79. štev. V Ljubljani, v torek 7. julija 1874. Letnik If. Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,i 2 „ 15 ,, ,t ti n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trga h. it. 16. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 — „ za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja' Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 i,/--* «■■■*■'^ag za četrt leta . . 2 „ 10 ffc^J® V Ljubljani na dom pošiljk velja 60 kr. več na leto. v Vredništvo je ua stolnem trgu hiš. st. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto. Za tvojo učenost ne maramo. (Konec.) G. prof. Linhart tudi misli, da naj se raji naravoslovje uči, ker to je bolj praktično. Kakošen upljiv pa mora imeti tako iz-obraženje na duševni razvitek mladine. „Od-goja starodavnih", pravi Montesquieu, »je imela veliko prednost pred sedanjo; ni si oporekala. Epaminonda je gledal, poslušal, govoril in delal zadnje leto življenja ravno to, kar v začetku odgojevanja. Dandanes pa dobimo trojno izrejo, ktera je ena drugi nasproti, pri starših, pri učenikih in med sve tom; kar najposlednja uči, vse poprejšne ovrže." Resnično, sedanji čas ima z izgovorom, da naj se mladina kakor prej je mogoče pripravi za prihodnji poklic, le ta namen, mladini kakor hitro mogoče nektere vednosti vcepiti, da somostalna se živiti zamore. Od tod tako enostransko in izključljivo izobraževanje v naravoslovji. Vse druge vede, ki neposrednje k temu ne pripomorejo, so le bolj postranske in nimajo tolike veljave. Ta enostranska realistična težnja sedanjega časa umori vsako višje pravo človeško hrepenenje in nima čuta ue razuma za globokejša preiskovanja po vzroku in namenu vsega bitstva, kar je bila prej naloga filozofičnega mišljenja. Res je, da so vede, pri kterih je vse šteto, pretehtano, premerjeno, na videz bolj jasne, in na videz dalje razširjajo blišč učenosti, kar je za malo mislečega silno mikavno, vrh tega se tako izobraženi čuti nekako bolj samostojnega in neodvisnega, kar slabejim duhovom neizrečeno dobro de. Ravno zarad tega učenjaki „Schulzeitung-e" tako radi udrihajo zoper „Verdummungsversucheu in se cenijo sami sebe kdo ve kako učene! In kako dobro jim dd, kako vitežko delo se jim dozdeva, kadar mahajo po »klerikalcih" in se za versko prostost poganjajo! Mislijo, da klerikalci bodo gotovo občudovali njih svitlo učenost. O sancta simplicitas! Razumljivo je tudi, da se oni, čigar duh se sprehaja le po površji, ki le šteje in meri, obrne proč od tistega polja vede, na kterem take jasnosti najde. V glavi se mu zvrti pri vprašanjih, kterih v matematično-fizične formule spraviti ne more, in neha misliti tam, kjer bi se pravo resno pretehtovanje in pre mišljevanje moralo pričeti. Tisučerim, razun enega, pravi Lessir.g po pravici, je cilj pre mišljevanja tam, kjer so se misliti naveličali. — In vendar g. profesor Linhart zahteva, naj se odpravi krščanski nauk ravno takrat, kadar mladina sama misliti začne. Namesto da bi zahteval, naj se verouk tudi na vseučilišču temeljito razlaga in uči — zahteva, naj se saj v višjih razredih srednjih šol odpravi Se ve da, on sam ne spozna, kako slabo spričevalo si daje. Pri veliki večini onih, ki so zarad učenosti vero zapustili, ni to vzrok, da so predeleč hrepeneli po spoznanji resnice, ampak ker so premalo si prizadevali veličastnost in popolnost krščanske resnice spoznati. Da bi ponižno, priprosto, pobožno ohranili vero, so preveč ošabni na svojo učenost; da bi pa do globokejega, vsestransko vtemelje-nega, po modroslovskih zgodovinskih študijah potrjenega verskega prepričanja dospeli, za to jim manjka vsih potrebnih pogoj, prave učenosti, resnobnega premišljevanja in ljubezni do resnice. Vera, pravi Pascal resnično, je tako kaj velikega, da tiste, kteri si nočejo prizadevati jo bolj natanko spoznati, po pravici odpahne od sebe. Toliko se nam je potrebno dozdevalo omeniti v pojasnjenje g. prof. Linhartovega zahtevanja — aut caesar aut nihil. Pa še v nekem drugem oziru obžalujemo, da se je g. prof. Linhart pokazal tolikega sovražnika verouka in vere. Vedno tožijo, da učiteljev primanjkuje, iščejo vzrokov povsod, v premajheni plači itd.; pa ravno pravih nočejo spoznati. Ali če jih spoznajo, oči pred njimi zatiskajo, da bi jih ne videli. Patronom „Laib. Schulzeitung e" se je na nekterih krajih posrečilo prepir napraviti med učitelji, duhovni in ljudstvom z vednim hujskanjem »črnih klerikalcev". Ako ljudstvo prepir med duhovnom in učiteljem vidi in sliši, kako ta ali uni učitelj zabavlja po krčmah zoper duhovna: bo mar želel verni oče, da njegov sin, ki šolo obiskuje, naj tudi prestopi v učiteljsko izobraževališče, da bo ondi za enako obnašanje odgojen. In res, nekteri starši že zdaj ravno zarad tega svojih sinov nočejo pošiljati v preparandijo. „Nočem, da bi postal učitelj", se sliši, »saj vidim, kako se naš obnaša". Kaj pa, ko verno ljudstvo po deželi sploh zvd, kakošni profesorji so na preparan-diji, ko zve, da so verouku naravnost nasprotni? Ali bodo stariši, kterim je vendar največ na tem ležeče, da njih otroci dobri ostanejo in vero obranijo, hoteli zaupati svoje otroke takim odgojiteljem? Mislimo, da je to silno važen vzrok, in ga tudi deželnemu šolskemu svetu, ki išče vzrokov, od kod je pomanjkanje učiteljev, v resen prevdarek priporočimo. Če bodo pa učitelji, akoravno ne v šoli, vendar saj po časnikih, ktere tudi njih učenci berejo, tako zaničljivo o veri in verouku govorili, bomo prisiljeni verne katoliške stariše resno opominjati, naj svojih otrok v učiteljsko iz. V^dlietek. Statistični listek. Železnice celega sveta in Jesenkov „Občni zemljopis". (Dalje.) Sledeči pregled naj kaže razvitek pruskih železnic v nekterih naslednjih letih do sedanjega časa: *) Jesenkov ,,Obeni zemljopis'' je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi, Čitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvardh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. — Vred. Od drž. oskrbovane Leto I državne družbinine Družbinine Skup kilometri 1856 1085 520 2317 3922 1864 1584 1398 3998 6980 1866 3097 1537 4640 9274 1867 3005 1537 4785 9327 1870 3986 1833 5685 11294 1873 3928 2349 7407 13681 Pri letu 1867 in 1866 kažejo se jako majhni razločki. Ti se pojasnejo s tem, da je pri številih za 1866 všteta tudi dolgost nekterih železnic, ktere je oskrbovala pruska vlada ali pa kako prusko društvo, če so prav deloma bile na tuji zemlji. Tako je bilo konec leta 1866 na prav prusovski zemlji le 8496 kilometrov (1145 milj) železnic, 778 kilometrov bilo jih je razpetih v bližnjih državah. Nenaravno velik napredek pruskih železnic od leta 1865 do 1866 razjasni se po politiških pre-membah. Leta 1866 je krvava prusko-avstrij-ska vojska razdrla slabo skrpano zavezo nemških držav, Avstrijo je izrinila popolnem iz Nemčije (iz vsaktere zveze z nemškimi državami), pa tudi nekaj precej velikih nemških držav in dežel si prisvojila (Holstein, Šlezvig, Hanover, Nassau, Kurhessen z mestom Frankfurtom ob Menu): s temi deželami prisvojilo si je prusko kraljestvo tudi dotične železnice in tako isto leto nerazmerno pomnožilo primeroma gosto mrežo železnih cest. Ko so zaznamovane dežele bile sklenjene s pruskim kraljestvom, imele so namreč železnic: Šlezvig-Holstein 489 kilometrov (66 milj), Hanoveransko 805 kil. (108 m.), Hesko in Nasavsko s Frankfurtom pa 746 kil. (100.5 m.', ali vse te tuje pokrajine: 2030 kilometrov; po takem prišlo je na stare prusovske dežele le 7244 kilom., kar z ozirom na prejšnja leta kaže popolnem naraven razvitek prusovskih železnic. Med posameznimi deželami pruskimi imela je Šlezija največ železnih cest, namreč 1269 kilometrov, potem pa Porensko (1253 kil.), Brandenburško 845 kil.), Saško (826 kil.) Vestfalsko, Porusko, Pomorsko; najmanj pa jih je bilo v Poznanj-skem, namreč komaj 415 kilometrov (56 milj). obiaževališče ne pošiljajo, ne toliko zarad šolskih postav, ker najnovejši šolski ukaz saj „nravno-versko" odgojo zahteva - ampak zarad učiteljev „aut caesar, aut nihil": ali take učitelje, kteri zamorejo svojo učenost z veroukom strinjati, ali pa prazne preparandije. Avstrijsko cesarstvo. Iz IJubljane, 4. junija. (Izv. dop.) Ljubljanski boter nejevere „Narod" strašno rohni, ker so v Gorici strahovani 4 gimnazijski profesorji, ki so študente zoper vero hujskali in jih tako pohujševali. Tako „v prvi vrsti slovenskemu Narodu", se ve da, je več za brezverske profesorje in nejevero, kakor pa za ubogo slovensko mladino! Noben previden človek pa ne bo liberaluhom verjel, da bi se bila zapeljivim profesorjem kaka krivica zgodila. Zakaj neki bi samo prostomišljak moral za korupcije brez kazni ostati? Piše se nam v osebnem pismu med drugim: „Kjer so le mogli, so dijake iz malega semeniša zasmehovali in s priimki pitali, z maturo strašili. Kadar so se pa čez vero spravili, so jo delali na neki poseben način smešno in zraven so se še prikupovali pri dijakih njih mišljenja. Korupcija je velika med mladino, pa ni čuda ..." - Tudi to ni čudo, da „Narodu" ni mar za popačenje slovenske mladine, temuč solze toči le zarad kaznovanih profesorjev, ki ne bodo več slovenske mladine po „Narodovem" kopitu omikovali. Namen in potegovanje dopisnikovo za kaznovane se zlasti pojasnuje še iz tega, ker tudi direktorja, ki je reč preiskoval, psuje, sumiči, denuncira. Če je morebiti bil še kdo v dvomu, kakošno „omiko". „Narod" zagovarja, mu mora ravno dopis iz Gorice 1. jul. čisto oči izbrisati. Zakaj to, da se je počenjanje onih profesorjev na dan spravilo, preiskovalo, od naše mladine odpravilo ter so se zadolženci kaznovali, poslušajte: to je po Narodovem dopisu: „farško kovarstvo", je „znamenje gnjilih šolskih razmer v Gorici", „sad perfidne denuncijacije jezuitar-ske, „Glasove", neslišan čin v liberalni Avstriji". Po načelu „Narodovem" se sme papež oropati, Cerkev oropati, jezuiti brez zadolženja preganjati, škofje v temnice zapirati; če pa kdor si bodi mladino pači in pohujšuje, bodi si tudi še celo „slovensko mladino," takemu se ne sme nič žalega storiti. - Kjer pa hinavski dopis očita, kako „klerikalci" triumfirajo zarad te dogodbe, bodi samo to opomnjeno, da pravi katoličan hudega nikomur ne privoši, toda pregreha se mora strahovati brez razločka. Kam pridemo, če bi bilo dopušeno mladino zoper Cerkev, vero itd. hujskati? Boterček proticerkvenih postav je v svoji smešni ošabnosti tudi pisal: »Ljubljanski škof je od dež. vlade dobil izveršilne naredbe glede konfesijonalnih postav. Ker je g. Vidmar v konfesijonalnih rečeh mirnejši in pametnejši nego njegovi kaplanje in ker se hoče na škofovskem sedežu še dokler je mogoče ohraniti, — se gotovo proti državi ne bo po robu stavljal." — Kdo se ne bo smejal baha-štvu tega strahovitega „kerlca", ki po eni strani mogočno pisači kakor kak Tibetanski „mogul", ter stoji vsaj deset tisuč stopinj visoko nad vsakdanjim ubogim človeštvom, posebno pa nad „škofi" in „kaplani;" — po drugi strani pa sužnjosti z bedasto „servilnostjo" botruje, bodi si vzrokovani po Lutru, Bizmar-ku, ali kjer jo vidi, dosti, da mu dahne po cerkvenem tlačenju. ■ z zafiškcffa okraja na Dolenjskem, 3. junija (Izv. dop.) Šestnajstega rožnika se je delila podpora v Dobrničah na Do-lenskem posestnikom, ki so bili po strašni toči in nevihti 19. jul. 1873 hudo zadeti. Kako se je to godilo, bom tu malo pojasnil: Pridejo v županovo hišo trije visoko častiti gospodje, knez Meternich, gospod Veste-neck in gospod okrajni glavar Eckel iz Ru-dolfovega, pokličejo župana in svetovalce, da bi bili priče in povedali, kteri ljudje so podpore v resnici potrebni, kteri ne; potem je knez Meternich v nemškem jeziku nam nekaj govoril; kolikor smo mogli razumeti, je pravil, da ta podpora nam ni dana ko plačilo ali odškodovanje za nesrečo, ki nas je zadela po toči in nevihti, ampak je le miloščina tistim posestnikom, ki si ne morejo drugače nič pomagati; tedaj nimajo pravice do podpore tisti posestniki, ki imajo še kako premoženje, ali pa tudi zaupanje, da si zamorejo kje dnar izposoditi. Ko je to povedal, je prosil okrajnega glavarja, naj nam še v slovenskem jeziku ravno to pove, kar se je brž zgodilo. Potem se začnejo iz županovega zapisnika tisti posestniki izbrisovati, ki imajo še kako premoženje ali zaupanje, da si zamorejo denar še kje izposoditi, ker tim ne gre nič podpore. Met tem gre okrajni glavar iz sobe in ko ga ni bilo več v sobi, reče g. vit. Vesteneck: Vi pa tudi zato ue dobile podpore, ker ste tako volili! Veste, kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo spolnili? Tedaj zalo nc dobite zdaj nič. Neki pričijoči svetovalec odgovori nato. „To pa že ni prav, da bi ta mož zato podpore ne dobil, kakor vi pravite, ker to jaz vem, da volitve ne grejo čisto nič k temu, da pri volitvah ima vsak volilecprostost voliti po svojempre-pričanji,kogar hoče." Nato odgovori vitez Vesteneck svetovalcu ostro: „Vas bom dal pa zapreti, ce boste lako govorili!" Gospod knez Metternich je bil priča, pa se je držal tako, kakor da bi ne umel, kar se govori. Ko stopi gospod okrajni glavar Eckel v sobo, je bilo zopet vse tiho in potem se je delil denar med posestnike. Ko so gospodje odšli, se je tisti mož vpričo druzih mož jezil, rekoč: Jaz zato nisem nič dobil, ker nisem Dežmana volil." Tedaj vendar ne vemo natanko, če je nam podpora dana iz usmiljenja, kot miloščina ali pa za plačilo in kazen, za obnašanje pri volitvah. m , Martin Terlep, kmetovolec. ■z Dolenjskega, 3. juuija. (Izv. dop.) Čuden govor se je slišal 9. rožnika v Žuženberku na Dolenjskem v neki krčmi, ko je bil ravno ta dan somenj. V sobi gostilnice, v kteri je bilo nekoliko kmečkih ljudi, je govoril gospod zelo gosposkega obnašanja: „Saj vam ni potreba poslušati farjev, saj tudi ne učijo prave vere." Neki kmetovalec se na to srdito oglasi, rekoč: „Kdo pa drugi bo učil pravo vera? Ali jo boste vi učili? Kdo vam e dal oblast za to? Le Kristosovi namestniki imajo oblast pravo vero učiti." Na to govori zopet gospod: „Po njih delih jih boste spoznali." Kmetovalec odgovori: Kristus teh besedi ni govoril drugemu ljudstvu, da bi tako njegove namestnike sodilo, ampak govoril jih e aposteljnom, da bi oni in njegovi namestniki spoznovali ljudi po delih, ktera bojo zo-pervala Bogu in njim." Gospod gleda kmetovalca na široko in dolgo; nek človek pa, kije pri gospodu sedel, graja kmetovalca in njegovo predrznost, gospod pa pristavi: „To je tudi neotesanec." Kmetovalec gospoda ni poznal, zato je radovedno poprašal, od kod je, potem ko ga ni bilo več v sobi, in povedalo se mu je, da ta gospod je hinjski učitelj. Tako tedaj ti učitelji naše otroke podučujejo! Iz IiCmbalia pri Mariboru 1.julija (Izv. dop.) Vstanovilo seje pri nas „bralno društvo" po pravilih, ktere so od c. k. na-mestnije v Gradcu potrjene. Blagi namen osno-vanega društva je, z branjem časopisov in knjig, ki so duhu kat. cerkve in pravemu napredku primerne, ljudi izobraževati, da se svo- — Leta 1871 (začetkom) imelo je skupno pru-sovsko kraljestvo uže 12290 kilometrov želez-nih cest ali okoli 797 kilometrov več nego prejšnje leto. Tudi leta 1873 so jih mnogo naredili, toliko namreč, da sedaj (leta 1874) merijo vse 14530 kilometrov, to je, črez 5200 kilometrov več, nego konec leta 1866. Razmero med dolgostjo pruskih železnic in površjem kraljestva kaže sledeče kazalo. Bilo je namreč leta 1844: 848 ki. žel., 1 ki. žel. na 3260 ki. površja, 1847: 1766 „ „ 1 » » » 157» » » 1855: 3761 „ „ 1 „ » »i 73 i» » » 1858: 4445 „ „ 1 „ „ ii 62 n n » 1860: 6655 „ 1864: 6980 „ pa dolgostjo železnih cest. Za nektera leta naj jo kaže sledeči pregled; se ve, da se ta >regled redoma ozira na razmnoženje ljudstva, naj si bode po naravni poti ali pa po siloviti, takor pri prisvojitvi tujih dežel leta 1866. Prišlo je namreč eta 1844 na l kilom. želečnice 18400 ljudi, 41 39 il n " n n 1866: 9274 „ „ i „ „ ,i 00 »i n » 1870:11294 „ „ 1 „ „ n 30 „ „ „ n 1 n n n 28 „ ,i ii i, 1 n ii n ii ii » 1871:12290 „ 1873:13681 „ 1874: 14530 „ „ ...... Enako različna bila je tudi razmera med številom vseh prebivalcev celega kraljestva in ii n n ii 23 n i> n 1847 1855 1860 1 1 9050 4470 2740 2690 2530 2010 1740 „ 1864 „ 1 „ ii „ 1866 „ 1 „ „ 1871 „ 1 „ ii „ 1874 „ 1 „ n . Ostale nemške države in državice so večidel tako majhne, da jih tu ne bomo posebej pregledovali. Le krvajoči Franciji odtrgana Alzacija in Lorena, tako zvana „državna dežela" (ker je lastnina skupnega nemškega carstva) naj bode tu še posebej omenjena. Ta jugozahodna nemška dežela meri 145D miriamet-rov ter šteje (po štetji od leta 1871) 1,500.000 ljudi. Železnice njene pa so merile leta 1870 nekaj črez 770 kilometrov (lo2"l nove nemške milje, a 7500 metrov). Začetkom leta 1873 pomnožile so se do 820 kilometrov; še eno eto pozneje (i. prosenca 1874; merila je njih olgost 864 kilometrov (nekaj čez 115 novih nemških milj). Ker so jih morali Francozje odstopiti, prišle so vsi skupni-vrhovni vladi nemškega cesarstva v roke. Te državne železnice primerjene s prebivalci in s površjem rečene dežele pride 1870. leta 1 kil. želez, na 19D kil. površja, 1873. „ 1 „ II n 17 »i » » 1874. „ 1 ,i n n 16 ii n » in leta 1870 1 kilm. želez, na 2010 ljudi „ 1873 1 „ „ n 1890 'i „ 1874 1 „ ,, „ 179o « Vse ostale države in državice imele so leta 1873 kumaj 1065 kilometrov žeieznih cest, in sicer 138 državnih, 917 pa nedržavnih (v oblasti raznih železničinih družeb), ali skoraj trikrat manj, kakor kraljestvo bavarsko istega leta. (Dalje prih.) ... nrfl vir 7avpi0 in se jih v svojo korist po-ineži hočejo pri Slovencih ta naravni red pre-lburnimi nevihtam«, zato pa bodo Srb. nasprotn, Ji / pL Svoie'delovanje zače f je društvo vreči, in tako se zgodi prerado, da šolar, ko stranki, če postava pride na dnevni red, za- ff'S iunla t ko»e jepo večernicah 1 dovrši ljudske šole, ne zna pravilno ne enega klicali: Pri Filipah se zopet vidimo Ker sote dne 29. junija t 1., Ko ae je po . d J jezika H koncu Se pokaže, da besede zbornico, jako vznemirile, je dr. Polit obilno število ljudi zbra o P" ^ ' 5 ure po-1 svitli cesar k a bolj prisrčno želijo vse na- na koncu seje rekel, da s temi besedami ni društvo svoje stanovanje Okolj / 5 ure po I svetli česa k. nj P ^ j . ampak ^ ^ da se ^ poldne je pokanje možnarjev naznanjalo, dase rode svo ega cesars ^ , in Srbi sskupnim sovražnikom zopet kot rode svojega cesarstva srecue m zauuvuguc uUlCi ""-r—-------- .viditi, niso nič boljšega jim dati zamogli, ka- Ogri in Srbi sskupnim sovražnikom zopet kot Ob ste°naah okinčane sobe ste videli po- kor, to, da so jim podelili pravico, si sami iz- prijatelji skupaj bojevali- dobi sv Očeta Pija IX in svitlega cesarja, in delovati postave, ki so za nje koristne. Za se | . tč z mljev dov, li bodo tudi za naprej ondi so svitli cesar obdržali le pravico potrditi o al da bodo udje društva imeli priložnost postave, ktere ljudstvo po svojih poslan ih osian, ua »uuu j Vil. .H«,. w ^snr razv dno. da le sveta dolž- Vnanje države. ostali, da bodo udje društva dlTs^^lvednJt^v^ spoznavati kraje in dežele sveta miza je bila sklene, iz česar je raz , j je vedel celo povedati, da so pogrujena s časniki in knjigami p.auim, v nort spravne pogoje že poslale v Rim. To je vse slovenskem jeziku, m " t! J^^^ duha so poslanci, takošne so zmišljeno ter priča, da jeborba s cerkvijo libe- stave. Po izvolitvi predsednika razlaga tukajš„ ' a've prijatelje, ralcem že začela presedati in bi kaj radi od- č. g. župnik društvene pravila in z iskrenimi tud postave Treba je pjw P P ^ Jarjenjali) Ce bi le vedeli kako, da ne bi ostali besedami zbranim priporočuje, naj si pnza- ki želijo p speševat, ^^ _ Paderbornski škofje dobil devajo izbistriti si um in požlahniti srce, ker vsaki df povelje v treh dneh nastopiti odločeno mu na podnožju častitljivega Pohorja pnbivajo v ali deželni zbor poslušat govore J P J šUota t0 odvr. prijetnem kraju, kjer raste žlahtno pekersko poslancev; i Tn nit k je na skrivnem plačal 400 tolarjev, za vince, ki daleč okolj slovi; mimo teče dereča marsikomu manjka zmožnosU prebirat » J obs ko je fikof t0 Drava, in železna cesta veže naš kraj z dru- razumet. časnike, ki naznanjajo obnašanje po in j ^ ^ ^ v zadrego " gimi tako, da zamoremo svoje pridelke in blago slancev. gimi tako, da zamoremo svojepride)Ike m btago slancev. priložnost okrajno sodnijo, ki zdaj ne ve, kaj storiti, pošiljati na vse stran, od drugod pa dobivat, Vse te reči z edet j j J Frailc«Sk«, 6. julija. Grof Ch a m- potrebnih reči. dana v °raiueu Ul. » ' -Zbordiev listu „Union" 2. t. m. razglasil nek Vse to pa godi se z večini vspehom, ako varjajo m poslušajo kar s j m bere Z b o d je v lis y kterem od_ se ljudje izobrazijo, kar se doseže, če se mar- živijo-klici na sv. očeta insvUega cesarjae oklic aoran se kraljevstvo Ijivo v društvih shajajo, pogovarjajo, poduču- je sklenilo zborovanje kar je zop in absolutizem. Fran- jejo in po takem postanejo skrbni, modri go- pokrije —SL monarhija ima marveč dve zbornici, kte-spodarji. . vajeno arevesce „u b raznjh stanov en0 pa Potem so se zvolili odborniki dru^jn ampak „Ni res, nadaljuje grof Chambord, da med pregledanjem imen na lističih zapisani A »ii,»aja. b. J™ij politika bila nasprotna z zahtevami so se prepevale lepe narodne pesmi. Naposled sklicuje deželne zbore se bode neki ^ Jaz želim zdravilno, trdno vlado in poprime besedo č.g. dr. Ulaga, vrednik „Slov. razglasilo. Deželni zbori se bodo skoro v vsi de/ele J Zastopniki ljudstva Gospdarja", ter vjedrnatem govoru razjasnuje deželah pričeli 15. septembra m bodo t aja * irucofe z zbranim ki so z največo pazljivostjo poslušali, kakih 6 ^^^^^^^^ nadzorstvu izročenih prašanj. kako koristna, da, celo potrebna so dandanaš- smde državn. bor " narodovih parlamentaričnih borb, nji društva, da si v njih ljudstvo pridobi po- kjer jo bode 3. ^ ^skal £ slabe vladarja... Francozje! jaz sem pri- trebnih vednosti, da spoznava svoje pravice in Vi jem. Kakor „Vaterland po oca ne kakor sem bil v5eraj. Kraljeva dolžnosti. Razpeljale so se od čast. g. govor- pohtikarji sod,jo ^ ^^ h a franc ska je odkritosrčno spravljena, zato nika posebno tri poglavitne reči, kako je nam- 1. 1871 odsvetoval porazumljenje s tederali u m oklenite." Bonapartistični listi reč Bog v svoji pravičnosti ljudi obiskal z sedaj skušal zabraniti popr.jaznjen e med ru jeMpgo ° vsi diyji Jer kar narav- nadlogami, da so se spametovali in nehali pre- skim in avstrijskim|^ " ^ ^ « naj list ,Union" prime, drzno dopnnašati hudob,jo ter lehkomišljeno pnjatelj, pokazal je ze večk at zato pa ^ j ^^^ ^ razglas,! Bona- prelomljati njegove zapovedi in razdirat, nje- n.mo, da njegov,h za Avsnjo pogubonosnih ker^ ^ J ^ Jo francozkega ljud. gove naredbe; to se je pokazalo pr, mogoč- svetov^ s0 pri v0. tva utegne Chambordovo pismo imeti. Sicer nem pa ošabnem francoskem ljudstvu, k, je Ce*ka, 6. ^ ^ dj" og s0 2 t. m. Bonapartovci zadobili nekako bilo zadnji prusko-francoski vojski tako s.l- livah za deželn. zbor * namre5 za nedolžnega no pobito vJ kratkem času da nikjer v zgodo^^kt^Sz^3 tednika Pavla Cassagnaca, dasi vini enakega izgleda ne najdemo. f^Tt V mestih in trgih bodo dobili še se je kaj predrzno vedel m vlado opom.njal, In če pogledamo v naše cesarstvo, vemo le ^ me o Listi" da naj prime protibonapartistične brošunce. da so po strašnem tresku in polomu pri du- ma ^ ™ ™ da 0 'Djihova stranka špa.,jSk«, 6. juhja Nek te egramod najskih bankah in njihovih poddružmcah popar- le Se noCeJ« pr.poznaU j J t. m. poroča, da Kar isti pr, Esteh imajo jeni bili in so še ošabneži, ki so s podkup - pwp^ampak^ j j ^ ^ ge republ kancI vendar lena- vanjem dobili oblast v svoje roke; » Dfa0 "nLa ranka čedalje bolj vtrjuje in množi! djajo zmage, ker imajo 106 topov, če b. se je podkupovanje, skterim se e stiskalo češko se njihova stranka ceaaj j zm ge Q ne V0Jsk0V0h. kraljevstvo in so se zatirale njegove pravice. (»Rer.ka. 6- juhj,a. :Nadcdl,1 ne^da no ^ f kanci hvalijo, da imajo 40000 Nesreča in nadloge so ošabne Madjare sklenjene .nkopatibilitelne postave po kten ^^ ^ grQmada §e nenačeta. Kako da prisilile, popustiti pomadjarjenje drugih na- noben državn, poslanecne sme: b t osk bo ^^ ^ ^ kef imajo zavodja rodov ter se z njimi po mirni in spravljivi valn, svetovalec pri kakem podvzetju, se že| • --------m^i^p«, roaov ler se ^ UJ 1 lt0*0:A bprKoloman Tisza m baron Sel ,valni svet0;al,eC Prirkakem Wn! Sp'n n v e v I zopet slavnoznanega zmagovalca" Morionesa. ioffoditi kažej°