Št. 54. V Gorici, v torek due 9. julija 1901. Letnik III. lzhaja vsak toiM'k in solioto v tednu ob 11. uri pn'dpoldne za ini'slo ttT u\j ii. nri popoldnt* z:i deželo. Ako pads iiiita dm'va praznik iziile dan prcj oh 6. zvccer. Stan»' po po.šLi picjoman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K.. pollt'tiio 4 K. in ct'litli'lno 2 K. Frodaja si' v Gurici v tobakarnali Schwarz v Solskili iilicah in Jf'l- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. 60RICA (ZJutntnje izdiiiijc.) Ureduiätv» in upruvuistvu se nahajata v *N a r o d it i tiskarni», ulica Vi'tturini h. at. 9. Uopisc jc nasloviti na uredništvo, oglasf» in naroenino pa na upravništvo «(.Joric.e». Ojdasi a« raČunijo po pctit- vrslah in sicnr ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večl:rat tiskajo, raru- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uiednik Josip Maiušič. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. J. Marušič). Vprašanja poslanea dr. Aleksija H. Hojica na c. kr. ministerstvo iiotranjih zadev glede zgradbe deželne bolnisnice in norisniee v Gorici. Dežela goriska nirna nikake svoje bolnisnice, ker bolni.sniea. usmiljenih bru- tov v Gorici, kalera je dübila po priza- devanju deželnega odbora z dnein H. jan. 1886 pravico javnosti, je privaten zavod, v čegar zadeve se ne sme mesati goriški deželni odbor niti najmanje, kar je podpisanemu sani priznal s svojim odlokom z due 25. junija 1880, štev. 440 80 in kar je priznalo tudi visoko c. kr. namestništvo s svojim odlokom na podpisanega z dne 13. nov. 188(3, štev. 11082 111. A ženska bolnisnica v Goriei je pa last goriškega mesta. Obe bolnišnici sti v jako slabem stanu, kakor je razvidno iz inojö bro- äure „Ü vprašanju glede zgradbe deželne norišnice in bolnišnice v Gorici", iz brošure dr. Pontonija: „Consideruzioni del Dr. Luigi Pontoni, primario della sezione rnedica e del riparto maniache del civico ospitale f'emminile, circa le tre proposte della Giunta provinciale di Go- rizia nella questione del manicornio", stran 7, kakor tudi iz poročila dr. Arona Luzzatto: „Happorto sanitario del Coniune di Gorizia per 1900" stran 14, katere prilagam pod 1-3; 1. Norišnice dežela goriška pa sploh ninm; umobolni se samo tlačijo v pro- store zgoraj navedenih bolnišnic, katere temu namenu čisto nič ne odgovarjajo ; pa niti ti prostori ne zadostujejo in de- žela je siljena, dajati svoje uinobolne v sosednje i t a I i j a n s k o kraljestvo. Naravno je, da z oziroin na bol- nišnico in norižnico je hitra pomoč ne- obhodno potrebna; etiako naravno je pa tudi, da se začne s pornocjo pri bol- n i š n i c i, ker šteje največ bolnikov, ve- činoma ozdravljivih, in ki deželo največ stanejo in jo izsesavajo in ker se za njo izdani kapital amortizirn, ne pa z norišnico, katera, ako him dobro uspe- vati, zahteva dobro urejeno bolnišnico kot neobhodno potreben predpogoj. Za umobolne ne romajo iz dežele tako ogromne svote, kakor za navadne bol- nike; za noriänico, ako se zida samo- stojen zavod, se deželi za njo potrošeni denar nikdar ne povrne, in to radi tega, ker vsled dotične državne postave mora dežela svoje umobolne sama vzdržavati (§ 1. drž. zak. 17/2 1864, St. 22), ker so sploh vsi siromaki. Finančni odsek deželnega odbora goriškega je v svojem porocilu na de- želni zbor z dne 4. maja 1900 to potrebo jako dobro motiviral in deželni zbor je v- svoji seji z istega dne potrebo tudi dovolj jasno priznal s tern, da je nalo- žil deželnemu odboru, naj kupi polrebni prostor, na katerem naj se sezidajo sku- paj vsi trije zavodi, bolnišnica, norišnica in liiralnica, naj napravi za vse te za- vode splošen načrt in podroben nacrt za noriSnico. Žal, da kornisija, katero je deželni odbor v ta namen sestavil, se ni držala načel in sklepov deželuega zbora, marveč se je postavila za sodnika ter prišla do zaključkov, ki so popolnoma v nasprotju s sklepi deželnega zbora z dne 4. maja 1900, izrekla je namreč, da prostor, ki obsega 26 oralov, zadostuje komaj za norišnico, in da treba brez ozira na hiralnico, ki bi norišnico močno razbreinenila, in brez ozira na javno bolnico, ki je neobhodno potrebna, za- četi z zidanjern same norišnice, katera bi stala okoli 1,200.000 K, torej vsaj stirikrat več, nego je deželni zbor z dne 4. maja 1900 dovolil in toliko, kolikor uboga goriska dežela za en sam zavod ne more zmagovati. Ta predlog imenovane komisije. kat(!re zdravniški člani vecinoma niso neodvisni in ne popolnoma prosli pri oddajanju svojega innenja, (jeden je namreč m e s t n i (' i z i k, drugi o b i: i n- s k i s v e t o v a 1 e c in p r i m a r i j bol- nice nsmiljenih bratov, tretji p r i m a r i j mestne bolnice in četrti je pa celö p r i- o r in vodja bolnišnice usmiljenih bratov), ker so zast.opniki mesta, zavodov in korporacij, katerih interesi se križajo z deželno bolnico, pride v kratkem pred deželni zbor, kateri naj o njem sklepa. Ker je razvidno, da ta predlog naspro- tuje zahtevi, katero rnora v imenu hu- manitete stuviti veda z ozirom na zdrav- stvo, da nnj se namreč najprej zagotovi bolnica, a potem še le priredi blaznica. kakor ludi da izključuje zgradbo bolnice, če ne za vedno, vsaj za oO let,« ako se s prej navedenimi stroški zgnuli blaznica, ki izkrvavi deželo, je podpisanemu kot zdravniku, hišnemu posestniku v mestu Gorica in deželnemu poslancii veliko na tern ležeče, poizvedeli, kako sod'i v i- s o k a v 1 a d a o ten» vprašanju. Opomniti pa hioram, da to ni le moje mnenje, marveč da se mnogi sta- novski kolegi z menoj vjernajo, da so posestniki v mestu in županstva po de- želi vložili na deželni zbor petieije, da tiaj se sedanja bolni^nica usmiljenih bratov, ki je bila od 1. lÜ54do leta 1787 na Placuti, preloži iz mesta in da naj se pred vsem drugim zgradi javna bolnica, ob enem pa tudi, ali vsaj tako hitro ko mogoče deželna blaznica, pa na način, da dežela ne obnemore pod troski teh stavb, mar- več da se izdani kapital polagorna amor- tizuje, da se občinam bolniski stroški zmanjšajo in da prehranitnina ostane v deželi. Prosim torej kot j e d i n i zdravnik v deželnem zboru goriško-gradiškem vi- soko vlado, da bi blagovolila odgovoriti na naslednja vpraSanja : 1. Ali je tudi ona tega mnenja, da je, splošno rečeno, bolj potrebna bolnica nego blaznica, da torej treba, ako hoče dežela v tem oziru kaj storiti, prej rešiti vprašanje glede bolnice nego ono glede blaznice? 2. Ali je visoka vlada prepričana, da sedanja bolnica usmiljenih bratov v Gorici, ki je bila zidana 1. 17f>8 za si- rotinje — „per gli poveri orf'anelli della Contea di Gorizia" — popolnoma na prostem, ki do danes ima še vedno svoje stare zidove in ki je zdaj popolnoma obkoljena od privatuih his, ki jej kvarijo zrak in jej jemljejo zrak in svetlobo, odgovarja zahtevam, katere mora staviti zdravniska veda na javno bolnico? 3. V sluüaju, da je vlada voljna dovoliti, da se da za silo radi pomanj- kanja drugih dobrourejenih bolnic äe dalje rabiti mestna ženska bolnica in bolnišnica usmiljenih bratov, ali more visoka vlada zagotoviti, da ta bolnica bo zadostovala deželnim potrebam še 50 let, da v tem času se ne prikaže v njej azijatska kolera kakor 1. 1886 ali kaka druga kužna bolezen, ki bi stavila v nevarnost življenje preskrbljencev v bol- nižnici samih, kakor tudi bližnjih hiš, mesta in dežele, da visoka vlada ne bi silila deželo, katera izkrvavi na pre- dragi deželni blaznici, da se zida potem posebej äe javna d(;želna bolnica? 4. Ali je visoka vlada voljna upl. vati po svojem zastopniku v deželnem zboru na to, da se vprašanje o dežclni bolnici, blaznici in hiralnici reši v onem sinislu, ki odgovarja prepričanju držav- nega zdravstvenega sveta, oziroma sk'epu deželnega zbora z dne 4. maja 1900 in individuvalnosti naše dežele, ki zahteva združenje navedenih zdravstvenih zavo- dov, pa tako, da ne prejudicira lecenja navadnih bolnikov malo število razgra- jajoöih blaznih, ki se dajo po paviljon- skem sistemu od bolnice primerno od- daljiti? V Gorici, 6. julija 1901. Dr. AU'ksij K. Rojic. Voda na mlin. (Ivoniic.) No. mi sino že toiL in tolikrat do- kazali, da nam niti ni treba z nova omenjati, da je impertinentna trditev „naprednega" člankarja, kakor da ima Tumova klika za seboj sploh kako ,.žte- vilo Ijudslva". Le poglejte na shode, ka- tere prirejajo ti klaverni naprednja.ški vitezi po deželi in se usiljujejo ljudstvu s svojimi tisočkrat omlatenirni neslanimi l'razami: koliko je pristašev te klike? In kaki so? Prav jih je označil pesnik: „krčmarje vse, njih pivee in žganjarje in lahkoživce"! To je število dr. Tumove klike, ne pa „velikanska večina slovenskega ljudstva na Gori^kem". Zares, velikanska večina našega ljudstva bi sto- rilu pač prav, da vrže iz sehe te ljudi z njihovimi generali vred. Uprav smešnega se je pokazal član- kar s svojo trditvijo, da volilei „Slogi- nih" kandidalov niso poznali sodnega svetnika Rutarja. Ali je člankar ne samo zloben, marveč tudi tepec, kar se tiče pozna- vanja goriških razmer? Sodnijski svetnik Rutar, gori šk i rojak in poznan po svojem službovanju v raznih sodnih okrajih na Goriskem in blagem značaju ter spoštovan povsodi, kjer je živel in delal v prid naroda, on naj je nepoznan, pač pa naj pozna naše ljudstvo razne pritepence, ki pridejo k nam s trebuhom za kruhom, da bi tu ugodno živeli ob žuljih našega kmeta; naäe ljudstvo naj ne pozna domačina svelnika Rutarja — seveda ker je bil „Slogina in ne „napre- den" kandidat — pozna pa naj — Šta- jerca dr. Treota, ki je prišel sem, da bi mu mi priskrbeli tukaj sijajno življenje, in ki nima druge „zasluge" za goriške Slovence, kakor da je — njegova žena Krai^evka! Svetnika Rutarja ne bi smelo vo- liti naše ljudstvo, — pri njem velja ko- manda iz ulice Vetturini; ako pa ima voliti ljudi iz naprednjaskega tabora, o tu pa ni nobene komande; okrožnica „napredne"', ki veleva ljudstvu, da se brez ugovora kloni ukazom odbora „na- predne" — to ni komanda, kaj ne? Ali je mogoče več lumparije v eni sapi? Mi goriski Slovenci naj se kar pohlevno uinaknemo v kot ter samo tru- dimo se, da bodo razni zdražbarski pri- hajači nosili v deželi krono, pri tem pa izkoriäcevali ljudstvo, polnili si žepe ter živeli razkoSno! öeveda nekaj taeega ste namera- vali in ker se je vaše lepe nakane spre- gledalo in opozorilo na to nevarnost ljudstvo, zato je bilo ,.potreba razkola" ? ! Prepošteni olai»kar pravi, da je raz- kol rodil preobrat; — seveda ga je rodil, pa še kakega, da bi na njem izkrvavelo naže ljudstvo, ako bi ga ne branili pred naprednimi kragulji pravi njega prija- telji, kajti razpor je bil in je dobrodošel le advoka+u in kromari'i in advokat in kramar g tudi jbip"ita, izpodkopa- vata pa vse, kar je re1 'čno narodnega in njima ne donaša mastnega dobička; I radi tega' hujskata proti jedinemu žol- bkeniu zavodu „ŠoU mu Domu"' tako, kakor ne hujskata prou sami „Legi na- zionale". S te strani je treba poznati razkol s te, a ne z one, s katere ga razkričava hudoben „Sočin" člankar. Gorje našemu narodu, ako bi ga vodili taki „postenjaki" kakor je on, potem bi res ne bilo nikogar, ki bi se vezal z Italijani, ne Gabrščka ne Turne, marveč ves narod bi bil privezan kot suženj na konjsko kopito nasega sovraž- nika in bi bil tarn, kjer ga želi c'lankar in njegovi somišljeniki, ki delajo po geslu „naj pa vse hudič vzarne, ako nasa ne velj a!" A naže ljudstvo si je že jako iz- bistrilo pojme o naprednjakih has od zadnjih državnozborskih volitev sem. Kajti ne le, da so se ljudstvu odprle oci, ko čuje, kako zdaj tožarijo pri sodiščih nahujskani volilei napredne kolovodje za dolžni — Judežev groš, marveč spoznalo je tudi, da napredni kragulji išcejo le, kako bi oni od žuljev ljudstva dobro živeli, ga vpregali v jarem napred- ne sužnosti, potem pa, kar se je v „Soči" že zgodilo, javno ljudstvu v obraz govorili, da je narodnost postranska reč. — Ne, naše ljudstvo je šlo le enkrat na led slepičem in ne pojde več, zato je tudi napredna slava že prekoračila svoj vrhunec in zdaj gre s to slavo doli, o tem priča vsak naprednjaški shod. Zaman je napeljavanje vode na naprednjaški mlin — kolo je polomljeno, ne vrti se več, a v mlinu bodo kmalu vladale le še miži in podgane! Najnovejsi „preustrojbar" našega petja. (Konec.) Tržaška „Edinost" si že leto in dan prizadeva, da bi spravila veselice slov. druätev v Trstu in okolici v nekak red zastran časa. Večkrat se je namreč pri- petilo, da sti imeli dve društvi isti dau veselico. Vsled tega ni bila v takem slu- čaju nobena veselica tako obiskana, ka- kor bi lahko bila, ako bi se ne bili udeležniki cepili. Tako v Trstu in oko- lici. kako pa v GDrici? Naša „Čitalnica* je imela v drugi polovici januarija in v lebruariju — kakor vsako leto — ob sobotah plesne vaje in plese, kar je bilo že v začetku januarija v časnikih na- znanjeno. A čujte, kaj narede na^i „na- prednjaJ5ki'' kolovodje! Vse sobote, ko se je v „Čitalnici" plesalo, so prirejali „Pri treh kronah" raziične sokolske, pevske in kolesarske shode in večere.°) Namen je bil, odtegov;:ti mosko mladino od čitalničnih plesov, da so potem v „Soči" svoje kaiine na deželi „tarbali", kako „Citalnica" „propada", ker se jim *) To pišemo posebno na naslov tržaškc »Edinosti«, da si ogleda svoje ljubljence in va- rovaiiCfl, kakoäni so takrat, ko se ne zlaga rodo- ljubje t. njih kramarsko politiko. — Ured. ni posrečilo dobiti čitalnični odbor v svoje rol e. Kaj so vse ti ljudje počeli to zimo zoper „Citalnico"', mater vseh slov. družtev v mestu, to je grozno, nezaslišano in neverjetno. To se ne da niti povedati; kajti mnogo je takega, da ne spada med omikane ljudi in še manj v javni list, ki ima vzgajati narod s krepostnimi vzgledi, ne pa ga pohujševati z izrodki nizkih pobalinskih strasti. Mi rečemo le toliko, da ni bilo peščici mladih neizkušenih ali v strasti duševno vtopljenih rogovi- ležev, katerim so znani navdihovalci na- rodnega razkola izročali izvojevanje tega grdega boja zoper zaslužno narodno društvo, nič tako nizko, da bi jim ne bilo dobrodošlo. Zdaj je prišel mladozobi, gosposko oblečeni fan talin brez dovo- ljenja v čit. dvorano, ter se zaganjal v plešoče pare, da bi niotil pies; zdaj je došel član uradništva iz Tumove odvet- niške pisarne tudi brez dovoljenja k čitalničnemu velikemu plesu izzivat praz- nično oblečene čitalničarje, imajoč ko- lesarsko čepico na glavi in lisičje-rujavo obuvalo na nogah; zdaj je znanega gor- skega veleposestaika sin, ki zna izvrstno igrati ulogo najsurovejšega kmetskega fanta, odtegoval od plesa plešoče mlade- niče, vabeč jih „na bokal kuhanega vina" itt. Tu vidijo tržaški in drugi Slovenci, kako krasno socijalno življenje živimo gorižki Slovenci, odkar ga je začel dr. Tuma tako „fletno" reorganizovati s svo- jini pevskiin društvotn"! Vrnirno se zopet k Tuinovi „posla- nici" ! Pričakovati je bilo, da bode dr. Tuma toliko previden in se izognil v javnern lisiu vsaki opazki o svojein ia- moznem pismenem dogovarjanju za svoje društvo s čitalničnim odborom. On ni storil tega, šel nam je na led, in mi mu hočemo slediti v posebnem članku. üblastnost, kakoräne je zmožen le en Tuma, je, da podtika v oni „po- slanici" naše članke o njegovem „petju" g. čitalničnemu pevovodji, kateremu hoče on — pobegli učitelj — dajati 3e ifcxcije o nalogi narodnega učitelja. Ker je hotel pri tem naä list zadeti, se mu moramo tudi mi odzvati. Dr. Tuma se ne srarnuje podpisati se pod sestavek, v katerem nam izreka najhujäo nezasluženo obsodbo, ki more kak list zadeti. Dr. Tuma izjavlja, da je naš list tak, da bi se — seveda po njegovem mnenju — moral vsak učitelj in vzgojitelj mladine sramovati, zanj („Gorico") kaj napisati. No, no, glejte, kako milostno! Mi veino, da bi g. doktorja spraviii v največjo zadrego, ako bi zahtevali od njega le en sam dokaz za resničnost te razžalitve, katero nam je hotel frivolno zabrusiti v obraz. Kaj pa nahaja dr. Tuma slabega na naäem listu ? Glavna naloga vsakega časnika je, da si prizadeva ljudstvo po- učevati in vzgajali. Ali te naloge morda mi vestno ne vräimo? Ali ni naš" list tak kakor je biia „Soča", dokler je ni fio on vpregel v voz svoje va-banque- politike, t. j. pravo glasilo slovenskega naroda na Goriäkem ? Ali ni naš list tak. da ga lehko damo v roke vsakemu otrokuV Ali misli dr. Tuma, da naj posnema nas" list njegovo „Sočo", ki si je stekla ža- lostno cast najpohujsijivejega lista na Slo- venskem ? In specijalno, kar se učitelj- stva tiče, kdaj smo mi izpodkopavali ugled šolstvu tako kakor „Soča", ob- suväi g. deželnega äolskega nadzornika z najtrivijalnejäimi psovkami, katerih so zmožni le Liirabe najnižje vrste. Pravi otroci nikdar ne pozabijo Onega, ki se jim drzne očeta javno žaliti, in goriški učitelji naj podpirajo list, v katerem je bil njih glavni predstojnik tako robato napaden? — Ne, ne, g. doktor, narobe je res : Največjo sramoto si dela učitelj, ki podpira kot plačnik ali dopisnik tak nemoralni list kot je „Soča". To je pri- bito, g. doktor! — Sklepaje to vrsto člankov, naj se dotaknemo že sklepa Tumove „poslanice", ki je tak, kakor so menda vsi njegovi sklepi. Ker je preteklost in sedanjost Tumovega narodnega delovanja taka, da nam povsod kaže le pričeto in nikjer dovršeno delo, ni čnda, da more sebe in svoje pristase tolažiti le z upanjem na boljšo prihodnost. Tako je storil tudi v oni ,.poslanici". Mi mu to medlo ve- selje radi privoščimo, vendar bi pa naj- bolje storil, da bi se ne Sopiril s ,,po- hvalo" onih, kateri ga ne poznajo, kakor ga niso poznali do pred kratkim goriski Slovenci. Vsaj drugih naj ne smeši, če ima že sam na sebi tako veselje. Mi imamo namreč v mislih „priznanje" od- bora „Glasb. Matice" v Ljubljani i.a nje- govo društvo, katero „priznanje" cituje na koncu svoje ,,poslanic. Tuma so odloc/no izreče proti predlogu poslanca Grče, ki nalaga prav- nemu odseku že danes, kako naj re.ši ta predlog. Govornik meni, da se kaj takega ne da vsprejeti že zaradi tega, ker bi veljalo za slovenske trge drugo pravilo nego z-d italijanske. (Poslanec Grca ugo- varja, da ni on tega meni I) Predsednik pravtiega odseka Marani se čudi poslancu Grci, da pride s takim predlogom zdaj na dan, ko ni v upravnem odseku kot clan isf^ga o torn nili zinil besede. (PoslanecGr govarja ;,ej opazki). Na to zaprosi besed poslanec prof. Ber- b u č. On pravi, da podpira predlog po- slanca Grče, ker smalra dojstvo, da mo- rajo že dandant^s v takozvanem „prosvit- ljeneiii veku" volilci, obrtniki in trgovci iz Ajdov^čine iti na voli<5če v Tolmin, kot nekak — petrefakt iz prejšnjega sLo- letja. Kdo iz obrtnikov in trgoveev naj zapre svojo obrt ali pa svojo trgovino za dva ali tri dni, naj potrosi za pot obilo denarja, sarno zato, da odda svoj glas? — To se pravi ravno tako kakor: vi imate volilno pravico, ali izvršiti jo zamorete le na luni. Po govornikovem mnenju je pač skrajni čas, da se odstra- nijo take anomalije in zato predlaga, da se sprejme Grcev predlog, namrec da se naloži pravnemu odseku, da se stavi že v sedanji sesiji predlog v smislu ornenjene resolucije ter da ga predioži zbornici v potrjenjo. Na to poprosi besede iznova posl. dr. Tuma ter se še jedenkrat odločno izreče proti predlogu poslanca Grče ter proti izvajanjem prof. Berbuča. Dr. Tuma pravi, da je — napreden, ali da ni še prišel čas, ko bi se volilni red spremenil; on pravi, da naze ljudstvo (tu je govora la o obrtnikih in trgovcih v trgih!) n i Š e zrelo za tako spremembo, posebno v času, ko ljudje ne znajo ?e aiti brati in piaati. Tu začne vmešavati vines tudi splošno volilno pravico itd. Poslanec Berbuč dobiv^i besedo, pravi, da tu ne gre za drugo. nego da se sklene, da bodo volilci trgov volili v svojih do- mačih krajih, da se bodo torej lahko po- služevali svoje volilne pravice, kar jim je drugače takorekoč onemogočeno, ako bi morali hoditi volit kakor n. pr. Aj- dovci iz Ajdovišcine v Tolmin. Na to da glavar besedo porocevalcu dr. Verze- gnassiju. Dr. Verzegnassi pravi, da s tem še ni rečeno, da bi njegova stranka gla- sovala proti premembi volilnega reda ka- korSno želi poslanec Grča ter reaolucija „katol. polit. društva v Bovcu'1, da pa ostane pri svojem predlogu, namreč: re- solucija se odstopi pravnemu odseku ozi- roma porocevalcu istega, da o njpj po- roča že v sedanjem zasedanju. Deželni glavar pravi, da bode dal na glasovanje najprej predlog poročevalca dr. Verzegnassija, da naj so v principu odstopi resolucija pravnemu odseku, o katerej naj poroča deželnemu zboru že v sedanjem zasedanju; potem pa da bode dal na glasovanje predlog posl. Grče in sicer kot. dostavek k prejšnjemu pred- logu porocevalca dr. Verzegnassija. Pri glasovanju so za predlog Ver- zegnassija glasovali vsi poslanci, za do- stavek Grče pa sarno vsi Slovenci izvzemši dr. Tuma. Dr. Tuna vstane ter naznani de- žolnernu glavarju, češ, da so nekateri poslanci za oboje glasovali. „Seveda!" so odgovorili poslanci, ki so glasovali za oboje, „saj je bilo tudi tako prav!" Deželni glavar na to poduči dr. Tumo, da so tisti poslanci, ki so glasovali „za oboje", jedenkrat glasovali za predlog v principu, a drugikrnt za dostavek k pred- logu. Na to je dr. Tuma — obrnolknil.... Dobil je pa besedo dr. Verzegnassi, ki poroca o predlogu finančnega odseka glede pospeševanja živinoreje. Ko je pricel do preOitanja dotičnega nacrla, predlaga dr. Gregore"ič, naj se -ej pr'v!ržo z ozi- rom na hudo vročino v zbornici ter na to, da so razni poslanci v raznih odsekih sedeli in delali že predpoludne in popo- ludne od treh dalje. Predlog je bil sprejet, na kar zaključi dež glavar sejo in odredi prihodnjo sejo na soboto ob 5. uri po- poludne. Osma seja. V soboto ob 5. uri popoludne imel je dežolni zbor svojo sejo. Prečital in odobril se je zapisnik prejšnje seje, na kar naznani deželni glavar, da je do^la deželnemu zboru od občine sv. Križ na Vipavskem prošnja za premombo volil- nega reda in sicer tako, da sine mesto sv. Kfiž voliti z tnesti in trgi. Deželni glavar naznani tudi, da .sta mu poslanca co;-;to Panigai in dr. Hojic na/nanila in sicer jeden predlog, a drugi jedno interpelacijo, katererda bodeta pre- čitala po dokončanem dnevnem redu. Preide se potem k nadaljevanju razprave o zakonskom načrtu glede pospeševanja govodoroje v deželi. Ta zakonski načrt bil je konecno vsprejet z nekaterimi pro- membami in dostavki poslanca Lapanje k §{$ 15 in 17 in pa z izključenjem § 18 na predlog poslanca Michielija. Ta po- slanoc je stavil tudi predlog da se de- žela v živinorejskem pogledu deli v tri a ne v štiri okraje kakor predlaga to odsek. Poslanca Grča in Tuma sta zago- varjala sicer odsekov predlog, da bi de- žela bila v tem poglrdu razdeljena vštiri dele s posebnim ozirom na to, da se na Krasu mora odgnjati druga pasma živine, nego na Vipavskem in sploh v dolini. Italijanska večina sprejela pa je Michielijev predlog. Ta zakonski nacrt se jp sprejel tudi v drugein in trntjem branju. Poslanoc Grča poroča v imnnu prav- nega odseka o prošnji občine Šebrelje za podporo, ki naj b\ se podelila tej ob- čini za popravo oziroma za novo zgradbo mostov v Stopniku in Tratah, od katerih jedrn naj bi bil želez«?n, drugi pa Ies6n in stavi predlog, da se ta proänja odstopi deželnemu odboru, ki naj se prepriča, ali je omenjena zgradba oziroma poprava v resnici potrebna. Prodlog je bil sprejet. V imenu istega odseka poroča posl. Muba o sprejetju nekaterih cest in pa zgorej imenovanih dveh mostov rned skla- dovne. Predlog glede cest se sprejme. Glede omenjenih dveh mostov Stopnik in Trata pa jo nastala živahna debata, katere so se udeležih poslanci dr. Marani, dr. Egger, dr. Venuti, Grča, Lapanja, dr. Tuma, dr. GregorčiO in prof. Berbuč. Povod tej razpravi je dala stiliza- cija Grcevega predloga glede podpore za te inostove in pa dostavek dr. Eggerja k Grcevemu predlogu, da naj se deželni odbor prepriča, ako sta omenjena mo- slova okrajnega poinena, ki je bil tudi sprejet. Dr. Venuti je namrec trdil, da bi si deželni zbor nasprotoval, ako bi vsprejel predlog, da se vsprejmeta ome- njena mostova med skladovne, ko je vsprejol dr. Eggerjcv dostavek k Grce- vemu predlogu, da naj se deželni odbor še komaj prepriča o okrajnem pomenu teh dveh mostov, ki se zamoreta še le potem sprejeti med skladovne, ko bode ta njih okrajni pomen dognan. Poslanec Grča je rekel, da ni dr. Eggerjevem do- stavku ugovarjal, ker je dr. Egger pretiho govoril, da bi ga mogel razumeti. Vkljub vsern priporočilom in zatrje- vanjein od strani zgorej imenovanih slo- venskih poslancev, da sta omenjena mosta nujno potrebna za velik del cerkljan- skega oki-aja, se omenjena mosta nista vsprejela med skladovne, nego vsprejel se je posredovalni predlog dr. Marani-ja, da se slvar odstopi deželnemu odboru, ki naj se o okrajnem pomenu teh dveh mostov prepriča ter deželnemu odboru o tem še v sedanjem zasedanju poroča. Na to poroča dr. Egger tudi v imenu pravnega odseka o predlogu deželnega odbora glede spremembe § 53 lovskega zakona, ter predlaga, da se o tem pred- logu preide na dnevni red. Tu poprosi posl. Grča besede. Posl. Grča pravi, da nc bode govoril proti predlogUj ker ve, da bi ničesar ne opravil in ker bi vlada za zdaj, kakor stvari stoje, kake prernembe najbrže niti ne prcdložila v Najviše potrjenje. Ako spro- govori par besed, stori to le iz naniena, da opozori visoko vlado. da prej ali slej mora gotovo priti do spremernbe lovskega zakona. Tu omenja raznih skod, ki jih napravlja divjačina posebno p;t zajci knietovalcem. Današnji lovski zakoni, pravi,'branijo divjačino, ali treba bode rnislili na to, da se sklenejo zakoni, ki bodo morali braniti kmetovalčeve pridelke in nasade pred divjaeino. Predlog odsekov se sprejme. Na to poroča dr. Tuma o piošnji tolminskega županstva za premestilev pri- pravnice za učiteljišče iz Podgore v Tol- min ter predlaga, da se ta proštija izroei deželneniu odboru, ki naj stvar natanjko preišče in se o njej pouči ler prošnjo priporoča visoki vladi v uvaževanje. Dr. Venuti omeni, da je drugi del tega predloga popolnoma v nasprotju s prvim delom, ter pravi, kako da se za- more dezelnemu odboru narocali, da prošnjo priporoča visoki vladi v uvaže- vanje, kose mora še leprepri- čati o stvari tor izvedeti, ali j e p r o š n j a u t e in e 1 j e n a ali n e V! On inisli torej, da se zadnji del predloga v tern srnislu popravi, da deželni odbor vladi še le potein prošnjo priporoča, ko se je prepričal o njeni opravieenosti. V tern sinislu popravljeni predlog se sprejme. Na to poročajo poslanei dr. Gre- gorčič, Chiozza, pros'. Berbuč in dr. Ver- zognassi v računskih sklepih in preudarkib raznih zalogov, ki se nabajajo v deželni upravi in ki se vsprejinejo brez vsake opazke. Dr. Marani poroča na to v imemi deželnega odbora o odstopu splošnih dul- nic drušlva Vipavske železnice državi kot prispevek k gradbenim stroskom druge železniške zveze s Trstom. Po dvakrat- nem glasovanju se je predlog odkazal fiiiancnemu odseku. Predlog posl. dr. Abraina o na- črtu zakona glede ognjegasnega reda se je sprejel, kakor ga je stavil predlagatelj. KoneOno je bil vsprejet predlog de- želnega odbora, o katerern je porocal dr. Tuma, da se načrt zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, izroči posebnemu odseku. brojecemu 11 članov, ki se imajo izvoliti iz pravnega in finanenega odseka in h katerim se imajo pritegniti tudi zdravniški izvedenci. Na to precita conte Panigai svoj predlog, da se dovoli v svrho pogozdo- vanja močvirja pri Gradežu in Ogleju znesek 2000 kron. Dr. Rojic pa čita svojo interpelacijo, katero prinašamo na uvodnem mestu. Ko je še dr. Tuma prečital «vojo interpelacijo, katero je med sejo naznanil dež. glavarju, in s katero vpraža naučno upravo, ali misli popolniti razpis službe ravnatelja na tukajšni realki tako, da se zabteva od prosilcev popolno znanje deželnih jezikov, slovenskega in italijan- skega, bila je seja zaključena. D o p i s i. Iz učiteljskih krogov. — „Soča" (št. 76) se čudi, da prinaša „Gorica" toliko dopisov iz učiteljskih krogov. Trdi celo, da ti dopisi ne izhajajo od učiteljev, am- pak iz neke druge kovačnice. Kogaj-js tern rneni, res ne vein. To pa zagotovo vein in trdim, da so vse dopise iz učit. krogov, prijavljene v „Gorici", spisali ucitelji (Ijud- skih šol), pravi, aktivni in ne upokojeni učitelji, da se ne bo drugih sunuiieilo. Kdur si upa dokazati, da to ni res, dobi nagrado; toraj „Soča" z dokazi ven! ali pa preklicati, sicer že ves, katero ime ti tiče. Ali ne ve „Soča", da so učitelji, ki niso pri učit. drustvu, ampak v opoziciji, najdelavnejši in ravno radi tega marsikdo ni pri društvu ker noeejo časa zgublje- vati in tratiti pri prazuih zborovanjih, kjer odločuje sila in neznačajnost? Ko se je bil boj za zboljSanje učiteljskih p)ac, kdo se je največ trudil? Morda oni, ki so sedaj „napredni"? Kaj še, oni so se 6 „Sočo" borili proti nam, proti zbolj- šanju! (očitali nam, da hočemo jesti krub, ki je namočen v krvi drugib, kmeta na boben spraviti itd.) To je znano „Soči", zato pač ne umem, kako se more čuditi, da je od naše strani toliko dopisov, iz onega labora pa ne. Kaj hočete, oni so „napredni", ne marajo za delo! Saj jib poznate one „komod" gospode med uči- teljstvorn, ki si znajo pri vsakem nad- zorniku ustvariti ugoden položaj, pridobiti si prednosti in ugodnosti in solnčiti se v njegovej milosti v družbi prijetnega „dolce far niente". Saj še celo glede dela v šoli so si znali pridobiti olajäave, ka- terih drugi učitelji ne poznamo — pač dvojna mera! Kdor toraj pozna te razmere (kakor n. pr. gospod lastnik „Soče"), se pač ne sme čuditi pogostiin dopisom v „Gorici". Ne samo eden, dvadopisa za vsako sle- vilko, ampak več listov bi labko napol- nili z žalostnimi učiteljskiini odnošaji, toda za sedaj potrpimo, odbijaino samo napade. Ko bo mera polna, ko stvari po- polnoma dozore, pride že vse na vrsto, ako se ne krene na drugačno pot. Po- slave naj se izvršujejo, pravično naj se postopa, pa prenehajo vse pritožbe, vsa nezadovoljnost. Iz ISovca, 30. junija. Gosp. urednik! Blagovolite sprejeti v cenjeni list „Go- rica" nekoliko pojasnila na dopis z Bov- škega v 73. stev. lista „Soča". Dopisun se zadira v naše „Kat. pol. drušlvo" češ, da to je „proli slo- vanstvu in narodu v pogubo", radi tega da se dovoljujejo taka društva brez ovire. Vprašamo pa dotičnega dopisuna v „Sod'i": kje je več narodnosti, ali pri li- beralcib ali, kakor nas imenujete, pri „kle- rikalcih" ? Ali ni bilo čuti, ko so tudi „dajčnacjonalni" kolesarji imeli izlet skoz Bovc v Gorico, ravno o d n a r. n a p r. stranke sicer še Vaših mlekozobib „na- prednjakov"heil-pozdravov? In vprašamo : kje se pa več govori v nemščini ali splob v tujem jeziku kakor pri „narodno-napr."' slranki? Saj v Bovcu že ni cuti skoraj besede več slovenski iz ust teb toliko bvaljenib Slovencev in naprednjakov ! Mislim, da je prišel zopet Hosmanov dub v naše naprednjake. Potern se za- dira v preč. g. 1 v a n c i č a kurata na Srpenici, da ne bo „dolgo vec gospodo- val na Srpenici". Jaz mislim pa ravno nasprotno. In tern potom rnoram nekaj omoniti. Ni še dolgo tega, kar se je „Soča" zadirala na Srpenčane, da se ne morejo otresti Liste „dajčnacijonalne'1 garde iz obc. zastopa. In sedaj, ko se je to zgodilo, pa imenuje tiste „dajenacjo- nalne" „vrle Sr pen čane" in želela bi, da bi prišli tisti zopet na krmilo seve zato, ker t r o b i j o v n j e r o g. Kaj to pomenja, naj razsodijo bralci „Gorice" sami. Kam nas tirajo tako ime- novani narodnjaki?! Potem se pa zadira ne vem ali ve- doma ali nevedoma samo z riamenom seveda, da bi koga ob cast pripravil, (saj to je njib program in „Sočin") v spoštovanega g. župana v Logu, seveda zato, ker ne pleše po njihovib željah in ne trobi v Gab. rog. Da pa stvar izvedo tudi cenj. bralci „Gorice", moram izjaviti, da tisto je bilo vse do pikice lažnjivo, kar je „Soča" pisala". „Soča" je namreč pisala: „ne hodi k županu v Log ako nimaš polno mosnjo denarjev. Drugace se ti zgodi kaj neljubega kakor se je to zgodilo nekernu požtenemu obrtniku va Bovca". Seve da polten je le tisti, kdor trobi v njib rog, vsi drugi so jim nič vredni. — Ker sem bil pa ravno navzoč, moram priznati gospodu županu vso Oast, da se ni še kaj hujšega zgo- dilo, kar bi bilo tistemu „požtenemu obrtniku" nekoliko časa v spominu, kako se bodi dela i'ehtat po Logu. Stvar pa je bila taka. Dotični „po- šlcn obrtnik", kakor ga „Soča" imenuje, je znani Koleri, kateri rad visoko leta in misli, ako inu dovolijo milostno pro- storOek v nar.-napr. stranki, da sme že blatiti kogar boče. Ali da mu razložim resnico in da svet izve kakšni poštenjaki so to, naj navedem stvar, kakor je zares bila. Prišel je doticni znaui Koleri, ko nas je bilo lepo društvo pri mizi zbra- nih v gostilni gosp. župana, s svojim ,,ka- lamonom" ne, z „musterbucbom" kakor on, ki niti slovenščine ne zna, imenuje tisto stvar, s katero bodi s trebubom za krubom in zacel razkazovati in razlezati „muštre" poceli krčmi, kajti on je ed<»n ti- stih obrtnikov, kateri ne odvagajo99 enega kozla, ko pa je mož sprevidel, da se de- lavci ne zmenijo za njegove „muštre" in da ne bo nič „käefta" je prisedel k mizi in pil tarn z delavci, seve brezplacno; da se pa pokaže „poštenega obrtnika" ukaže tudi on en „dopelliter". Ko pa je bil čas za placati, ne vem ali ni imel evenka ali kako, p 1 a Č a t i n i hotel in se je šele jel prepirati z delavci Lo- žani in jih tudi raz/alil. No in potem se- voda so niu delavci hoteli pokazati tisti prostor kjer je zidar pustil odprtino. — Tako je bilo, a ne kakor dopisnik hu- dobno laže o g. županu. Saj ravno g. župana bovški obrtniki, kateri imajo kaj opravila, zelo spo^tujejo, ker je jako točen v vseh stvareh. In to človeče si upa ga slikati kot najbolj surovega ! Torej vsa- kemu svoje! No naposled se žuga g. županji z njeno preteklostjo. To pa je že nad vse budoben naklep! No čuda bi ne bilo ako prinese „Soča" jedno laž take vrste več. saj to jej posebno ugaja, pa lnenda le za to, da hi odvrnila pozornost od mla- kuže svojih prista^ev, ki stoje v njej do — vratu! Samoumazancem je to naj- Ijubiše orožje, ko si ne morejo pomagati iz zagate na lep nacin; i'uj, taki Slovenci! Sram nas je, da sino ž njimi jednega rodu! Naža lista „Gorica" ali „Pr. List11 bi gotovo ne objavila takšnih dopisov, ako bi hoteli pisariti kaj o naprednjakih, kar bi se dalo storiti ne le na koše, marveč na vagone. Ali ste razumeli, Gab. in tovarišijaV Ali nasa lista noceta de- lati tega, ker nočeta pohujäevati m ladin (3 kakor delata važi glasili ,,S o č a" in „Primorec". In to se vidi na vaši „napredni" mladini, ki je vaš up, kako razdivjana je, ali ta up in prihodnost vaše mladine vas bosta varala in z vašim lastn im bičem vas bosta bičala. Zato je dobro da se je tukaj ustanovilo „delav. izobr. drustvo", v obran proti temu, ka.r bi moglo priti, ker ljudstvo je začelo spre- videvati, kje je resnica, zato se naše čete zmiraj bolj množijo zlasti delavcev obrtnikov in kmetov. Zato klicemo: kdor se ni še zdra- mil, naj pride do spoznanja, ker le naša s t r a n k a je delavcu koristna. Torej delavci, združite se Se bolj trdno v kržanska društva in prihodnost Vam ne bo v škodo ne Vam in ne Vasim otrokom. Več obrtnikov. Politiöni pregled. 0 notranjem položaju. Deželni zbori nadaljujejo svoje delo in razprave v njih vrše se splošno mirno. Posebne politiene važnosti ne nudijo razprave večine deželnib zborov in ne bodo tudi imele nobenega večjega upliva na splošni notranji politični položaj. Iz- jemi sta le moravski in češki deželni zbor. Od dokoučanih razprav v teh deželnih zborih je mogoče odvisna usoda prihodnjega državnozborskega zasedanja. V moravsketn deželnem zboru so se Nemci in Čehi še precej približali terse od obeh strani povdarja neobhodna po- treba sporazumljenja med oberna narod- nostima v deželi. Zato so pa sklenili Nemci letos glasovati zasubvencijo češki gimnaziji v Zäbrehu, čemur so se do letos vedno odločno ustavljuli. V češkem deželnem zboru ni sicer hrupnih dogod- kov, vendar pa o kakem zbližanju ne more biti govora. Karakleristicuo za raz- mere v čeakem deželnem zboru je to, da so konservativni veleposestniki pred- ložili premembo volilnega reda, vsled katerega bi dobilo tudi ustavoverno vele- posestvo nekoliko sedežev v dež. zboru. A Nemci glasovali so, ko se je namrec odkazal ta predlog posebnemu odseku, proti njemu ter pokazali s tern, da jim ni dosti ležeče na sporazumljenju. In to je ravno, kar daje nekaterim listom po- vod,^ da pravijo, da sprava med Nemci in Čehi ni se nikakor tako blizu, kakor so se nadejali nekateri politični optimisti. Ker je pa usoda državnega zbora uprav od sprave med Cehi in Nemci odvisna, je ta pojav v češkem deželnem zboru nekak slab omen za mirno delovanje v prihodnjem državnozborskem zasedanju. Češki deželnl zbor. V soboto je sklenil Oeški deželni zbor, da se uvedejo na Češkeni direktne volitve. Voli^ce bo v vsaki občini, ki šteje nad 500 prebivalcev. Avstrija in Meksika. Uradno se potrjuje, da so se mej naSo državo in Meksiko zopet pricele diplomatske zveze. Po onem nesrečnem dogodku leta 1857, ko je padlo meksi- kansko cesarstvo, so se popolnoma pre- trgale diplomatske zveze mej Meksiko in našo državo. Ker pa so se v zadnjem času tudi zboljšale trgovinske razmere mej Meksiko in na3o državo, je to dosti pripornoglo tudi k političnemu zbližanju obeh držav. Kot zastopnikorn Avstrije je izbran grof Gilbert Hohenwart, sin slo- večega avstrijskega državnika in mu je ob jednem podeljen naslov za Meksiko pooblašcenega ministra. Atentat na turäkega sultana. Iz Carigrada se poroca : Policijsko ministerstv je ...dalo najstrožje varnostne odredbe, ker se je izkazalo, da je požar, ki je pred kratkim nastal poleg sultanove spalnice, nalašč bil zaneten. Sultanova spalnica ima dva uhoda. jednega iz ha- rema, druzega s hodnika. Ogenj je za- netila neka haremska sužnja, ki je baje ludi priznala, da je hotela sultana umo- riti, neče pa imenovati one osebe, ki so jo v to pridobile. Potovanje srbske kraljeve dvojlce v Rusljo. Listi poročajo. da je desinitivno do- ločeno, da potuje srbski kralj s soprogo v Husijo ter da ju hočejo na carskem dvoru z veseljem sprejeti. S tern da je javno doknzano, da obstoj6 mej Rusijo in Srbijo prijateljski odnošaji in ne taki, kakor.šnih želij ; sovražniki Slovanov. Ni še natančno določen čas za to potovanje, določeno pa je, da potuje kralj Aleksan- der z velikim spremstvom. Car sprejme svoje goste na svoj em letovišču v Liva- diju Kralj Aleksander in kraljica Draga ostaneta potem še rnesec dnij v Kavkazu, povrneta se pa v Srbijo po Donavi preko Kišeneva. Glede tega potovanja pisejo neka- teri listi, da je jako ozluv Ijen Koburžan, vladar v Bolgariji, ker se njemu ne po- sreči priti do carja ' • je poučcn o pri- vat n em politicneni inišljenju sedanjega bolgarskega vladarja. Domače in razne novice. Imeiiovaiije. — Minister za polje- delstvo je imenoval c. kr. namestništve- nega svetovalca in voditelja goriškega ; okr. glavarstva g. grofa Henr. A 11 e rn s a podpredsednikom komisije za pogozdo- vanje Krasa na Primorskem. Veliko iolsko veselico prirede v soboto dne 13. t. in. ob 6. uri zvečer na dvorirču „Š c 1 s k e g a Do m a" učen- ke deklamatjričner° ti x'mx. — Zanimiv spored obsega med dc Iamacijami in petjem veselo igro „V h a d i h zadre- gah" in burko „Kdo je to nare- d i 1 V" — Vstopnina za osebo 50 vin., ^edež 20 vin. Šolska r 'adina placa po- iovico. Čisti dohodek \. jjde v korist ,.s>ol- skemu Domu". Priporočamo nujno vsem rodoljubom iz mesta in bližnje okolice, naj z obilno udeležbo podpirajo sveto stvar. Za „Šolski Dom'4 je došlo na- äemu upravnižtvu: Bizjak Jožef v Divači 1 K (ravno toliko za „Alojzijevižče"); Žnidorčič Andrej, vikar v Gradnem 10 K ; Melhijor Zorko, kaplan pri Sv. Mar- jeti niže Ptuja 7 K; Ivan Filipič, dekan v Locniku 10 K. — Lepa hvala! Sklep äolskega leta v „Šolskem Düinu" bode v soboto due 13. t. m. Slovesna sv. maša bode ob 8. uri pri sv. Ignaciju. V nedeljo 14. ob 9. zjutraj se sklene šolsko leto rnožke obrtno-nadaljevalne sole, obdarilo se bode pridnejše učence in razdelilo spričevala. Zatim se odpre razstava izdelkov možke in ženske obrtno-nadaljevalne ^ole, pripravljavnice za izobraževališca in učenk ljudske sole. Razstava bode p. n. občinstvu odprta od 9 do 12 in od 3 do 5 ure popoludne. Poskuštm sainoinor. — Včeraj zjutraj so našli v njegovem stanovanju vpokojenega stotnika barona Lichten- sterna na pol mrtvega ležati na tleh v spalni sobi. Pil je strup. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer leži v srnrtni nevar- nosti. Uzrok samomora je baje neozdrav- Ijiva bolezen. Vabilo k javni tomboli, ki bo neprekli cno prih. nedeljo, to je dne 14. julija ako bo količkaj ugodno vreme, ker se ni mogla vršiti v nedeljo deloma radi slabega vremena, deloma radi drugih ovir. Dobitka sta dva: Činkvina 200 K, tombola 400 K. Ob 5. uri prične igrati vojaška godba. Po tomboli bo k o n c e r t in prosta zabava z narodnim petjem. K obilni udeležbi vabi slavno obeinstvo Odbor. V Št. Pet ru, 8. julija 1901. Dostavek uredništva. — Da se je tombola v nedeljo prenesla, je velika škoda. Nevihta, ki je pretila je kmalu prenehala in tako tudi dež. Nastalo jo lepo vreme in bilo je po dežju prijetno hladno. Ljudstva je prišlo od vseh strani *av obilo in vse je kazalo, da bi se t,ila tombola v vsakern oziru obnesla prav dobro. Gospodje. ki so imeli v ro- kah stvai'j so se z odpovedjo prenaglili tor se prehitro ustrašiK male plohe. Da so pa na dvorišču zy.druzne hiäe zbrano občinstvo nekoliko odškodovali, priäli so šentpeterski pevci, ki so zapeli prav iz- borno in precizno nekaj zbranih in krasnih zborov. Št. Peterci so lahko ponosni na svoj pevski zbor. Deželiii zbor. — Danes popo- ludne ob 5. uri ima deželni zbor zopet svojo sejo. Peticije na deželni zbor za zgradbo deželne bolnišnice in norišnice vložili so do sedaj Gosp. Alfred Lenassi in drugovi v Gorici; zahtevajo tudi premestitev bolnišnice usmiljenih bratov iz mesta. Županstvo S v. Križ navaja v svoji petieiji, da je ime'o leta 1900 črez ¦4000 K bolnižkih stroškov, katerih ni še moglo poravnati, večina te svote gre v drago tržaško mesto bohiišnico. Žu- panstva v Brdih, nanireč K o j s k o, Ko- zana, Medana, Dolenje, Biljana, Kožbana in Št. Ferjan vložila so skupno prošnjo, nagla.^ujoč potrebo gori oinenjenih zavodov že iz gospodarskega ozira. Županstvo Š t. F e r j a n je vložilo pa še posebej prošnjo za istočasno zgradbo bolnišnice in ncrišnice. Dr. Kojie se ni bal ne truda ne stroSkov, da je celo zadevo razjasnil «.bčinam in posa- meznikorn. Ali kakor se sliši, pa neka- teri, katere stvar posebno zadeva in so od občin tudi plačani, niso posvetili stvari nit» toliko pozornosti, da bi bili dotično razpravo I e p r eč i t a 1 i, kar zahteva že ijih dolžnost in morebiti tudi od občine dobivana nagrada. Ako se bo občinam vsled njih nemarnosti glede bolniških stroškov in zgube denarja, ki gre iz dežele, slabo godilo, naj se potem nikai ne pritožujejo! Kdo je pa ta? — „Včasih je na- zival dr. Gregorčiča svojiin očetom! Nikdar v svojem življenju ni imel navade prositi, kar je postal je postal iz svoje nnoči. Nikdär ni upognil tilnika! Na njegovo vest se več zanašajo kakor na 100 Gre- gorčičev! „Goričanski" kronjuristi rnu ne sežejo niti do členov! S svojim deloin in znanjem nadkriljuje nekaj Gregorčičev! On bo še poslanec in odbornik, ko o njegovib nasprotnikih ne bo več sledu! On je najdelavnejši in najnesebičnejši iz- med vseb dosedanjih poslancev! Dr. Gregorčič inu nikdar ne seže niti do pete! To ni bahanje, arnpak dar od Boga, s kojim se on čisto nič ne po- naša, ker po naši veri: taki talenli so izjeme, in to pride od zgorej!" To so besede Gabiščekove „Soče", katero nadzoruje dr. Tuma. Kdo je gori označeno nadčloveško bitje? Klobuk z glave! preden je ime- nujemo! To bitje je dr. Tuma! Veselimc se, da tak inož prebiva med nami, ter prosimo Boga, da se ne izpolr i tudi nad njim nemški pregovor, ki pravi: „Der Hochmuth kommt vor dem Falle!" Kmetijska podružnica za goriški sodnijski okraj šteje 184 udov. Ona voli v centralni odbor 12 zastopnikov. 7. t. m. volilo je 73 udov, se ve vse italijan- ske, ker slovenskih udov je malo, a še ti so se malo udeležili, kakih 7 do 9. Voljeni so : Cristot'oletti, Dörfles, dr. Ve- nuti, dr. Marani, Nigris, Devarda, Lipizer, dr. Verzegnassi, Rubbia Corado, prof, v pok. Motz, Gasser, Fonzari. Shod socijahiih demokratov, ki se je vršil v nedeljo, v Dreherjevem sa- lonu, je bil jako buren. Znani Uoekar je napadal krščanske socijaliste, odgovarjal mu je dr. Faidutti. Med zborovalci nastal je lak nernir, da se je moralo zboro- vanje zaključiti. Zlato uro z verigo je našel v mestnem vrtu g. Martin Podbržček in jo izročil okrajnemu glavarstvu. Toča. — V soboto popoludne je 4 adala toča v komenski okolici. Priza- dela je in poäkodovala še precej poljske pridelke. posebno pa grozdje in sicer deloma vkomensii, gorjanski in volčjegraj- ski davčni občini. O Dovi državni cesti od Koba- rida dalje nam piäe nekdo: Nova dr- žavnacesta od Kobarida do trnov- skega klanca dobro napreduje, ali ne bode povsem pravilno narejcna. Kajti pri toliki strrnini bi moral biti skoraj skozi in skozi ob kraju ceste zid in nele samo obdelani posamezni saksebi stoječi od- drsniki (parekarji). Hecimo, ko bi se zlasti ponoči srecavali hitro vozeči vo- zovi kakor tudi v slucaju, da je voznik vinjen, se bodo gotovo godile velike ne- sreče; kajti Se na ravnini se večkrat pri- peti, da vozovi zadevajo ob tiste karnne, jih celo razbijejo in v grapo pomecejo. Kaj pa bode pri toliki strmini na tej novi cesti V Zato pa naj bi visoka vlada za časa priskrbela, da se na strani te nove ce.ste skozi in skozi zid naredi, da se ne bodo godile nesreče, po ne- srečab poinagati je prepozno. Opazovalec. Nesreča v plauiiiah. — „Slovencu" poročajo, da so v planini „Kiek"' na Go- renjskem na^li pastirji due 5. t. m. mrtvo truplo umirovljenega ljubljanskega magi- stratnega tajnika dr. Ivann J a n a, ki je bil padel čez peoirio in se ubil. Plcnienit dar. — Znani rodoljub in dobrotnik slovenskega naroda gosp. Fran Kai is ter, velepospstnik v Trstu, podaril je 5000 K podpornemu druätvu za visokosolee na Du naj u kot prinos k glavnici ter odlocil, da se dele iz obresti vsakoletne podporemed vredne in potrebno slovenske visokosolee na Dunaju. „Der Siiden", glasilo za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga 1. 1898 na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu ustanovnikov kon- cem junija t. I. nehal izliajaii. Ker je za list še innogo stroškov porav- nati. prosi upravništvo lista one gg. na- i roenike. ki so za 1. 1899, 1900. 1901 na doliju, da blagovole zaostalo naročnino čim pi-eje poslati pod naslovom: , Der Süden". Wien, 1. Planken^asse 8. D unaj, 5. julija 1901. Uredništvo in upravništvo lista „Der Süden", Jakob Pukl. Listnica uredniätvn. — Gg. do- pisnike prosiino potrpljenja. Pridü vse ob svojem času! Df|jn|#i| Sponiinjajte we o vsaki I lUjam. priiiki „solskegadonsa". Diinajska borza. 8. julijji !!)()!. Skupni državni dolg v notah . 9905 Skupnidržavni dolg v srebru . 9895 Avstrijska zlata renla .... 118-30 Avstrijska kronska renta 4°0 . 9565 Ogerska zlata renta 4% ... 11820 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 92 90 Avstrb-ogerske bančne delnice 1041 Kreditne delnice...... 636-—. London vista........ 23950 Nein. drž. bankovei za 100 mark 117-42", 20 mark •......... 2344 20 frankov......... 19'04 ltalijanskelire........ 91 05 C. kr. cekini ....... 1120 Loterijske številke. G. julija. Grac.......8 11 18 28 53 Uunaj......36 17 31 7 61 Kiiji^a „Nasi narodni «rtihi" se dobiva v „Narodni tiskarni" v üorifi in pri kiiji^otržcii g. Likarju. V nubeni slovenski hiši ne bi sinehi manj- kati la knjiga, iz kalore sc moramo ucxiti, k.iko ži- veti res slovenski in k.-.ko se ogibati narodnili grebov. Baš sedanje vi-lit-.o no obinejnih slovenskih pokrujinah so zopet pokazale, kako jmtrebni smo še narodnepa ponka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoriötni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 50 vinarjev po po«5(i 5 vin. več. Stanovanje isce mala slovenska družina. — Zabteva se snažno in mirno stanovanje, obsto- ječe iz dveh—treh sob, kubinjo in kar treba ter košček vrta ali travnika za prosto uporabo. Stanovanje je lahko v pritlicju in nekaj minut zunaj mesta. -— Odgovor na upravnii^tvo „Goriee" do 15. julija t. 1. WJsp . <$)L). s 5 oktavumi v dobrem stanu se odda za 200 krön. Kje, pove ured- ništvo. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Na rod na tiskarna.'* #j „JNsarodua JiskaFtia" v CJoriei vm m. ulica Vetturini ü. W s*J ...........___^_._ r^4 §1 ilijada. @ [#1 Povest slov. mladini. M ßj Proslo po Hoinerju kÄ (|j pripoveduje [#j W ANDRSJ KRAGELJ. M HL S tolmučem važncjših osebnih m\ W imen ter obsega 273 stranij. W m CENA: W m 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. veö. m\ jj\ Vezana v platno 2 kroni, ozi- s#1 | JMn roma 2 kroni 2J vin. m\ Mi Dobiva se v „Narodrii Tiskarni" v (joiici, lWj r||i pri kiijijj'otiicili Palliclm v Goiici iki W j k-^ Travniku, pri Schwentncrju v Ljubljani k^j i lWj in i-lorij;niu v Kranji. iWj j Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (,OUH A Via Giardino 8 priporoua pristna bela 2t#>a torej počastiti z [f «I mnogobrojniini naročili cenj. gg. w |! rojaki v meslu in na deželi. If W za slikauje i slddii Edvard Stuhl, i'/di'luj«« slikana okna za eerkve in hiše v raznih sloglh. H EdflCail^Hll^^liiBEBflENI^H T;ikili piiy-tiavanj i 111:1111 pn-casüti duhov- ščini hm niz\H)\n\io Si' dokaj. Uljudno so priporočani Ed. Stuhl. Peter Drašček, trgovec jodilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporocrt se p. u. obcin- stvu v Gorici in z dezele. .Prodaja kavMO prinieso, sladkor, milo, slauino. ri/. niaslo surovo in knliano, olje, ^ioko iz Majdli" 3vili mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplonk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnili strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. "™*^ Prudaja strojo tudi t nateden- öke aii liiesečne obioke. Stroji so iz prvih lovani ler nujboljže l<;ikovosti. | i^riporuca se slav. obeinstvu. Odlikovana kleparska delavnica i Artur Makutz ' v Gorici Ozka ulica št. 1. - Via Stretta št. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpežn^ Skropitnice protl peroiiospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavi). Bakci- f je trd in svetsl. Zalistke (valvole) se more i lahko premeniti. — Škropilnica je sestavljcna \ priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji skiopilca. pgr €ena je ^elo ni^ka. -^g Sprcjemlje v popiavu in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postrežo v popolno zadovoljnosl stranke. ^^9^HBMBBaKBr Priporoca tudi stroje za žveplanje sodov iz cinkanega železa, priprave za obvarovanje vima prcd plosnobo in cikanjem pri tocenju iz soda (kan), mo- hove za žveplanje grozdja ra/.nih sistemov, cevi iz gumo za vsakovrstne skropilnice. — Sprejema vsa v kloparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre- lovode itd. itd.