P tuntiM 8tev8h«t Navada« Din —'75, ®b nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO ac ukiit v Mari* bora, Jurčičev« alka 9t> i L mdsfcr. UPRAVA m naboja v Jarčifati •lici SL A, pritličje deuio. Tele-fo* it. 24- — SHS pooftaočckovoi ■ečoa Sftcr. 11.787. Na naročila beta deftarja »e ne •srira* Rokopisi »e ae vračajo. m PSIlsaCJ ' " :,S58BB«SSsiiSH^^ Naslov PoHjfl^iii^ra ¥'"astma »«®«rai!aB»i6WRet8»is=*73 ! PaaAmAvtiA k- Počasne zne števISket Navadne Bin —'75, ob nedeljah Din 1>—* WTA.30R* izhaja vaak dan, rozren nedelje in prnznikov, ob 18. uri a datumom naslednievc dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, za ino* zematvo D 18*—, dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10*—, inserati po dogovoru« Naroča ae pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica it«v«4. S&ssgsščiraa d®!!a Stanovanjski zakon podaljšan. Razprava o netttunskih konvencijah. — Interpelacije. — Ostra beseda o židovskem z živahnimi medklici- Vprašanje poslanca Smodeja (SLS), Ustavljanju katolikov v S trumi ci je _lalo docela neopaženo, ker je bila pokornost osredotočena na važnejše reči. ^ Srbski zemljoradnik Vujič .ie zelo o-”*T° napadel višje uradništvo v finančn. ministrstvu in je trdil, da je bate sekcij-™ šef Stojanovič dobil od nekega tovarnarja likerjev 80.000 Din. da je v finančni zakon utihotapil vrsto taksnih Majšav, ki se tičejo te industrijske pano-Vujič je sploh zelo ostro kritiziral na-^Jinančno upravo in trdil, da postaja J£s uradniški aparat vedno boli židovski. nam splošna invazija židovstva, Jkuženje narodnega telesa s sijonisti-P*® strupom* Ta opomba jc izzvala v Zbornici burno odobravanje in velik hrup Ko^se je trušč nekoliko polegel, jc Skupščina prešla k razpravi o členu 234 ^radniškega zakona. Ob častj, ko odpošiljamo to vest, še seja traja. Politična živahnost v Beogradu Beograd, 23. junija, j. Politični položaj, ki je bil v zadnjih uneli dokad monoton, je postal zopet zelo ^vahen- V skupščinskih kuloarjih razpravljajo predvsem o nettunskih konven prav tako živahno pozornost v-zbu-3^ notranji boji med radikali in proti-ff?mnske demonstracije ,v Zagrebu. ~anašnje »Vremec jc objavilo na uvod-r°|n mestu članek, v katerem se zavračajo v včerajšnji »Politiki« obelodanjeni jjapadi na zunanjega ministra. Politični Pravijo, da tudi Pašič obsoja kam-^o__»Politike.< > Sestanek NiniEUa In Burova Beograd, 23- junija. ^.natUI minister dr. Ninčič bo danes popoldne sprejel bolgarskega zunanjega r> - durova, da sc zaupno pomenita krotil?01!1 zadevah balkanske politike. V W so blizu zunanjemu ministrst-^ se zatrjuje, da se vrši ta sestanek iz-■~5-no na željo Burova. Bolgarski zunanji Sofij- er m ho najbrže že nocoj vrnil v BORZA (Avala), 23. junija- (Izv.) 2®°Krad 9.14, Pariz 14.60, London 25-13, wwyortc 516.50, Milano 18.65. Praga 73. Budapest 0.00723. Berlin »ZZ-95. Bukarešta 2.25, Sofija 3-725. Maribor, četrtek 24. Junija 1928. Leto: VI!. — Številka: 140. jprilafešjs£w® z Italijo Zagreb, 22- junija. Jutri bi ime! dr- Ninčič podati ckspo-zej o nettunskih konvencijah, ki zadnje tedne toliko vznemirjajo našo javnost. Kakšen bo ekspozej. nam daje slutiti njegov intervievv v tržaškem »Piccolu«, kjer pravi, da so konvencije v interesu naše države, da jc nezadovoljstvo, ki sc pojavlja v jugoslov. javnosti, sicer razumljivo, vendar pa neupravičeno, ker gre za razne malenkostne gospodarske interese (na pr. za nastavitev italijanskih delavcev. v dalmatinskih tovarnah cementa) in da so naši odnosi z Italijo prijateljski i. t. d. Takšno stališče zavzema naša diplomacija- »Corriere degli Italiani«, v Parizu izhajajoči emigrantski list, pa ve povedati, kako dela laška diplomacija-Fašisti se na vso moč trudijo, da bi sc vgnezdiii na Balkanu, službena politika pa kuje angleško-italijansko-grški blok proti Turčiji, ki je hkrati naperjen tudi proti Jugoslaviji, ker nameravajo v blok pritegniti Madžarsko in Romunijo. V Albaniji so dosegli Italijani popoln uspeli. Danes je Albanija italijanska kolonija, ki je voljna ubogati vsak Mussolinijev migljaj. Vlada odkrito podpira vse Mussolinijeve načrte. Večino delnic albanske emisijske banke imajo Italijani. Italija je posodila Albaniji 50 milijonov zlatih frankov pod pogoji, ki pomenijo popolno gospodarsko zasužnjenje dežele. Italijanski kapital bo lahko izkoriščal vse prirodno bogastvo Albanije in če bo nekega dne Mussolini izkrcal svoje čete na albanski obali bo domača vlada brez moči. Vlada Ahmeda bega Zoge, ki ima hude nasprotnike med ljudstvom, mora biti hvaležna italijanskim agentom, ker jo le-ti utrjujejo- Jasno je. da italijanska politika v Albaniji ne pomeni, da bi Italija budno varovala prijateljstvo z Jugoslavijo. Faši-stovska diplomacija nam je toliko prijateljska, kolikor pogosto misli na nas; pri tem nas boljinbolj zapleta v svoje mreže in — navijajoč mreže — pripoveduje, kako nas ljubi. Toda ne pozabimo: italijanska Albanija je etapa italijanske Črne gore in Dalmacik. Mussolini sam priznava. da je cilj italijanskega imperijalizma: vzhodna jadranska obal. Kako smešni so nekateri naši listi, ki tem .vestem dodajajo obrabljeno časnikarsko frazo: Caveant consules... Dnevna kronika — Velike izpremembe v železniški upravi- Izšel je ukaz o premestitvah in novih imenovanjih na vodilnih mestih železniške uprave. Direktor ljubljanske železniške direkcije, med našim ljudstvom in železničarji priljubljeni rojak dr. J. Borko je premeščen v Subotico, na njegovo mesto pa. bo prišel Srbijanec Dimitrije Knežcvič. Zagrebški listi poročajo. da bo sprejetih v službo okrog 100 želez- uradnikov, ki so biH za časa »ob-znanc« odpuščeni. — Klerikalci nočejo biti verska stranka! »Slovenec« piše. v polemiki z nekim ljubljanskim dnevnikom, da je trditev, da jc SLS verska stranka, izmišljotina. Doslej smo mislili, da je SLS v ponos, če se lahko imenuje verska stranka, kar jc bila •radi zatajili Jegliča in druge kakor Peter radi zatajili Jcglča in druge kakor Peter Krista, samo da bi nekoga preverili, da so edina slovenska stranka, v katero spadajo vsi, ki so za slovenski program. Nas se zadeva dalje ne tiče, ali to si bo že treba zapomniti, da SLS ni .verska stranka! Sv. Lovrenc na Pohorju. V torek sano pokopali našega prezgodaj umrlega Ton-četa Brezočnika. Pogreb je pričal, kako priljubljen je bil rajniki med našim ljudstvom. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji in znanci, da ga spremijo na zadnji poti. Iz Maribora so prišle delegacije »SOkola«, Orjune in pevskega društva »Jadran«. Pevci »Jadrana« so zapeli Pred hišo in na* grobu Ktoljivo žalostin-ko. Nosili so ga Orjunaši, kakor si je pokojnik zaželel ob zadnji uri. Na grobu se jc poslovil od pokojnika g. Korman v imenu domačinov, g. .dr. Irgolič » imenu Orjune iir Sokola. Ob njegovem govoru je redkokateiro oko ostalo suho- Gorečemu in delajvnemu narodnjaku bodi lahka pohorska gruda. — Velika narodna slavnost pri Šmarje ti ob Pesnici bo dne H. julija t. L Priredi jo tamkajšnja čez 200 članov broje-ča podružnica Jugosl. Matice. Podrobno bomo o slavnosti še sporočili. Že danes pa prosimo vsa narodna društva in slične korporacije v Mariboru in okolici, naj na ta dan ne napovedo drugih prireditev. Prisrčno jih vabimo, da v. največjem'številu pohitijo med Slovenjegoriča-•ne. ki jih bodo najiskreneje sprejeli in pozdravili- — Danski učenjak v Ptuju. Te dni se ie mudil v. Ptuju danski arheolog Paul-son- Bil je sprejet z vso pozornostjo in ga niso zanimale zgolj ptujske starine, ampak tudi slovenska narodna pesem. Kakor poroča »Mbg. Zeitung«, jc povabil ptujske slovenske pevce na Dansko- — Slavnostno vidovdansko številko bo izdala zagrebška »Riječ« v nedeljo in opozarjamo čitatelje na njo. — Stjepan Radie se je vrnil v Zagreb, a sc bo čez nekaj dni podal zopet v kopališče. Politične izjave jc odklonil- — Delegatje Jugoslov.-češkoslovaških lig na kongres v Pragi, ki jih bo vodil prosvetni minister g. Niša Trifunovič, bodo odpotovali v Prago z dunajskim brzovlakom, ki odhaja iz Maribora dne 1. julija popoldne. — Potres v Zagrebu. Včeraj so v Zagrebu občutili zelo lehak potresni sunek. — Demonstracijo proti Italiji so priredili včeraj ljubljanski visokošolci- Vlada jc napovedano protestno zborovanje za-braniia. — Položaj dr. Beueša- Po zadnjih vesteh položaj češkoslov- zunanjega ministra dr. Beneša še .vedno ni jasen. Na-rod no-socia li sti ona stranka se ie sice r pomirila in celo želi, da bi dr. Beticš o-stal še nadalje zunanji minister, toda nasprotovati so začeli agrarci, ki menijo, da dr. Beneš ne more biti v vladi, dokler njegova stranka tako ostro nastopa proti vladi. Bržkone bo dr- Beneš podal ostavko, ki pa jc prezident Masasrk ne bo sprejel. — Težkoče pri sestavi nove francoske vlade. Kakor smo že zabeležili, je sestavo nove francoske vlade prevzel dosedanji ministrski predsednik Briand'. Dasi je skoraj sigurno, da bo uspel, se mu vendar stavijo na pot težkoče, zlasti ker ne more najti primernega finančnega ministra, resort, ki je y, sedanjem položaju najvažnejši. — Še o nedeljskem plebiscitu v Nemčiji. Že objavljene podatke o nedeljskem plebiscitu glede razdelitve bivših nemških knezov je treba izpopolniti, da je za razlastitev glasovalo 15 milijonov 551.000 volilcev. izmed teh jc bilo okrog 10 milijonov delavcev socialistične in komunistične smeri, ostalo pa gre na rovaš meščanskim strankam, tako da se računa, da so celo nekateri desničarji glasovali za razlastitev. Plebiscit je bil vsekakor največji, kar jih pozna zgodovina. — Bolgarski Junaki se ne udeleže vse-sokolskega zleta v Pragi. Udeležba bolgarskih Sokolov (»Junakov«) na zletu v Pragi je bila vse do zadnjega časa sigurna. Te dni pa je Česika oboe sokolska zahtevala obnovo pogajanj. Ker Bolgari menijo, da ne bi mogli sprejeti novih po gojev, 'so sklenili, da se ne udeleže- zleta v Pragi- — Bivši ravnatelj lepoglavske kaznilnice dr. Šaban, ki ga sumijo poneverbe državnega denarja, je bil izpuščen iz zapora, vendar pa se bo preiskava nadaljevala- — Trgovinske konvencije z Albanijo bodo te dni v Beogradu podpisane. — Falziffkatorski mojster princ Win-dischgriitz je v zaporu zbolel in so ga >no rali prepeljati v bolnico. — Vuhred. Prostovoljno gasilno društvo priredi v proslavo 501etnice svojega obstoja v nedeljo dne 27. it. m. .veliko vrtno veselico, združeno z zletom in .vajo Koa-otanske gasilske župe. — Veselica se vrši pri g. Francetu Sgerm in jc nje čisti dohiček namenjen poravnavi dolgov za nabavljeno motorno brizgalno. Polovična vožnja je dovoljena ter sc priporočamo za^obihio. vjde ležbo. BBEE5SHBHE0!fiEBaE>a80EaK0Ea3MBaa Danes v_ sredo,_23. v inniia ob 20. uri v mariborskem gledališču gostovanje^od-!iči~.ih članov ljubljanske drame. _ Nastopijo ga Juvanova in ga Rogozova, gdč-JuvanovaJn_sg._Skrbinšok. Rogoz, Jer-njan. — Gostovanje samo enkratno. 23HRiKaffifflBB3giSSi5BiBaB!5aSS®tSBBBBBaB — Na gospodinjski šoli »Mladika« se vrši vpisovanje za šolsko leto 1926-27; M četrtek, 30. t-m. od 9. do 1L ure. — Stanje naših rek. Radi deževja M zadnjih dneh je narasla Ljubljanica za 1.80 m in Sava za 1.20 nad normalo- Tudi Drava, Savinja in Mura so narasile. — Romunski princ Karel se bo vrnil. Potrjujejo se ve-sti, da se je romunski princ Karel, čigar znane afere so čitate-]jem še v spominu, pobotal z romunskim dvorom in se v kratkem vrne vj domovino. — Hudožestveniki prehajajo h kinu. V zadnjem času so nemnogi člani tudi pri nas znanega moskovskega gledališča MHT prestopili h kinu. Večinoma so ji'h prevzela ameriška podjetja- — Papež proti vmešavanju duhovščine v politiko. Papež je poslal pismo katoliškim škofom na Kitajske m, m katerem jim zabranjuje aktivno poseganje v kitajske politične razmere, češ, kitajski verniki ne smejo dobiti vtisa, da bi bila katoliška cerkev orodje tujega nacionalizma. — Novinarski škandal v Italiji V Milanu sta bila aretirana časnikarja Stava-ni in Maini, ker sta s svojim listom »Gazzeta Lombarda« zakrivila številne sleparije. — Koliko je stala angleška rudarska stavka. Iz Londona poročajo, da je radarska stavka -v majniku t- 1. silno oškodovala angleško gospodarstvo. Radi pomanjkanja premoga se je produkcija surovega železa zmanjšala od 539.000 ton na 88.000 ton in sedaj popolnoma stoji-Naraslo je število brezposelnih. Čista izguba delavcev se računa na 70 inilijonoM funtov, celokupna izguba angleške industrije pa. na 100 milijonov funtov. — Zastrupljenje v berlinski okoltel. Včeraj smo zabeležili, da se je v Ruders-dorfu pri Berlinu zastrupilo 80 oseb radi uživanja pokvarjenega mesa, ki so ga dobivali iz ondotne klavnice- Po najno-vejših .vesteh je obolelo že 124 oseb. No katere so bolne na smrt. — 62 let je delal pod zemljo. V CoaJ-rithu v Angliji so pokopali rudarja Mo-ona, ki je od 9 do 71. leta svoje starosti delal v rudnikih pod zemljo. Umri je let star. i Ali ie dalle ta&ol A. Maribor, 23. junija^ V širših ljudskih krogih .vedno bolj' peša zanimanje za dogodke v Beogradu-Postalo je skoraj že pregovor, da odon,-dod ne more priti nič dobrega. Tako razpoloženje je .več kot značilno. Po velikih geslih, ki so jih demagogi razknea® med ljudstvom, slede neznatna dejanja. Blesteče obljube se ne izpolnijo. Kmet zaman čaka, kedaj mu bo vlada, ki si včasi nadeva kmečko ime, olajša davčna bremena in zavrla obubožanje, ki prflia-ja kot neugnan gost v kmečke domove. Vsi upi so jalovi; tičimo v globoki gospodarski krizi in ne moremo ven iz nje« — Najprej je bila ta kriza denarna, nato dustrijska, danes je splošna; danes i mesto i vas enako težko sopeta pod1 bremeni, ki jih nalaga država in oba solidarno-kličeta na pomoč. Ljudstvo je že toliko izkušeno, 'da ne' pričakuje rešitve od praznih agitacijskih puhlic, ki mu jih tuintam nas i pije kak govornik- Ljudstvo je že izgubilo vero w razne politične Mesije, ki so še nedavno krošnjarji po vaseh z republiko, avtonomijo in drugim podobnim blagom. To iz trezne nje jc edina dobra stran sedanjega slabega položaja. Po njej lahko .vidimo, da bodo vj bodoče dobili ljudsko zaupanje samo oni, ki bodo mak> obljubili, a ■veliko storili. Taka fcpreobrntteM \ •sWi Maribor* Sne M. Junija 1926. y ( Namakaj z „Žensko hva!o“! Izpiraj z ,Jelenjim miIom“! Potem bo perilo, ~ , brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! SCHICHT ■nujna in prav tako jc bilo nujno, da so si io ljudje pridobili z izkušnjami. Kolikokrat so sc preje slišale besede, da je ra-dičevska republikanska in državorazdi-ralna politika gola potrata časa, ki ne povzroča škode samo s tem, da otežko-ča notranjo in zunanjo ureditev države, ampak tudi s tem, da jemlje ljudstvu zaupanje v politično delo in ga z velikimi, bobnečimi besedami vodi za nos. Vsa svarila so bila za one, ki niso bili politično zreli, zaman- Podobno je tudi s klerikalnim avtonomizmom. Kolikokrat se je povdarilo, da iz njegovih načrtov ne bo nič, ker si druge pokrajine v državi ■ne žele take avtonomije in jc torej treba ubrati druga pota. Tudi zastonj, dokler niso prišle izkušnje. Nočemo trditi, da sedaj pristaši teh strank trumoma zapuščajo voditelje, ki so jih razočarali- Ne, za sedaj še traje nekako brezbrižno razpoloženje, ki mu pravimo apatija in ki vedno sledi močnim razočaranjem. Ali .izkušnje, ki so si jih pridobili širši ljudski sloji tekom zadnjih let naše politike, so (dragocen zaklad. Poslej bodo pridobivali •samo oni, ki bodo ljudstvu povedali resnico in mu pokazali vso dobro voljo in poštenje, da bodo v danih razmerah izbi-Ji zanj kar največ koristi. Medtem ko ljudstvo vzlic zunanji a-ipa.ti.ii in težkim nevoljam, ki ga tarejo, .vztrajno čaka odločnih in treznih političnih delavcev, ki ga bodo potegnili iz se-!da>nic gospodarske krize, vidimo v Beogradu nič kaj razveseljivo bolezen političnega življenja- Pravijo, da se je Uzu-novičeva vlada ustalila. Ali vlada s tako neznatno življenjsko sito ne more biti »stalna« (če so vlade po svoji naravi sploh stalne)- Žalostno bi bilo, če bi bila stalna in ne bi mogla dati nič več kot zakonske osnutke prejšnjih vlad in — nettunske konvencijo. Toda vlada, ki stoji na trhli podlagi radikalne in Tadi-čevske stranke, daje najmanj jamstva glede dolgega trajanja. Radikalna stranka je v razkroju. Ena skupina je že krenila svojo pot. druga skupina se pravkar (kot kaže beograjska občinsko-volilna kampanja) bori z večino. Napoveduje se skorajšnja vrnitev Nikole Pašiča, brez katerega baije ni rešitve in ki mu je radi itega — iz simpatij ali iz usmiljenja do naše države — milostno nebo zasiguralo stoletno življenje, da nas rešuje iz večnih zagat in hoinaitij. — Kompaktnejši so ra-dičevci, ali njihove šanse med ljudstvom niso niti izdaleč tako 'rožnate kakor trde [voditelji- Niti oni niti radikali nimajo čuta za tisto krepko in smotreno politično delo, ki je potrebno za ozdravljenje ali vsaj zdravljenje naših gospodarskih težav. čudno je. da se pojavlja podobno stanje tudi v nekaterih prijateljskih državah: na Češkoslovaškem, Poljskem, v Franciji- Piri nas je kljub težkočam političnega in gospodarskega značaja še naijmanj nevarno, ker nimamo velikih industrij m velemest Toda naša gospodarska kriza ni nič manj težka. Pogrezamo se in prisostvujemo pri tem neizogibnemu razkroju strank, ki nimajo rešitve za nas. Vprašujemo se: Ali še dalje tako? Pamet nam odgovarja: Da. dokler se ne bo popolnoma razkrojila politična doma gogija in dokler ne bodo nesposobnih ali ostarelih političnih krmilarjev nadomestili 'ljudje s krepko voljo, ravno linijo in socialno-politično koncepcijo, ki bo zajela in dvignila vse produktivne sloje v državi. Bodočnost imajo realni in delavni politiki brez velikih fraz. Mariborske vesti Maribor, dne 23. junija 1.926- £Ns©wš stanovanjski Vprašanje novega stanovanjskega zakona j;, veliko socijalno vprašanje, ki že mesece razburja hišne gospodarje in še bolj stanovanjske najemnike- Dočim hišni lastniki stremijo za popolno ukinitvijo zaščite najemnikov, so najemniki do zadnjega časa upali, da ostane sedanji stanovanjski zakon vsaj še nekaj let, kakor je njihovi organizaciji obljubil sam minister socijalne politike, ako se že ne bi dato doseči nekatere spremembe v prid najemnikom- Koliko so vredne obljube ministrov, kažejo najnovejše vesti, ki o načrtu novega stanovanjskega zakona prihajajo iz Beograda in ki morajo predvsem zanimati prebivalstvo Maribora, kjer je splošna stavbena podjetnost minimalna in stavbena podjetnost občine nič večja, tako da nad 700 družin čaka na stanovanje. Priznati se mora, da so želje, hišnih lastnikov po novem načrtu skoraj izpolnjene. Zakon se bo podaljšal samo za eno leto, to je do 1. novembra 1927, krog zaščitenih oseb je bistveno skrčen in najemnina doseže tudi pri zaščitenih predvojno višino oziroma zlato valuto celo nekoliko prekorači. Razen tega dobe mali hišni lastniki, ki nimajo druge imo-vine, prosto razpolago tudi s tretjim stanovanjem v svoji hiši. Po 1- novembru 1926 ostanejo z a-š č i t c n i državni nameščenci, častniki in podčastniki ter njih vdove in rodbine, vpokojenci. vdove in rodbine vpokojen-cev, vojni invalidi in njih rodbine, vojne vdove in gospodarsko slabe rodbine v vojni padlih oseb ten- fizični delavci, njih vdove in rodbine, ako skupni mesečni zaslužek vseh članov njihove rodbine, ki stanujejo v istem stanovanju ne presega 2500 Din. Nezaščiteni bodo torej po načrtu novega zakona: duševni delavci, duhovni ki, vsi obrtniki, zasebni uradniki teT vsi uslužbenci dobrodelnih naprav in samoupravnih oblastev (občin). Važna je določba glede n a j e m n i-n e. Osnovna cena najemnini bo kakor dosedaj čista najemnina za mesece julij 1914. Ta osnovna najemnina se bo pri zaščitnih najemnikih, ki imajo stanovanje z največ štiri sobami, pomnožila z 10 (v dinarjih), če pa ima stanovanje več nego štiri sobe, pa z 12 (v dinarjih), torej pri nas predvojne krone v prvem slučaju s 40, v drugem pa z 48, kar dosega že zlato valuto. Ker so v Mariboru precej visoke občinske doklade, se mora vsak zaščiten najemnik pripraviti, da bo plačeval od letošnjega 1. novembra naprej približno dvakrat toliko najemnine, kakor je plačuje sedaj. Za državne nameščence je važno določilo, da izgubijo pravico do stanovanja v 3 mesecih po razrešitvi svoje dolžnosti v dotičnem kraju, tudi če v novem službenem kraju ne dobe stanovanja. Nedeljska številka „Tabora“ ki bo Izšla v soboto popoldne v povečanem obsegu, je pripravna za inserate, ker bo tri dni krožila med čitateljl. (Radi praznikov izide prihodnja številka šele dne 30- t. m.) Inserentje naj blagovolijo oddati oglase najkasneje do petka popoldne. Uprava »TABORA«. pariteti, zakaj človeško delo je vredno prnfjm fipnfp ::j] Rfgfl VIpOuOIS V tt! vsaj toliko kot kapital hišnih posestni- ‘ ^ se založite S' pr mermm piovijantom. Trpež ’n, redilen in dober je kov. Hišni posestniki bodo iz hvaležnosti do socialne odredbe socialnega ministra nemudoma začeli akcijo za — izenače-1 nje plač in mezd s predvojno višino- Mi seveda to visoko socialno akcijo hišnih posestnikov toplo pozdravljamo, ker vemo, da se je godila krivica, ko so bili na-1 jemniki zajedavci hišnih gospodarjev in i sedaj naj ne bo krivice, da bi bili lastni-' ki milijone vrednih hiš zajedavci nizko pod zlato pariteto plačanih najemnikov.1 Pomoz Bog! — Hvaležen najemnik. i m Maribor se počasi zaljša in kiti. Vedno več hiš v našem mestu, ki so biie zadnje desetletje na zunaj povsem zanemarjene, dobiva v zadnjih tednih novo, prijetnejšo zunanjost- Pridno se nadaljuje kanalizacija dela v Vetrinjski ulici in se pripravlja tlakovanje. Grad bo tudi dobil lepše lice; njegov prepleskani stolp se že rdeči med strehami. Celo očetje frančiškani so si dali okna zeleno pobarvati, tako da bo lepa samostanska zgradba še bolj prikupljiva. V Frančiškanski i ulici bo kmalu dovršena zunanjost mestnega poslopja- Val obnavljanja in zaljša-' nja poplavlja Maribor. Ob tej priliki bi ponovno apelirali na hišne posestnike in na najemnike, da posvečajo več pozor-j nosti oknam in balkonom. Po pravici imenujejo naše mesto »vrtno mesto« in da bo v polni meri vredno tega imena, C 1 prepita najboljše kakovosti. ■ OR JIH* se dobi povsod. Zdravniško priznani, krepčilni Rjuhah je najboljši dodatek k vsaki juhi. Močna juha je pol kosila. Cenjena gospodinja, samo en poizkus in postane Vam nenadomestljiv domači prijatelj. Številna priznanja. — Zahtevajte ga povsod. Glavna zaloga: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska cesta. ■ui i.o 1171 Narodno gledalifi® REPERTOAR. Sreda. 23. junija ob 20. url »Anatol«. Go* stovanje članov ljubljanske drame. ln zlastl ** bal-i “““žr konih veliko cvetlic. m Vpisovanje v drž. deško meščan, šolo v Mariboru je v torek, dne 29. in v sredo, dne 30- junija 1.1. vselej od 8. do 12. ure- Učenci, ki hočejo vstopiti v 1. razred, morajo prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, krstni in domo- »Fra Diavolo« na mariborskem odrti- Mariborska opera študira komično oPe‘ ro »Fra Diavolo«. »Ojdipus« na mariborskem odru. Pomen zbora v grški tragediji. Izpočetka je imela tragedija obliko dramatskega oratorija; vodilna vloga je bila v rokati vinski list in izpričevalo o cepljenju. — ‘J“’ , vuw‘“‘tt vlu,f “ .J^ ' i”fiidi Učenci, ki niso iz mestnih okolišev, mo-1 lirskeKa zbora’ Zi)or (ki bo nastoPa1.. rajo pri vpisovanju vplačati 100 Din pri spevka za učila. j. pri naši vprizoritvi »Ojdipa«) je bil i kraja večalimanj edini nosilec dejanja! m Lajteršberški pevci. Pišejo nam: V, 'Palcc kot tak (spočetka samo eden) fi Lajteršbergu, ki jc pravzaprav del Ma- dejanje samo pospeševal; šele z AjsW ribora, že četrto leto deluje agilno pev. lovo reformo je prišla bistvena izpre JZ m,,*; memba t. j. uvedba drugega igralca, je s tem zmanjšala obseg zborskih pat" društvo, ki po vsej pravici ga tukaj omenimo- Društvo prireja red- no 3 do 4 pevske veselice na leto v laj-1 *1J: ^ °J 0 k * e ? ]e . SC~C„V Vndilno teršberški občini in Krčevini. Pri vsaki' ^ Je MSe ve,c igralcev, prenese veselici nastopi s 6—7 novimi pesmi in 111 Kotiilno vlogo z zbora na igr lee, , da je bil končno zbor le posrednik prireja pevske zlete v Kamnico, St. Peter, Svečino, Kungoto i. t. d- Pevsko društvo »Luna« bi najbolje primerjal s kamniško »Liro«. Obe društvi imate približno enako število članov in obedve ste skoraj enako dobri. »Luna« sicer nima toliko članov ko mariborska društva, ne zaostaja pa prav nič za njimi. Kaj, ko bi se enkrat v Mariboru, v kaki manjši dvorani pokazali? m Utonil pri kopanju? Včeraj popoldan so našli ob levem bregu Drave u-topljenca, čigar identiteta sc ni dala takoj ugotoviti. Kasneje se je izvedelo, da je utopljenec 77 let stari Franc Beigot, ki sc je redno vsako popoldne sprehajal na obrežju- Na bregu jc pustil suknjič, telovnik in klobuk. Domneva se, da se mu je pripetila nesreča, kajti bil je vedno dobre volje in veder. m Športne novice* TSK Merkur, Maribor. V četrtek dne 24. t- m. se vrši tre-ning-tekma z »Svobodo« na igrišču na Teznu. Sledeči igralci morajo biti ob pol 7. uri zvečer na igrišču: Bauer, Imenšek, Jurko, Barlovič, Molnar, Spaner; Mar-činko, Paulin A„ Skalak; Vogrinec, Lu-nesehnigg, Kokol. — Vodja sekcije-m Nalezljive bolezni v Mariboru. Izkaz mestnega fizikata navaja za čas od 15. do 21. t. m. sledeče nalezljive bolezni: tifus 1 nov. 1 ozdravljen, škrlatinko 6 neozdravljenih, 4 novi, ošpice 1, davica 1, šen 1 slučaj- m Zamenjalniea Bezjak se je preselila iz sedanjega lokala Ulica 10- oktobra v Gosposko ul. 25. (Pelikanova hiša). 1217 m Danes in v petek kabaretni večer v Veliki kavarni. Pomnožen orkester. Sodeluje g- Bratuš in Rentov Girls. 1218 odrom in občinstvom, ki je z lirski^ vložki tolmačil le čuvstva, ki jih je W* dila igra. Zvišanje Števila igralcev .} skrajšanje lirskih partij je pa omog^”^ tragediji dramatsko živahnost; šele * tem je bila dana podlaga strumni a1*11’ tektoniki, zapletku in razpletku, po#0' bitvi značajev, razdelitvi luči in sen* potom kontrastov, vplclku epizodnih P' gur, ki plastično dvigajo odraz glavr>in oseb. — Zbor na je dobil, — kot rečeno-—- vlogo ihvstriraniia; na koncu dejanj jc tolmačil čuvstva, ki naj oz. morajo n.a' vdati gledalca spričo dejanja tragedij?-— (Pri zboru smo se namenoma dal)® pomudili, da seznanimo občinstvo o na' menu in pomenu zbora v grških trag6' dijah.) Kino GRAJSKI KINO predvaja od pondcljka 21., do četrtk* 24. junija »V rokali prostitucije«. Izbof' na modema drama iz življenja padlih d®' klet. Film visoke kvalitete. Krasne sli' ke- Spored za mladino prepovedan. APOLO KINO predvaja od 22. do 24. junija »Frizi.i^a kri«. Krasna kmetska drama v 6- čini*1’ iz kmetskega in ribarskega življenja. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede 23. do vključno petka dne 25. junija »Vvette, kraljica mode*' Vesela elegantna filmska igra iz sveta mode in pustolovščine v šestih činih- v glavni vlogi naša znanka Lya Mara. m Utihnili so- »Slovenec« je objavil zlobno izmišljeno vest o nekih imenovanjih v Mestni hranilnice. Na krepek odgovor g. Kejžarja je — umolknil. Bo naj-brže treba iti po prvo plačo v upravo ■■Slovenca«! m Najemnike opozarjam, da naj si pozorno preberejo v listih objavljeni osnutek novega stanovanjskega zakona. (Glej tudi naš članek »Novi stanovalki zakon* Ured.) Spoznali bodo, kakšno socialno ljubeznivost jc zopet pripravila vlada. Ker bodo hišni posestniki dobivali najemnino v zlati pariteti, bo baje socialni minister kot zvest čuvaj enakosti in pravice odredil, da morajo tudi vsi nastavljene!, obrtniki, duševni delavci d-1. d. dobiti svoje delo plačano v zlati t'ez Dotitnioc (diiaške so e itd ) zbira za letoviščarje „ ar stan*\ Rotovški trp 4. 1219 fSS« c n ^ tak0' dobra Shilia jiLSi 3 & ‘ia perilo, ki p. ule šivat na dom. Na 1 v se kve v u ravi ,Tabora“. 12l<> Sanniš 1 mJtoc kateri ima stanovanje pri s1« riših, se spre,ms t k*varn> „Jadran“. 1 00 Pristopajte Jugoslo venski Matici. po reklamnih cenah pri 1032 d os. Karmčnik, Slovenska ul.lO ! .»na t voh muslili zjin»j*!jlvo pov-daje informacij« o ▼kom, posolmo i miovnom st M.jti (lunarnih /aTodov, i f»kr>-ln'Iiinhrijakih podjetij in MrWn