več kilometrov. Trnu «nl sn.lim- ti (tu so pri- 1 Imjnli n,i uho neubrsni gl«->.»\ j fauluvske immuiii i a i/ n« kc uostilne m* j«- plašila harmonika lo »r je
»llil«. •< |,< ,mi ,, n,,^ j„, i |k j
Tomaž je slonel nepremično, ui st mu ljubilo
daije. Navudno je vselej krenil naravnost proti domu, kadar oe je vračal s kakega izleta, a noeoj
uiti mislil ni na dom. Današčnji odločilni dogodek ga je tsko razburil, da js vse vrelo in kipelo v njem Neštevibio misli, druga nasprotujoča dru gi, se je podilo po njegovih možganih, bežalo mimo njega, da ni mogel ujeti nobene in si je ogle-dsti natančneje. Načrt za načrtom se je porsjsl v njegovi duši; komaj se je spočel prvi v nejasnih konturah, že ga je izpodrinil drugi, prav tako uejuseu iu nepraktičen. Sedaj je bil zadovoljen ssm s seboj iu s svojim uspehom; a takoj za tem zadovoljstvom mu je leglo okoli sreu nenadoma nekaj težkega ln tesnega. Sol učni žarki so m-menjavali s senco iu z dežjem, vse se je mešalo, kakor aprilskega dne, ki ga človek uc more biti ne vesel in ne žalosten. Kakšna bode pomlad, kdo bi mogel.to vedeti ob tukšuih dneh.?
TenA jc postajala vcdtuHgOHtejša, vedno bolj odmikalu svetilka, vedno1 motnejši so bili
BelJŠevLik* vlada v pravi loči.
(Konec.) r. Dokument št. 47. — U. U. S. Naehricbten Bureau, Seetion K., Ko 17, 17. feb 1918. — Svetu ljudskih komisarjev: Naš oddelek je dobil podrobne informacije, do so agitatorji peti-ogradskegs sov-jeto popolnoma spremenili značaj gibanja estonskih socialistov, ki so se spozubili toJto daleč, ds so proglasili tomošnje nemške veleposestnike za zločince. Ns povelje ueiuškega generalnega štaba vam nalagam, do takoj povrnete vse odvzete pravice nemškim velepo scstnikoni ua Estpiskem iu pokličete domov vaše agitatorje. — K IBauer, načelnik.
: (Opomba. .Temu ukazu so sc
; bpjjševiki pokorili brez odloga, i z
drugih dokumentov, ki so že pri-
■ TOm"y' m f,	Z T "Tu TJV* - obeeni, jc razvidno, da je bilo kaj-
tedaj je jnJMšol bližajoče se stopuije hitre ženske	lWe||( popojuoma Uh
korake. Naglo se je naslonil nazaj in je stal- ne | ^ . ^ ho boIj6eviki abesi.
nepremično nu prejšnjem mestu. Ko je stopata „	rUMkego kapitalista
mimo njega, ne darbi ga b Ha opazila, je spoznal ^ vel tllika> totU H so w
Križaj r njoj davkarjevo Berto. Težko je sopla,	^^kl "tako daleč Spozabili",
hojo je pričala o njeni dušni razburjenosti. JVa	^ ^ ^U)ljo nem4k0mn koncu mostu s«, nenadoma utihnile stopinje, go ^	tJah	.
tovo se je ustavila. Križaj je osupnil, nekaj mu je
seje | h p nje odhajajoči žarki. Samo voda pod mostom je šumela vedno enakomerno, ui se dalo motiti od uičesar. i
TomaŽ sc je premaknil, du bi stopil dalje. A
reklo, da sedaj nima ničesar tukaj opraviti, zato je hotel ustiliouiu oditi. A v tistem trenotku so ** zaslišale druge stopinje, težke iu skoro drsajoče. Postal je zopet in se stisnil ob ograjo. Mimo njega pa je stopal trgovec Kajdiž. Tudi njegove sto piuje so utihnile za mostom.
"Mluda, drobno Berta, ta punčka, kakor jo je imenoval Strel iu pa storikavi, debeluhasti, n<i-pol že sivi Kajdiž! Interesantno, jako Iutercuiut-no," si je mislil Križaj. "To je torej tisto emancipacija!"
Tik ob ograji je stopul dalje iu tiho, du »c niso slišale njegove stopinje. Na tem prostoru ui smel več ostati, moral je proč, bodisi kamorkoli.
Ko je prišel do gostilne "Pri zelenem drevesu", jO. nenadoma krenil noter. Sam ni vedel, kako da so ga zanesle noge tja, kamor ni zahujul nikdar. V prvi sobi je sedelo nekaj trških obrtnikov, ki so sc glasno razgovorjali med seboj ter si tožili o slabih časih, o draginji in velikih davkih. Nič več nI na svetu, namesto bankovcev kopi-u otrok, namesto egiptovskih mesnih loncev sum krompir iu kislo zelje. Prej ob nedeljah črno vino in pečenka s solotico, sladko ln kislo, a sedaj sn mu kisla solatiea brez pečenke in brez olja. Vlito pa, do bi človek znorel, ako bi mu gu kdo zlil / i vrat. No, želodcu, hvala bogu, vendar Še ne 5ke»!H
Samo za trenutek jo Križaj postal v tej solr, iu ž« je slišal vse to. Mikalo gaje, da bi sedel za prazno mizo v kot. A v tem trenotku je prišla de-beluhosta kmečka natakarica iu ura je odprl i vrsta v drugo sobo. Nehote je krenil noter.
Ako M se bilo spodobilo, bi se bil Tomaž is-ko j vrnil, zakaj okoli podolgaste, belo pogrnjeno mize jo sedela vso trška elita, ki jc navadno z alta-jula ob nedeljah k Poleju. Mučno mu je bilo in preklel je v tem hipu misel, ki ga je spravila nocoj čez ta prag. Toda ui se dalo pomagati, ujel L sc je bil sam, zato je bilo treba moško pretrpeli tudi to iteprlliko.
Tudi V tej sobi je bilo že precej glasno. Bdeli "o obrazi iu svetile so se oči, po čsšoh se jc penilo vino, pod stropom sc je valil dim.
"Ijc bliže, gospod kanceliet, le bliže! Vendar enkrat! Kom naj zapišemo?" jc vpil kontrolor. "Tujtaj tik mene je lep prostor, kar zraven!" , '
Primaknil mu je stol* in Križaj je prisedel. '/' lahkim pokiouom je pozdravil tudi druge,
Ivanko jc zardela do las, ko ji je podal knn-cellst roko in sedel tik nje.
"Scdsj bomo po luhko kaj zapeli," je dejul davkor. "Ooupod Križaj jc bil prej učitelj, mor« torej znati."
Križaj se jc začel izgovarjati/toda pomagalo ui nič. Moral se je vdati iu intonirul je ono znano i "Po ziiui po rožicc ne cveto. . ."
Simpatičen tenor je imel Križaj. Njegov glas in njegovi lepi dolgi lasje, oboje je bilo zelo nevarno ženskim srcem. Dssi ulso peli drugi gospodje bogve kako precizno, je bils vendar pesem s Krišajevo pomočjo precej ubrana. Pritegnile so tudi navzoče dame, peli so vsi naokoli. Tako se jo /godilo, do se je |Hičutll Križaj v tej družbi kmalu mnogo bolje, uego si je mislil še pred nekoliko trenotki, Potegnil je krepko ta čsše, zardelo mu je lice, a od strani ga je grel ogenj iz Ivanklnih oči, ki so bile neprenehoma uprte v njegov obraz.
Ko ao dokončali prvo pesem, se ni dal tok več ustaviti.
"Ao to!" je vpil kontrolor. "Se eno!" so zahtevali drugi In pelo sc je dalje bres konca iit krajo.
Med petjem ao »e odprla vrata iu je vstopila lierta. Križaj se je ozrl. Bila je v obraz rdeča in lasje ob ooncih »o bili nekoliko ziuršoiiL fltecr *l2 je pa mirno osrls po družbi in prsv tsko mirno je podala Križaju roko, ko ga je ugledala.
"I<epo je od vos, do pridete vendar enkrat v našo druščino," mu je dejala tor mu pogledalo naravnost v oči. "Uotovo boste prihujali od zdi* j *e večkrat, sli ne?"
"Ali je doma vse v reiU. Berta?" je Vprntat
dsvkaf. Dolgo te ni bilo so nami!"
"Vse, tmpn ! Morala sem dekli toHkn naročiti /a jutri zjutraj, ds ne Ih» treba tako zgodaj vstati "
Krlšsj je slučajno pogledal Klso Zapazil ie | okuh i|Mr0Mf0-lwi|j vMoii saaiAjiv nasmeh, n tudi trn v njenih očeh. ko je pogledalo Bertr To je mimo sedlo poleg očeta In se je nedolžno tmejala, kssoč «voje drobne beif sobe, ki so ^e bli«ks1i Izmeti ozkih, č«Anjevordečih usten.
(Nsdslje vanjo.)
ropotal nemški gospod v Petro-'jrudu in grujšČokom ho bile takoj povrnjeno vse 'odvzete pravice'.)
Dokument At. 48. Proti vohunska pisarno v Stavki, 22. jan. 191 S. Svetu ljudskih komisarjev: Nuši 'jgeutjc so iznašli, du so stopili v zvezo Poljaki, donski ko-/uki in francoski častniki in morda tudi zavezniški diplomatjc s j pomočjo ruskih oficirjev, ki potu-i jejo okrog kot navadni liiošetariji z" živežem. Storite potrebne ko I rake, da nam zaduji pridejo v ro-— Komisar Kulniatiovič.
Dokument št. 49. — 0. O. S.. Seetion K.. No. 151, 4. dee. 1917
Komisarju vojaških zadev: Naš oddelek Vam tukaj pošilja sez-| nam imen ruskih oseb, ki so službi nemškega iiiteligeudncga (biiaiiinenta (vohunske agentu rcM Sakarov, častnik prvega rezervnega pešpolka; Zanko, pra porsčak; mornarji Joreuk, Golo viur^uk,TRnski, ("'ernijavskl, I*o stinkov, Trušin in Oavrllov. Vffc te osebe so stalno uslužbetlO p H neinškem generalnem Štabu. — A gsavor, načelnik.
Dokument št. 50. -- G. ti. S. (Vntrul Abthellung, Sect. M. 14. jon. 1918. — Pretisetiniku lji»d-skego svetu: Ruski oddelek nemškega generalnega Štaba je prejel nujno poročilo od naših agentov v Novočetkasku lu Rostovu, da spor med generalom Aleksijem in ' Kaledinom, vsled česar so sc A-! leksijeve čete prostovoljcev po-i mikale proti severu, je taktični ' koruk za ustanovitev oporišča v ozadju. General Aleksijev bo i-niel na ta način dobro oporišče pod varstvom kozaških čet za za j kltidanjc armade v slučaju velikega sovražnega gibanja. Poljska boljševiška komisarja Žuk iu j De m bi I s k.v sta ponovno dokazala, du obstoji zveza med generalom Aleksijem iu poljskimi legijami. I—- O. Kausch, načelnik oddelka generalnega štaba; R. Krieger, prvi pomočnik.
Dokument št. 51. — Protivo-hunaka pisarna v Stavki, št. 2<i3 —79,23. jan. 1918, — Komisarju zunanjih zadev: Na Vašo zahtevo, da bi radi poznali tiste agente, ki lahko zanesljivo poročajo o razpoloženju med četami iu prebivalstvom ns deželi, Vam tukaj pošiljam imena rusko-uemških n-geutovdnformotorjev: Hireov v Voronežu: Olohov in Mellkov v Rostovu; Knskidze in Gavrilov v Tlflisu; Pfaltz v Kazanu: Ojapov iu Voenig v SamaH; Buttenhoff,, Pouov iu Krionger v Sibiriji. — Fclerabend, načelnik ; K o himno-vič, komisar.
Dokument Žt. ."»'2. — Prot i vohunska pisarna v Stavki, št. 39Ti, 21. jan 1918. ~ Komisiji zo pobi jenje prtHirevolucije: Noši sgen-t je go dognali, da so imeli anarhisti Stepen K rilo v, Fedor Kutzi in Albert Hiremsen U Itelsingfor-se, dalje Nahim. Aršavski, Rup-him, bevtn in Mihael AstUov pred kratkim kouferenco
(Opomba, iz tega pismu govori pogodba za umore, kateri so sklenili boljševiki z anarhisti. Med navedenimi anarhisti so nekateri
znani in zelo razvpiti značaji.)
Dokument št. 03. — Protivp-huuska pisarna v Stavki, št. 471, 27. jan. 1918. — Komisiji za pobijanje protirevolueije: Prejeli smo poročilo iz Finske od Orišina in Bokija o prot {revolucionarnem gibanju odvetnika Jonasa Kast renu Tu Kantren je v letih 1914 —15 rekrutiral fhiske prostovoljske polke z nemškim denarjem in jih pošiljal v Nemčijo. Da bi ložje izhaja!, se je izdajal za soeialista, boljŠevika in pristaša delavske nleče gonje. Mnogi naši sodrugi so dobili v njegovi pisaril denarno pomoč. Knstren je tudi pošiljal v« Rusijo nemški denar za propagiranje boljševizma. Leta 1916 je ustanovil oddelek nem-škegu generalnega štabu v llel-singforsu. Zdaj je pa dokazano, do deluje v družbi Svinhuvuda, Rruota iti Noudelschtedta zu finsko belo gardo. Informirani smo tudi, da Kastreu »prejema denar od Nemcev in Angležev. Potrebno je torej, du se prepreči delovanje Jonasa Kastrena iu njegove družbe. Vrhovni poveljuik nam svetuje, da pokličemo v Petrogrod finska sodruga Rukkija in Puk-ka, ali da pošljemo Orišina v Hel-singfors, —A. Sivko, komisar.
(Opomba. To pismo zopet.dokazuje, da so Nemci igrali dvojno igro na Finskem. Na eni strani so po svojih agentih korteširali z boljševiki, dočim so ua drugi strani odprto podpirali belo gardo. Kastreu je pravočasno ušel a-gentom, ki so gu imeli ubiti in pobegnil je v Veso, kjer je bil glavui stan bele garde.)
naj ostanejo pri naku po>snju le toliko čosa v prodajal, ni, kot je nujna potreba. "T
Nazrfsniti je treba vso tUbu prezračene prostore, v katerih ž, ve ljudje
Delavec, ki se je prehladi*, uaj gre nemudoma domov in ostam-doma, dokler ne ozdravi popu i-nomu
8alunar oropan za $100.00
Ohicagro, D. — Moskirauu bau-dito sta oropala salunarjo Willi. am Morthnerja za sto dolarjev.
državni tajnik O BODO čem boru
ROPARJA NAlLI USTRELJE NEGA V GRMOVJU
Pittsburgh, Pa —Blizo Pitcair na so našli v grmovju ustreljene go človeka, o katerem sodijo, da se je sodeloval pri roparskem na padu nu sprevodniku ulične železnice. Albert Joucs iz Brightona je streljal na tolovaju.
Iz -papirjev, ki so jili našli pri ustreljenem človeku, je p revi de ti, (|a se piše J. \eisvvander, star 25 let, kurjač ua, pennsylvanski železnici.	-«E Detektivi m uretiroli tudi neke ga Hageriiioua, o katerem sodijo, da je bil tovoriš pri ropurskem napadu.
Albert .Toneš, oborožen s samokresom, je skočil z voza, ko stu tolovaju vstopHu v voz in zapove dala pasužirjem, naj dvignejo kvi ško roke.
Jones je šel ob vozu, <ia stopi na platformo od zadej, pri tem ga je pa zagledal ropur, ki je sprevodniku pobiral denar in zaklical mu je: "ltoke klrško!" Jones ga ni ubogal, ampak je nanj oddal strel, ko je držal samokres še v jo-pičevem žepu. Enu krogla je zadela bandits v trebuh, drugo pa v prsa. Njegov tovariš mu je pri-hltel ua pomoč in ga odnesel v smeri proti Blackburnu.	,
Neki farmar je drugi dan šele po naključju našel ustreljenega Neistvanderja v grmovju. Rane v njegovem telesu so na mestih, na katero je streljal Jones.
Auburn, N. T. — Državni jaj. nik Lonsing je govoril no slovuo-*ti stoletnice uuburnškega teolo-gienega seminarja. Rek.el je, du je predsednik Wilsou natančno izjavil principe, nu katerih je mogoče skleniti bodoči mir. Povdaril je, do morajo možje, ki mislijo, vedeti, da se ne more ustvariti trajnega mini, Če so njegove do. loičbe spisane v jezi iu malfevonja željnosti, most o v želji po ne-omajani pravici in po splošnem blagoetanu. "Nova doba, rojena v fcrvi in med ognjem no bojiščih v Evropi mora biti krščanska do-ba v resnici in iie samo po jeziku. Leta, ki pridejo .morajo biti leta bratstva in skupnega hajnenu. Mednarodna krivica mora prenehati. Vsi ljudje mojeajo biti oproščeni tlačenja pogujaluc sile. Neumestna razredna sovraštvu in razredna tiranija morajo prenehati. Človeška družba mora biti organizirana na principih pravice in svobode," jc govoril mr. .Lau-sing.
škof in župnik kaznova na radi krfctve po
stave proti Spijo
.......mUL '
• > i <\ ' . .* ■
' '	1	*	I
Martinsburg, W. Va. — Rev. L.
K. Heatsvol, menondtski škof, Iu rev. Raltph W. Bauner, menorit-ski župnik, sta bila na zveznem sodišču kaznovana vsaik za en ti-
soč dolarjev. Župnik je SVoj4ia 'fo ran oni priporočal, na,j ne kupujejo vojno-lirunilnih znamk. Izgovarjal uc je, da je bila prečita-ua na cerkvenem sborottgjiju re-r.olucija, ki je prepovedovala podpiranju vojne. Škof je izdal resolucijo.
bandita oropala CESTNO železniškega sprevodnika.
Pitsbur^h, Pa, — Roparja stu oplenils sprevodnika na ekspres-nem vozu Traffortl City štev. 4 29 za ves drobiž, ki go je imel pri sebi.
BELGIJA PREJELA POSOJILO
. Washington, D. C. —Ameriška vlada je posodila Belgiji $5,000,-000. Posojilo Belgijo znaša $170,-020,000, wm zaveznikom pa $7,-290,476,668.
NASVETI PROTI INFLUENOI.
m
šefom ermadnega št oba v petro-gro«lskem okrožju. - Sod m g Apil-ko jim je predložil ponudbo so-drugov Antonovo iu Bendno se rekrutinmje Sfentor, ki imajo nslogn ubiti več protlrevolueio-no rje v, in uiarhisti so bili zadovoljni ter so tokoj pričeli iskati ag»iite V Kijev ste bils poslsns Mmintoi ln Rlgomann, ki sta bila najeta v Helsingforsu. in v Ode-so sta odšls Brsek in Anlkovič. — V. Mnšlov. komisar.
Chicago. IU. — Uduši kašelj rabi robec zo čiščenje nosa.
Ogibaj se ljudi, ki so prelilojeni.
Pokrij nos iu usta z robcem, ke dar si med drugimi, ki kušljajo in kihajo.
Robec ia pljuvulnik naj rabi vsako oseba zas«'. ,
Ne zohijaj v veliko druščino, četudi si .ta prostem.
Otroci naj ostanejo na doma. Spilkom, | dvorišču.
Naročniku . Pozor!
Poštni zakon zahteva, da je vaia naročnina plačana v naprej. Znamenje (Oktober 1$-18) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da oe vam lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejemate, pilite nam dopisnico stari in novi naslov.
Naii zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino.
Z novim letom bo naročnina povišana in sici^ iz $3.00 na $4.00. SedaF je ie čas, da se naročite pl stari ceni. Nadelo!
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naalov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA',
2657 S. Lasmdale Av*, Chicago, III.
Kro)ača
Ne vozi se v vozu ulične železni-ce, Če niso vaa okna odprto.
Pohajaj na sveži zrsk	,,« Ely In okolici se priporočava
......................M. krojaško. delo notVobkkr,
KoolvčutH.d«Mprehlajeu.poj.|simske suknje, čUlenjo, krpon* jd, v posteljo In pokliči zdrsvrl. | likanje, barvsnje, mcike, Tn.^
in otročje obleke. Smo v zvezi JL
J Z u * " 1 *irivJn « | tomjboliJHro Dry Cleaning ia teh
House družbo. Ndta\lolaT«W> "T** ^	^ nevarno v bivšem poštnem ursdu. /
^	b ^	dn- joe komatar, sad (
stik rs t druge holcrnl. ko jc ImU nlk ie okreval. ta
john tiram Oompaar
BfT, MINN.
i