26. številka.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meBeca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6   „   50 „
, Četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec.......    I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
9 Četrt leta........4   „   — „
9 jeden mesec.......I   „  40 „
{f^T Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ■e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Slov, Naroda",
„Sic volo sic jubeo.'
Mladi nemški cesar Viljem II., katerega nau-daja neki kaiakteristični nervozni nemir, vsied katerega se tako rad utika v razna politična vprašanja, ter bi rad postal reformator na raznih poljih, zapisal je nedavno gori navedene besede pod neko bvojo podobo. Bilo je to ob priliki, ko je poslal v dar svojo sliko ministru Gosslerju, ter z zgoraj navedenimi besedami hotel izraziti, da njegova volja (.sit pro ratione voluntas") jedino mora odločevati.
Nekako čuduo se čita v ustavni državi gori navedeni stavek. „Tako hočem, tako zapovedujem, na mestu razlogov bode naj volja moja" — to pač ni in ne more biti geslo, po katerem bi se moglo ravnati v parlamentarni državi. Jedini mož, kateremu bi se ne moglo ničesar očitati, če bi zapisal ob jednaki priliki tako kategorično geslo bil bi car ruski, ki uživa dozdaj Se vse one pravice samodržca, katere mu daje obstoječa oblika mogočnega ruskega
LISTEK.
Beseda — kje si?
(Dopis iz Trsta.) (Dalje.)
Že prvi sestavek gospoda J. M. kaže nam dovolj jasno njegovo stališče, ono je namreč zastarelo, nekritiško, neznanstveno. Kaj je gospodu J. M. Miklošič! O jezikovni zgodovini, o katerej bo nas tako temeljito poučili gg. Skrabec, Oblak in drugi, nima on ne duha ne sluha, niti nima razuma za zgodovinski razvoj slovenščine. O njem se lahko reče, kakor o burbonskih kraljih: „Ničesa pozabil, ničemur se priučil". Iz prvega sestavka nam je že popolnoma jasna njegova „manira"; po tem kopitu bodo vsi naslednji sestavki; branili bodo ,nemčizne' kot dobre ,kranjske* oblike in udrihalo se bode po »novošegnih4, a iz zanesljive slovanščine vsprejetih oblikah in izrazih. Svobodno Vam, g. J. M. zaman je Vaš trud in napor! Mladina naša zavedna je dovolj; marala si za suhoparne in krive nauke pred 80 leti, a mara sedaj fle manj sanje, ko je bolj
carstva. Ni nam pa znano, da bi bil ruski car gnal to svojo pravico do skrajnih konaekvencij, kakor je v tako važnem vprašanji, kakor je baš pouk, skušal z navedenimi besedami storiti mladi nemški cesar.
Toda ta prvi njegov korak, » katerim se je hotel postaviti na precej absolutistično stališče, ni se mu posrečil, našel je glasen odpor v vsem nemškem časnikarstvu, mej katerim je prouzročil hudo razburjenje. Poudarjalo se je od vseh stranij, da v ustavnih državah, mora biti volja naroda oni faktor, na katerega se je treba ozirati v prvi vrsti, volja vladarjeva ne bore biti jedino odločilna, drugače bilo bi to le absolutizem.
Akopram na Nemškem ne vlada baš prevelika Bvoboda, vender moramo priznati, da se je v gori omenjenem vprašanji pisalo od vseh stranij precej ostro, in to celo od one strani, katera velja za vladno stranko. Združili so se časopisi raznih strank, konservativni, kakor liberalni, ter poudarjali jedno* glasno načelo, katero smo že zgoraj omenili, ter branili ustavne pravice naroda. Nasprotno pa moramo i8tot<iko napristransko priznati, da so se tudi vladna glasila obnašala prav korektno, ter da ga ni bilo mej njimi glasila, ki bi bil dolžil omenjene liste nelojalnosti ali kaj jednacega.
Čudno Be nam mora torej zdeti, če po vsem tem, kar smo tu naveli, vidimo, da Nemci, ki se doma tako potezajo za svoje pravice, vse drugačno sodijo, ko gre za to, da bi Slovani v Avstriji ne dosegli svojih pravic, ali da bi oni ne smeli izražati postavnim potom svojega mnenja in svojih želj, kakor je to pripuščeno vsacema narodu po ustavi. Še predno je bil razpuščen naš državni zbor, zanimali so se že v Nemčiji za bodoče volitve, skoraj bolj, nego mi sami. Več znameni tejih nemških časopisov bavilo se je s tem vprašsnjem, ter svarilo avstrijske Nemce, naj bodo glede bližajočih se volitev složni. Zanimivo je, kako je pisalo o bodočih volitvah jfduo tacih nemškh glasil, ki je po daljnem razpravljanji prišlo do naslednjega zaključka: „Že zdaj sme se skoro s popolno gotovostjo prerokovati, kaj nam bodo prinesle bodoče državno-zborake volitve: Državi ojačeni federalizem, in daljno zrah-ljevanje centralne vlade, rastoče slaviziranje javnih uradov, po Slovanih v nevarnosti bo nahajajočim okrajim daljno nazaj potiskanje njih narodnosti, v
gorskih deželah pa, kjer vlada duhovščina, neomejeno razvijanje moči klerikalne stranke ne samo nad šolo, temveč v vseh stokal javnega življenja. Če ne bode višja moč pretrgala niti, katere predejo mej saboj nasprotniki nemštva in omike, imamo se bati hudih časov, kateri bodo tem žalostneji, ker bo Nemci sami razcepljeni mej saboj v razne stranke, ter se bodo javaljne vzdignili, da z dejanjem pokažejo, kaj utore za državo, in kako stališče smejo zahtevati v njej*.
Tako se je izrazilo jedno veljavnenih nemških glasil tam zvunaj v .reichu" še pred razpu-ščenjem državnega zbora. Iz navedenih besed je jaBiio, da napredek Slovanstva nikakor ne ugaja Nemcem, da one male pridobitve, katere 8o avstrijski Slovani si z velicimi napori in žrtvami priborili v zadnjem desetletji jih vznemirjajo, da jim je vse to že preveč. Z nekako pretiranimi barvami slika, pač nevarnosti katere preto nemštvu, ter apeluje konečno na višjo moč, katera naj bi pretrgala one nevarne niti.
Naveli smo omenjeni članek samo zarad tega, da smo dokazali, kako pozabljajo Nemci, čeravno se doma kažejo še nekako liberalne, popolnoma vsa načela ustavnosti in prave Bvobode, če gre za to, da bo prepreči napredek Slovanov, katerim oni ne privoščijo ničesar. Za Slovane bil bi ponjih mislih tudi v ustavni državi najbolja oblika neki prikriti absolutizem, kateri naj bi dopolnil to, kar Nemci sami nemogo. Da pa do tega ne bode prišlo, o tem smo trdno preverjeni. Y
Ustanovni shod »Slovenskega društva'
vršil se je včeraj dopoludne od II. do 12. ure v dvorani tukajšnje čitalnice. Zborovanje otvoril je v imenu osnovalnega odbora g. dr. vitez B le iwe is-Trsteniški. Pozdravil je prisotne društvenike, potem pa v jedrnatih besedah označil namen in delokrog društva, katero naj bi obravnavalo ne le politiška, ampak tudi narodno-gospodarska, tehniška in zdravstvena uprašanja, katero bode tem bolj uspevalo, čim bolj se bodo zanj zanimali društveniki in udeleževali se razprav in debat. Ker so pravila potr-trjena in je zglašenih že zadoBtno število članov, pozivlje g. dr. vitez Bleiweis prisotnike, da izvolijo predsednika, odbor in dva namestnika.
probujena, ko jo že poučuje obilica učiteljev, ki so se uspešno šolali po Miklošiču in ki zdaj kot Miklo šičevci nadaljujejo delo svojega mojstra; Miklošičevo seme padlo je na rodovitna tla in je bujno klasje pognalo. Zato pa se tudi ni bati, da bi mladina ubrala za Vami pot, ki vede tjakaj v gorenjske in dalje v bavarske meglene planine; ona ozira se rajši na jasni jug!   A meridie salus !
Če se tedaj odzovemo posameznim Vašim trditvam, to storimo samo zategadelj, da tudi manj razsodne čitatelje uverimo, da ostra naša obsodba ni klevetanje, ampak da je upravičena.
Gospod J. M. piše: . Kedar se v stavku ali reku »ainostavnik izpusti ali zamolči, učita Metelko in Janežič, pridevnik sam velikrat prevzame Baino-atanovnikovo opravilo, in reče se na pr. : Zdravi ne potrebuje zdravnika. Zadovoljni ima kmalu dosti. Pošteni se poštenemu druži, grešni grešnemu služi itd. Pisali in govorili ho doslej duhovni, duhovnega in BamostavniŠko duhoven, duhovna; a novejšem (sic!) piscem je to greh, in pisati velijo (sic I nam. velevajo) le duhovnik, pravičnik, grešnik; poštenjak se poštenjaku, ali bolj ljubko poštenovič se poštenoviču druži itd.   Sklicujejo se na opazko
Miklošičevo, da se v jezikih, kateri nimajo spolnika ali člena pridevniki preminjajo v samustavnike. Vsled tega potrjujejo pobotne liste sedaj pod pisane i in p o d k r i ž a n c i, ne več podpisani ali poiikrižani; namestu nekateri se praviloma piše nekaterniki, na mest u marsikateri pa marsikaternik! — Kako pa je v latinščini, ki je brez spolnika, in vender jej pridevniki pogostoma služijo, in to iako lepo! Po tem takem bodem kakor doslej še v prihodnje učil: Zveličani so ubogi v duhu, krotki, mirni, ne pa ubožci, krotkarji, mimiki itd" — Prav pametna je pripomnja urednikova, kakor tudi dve drugi opazki njegovi k sestavku gospoda J. M. Dasi pa vse tri niso niti gorke niti mrzle, vender poleg vse rablosti jasno razodevajo, da Be niti urednik ne more strinjati z gospoda J. M. nauki.
Če je gospod J. M. sklical se na Metelka iu Janežiča, prav bi bilo, da bi bil čitatelje nekoliko seznanil tudi s tisto Miklošičevo opazko. Audiatur et altera pars. Miki. vergl. Syntax str. 6. pravi : Es gibt sprachen, in deuen das adjektiv wie das aubstantiv trftger von eigensehaften bezeichnen kano, und sprachen, in denen dies nicht stattfindet, zu den letzten gebbren die slavisehen, wenn aucb die
Gospoil dr. Tavčar predlaga, da se izvoli predsednikom mož, ki uživa splošno zaupanje. Tak mož je g. notar Gogola, kateri naj se torej z vBklikom voli predsednikom. Zbor vfeprejme ta predlog s soglasnimi dobro- in Živlo-klici.
Gospod notar Gogola navaja razne javne posle, ki mu jih je opravljati In kateri mu puščajo le malo prostega časa. Zato bi on želel, da bi se dr. Tavčar izvolil predsednikom. Ker je pa gosp. dr. Tavčar sam predlagal g. notarja Gogola predsednikom, uda se poslednji željam zborovalcev in prevzame društveno predseduištvo.
Vrši se potem volitev odbora po listkih. Oddanih je bilo 48 listkov in izvoljeni so gg.: Doktor Bleiweis vitez Trsteniški z 48, dr. Fr. S tor a 44, dr. Ivan Tavčar z 48, Fran Te i ček 8 43, dr. Karol Triller z 48, F.Zupančič s 47, kot vnanji odborniki gg.: Viktor G1 o b o Ć n i k, notar v Kranji, z 48, Hmko Kavčič, posestnik in posla nec na Razdrtem, z 48 in dr. Janez Mencinger, odvetnik na Krškem, z 48, kot namestnika gg.: Peregrin Kaj zel In J. Lavrenčič vsak s 47 glasovi.
Po zavrženem skrutiniji in naznanjenem resul-tatu zahvalil se je predsednik notar Gogola na izkazanem mu zaupanji in zaključil zborovanje z naznanilom, da društvo že šteje 140 članov. Ako se pomisli, da so se vabila še le pred par dnevi začela razpošiljati, je to že lepo število, katero je pa od včeraj do danes narastlo že na 2 00 in se bode v par dneh brez dvojbe še podvojilo in potrojilo. Začetek je torej storjen, prvi uspeh izredno povo-Ijen, zato smemo sklepati, da bode društvo izvrstno delovalo in dovelo nas do krepke organizacije, katero Hrao tako zelo potrebovali.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 3. februvarja.
Votlino gibanje. Staročeški listi naglašaje, da se iz izjave Du najskega uradnega lista da posneti, da bode vlada podpirala Staročehe. PoBlednii sedaj ne morejo popustiti političnega delovanja, ko vlada izjavlja, da potrebuie parlamenta, ki avstrijski čuti, misli in deluje.
V mfadočeških krogih začelo se je pa proti dr. Riegru močna agitacija in mandat tega češkega vodje je že v nevarnosti. Mladočeški meščanski klub /.n Novo mesto v Pragi, kateri okraj je do-sedaj zastopal dr. Rieger, je sklenil postaviti ka-cega Mladočeba za kandidata. Ker -<> Mladočebi zmagali pri občinskih volitvah v tem okraji, pričakovati je, da zmagajo tudi pri drzavnozborskih. Staročebi bodo morda skušali kje drugje dr. Riegru preskrbeti kak mandat.
Mladorusini so tudi  že objavili svoj program,
v katerem naglaffajo, da bodo delovali za razvoj rusinske narodnosti po ustavnem potu in v spora/.-
vi in 11 i*n; i s Poljaki. Kakor kaže, hodeta v več okrajih v Galiciji poleg poliskega kandidata Še po dva ru-rusinska kandidata. Razkol bode Rusinom gotovo le škodoval pri volitvah. Morda še toliko poslancev ne pridobe, kolikor so jih imeli dosedaj.
V n i i n j e države.
Mini.strrska kriza v Srbiji. Mnogi radikalni politiki  si prizadevajo vlado pregovoriti, da umakne svojo ostavko.   To se bode najbrž tudi posrečilo, kajti srbski vladni listi mini-
regel durch ausnahinen imraer mehr eingeschrunkt wird.° Izjeme pripoznava tedaj tudi Miklošič in navaja iz nove slovenščine na strani 26. iste knjige te-le: „duhoven neben duhovnik der geistliche: možki Mannsbild; domači die hausgenossen; zakonski die eheleute; mlajši die nacbkommeu (pri Truberju tudi = die jilnger); stariši die alttern; rajši dobrim služim kakor slabim zapovedani, spiichvv. zdravi ne potrebuje zdravnika: (iz Metelka)."
A učeni Miklošič je zasleduje izvor temu izjemam ter skuša dognati prvotno slovansko pravilo. Na strani G. ibidem uči dalje takole: „vvahrend man i in deutscheu sagt: der vveise ist glticklich, im franzosischen: le sage est heureux, heisst es im aBl.ma.dn.ei. blažem, jesti., nicht modri blaženi, jesti., der unterschied beruht auf dem vor-haudensein eines selbstiindigen artikels, durch deu adjective eubstantiviert werden, vvahrend in den eines artikels entbehrendeu slavischen sprahen zu zu dem adjectiv entveder das entsprechende sub-stantiv hiuzugefilgt, oder das adjectiv, das eine person bezeichnen solit, durch ein suffix : i ki., i.ci., eži.b, ka, ika etc substantiviert wird."
(Dalje prlb.)
stersko krizo zanikavajo. PasiC sam najbrž ae mara prevzeti ministerskega predsedstva. Njegovo sedanje mesto je mnogo ugodneje, ni se mu bati, da bi se tako hitro politično obrabil, kakor če bi prevzel predsedstvo vlade srbske. Ker ni druzega sposobnega politika mej radiknlci lahko najti, bodo najbrž ostala sedanja vlada.
MiHinteraka kriza v Italiji.
V soboto je v zbornici italijanski bil na vrati zakon o začasnem povišanji carin in pa pristojbinah od izdelovanja špirita. Unela ae je pri tej priliki jako huda debata. Očitalo se je vladi, da ne drži dane besede, da ne bode povišalo nobenih davkov. Cnspi je vladne predloge jako odločno pa neprevidno zagovarjal, ker je indirektno grajal finančno politiko pokojnega nnančuega ministra Minghettija. To je vzbudilo v zbornici veliko nevoljo, ki se je posebno pokazala pri glasovanji, kajti sklenilo se je, da se o vladnih predlogih ne preide v specijalno debato. Grispi je takoj potem se izjavil, da vlada da ostavko.
Gladstone. Zopet ae govori, da odstopi Gladstone s polit iske^a življenja. Sedaj je to vest razširil neki liberalni list, ki ima baje zveze z Gladstonom samim. Drugi liberalni listi to vest zanikavajo, ali vender se kaže, da stari liberalni vodja že resno premišlja, bi li ne bilo umestno umakniti Be iz javnosti. Stališče vlade augleške se je precej utrdilo zaradi irskega razpora in le malo je nade, da bi pri volitvah liberalna opozicija dobila večino, dočun se je pred irskim razporom to skoro z gotovostjo smela pričakovati. Mej liberalno stranko je zaradi irskega vprašanja se pokazalo dijametralno nasprotje. Mnogi liberalci nikakor ne prikrivajo več, da so naravnost za Parneila. Tako si posebno Morllev in Harcourt, ki oba aspirirata na vodstvo liberalne stranke, v tej zadevi močno nasprotujeta. Gladstone baje misli, da se bi potem liberalna stranka ložje sporazumela, ko on odstopi in se določi, kdo bole njen bodoči vodja in bi se s tem naredil konec po-ganjauju za bodoče vodstvo.
Vstaja na Portugalskem.
V Oportu na Portugalskem so se trije polki spuntali, hoteč proglasiti republiko. Municipalna garda je pa vladi še zvesta in je b puntarji že imela boj. Vlada odposlala je Že več čet v Oporto, da zatro ustanek. Drugod po Portugalskem je mir. V kratkem bodemo izvedeli, so li vladne čet« kos ustaji, ali ae pa ustaja razširja.
JSeniška Afrika*
Dne 1. aprila stopi v nemški vzhodni Afriki v veljavo nova organizacija uprave. Tedaj poteko državnemu komisarju majorju Wissmannu izredna pooblastila, katere so mu beli dali, da zatre ustaju in napravi red. Generalni guverner baron Soden bode prevzel vrhovno upravno kolonijo in adlatus mu bode znani nemški avstrijski potovalec Petera. Če baron Wissmann ostane v Afriki, obdržal bode samo vojaško poveljništvo, najbrž bode pa prosil, da ga kam drugje premestć, ker nemška vlada ni poslušala njegovih svetov glede afriške politike. Ustaja t* Chlle-u.
Po poročilih iz Amerike angleški zastopnik ni imel Breče s svojim posredovanjem mej predsednikom republike in mej ustajniki. Vlada zbira čete v Sant Jagu in Valparaisu in pričakovati je v kratkem boj. Vladno stanje je pa jako težavno, kajti mnogi polki se že branijo bojevati se z ustajniki. Vlada si pa ne upa z vso odločnostjo jih siliti, ker se boji, da ne bi prestopili k ustašem.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) C. kr. okrajni glavar na Voloskem g. Jettmar imenovan je namestni-škim svetovalcem.
— (Imenovanje.) Gospod Albert Levič-ii i k, doslej ministerski tajnik, oziroma sekcijski svetnik v pravosodnem ministerstvu, imenovan je nadsodiškim svetnikom pri deželnem sodišči v Ljubljani.
— (Petdesetletnico,) odkar je ustopil v Frančiškanski red, praznoval je včeraj priljubljeni propovedovalec frančiškanske cerkve o. Evstahij O z i me k. Cerkveno slovesnost vodil je tem povodom v lepo okrašeni frančiškanski cerkvi provincijal o. Placid Fabiani o navzočnostji mnogobroj-nega občinstva.
— (V blaznici Feldhof) pri Gradci umrl je dne 81. januvarja Mihael Wurner, bivši gimnazijski profesor v Ljubljani.
— (V Opatiji) umrl je dne 1. t. m. gosp. Friderik Recher, hišni posestnik in zasebnik v Ljubljani, član dobro znane obitelji Ljubljanske.
— (»Ljubljanskega Zvona") 2. številka prinaša poleg obilega lepega pesniškega gradiva, s katerim bo list okrasili A. Funtek, S to bor, F. Ur., Bi stran in Gr. Novak, mnogo člankov zabavne in poučne VBebine. Izmed povesti omenjamo zlasti ,4000*, času primerne povesti Iz prihodnjih
dob, katero po vzorih dr. NiČmahs spisuje dr. Ne-ve se k d o. Priobčeno je šele prvo poglavje, vender-Be kaže, da bode spis pereča satira v zanimivi pripovedni obliki. Dalje čitamo pričetek novele „Na obali-, katero je spisala |f ar i ca, bralcem .Ljubljanskega Zvona" dobro snana pripovedovalka, in dva črtici iz domačega livljenja vNaši vaašauje" spisal Podgoričan, ki nam razodevata lep pripovedni talent. — Jožef Rakež je priobčil zanimivo sdravoilovno črtico o nosu; dr. M. Murko livo pisan članek o Prešernu; Igo Kaš prelepo popisuje južno Dalmacijo, prof. S. Rutar nadaljuje članek o vodnih razmerah na Notranjskem, točno in korenito kakor po navadi, in v drugem spisku pojasnjuje, odkod ima Šiška svoje ime. Dalje čitamo „Slovniške pogovore* prof. V. Bežka in spisek prof. Fr. Le v ca, ki dokazuje, da je znana pesem „Kje so moje rožice" nemškega izvira. Naposled je v „Listku" zbranih obilo drobnih vestij iz slovensko književnosti, kakor tudi zanimivih novic iz književ-nostij in kulturnega življenja drugih narodov slovanskih. — It. tega tesnega pregleda je razvidno, koliko lepega gradiva podaja „Ljubljanski Zvon" razumništvu slovenskemu, in zato ga priporočamo kar najtopleje.
— (Sokolova m as kar a da.) Zadnjič smo naznanili, da se je sestavila skupina „ Razposajeni šolarji". Danes priobčiti nam je vest, da se bodo šolarjem pridružile tud „RazpoBajene Solarice" in da so rodoljubne dame sestavile posebno skupino „Postreščke", ki bodo izvestno vzbujali velika pozornosti in zabave. Razven v Ljubljani je tudi po deželi veliko zanimanje za maskarado iu napovedanih je že več gostov iz raznih krajev.
— (Slovensko gledališče.) Tudi včeraj večer bilo je gledališče razprodano. Šaljiva igra „Čevljar baron" igrala se je v drugič in zadovoljila popolnoma mnogobrojno občinstvo, kakor pri prvi predstavi. Gg. Slavčeva in N i g r i n o v a, kakor g. J e n i č in pevski zbor izvrševali so pod vodstvom g. prof. Gerbica prav dobro pevski del igre, ki ima za naše občinstvo največjo privlačno silo. Izmej drugih ulog mi je prav pohvalno omeniti posebno g. Danilove, ki je bila v ulogi nervozne baroninje zares izborna in pa g. Borštnik-Zvonarjeve zarad maske. Toliko o igri. V imenu občinstva mi je pa tu še izreči neko željo, to je, da bi se bolje pazilo na red pri sedežih. Zgodilo se je že zdaj parkrat zapored, da so došli obiskovalci, pa so našli zasedene svoje sedeže. Ta nedo-stat.ek se mora odpraviti. Tudi naj bi ee za kulisami bolje gledalo na red. Včeraj je nek gospod ki prav nič ni imel na pozornici posla, nekako preveč radovedno pomaljal svoj gornji život izza kulis, kar ni baš prijetno uplivalo na iluzijo gledalcev. —i.
— (Vodnikov ples) letos ni bil tako sijajen kakor druga leta. Plesalo je le 24 parov, a glede plesalk in plesalcev pa smemo reči, da je bil ples izredno eleganten. Dame bile so jako okusno in bogato opravljene, mej njimi bilo je mnogo pravih krasotic, plesalo pa se je jako živahno „trudne pozne ure še". Ples odlikovali so s svojo navzočnostjo: deželni predsednik baron Winkler, deželnega sodišča predsednik F. K oče var, župan (»ras se lli, ces. svetnik Murnik, dr. Fer-j a ući č in drugi.
— (Šaljivi pustni koncert „Slavo att ,) ki je bil včeraj zvečer v spodnjih prostorih Čital-niskih, privabil je obilo občinstva. Bilo bi ga pa gotovo še več, da ni bila tudi v gorenjih prostorih pri gledališki predstavi velika množica. Vspored, ki je obsegal samo šaljive številke, vršil se je prav dobro in so pojedine točke, po sebno pa izvirni komični prizor „gospod, kmet in hudič", zbujale mnogo smeha. Veliki komični zbor »Kitajska se-renada" pel se je v kostumih prav precizno, isto-tako ostale pevske točke, ki 80 bile prav živahno odobravane. Po končanem pevskem vsporedu pričel se je ples, ki je trajal do ranih ur. V notranjih sobah pa se je veselo prepevalo.
— (S Koroškega.) Volilni shod za občine Žrelec, Radiše in Medgorje bilje včeraj, Svečnice dan v Sali v Podkrnoški fari „pri Kranjci". Razgovar-jalo se je o volitvah za državni zbor. Veseli nas videti, da so koroški Slovenci začeli kaj živahno gibati se. Bog daj, da bi njih prizadevanja imela uspeh, ter da bi že vender jedenkrat prišli do pravice, ter si priborili svojega poslanca v državnem zboru.
— (Kandidatje za trgovsko in obrt-nijak o zbornico v Gorici) pri sedanjih dopolnilnih volitvah bili so naslednji: V trgovskem oddelku (od italijanske strani) gg.: Bombig Jurij v Gorici, Casagrande Angelo v Ajdovščini, Travisan Vincenc] v Gorici in Zanutig Frid. v Gradišči. — — „ S logi ni" kandidatje v tej skupini so gospodje: Dekle v s Ivan v Gorici, H me lak Fran v Gorici, H o ni g Josip v Kanalu, Kovači 2 Ignacij pri Sv. Luciji. Vobrtnijskem oddelku prvi razred gg.: Aquarolli Anton v Zagradu, Poduschka Fran v Zdravščini, Ritter baron Evgen v Gorici. 2. razred gg.: Brass Mihael v Gorici, Lenassi Odon v Solkanu, MulitBch Josip v Gorici in Naglos Jurij v Korminu. — V teh dveh razredih Slovenci nesmo postavili svojih kandidatov. Tretji razred, italijanski kandidatje gospodje: Mighetti Ljudevit, Nigris Anton in Paternolli Josip, vsi trije v Gorici. — „Slogini" kandidatje pa so gg.: Koci j a n č i č Andrej v Podgori, Godina Danijel v Ajdovščini in K on jed ic Andrej v Plavah. Če tudi Slovenci letos vsled neugodnih razmer ne zmagamo s svojimi kandidati, imeli dobemo vsaj svoje namestnike. Će bi Slovenci tudi nikoli ne imeli upanja do zmage, treba je, da se volitev udeležujemo že zaradi namestnikov, ne pa da malomarno tudi nje prepuščamo svojim italijanskim sosedom. — Cehi na Dunaj i gotovo nemajo upanja, da pri letošnjih državnozborakih volitvah zmagajo s kakim svojim kandidatom, vender so skoro v vseh Dunajskih volilnih okrajih postavili svoje kandidate, to pa jedino z namenom, da bo bodo češki volilci urili v izvrševanji voline pravice in da pokažejo svetu, da tudi oni v velikem številu žive na Dunaji. „Nova Soča."
— (Viška in Glinška Čitalnica) priredila je v nedeljo zvečer svojo prvo veselico, katera se je v vsacem oziru dobro obnesla. Občinstvo došlo je toliko, da bo bili vsi prostori v gosp. Šušteršiča gostilni „Pri Bobenčku" prenapolnjeni. Vspored vršil Be je gladko in tečno ža so pevci in igralci iz Ljubljane stekli si splošno iskreno priznanje. Zabava trajala je do ranega jutra.
— (Narodna čitalnica v S t. Vidu nad Ljubljani) prireredi veselico v nedeljo 8. febru-varja t. I. Vspored: 1.) A. Nedved: ,Zvezna", moški zbor. 2.) Deklamacija. 3.) A. Nedved: „Darilo", samospev, poje g. Jan. Žirovnik. 4) „Zakaj da sem Slovenec", (Češki napev), mešani zbor. 5. „Mutee", Vesela igra v euem dejanji. Poslovenil Davorin Bole. 6.) „Trije nosovi", šaljivi trospev. Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. Ustopuina: Sedež I. vrste 50 kr. II. vrste 30 kr. III. vrste 20 kr., prostor za stojeće 10 kr. Šolski mladini ustop ni dovoljen. K tej veselici uljudno vabi odbor.
— (Samomor). Ustrelil ee je v soboto po noči v gostimi „Pri cesarji" bivši jednoletni prostovoljec Aleksander Morre, sedaj lovec v 7. lovskem batalijonu v Trbiži. Ustrelil se je v postelji pod odejo v srce in bil takoj mrtev. Samomorilec bil je v preiskavi, ker je nekaj denarja poneveril in ubežal.
— (Letošnja ljudska štete v.) V Novem Mestu je bilo skupno število stanovalcev dne 31. decembra pret. 1. 1965. — Zadnje štetje 1880 je kazalo 20G6 ljudij. K temu se opomni: Leta 1880 je bilo kaznjencev 118, letos samo 71, odbitek torej 47 in vojakov kacih 64 mož, skupaj 111. — Ako v poštev jemljemo, da je bilo isti dan nekaj družin odsotnih in se niao tukaj štele, je sedanje število prebivalcev prilično jednako z onim teta 1880. — V občini Toplico pri Novem Mestu je 2879 ljudij, 111 konj, 1263 goved, 33 ovac, 924 svinj, 235 panjev čebel. Poljanice imajo 750 ljudij, 22 iiienj kakor leta 1880.
— (Obrtno gibanje meseca januvarja t. 1. v Ljubljani). Prosto obrte jeli so izvrševati: Jernej Kalan na Poljanski cesti št. 60 branjarijo; Fran Treveu na Tržaški cesti št. 12 branjarijo; Marija Škrabec v Gradišči št. 15 prodajo kleparskih izdelkov ; Anton Cozzio v šolskem drevoredu prodajo južnega ovočja; Anton Sirk v Florjanskih ulicah št. 14 branjarijo; .Jožef Maček na mestnem trgu št. 6 br%njarijo; Viktor Honig-schmid na Bregu št. 12. agencijo; Marija Erbež-nik v šolskem drevoredu prodajo ovočja in semen; Henrik Bilina v Židovskih ulicah št. 6 trgovsko agencijo; Ivan Bahovpc v Florjanskih ulicah št. 34 trgovino a žitom in moko; Marija Petač v Kravji dolini At. 20 branjarijo; Janez Prežel na starem rgu it 21 mokarijo.   Izvrševanje rokodel-
skih obrtov,seje pripustilo: Antonu Jalenu na Poljanski cesti št. 29 krojaški obrt; Frančiški Zupančič na sv. Petra cesti št. 47 izdelovanje perila; Janezu Rozmanu v Florjanskih ulicah Št. 48 črevljarski obrt; Andreju Zajcu v Špitalskih ulicah št. 7 pekovski obrt; Franu Poku na starem trgu Št. 11 zlatarski in graverski obrt; Franu Pollaku na Kongresnem trgu št. 7 brivski in frizerski obrt; K o n cesi j o n i ra n i obrti so [se podelili: Štefanu Franzotu v Kravji dolini št. 28 goBtilničarski obrt s pravicami lit b in c §. 16 obrt. reda; Alojziju Vodniku v Kolodvorskih ulicah št. 32 Kamnoseški obrt; Jeri VavpotiČ na Žabjaku št. 4 skuha. Obrte so z dovoljenjem premestili: Anton Um-berger iz hiše št. 16 na Bregu v hiSo št. 13 v Trnovskih ulicah gostilniški obrt.
— (Podpiraloa zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci) izdala je deseto poročilo o svojem delovanji in stanji. Čistih dohodkov z obrestmi vred je bilo v preteklem letu 1038 gld. 13 kr., z uštetim prebitkom prejšnjega leta (444 gld. 91 kr.) pa 1483 gld. 4 kr. Troški bo znašali 898 gld. 66 kr., mej temi za podporo velikošolcem 573 gld. Prebitek znaša torej 584 gld. 38 kr. Glavnica znaša v pismih nominalne vrednosti 7200 gld., v gotovini 300 gld. Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 71 (prejšnje leto 97) uloženih prošenj; odbiti sta bili 2, drugim 69im pa se je dovolila vsota 573 gld. Najmaujša jednokratna podpora je bila 4 gld., največja pa 15 gld. Podpiranih je bilo 12 (prejšnje leto 19) slovenskih vseučiliščnikov: 8 pravnikov in 5 medicincev. Modroslovca mej prosilci to leto ni bilo nobenega. Po deželah jih je bilo 8 s Štajerskega, 3 so bili s Kranjskega in jeden je bil s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega in ga tudi ni bilo, ki bi bil na vseučilišči k >t slušatelj upisan. Podpiralni zalogi je na čelu veleza-služni g. profesor dr. Gregor Krek, njegov ua-mesrnik jo g. p.p:a. dr. B i d $ • a; a u u, iajuik gosp. Bogomil Krek; odborniki gg.: Fran Krančič, Anton Schwab, Jaroslav Žitek, Fr. Gestrin, Mihael M u n i h.
— (Iz okolice Tržaške.) Novo osnovano bralno društvo pri sv. Ivanu imelo je včeraj svoj prvi občni zbor, pri katerem se je volil društveni odbor. — V Nabrežini se snuje podružnica sv. Cirila in Metoda, ki se bode pridružila drugim sestricam slovenskim, Tako je prav. Vivat sequen<t I
— (Iz Trsta:) Zadnja „Edinost' navaja zopet mnogo slučajev, ki dokazujejo, kako se je sleparilo pri ljudskem štetji in kako so se posebno odlikovali hišni oskrbniki, ai strankam popisnih pol niti izročali neBo, nego so jih kar sami izpolnjevali ter se le redko ozirali na proteste. Isto tako postopali so mnogi komisarji v slovenski okolici. Prebivalstvo Trsta naraslo je za 8'450/ci ■ teško, da bode pri tako nesramnem postopanji število Slo vencev tako, kakor je v istini in kakor bi moralo biti. „Edinost" sama pravi, da so Slovenci najbrže za kako stotino padli. Številk naštetih Slovencev pa do zdaj še ni objavila. — Volilni shod sklicalo je »Tržaško podp. in bralno društvo v nedeljo 1. t. m. popoludne v društvenih prostorih.
— (Hrvatski šampanjec). Zagrebški „Obzor" poroča, da so te dni imeli priliko jiokusiti šampanjca iz tvornice g. Beza v Virovitici, ter pravi, da marka »Fleur de BouzyB v vsakem pogledu prekosi mnoge inozemske šampanjce, ki se pijo za skupe novce. Ta šampanjec prireja g. Bez že več let v Virovitici iz izvrstnega slavonskega vina. Ker velja velika butilja (8/10 litra) na drobno samo 1 gld. 25. kr. priporoča „Obzor" ta do mači izdelek občinstvu najtopleje. Gotovo se utegne udomačiti tudi mej nami.
— (Hrvatska Čitaonica u Kautvu) priredi v nedeljo dne 8. t, m. v Bvojih prostorih v „Narodnom domu" veselico s petjem, gedališko igro „Sluga dvijuh gospodara", b tombolo in plesom. Pri veselici svira vojaška godba.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg, 2. februvarja. „Novoje Vremja" piše, da je pravega uzroka ostavki Crispijevi iskati v njegovi vnanji politiki.
Pariz, 1. februvarija. Vsi časniki so v tem soglasni, da je ostavka italijanskega mini-sterskega predsednika velika škoda za tri pel -alijanco in izražajo zadovoljstvo svoje na tej ostavki: „Journal des Debate" meni: naj Crispi
ostane ali pa ne, razmere mej Francosko in Italijo se bodo na vsak način zboljšale.
Lisbona, 2. februvarja. Uradni list objavlja naredbo, s katero se zakon „Habeas corpus'' začasno ustavi. Oblastvorn je naročeno, da zatrć časnike, ki so državi nevarni. Iz Oporta se javlja: Ustaši računali so na istodobni ustavek v Coimbri, Bragi in Vicenu in pričakovali, da se vojaki odpošljejo iz glavnega mesta v provincije, da bi se potem v Lisboni napravil punt. Pri ustanku v Oportu je več hiš močno poškodovanih, posebno pa mestna hiša. Na treh krajih bili so krvavi boji. — V Lisboni izhajajoča lista „Patria" in „Debates" so zatrli. Sklical se je državni svet. Republičanska voditelja Sampio in Telles nbežala sta v Brago, kjer so ju prijeli. 18. pešpolk premeščen v Brago, 9. lovski in 10. pešpolk bodeta baje razpuščena.
London 2. februvarja. Parnell v nekem govom napovedal, da bode bodoči irski parlament dobil pravico, rešiti zemljiško uprašanje in razorožiti kraljevsko policijo: Več jutranjih listov sklepa iz tega, da se je mej Gladstonom in irsko stranko doseglo sporazuniljenje.
Slatina 3. februvarja. Včeraj izredno veliko volilcev naudušeno pritrjevalo programu doktorja Gregorca, ki je v govoru kot glavne točke poudarjal Ljubljanske sklepe, kmetske zbornice, starostno oskrbovanje kmetskih poslov, viličarjev, versko narodno šolo.
Dunaj 3. februvarja. Čevljarji po vseh tovarnah ustavili delo. Štrajka udeležuje se 12.000 delavcev. Pogajanja z delodajalci obetajo uspeh.
Rim 3. februvarja. Kralj dopoludne posvetoval se z Zanardellijem,
Pariz 3. februvarja. Povodom otvoritvi francoskega parlamenta izdal Lavigerie na alžirsko duhovščino pastirsko pismo, v katerem naroča molitve za francoski parlament in na-svetuje ustanovitev velike katoliške zveze, ki bi vsprejela republičansko vlado in katoliško akcijo ločila od akcije starih strank.
Pariz 3. februvarja. Znani morilec Evrand danes zjutraj usinrčen.
Razne vesti.
* (B i s m a r k o v a sodba o k r o n a n i h g I a-vah) V listu „Hamburger Nacbi ichten ** priobčuje nek pisec sodbo Bismarckovo o nekaterih cesarjih. O Viljemu I. rekel je Bismarck, da ga ni moči dosti prsbvallti zaradi njegove uglajenosti in „po Iites8e du coeur". On se je semtertja razljuti), pa je bil vedno priljuden. Cesar Friderik bil je Bismarku dober in čestit človek, ki ne je zlagal z njim v vhoIi važnejib vprašanjih, posebno v onem glede Baten-beržatia. Jednaka je bila cesarica, soproga Frideri-kova. Viljema II, o katerem je Bismark mnogo govoril, imenoval je bogatega dediča. O ruskem caru pravi Bismarck, da je miren in miroljubiv človek, samo je dvomljivo, če bode mogel vedno tak ostati.
* (Kateri narodi pij 6 največ kave?) V prvi vrsti mej narodi stoje glede množine popite kave Nizozemci, pri katerih pride na leto 8 12 kilogramov kave na vsako osebo. Koj potem pridejo Belgijanci, ki pa so že za polovico za Nizozemci, kajti v Belgiji pride samo 4*14 kilogramov kave na vsako osebo. — Nemci popije 2*32 kilogramov na leto in osebo, to pa zarad obilnega pitja piva in pa takozvane „BIUmchen"-ka\e. Francozi pijo samo 198 kilogr., v Avstriji pride samo 1 kilogram na oBebo in leto, to se razlaga s t mu, da v Franciji se pije muogo chokolade, pri nas pa rev-neji ljudje pijo ječmenovec ali kai jednaeega. V Italiji pride samo 0*47 in v Španiji O.IG kilogramov na o-el)d. Anglija in Rusija pijeta večinoma čaj, v prvi se popije kave 0 45, v drugej 0 10 kilogr. na leto In osebo
* (Nova brzojavna zveza.) Poroča se, da se namerava osnovati nova mejnarodna brzojavna zveza, ki bi imela služiti svrham trojne zaveze. Ta proga bi spojila Berolin z Runom, in bi šla po narkrajšem potu preko Bavarske in Tirolskega, ter bi merila preko 2000 kilometrov.
* (N o v a opera Verdijeva.) Kakor naznanja Milanski založnik Ricordi, izdeljuje 7Gletni Verdi novo komično opero „F a llstaft", katere libreto je spisal Ar igo Boito po Shakespearu. Opera bode skoro dogotovljena.
* (Tri tisoč let stara flavta.) Te dni se je produciral v Londonu nek umetnik na flavti, ki je bila nedavno izkopana v Egiptu , in katere starost bo ceni na 3000. To piskalo je podobno po obliki instrumentu, ki je v Italiji znano pod imenom „zampogna". Posamični toni tega starinskega instrumenata so zelo podobni onim modernih naših, iz česar se da sklepati, da je bil naš moderni mu-zikalični sestav tudi starim Egipčanom že znan.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skuAcno in od znamenitih zdravnikov priporočano luhko <'i stihu i, raztapljajoči; sredstvo. — 1 flkatljica a 16 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 190 pil 1 tfld. a. v. — Pred ponarejanjem ne fitko Nvari. - Kalitevaj Izrecno Neii-ntein-ove l.ii/ul»c>ni' pile. — Pristne ho samo, če ima vsaka ftkatljica riuli'<V tiskano nafto protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo; Icliiirnu 4,pri nv. Leopoldu", I>uiih|, iue»to, Kcke «ler NpleRel- un«l 1'lHiikciiKaMie. V l.iulr>laul se do bivajo pri gOflp< tekarjl ii. l»le<-oll>li. (7SH— ir>;
»LJUBLJANSKI 270 N"
m to j i
zia. vn«! leto i^UI. l.tiO; w.n |>oI leti* gl«l. ii.'sO; /u četrt leta gl«l. 1,15.
Si«
Tujci:
31. januvarja. Pri MallCI: Breyinari, Kollenz, Kliitzl z Dunaja. — Pleiss Is Remiaiks. — ('saned ia HudiiiipeAto.   — Plantan iz Radovljice. — Bnclibitider i/. Prage. -- Gorup  iz Ljub-ljane.
Pri Slonu: Monztd, Hinnel z Dunaja — Maver iz (iradca. — Drukar i* Kranin
Pri katnrMkrm dvoru : Iloiiiun iz Železnikov. — Smodej Iz Radovljice.
Pri  j u m. ni   kolodvoru : Siegert, Deutschaler z
Dohaja. — Kaiaer i* Trstu.
Umrli so v ?LjiiQ»IJ«itii :
81. januvarja: M .rija Ciperle, uradnega sluge vdova, 72 tet, Flor junake ulice ftt. 38, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
I Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v : mm.
d *	7. zjutraj. 2. po pol. 9.zvečer	749*0 mm. 749 1 mm. 747 9 mm.	—150° C — 7-6° C — 11 oo r.	brez v. si. jzh.	megla jasno iaano *	000 mm
— v. »-I	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	74*>**> mm. 744*8 mm. 744 *> mm.	—14 8° C — 80° C — 11 8» C	brezv. al. zah. brezv.	megla jasno jasno	0 00 mm.
y -a 3	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	747 4 mm. 747*8 mm-748*M mm.	—15-4° C — 88°C — 10 4° C	brezv. brezv. si zah.	megla jasno jasno	000a*, j 1
Srednja temperatura —11-5° in —113", za 104' 10 2° pod noriualom.
IDuL-n.aLjslc3, "borza
dnǤ 8. februvarja t. 1.
(Izvirno t.Ht-graficno poročilo.)
včeraj    — dane«
Papirna r.mta.....gld.   91 *»•*>     — K"'«* 91 50
Srebrna n-nta......                                  91*70     —    . 91 5'>
Zlata renta.......                                    108-70     —    , 108 0
5% marčna renta ....     „    l« 2 20     —    , 102 2G
Akcije narodno banko   .   .     „    999-—     —    „ 99S* -
Kreditnu akcije.....„   .107—     —   „ 306 —
London........„    113-90     —   . 11410
Srebro.........                                         ■ ■-*—     —    . —'—
Napol.......... 9-03
C. kr. cekini...... , 5-40
Neinike marke..... „     66 02'/,
4°/0 državne sreoko iz I. 1854 26'» K'd. Državno areftko iz I 1mb4
Ogfrska zlata renta 4"/u.......
Ogerska papirna renta 5",'u......
Dunava rog srečke 50/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4,'1"/0 zlati zaat. listi . .
Kreditno srečke......100 gld.
Rudolfov« srečk«..... 10 «
Akcije an^io »ivntr. banko       .    tsrt) .
9 04 .v41 56 10 131 gld. 25 kr.
1M1 104 100 121 112 181 20 165
25 15 85
75 75
60
Trainway-društ. volj. 170 gld. a. v.   .   .   .   218   B —
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 31. januvarja 1890.
Prejšnji teden
Rankovcev v prometu 412,787.000 gld. (+ 2,152.000 gld.) Zaklad v gotovini   . 245,045.000
Portfelj..... 139,432.000
Lombard.....29,635.000
Davka   prosta ban-
kovčna reaerva .   . 43,420-000
<+ (-
184.000 80.000 390.000
(-
3,622.000
Vsak slovenski gospodar,
ki Se ni naročen na i Iustrovan gospodarski Hat ,,Kmetovaleo" s prilogo ,,Vrtnar", pošlje naj svoj ..asi.»v c. kr. kmetijski druibi kranjski v Ljubljani, katera mu dopoftlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da |e list neobhodno potreben za vBakega naprednega slovenskega goapodarja. (60—4)
.......Hiii f f T I I f I Tj II I I
Zahvala.
Odbor plesa prodajalničnih služabnikov
i/reka zahvalo vsem gospodom, ki so Be veselice udeležili ali pa denarno podpirali, oziroma gospodom trgovcem, ki so nam gmotno pripomogli. t74)
mtJ'T' # FTTTT11 t ♦ f 9 ♦ s s i * 119**¥¥******fVV*
Išče se gozdar.
Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati se z gozdno kulturo, ae vsprejme. — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva.
Ponudbe v nem&kem jeziku naj Be pošljejo pod naslovom: Gutsverwaltung Welxelstein (Unter-kraln), Station Steinbriick, Siidbahu. (52—6)
Fradajalnica z mešanim blagom
na deželi
odda se pod ugodnimi pogoji.
Poizvedbe se proai pošiljati upravništvu »Slovenskega N hi oda" pod „dobra trgovina«*. (58—3)
j   Novo ^tvllo f
Ima dvakrat toliko redllnlh anovlj kot rit,
je za juho, mlečne in moć nate jedi, sočivje i. t. d. porabi j iva, kot najboljše in najzdravejfio ter najcenejše živilo priznana in so dobi v skoro vseh pro-dajalnicah za moko in špecerijsko blago. Kuharnke bukve iaatou| lu franko.
Bratje Hirschfeld & Co.
c. kr. prlv. tovarna za „zeo", ječmenček in phani grah.
■rD-aja.a.3, XX (28—8)
C"H ospa JeanSStte Recu3r javlja v svojem in v imenu svoje hčere Jenny Recher, svojega sina Viktorja Recher-ja in drugih sorodnikov prežalostnega srca vest o smrti presrčno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda
Miroslava Recher-ja
hišnega posestnika in zasebnika v Ljubljani
ki je v Opatij dne   i. februvarja 1891,  v 32. letu  svoje  starosti,  mirno v Gospodu
zaspal.
Pogreb bode dne 3. februvarja 1801 ob polu 5. uri popoludne z južnega kolodvora Ljubljanskega.
Mrtvaški obred bode v farni cerkvi Marijinega oznanjenja, zadušne maše brale se bodo v več cerkvah.
Pokojnik priporoča se presrčno pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dne 2. februvarja 1891.
(72)
V1ZITN1CE
priporoča
„Narodna TiHkarnau
po nizkej ceni.
Št. 1572.
(65—2)
Visoko c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani določilo je na podlagi Najvišjega patenta z dne 23 t. m., s katerim so razpisane splošne nove volitve državnih poslancev, za volitve poNlitnvev m« si lu trgov ćLatm. 5. rm-arcija. t. 1.
Z ozirom na § 2:">. zakona z dne 2. aprila 1873 drž. zak. atv. 41 se torej javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enega državnega poslanca, ki ga bo voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, že sestavljen in bo razgrnjen OĆL 3. dO IO. fot>r-U.eirijai t. 1. v pregled.
Ugovore zoper ta imenik vložiti |e tukaj najpozneje do zadnjega prej določenega dneva t. j. cio -^rf^tetegrSL IO. f©"fc?r-CLa,2rijst t. 1.
Volilne izkaznice poslalo se bodo gospodom volilcem na dom, tisti pa, katerim bi se iz katerega koli vzroka izkaznice vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, naj se zanje oglase pri podpisanem mestnem magistratu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 28. januarija 1801.
CHOCOLAT MENO
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 111. (
Zahvala.
Za vsestransko sočutje mej boleznijo in ob smrti ter za ogromno udeležbo pri pogrebu nepozabljivega jim pokojnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
MATEJA PIRC-A
trgovca in posestnika
izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa se slavni kranjski ..Čitalnici" in njenemu spoštovanemu predsedniku, g. c. kr. notarju Globočniku, za krasni nagrobni govor, slavni požarni brambi kranjski, čestitim gospodom pevcem za milo petje, slavnemu uradništvu, prečastiti duhovščini in vsem darovateljem lepih vencev najtoplejšo zahvalo.
V K RAN JI, dne 2. februvarja 1891.
Žalujoči ostali.
1 Največja tovarna na svetu I
Vsak dan se proda:    (874 7)
50.000 kilo.
Dobiva ne v vseh apaoerljikih. delikatesnih prodajalnloah in kondltorijah.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".