itev. 272. V Ljubljani, u sredo, dne 25. nooemtro 1908. Velja po polti t m celo leto naprej K 26-— m pol leta w „ 13 -ua četrt leta „ „ 6-50 ga en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: I aa celo leto naprej K 22.40 j aa pol leta „ „ n.2o I aa četrt leta „ „ 5.60 I aa en mesec „ „ j.90 Za polllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h, (Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah Sl 2 (vhod Čez _______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se sp Vračajo; nefrankirana pisma sc nc sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona itev. 74. Mitičen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve« ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo 1« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravnlikega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. ftod u Knmnibii. V nedeljo, dne 22. novembra se je vršil v Kamniku občili zbor »Kmetske Zveze« za kamniško dekanijo. To je bil res sijajen zbor, katerega se je udeležilo nad 200 oseb. Prišli so zastopniki skoro iz vseh občin v okolici. »Krnetska Zveza«, kateri predseduje gospod Valentin Ben kovič, je takoj v prvem letu razvila lepo delovanje. Priredila je osem shodov, na katerih se .ie razpravljalo o vprašanjih kmetskega stanu. »Kmetska Zveza« je skrbela zlasti za povzdigo živinoreje. Podpirala je misel, da se ustanovi živinorejska zadruga, katera je bila res pred kratkim ustanovljena. Da povzdigne pre-šičorejo v okraju, je nakupila deset mer-jaščkov in jih porazdelila, da se preskrbi dobro in zdravo pleme. Svojim članom je dajala nasvete zlasti glede prošenj in vlog na oblasti. »Zveza« se ie nadalje obrnila do vseh županstev in svojih zaupnikov, da pozve želje ljudstva; na podlagi teh poizvedb je sestavila pregled potreb in želja ljudstva. Hvalno moramo priznati, da je »Zveza« popolnoma zadostila svoji dolžnosti in želja je, da bi ne bilo prav nobenega kmeta v okolišu, ki bi ne bil član Kmetske Zveze«. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Valentin Benkovič, A. Pavlič. I. Pirnat, A. Perne, Fr. Tavčar, I. Leveč. Vilar Janko. Iv. Stercin, Ant. Mezeg in Peter Cerar. Takoj na to se je vršil občni zbor katoliškega političnega društva za kamniški okraj. Iz poročila je razvideti. da je tudi to društvo pridno delovalo. Priredilo je tri velike shode, zlasti je posvetilo svoje delovanje organizaciji v okraju. Ustanovilo je »Kmetsko Zvezo« v kamniškem okraju, podpiralo ustanovitve izobraževalnih društev, telovadnih odsekov, knjižnic; vsi društvenfki so tudi naročniki »Domoljuba«. Priznati moramo, da se v kamniškem okraju veliko bere, samo po polit, društvu prihaja v okraj okrog 1600 izvodov »Domoljuba«. O blagajničnem stanju je poročal trgovec g. Fr. Sabelj. Iz njegovega poročila jc razvidno, da je društvo dovolilo veliko podpor društvom, kar se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Za pregledovalca računov sta izvoljena gg. Janko Eržen iu Josip Heybal. V odbor pa pridejo gg. Ivan Lavrenčič, Janez Bizjan, Andrej Mejač, Valentin Ber-nik, Ivan Štrukelj, Franc Šubelj, Ivan Žargi, Valentin Benkovič, Janez Bergant in France Zaje. Govor dekana Lavrenčiča. Sem kandidat splošne kurije. Deželnemu poslancu splošne kurije bode dolžnost delovati za vse stanove, ki ga volijo. Vsi stanovi so, kakor udje enega telesa v najtesnejši zvezi med sabo; je bolan le en ud, počutijo se slabo vsi udje. In ko danes tožijo razni delavski stanovi o slabih časih, je poleg drugih vzrokov posebno velevažen ta. da se našemu kmetovalcu slabo godi. Zatorej pomagajmo kmetu na noge; toda kmetovalec ne pozabi. da je prvi korak k zboljšanju razmer samopomoč, ki obstoji v zakonitem združevanju stanovskih tovarišev. V tem se je v našem okraju že mnogo storilo. Posojilnice iu hranilnice, mlekarne, gospodarska društva itd. argumentujejo, kako živahno se giblje naš kmetovalec v samopomoči. Lansko leto smo ustanovili »Kmečko Zvezo«, ki se čvrsto razvija. Temveč bode članov v »Kmečki Zvezi« in tem agilnejša bode v svojem delovanju, toliko bolj se bodo upoštevale želje in zahteve njene v deželnem in državnem zboru ter druzih merodftjnih mestih. In koliko potrebščin je pri nas. Glavni dohodek v našem okraju je živinoreja. Prvi pogoj vspešne živinoreje je dovolj dobre mrve in zdrave vode. Pogreša se oboje. Naše planine ne služijo namenu, kakor bi morale; po dolini pa je toliko močvirnih travnikov, katerim poleg še voda kos za kosom trga. Najskrajnejši ie čas, da sc Bistrica regulira, kakor vravnajo potoki: Rače, Radoljica, Pšata, Tunjšica, Rašica, Motnišnica in drugi, ki povzročujejo ubogemu kmetu toliko šiko-dc. Močvirje naj bi se osuševalo, suhi travniki namakali po meliorac. zadrugah. Osuševalne vodne zadruge bi bile posebno umestne v Komendi, Zalogu, Vodicah, Trzinu, Radomljah, Dobu in drugod v brd-skeni okraju. Zdrave pitne vode primanjkuje ljudem in živini. Vodovodi naj se izpeljejo v Motniku, Zgornjem Tuhinju, Cir-kuča'h, Mekinjah, Stranjah, Mostah, v vaseh Podjelše iu Zdoše; po hribovitih krajih, kjer je vodovod nemogoč, naj se napravijo vodnjaki. V okraju pogrešamo dobrih potov in cest; več občinskih potov naj bi se sprejelo med okrajne ceste; na deželni cesti iz Kamnika v Motnik naj bi se preložil Mlinarjev klanec in Kozjak. Občinska pot pri Motniku, ki veže deželno in državno cesto, naj se sprejme med državno. Zelo potrebna je cesta iz Črne čez Volovlek v Lužo, iz Kamnika na Vranjopeč iUd. Prej-koprej naj se izpelje okr. cesta z deželno podporo iz Moravč v Črni Graben in odtod v tuhinjsko dolino. Ona naj združi moravsko stran z novo železnico skozi tuhinjsko dolino. Podaljšanje kamniške železnice zahtevamo, ker ie potrebna. Lokalna kamniška železnica se izvrstno rentuje, koliko bolj se bode podaljšana. Nad 50.000 prebivalcev, le domačinov bode ob tej progi in okolici interesovanih in koliko več, ko se izpelje železnica mimo Komende, Vodic, Škofje Loke do Sv. Lucije na Goriškem. Premogova žila je posebno bogata v Motniku ter se razteza skozi vso tuhinjsko dolino do Mekinj. Zelo razvita industrija v okraju, toliko tovarn, katere govornik našteva in razna obrt itd., vse to jamči, kako zasiguran je tovorni promet na podaljšani železnici. Živo potrebujemo, da se prejkoprej ustanovi v Kamniku okrajna bolnišnica za kamniški politiški okraj. Deželna bolnišnica v Ljubljani je prenapolnjena in kolikokrat je izvršiti nujno operacijo, da je v Ljubljano bolnika voziti prepozno. In koliko siromakov umira brez pomoči in ne posebno redki so slučaji, da je kak siromak v jarku mrtev obležal. Vsak politiški okraj naj bi imel svojo javno okrajno bolnišnico, to zahteva ljubezen do bližnjega in dolžnost merodajnih faktorjev. Zdravstveni okrajni zastop kamniški naj se zavzame za bolnišnico v Kamniku in naj ne odlaša s svojo inicijativo. Govornik naglaša nadalje nujno potrebo preosnove lovskega zakona, ustanovitev dež. zavarovalnice zoper požar in živinske bolezni, eventuelno ustanovitev dežeine hipotekarne banke, preosnovo ljudsko - šolskega zakona itd. Potrebščine v deželi so vsestransko velike, denarja pa malo, pomaga naj država, ker je to njena dolžnost. Zborovalci so sledili razpravi z velikim zanimanjem iu odobravanjem. Pre- pričani smo, da bode gospod dekan Lavrenčič dobro zastopal naše koristi. Za govorom gospoda dekana Lav-renuca je povzel besedo naš državni in deželni poSlanec dr. Krek. Na podlagi šta- tistike je dokazoval, kako število kmetov v Avstriji vedno pada, raste pa izseljevanje. Država je doslej malo storila za kme-a. Žalostno dejstvo je, da pride podpor (za vodovode, škode po uimah, železnice itd.) na enega kmeta le 3 K 63 v, dočim pruska država, ki je sama na sebi industrijska država, daje podpore na enega Kmeta 11 K. Ravno tako vidimo tudi pri drugih državah več skrbi za kmečki stan tnr,Pr' '^-Vendar je še to, kar se sedaj stori šele delo novega parlamenta, preje Jc bilo še slabeje. Posledica tega je, da blagostanje kmeta v tujih državah raste pri nas pa pada. Zlasti se zanemarja pri nas kmet na jugu. dasi po svoji pridnosti m razumnosti ne zaostaja, ampak presega svoje stanovske tovariše na severu Zato si štejejo državni poslanci kot prvo svojo dolžnost zagovarjati koristi kmeta. Sem spada tudi pereče vprašanje glede carine pri živini. Razmere v srbski državi so take, da je živina veliko ceneja kot pri nas. Ako je uvoz v naše krjaje prost, potem je nujna posledica, da mora prodajati naš kmet živino za slepo ceno pod svojimi stroški. Fdina rešitev je carina, da tuje blago ne dospe v naše kraje pod naso ceno. Poslanci »S. L. S « so bili prvi. ki so v tem nastopili za kmeta. Zadeli pa so na odpor pri soc. demokratih, ces. da hočejo uničiti delavca. To očitanje je krivično. Pripoznamo radi, da je tudi delavec slabo plačan in ima pravico zahtevati boljših plač, krivično pa bi bilo zboljšanje njihovih razmer na račun kmeta. Država brani nadalje industrijo. Visoko carino je postavila na tuj uvoz Zakaj? Zato. da ne uniči domače industrije. Ker pa dela država za en stan nima h potem tudi drug stan pravice isto' zahtevati. Namen carine ni tedaj škodo-vati drugim, ampak ohraniti kmeta. Na-daljm vzrok je slučaj vojske. Mislimo si meje odprte, uvoz prost, nujna posledica je, da mora potem cena živine globoko pasti. Le pa pade toliko, da se ne krijejo več stroški, potem je nevarnost, da se prične živinorejo opuščati. Ako bi tedaj nastala ^jneie so naenkrat zaprte, odkod LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) »Hvala Jakec,« je rekel precej glasno, »to je vse, kar sem hotel vedeti,« kakor da bi me bil vprašal kako stvar. S temi besedami se je obrnil in se pridružil ostalima dvema. Govorili so nekoliko časa med seboj in akoravno nobeden izmed nju ni osupnil ali povzdignil svojega glasu, je bilo kmalu opaziti, da jima je dr. Livesey povedal mojo prošnjo; kajti kmalu potem sem slišal kapitana, kq je dal neko povelje Jobu Andersonu, in vsi mornarji so se zbrali na krovu. »Fantje,« je rekel kapitan Smolett, >,spregovoriti imam besedico z vami. Ta zemlja, ki smo jo zagledali, je kraj. kamor smo bili namenjeni. Mr. Trelawney, zelo velikodušen gospod, kakor je znano nam vsem, me je ravno vprašal po tem in onem in jaz sem mu mogel povedati, da je vsak mož na krovu spolnoval svojo dolžnost tako, da nikdar ne bi zahteval bolje; no, on in zdravnik se podasta sedaj doli v kabino, da pijeta na vaše zdravje in srečo, vi pa dobite grog. da pijete na naše zdravje in našo srečo. Povem vam, kaj mislim o tem: mislim, to je lepo. In ako ste vi istih misli kakor jaz, tedai zakličimo krepki mornarski živijo onemu gospodu, ki nam vse to d;i.« In sledil je živijo to je bilo samo ob sebi umevno; vendar se je glasil tako navdušeno in presrčno, da priznam, da sem komaj mogel verjeti, da nam ti možje strežejo po življenju. »Še en živijo našemu kapitanu Smo-lettu;« je zaklical dolgi John. ko se je polegel prvi. In tudi ta se je glasil na vso moč navdušeno in prijazno. Ko je bilo to končano, so se omenjeni trije gospodje podali navzdol in ne dolgo potem je prišlo sporočilo, da žele v kabini imeti Jakca Ha\vkinsa. Našel sem vse tri sedeti okoli mize; pred seboj so imeli steklenico španskega vina in nekoliko rozin; zdravnik je pušil, svojo lasuljo je pa imel v svojem naročju; to je bilo, kakor sem vedel, znamenje, da je bil razburjen. Zadnje okno je bilo odprto. kajti noč ie bila topla in videti se ie moglo luno svetiti po ladijinemu sledu. »No. flaukins,« pravi sodnik, »nekaj imaš povedati. Govori kar naravnost.« Storil sem, kakor mi je bilo naročeno in jim kolikor mogoče na kratko povedal vse posameznosti Silverjevega razgovo- ra. Nikdo mi ni segel v besedo, dokler nisem končal in niti eden se ni niti najmanj zganil, pač pa so vsi imeli svoje oči uprte v mene od začetka do konca. »Jakec,« je rekel dr. Livesev, » v sedi se.« In moral sem se vsesti k mizi poles njih; nato so mi nalili kozarec vina, napolnili roke z rozinami in vsi trije so drug za drugim pili potem na moje zdravje in mi izrekli zahvalo za moj pogum in mi čestitali na moji sreči. >No, kapitan,« je rekel mirovni sodnik. »vi ste imeli prav, jaz pa ne. Priznam, da sem bedak in čakam vaših odredb.« Nič večji bedak, kakor jaz,« je odvrnil kapitan. »Nikdar nisem slišal, da bi se mornarji hoteli upreti, marveč kar so kazala znamenja vsakomur, kdor ima oči v svoji glavi, da vidi nesrečo in ukrene z ozirom na to vse potrebno. Toda ti mornarji,« je pristavil, »so me prevarili.« Kapitan,« ie rekel zdravnik, »to je Silverjevo delo. Zelo znamenit človek.« Zelo znamenit bi sc videl na kakem drogu za jadra,« je odvrnil kapitan. »Vendar vse to je prazno govorjenje, ki ne vodi clo nobenega uspeha. Jaz vidim tri ali štiri točke iu s privoljenjem Mr. Trelawneya jih hočem navesti.« »Vi. gospod, ste kapitan. Vam pristoja prva beseda,« je odgovoril Mr. Trelavv-ney pomenljivo. Prva točka,« je začel Mr. Smolett • »mi moramo iti dalje, ker se ne moremo vrniti. Ako bi dal povelje obrniti ladijo nazaj. bi se takoj vzdignili. Druga točka: mi imamo časa pred seboj vsaj toliko, dokler se ne najde ta zaklad. Tretja točka* nahajajo se tudi zvesti mornarji na ladiji Do boja mora priti, gospod, prej ali slej* 111 kar nasvetujem, je to, da porabimo pra- vi trenutek 111 udarimo nanje nekega lepega dne, ko se najmanje nadejajo. Mislim. da se smemo zanesti na vaše domače služabnike, Mr. Trelawney?« »Kakor na mene samega,« je izjavil sodnik. Trije,« .ie štel kapitan, »in mi štirje, nas je sedem, vštevši Jakca tukaj. Sedaj pa, kateri so zvesti mornarji?« »Najbolj gotovo Trela\vneyevi možic,« je rekel zdravnik; »oni, ki jih je sam najel, predno se je seznanil z Silverjem.« »Ne,« je odgovoril sodnik, »Hands je bil med mojimi.« »Tudi jaz sem mislil, da bi mogel Handsu zaupati,« je pristavil kapitan. »In ako človek pomisli, da so vsi ti možje Angleži!« je začel tarnati sodnik. »Gospod, najrajše bi kar razstrelil ladijo v zrak!« (Dalie.) dobiti živino? Carina pri živini je tedaj nujno potrebna. Govornik razpravlja potem o novo projektirani železnici Kamnik - Polzela, o našem planinstvu in o starostnem zavarovanju. Kakor prvega govornika, tako je tudi g. dr. Kreka občinstvo z zanimanjem poslušalo. Oba sta žela burno odobravanje za izraženo trdno voljo z vnemo delovati za povzdigo kmečkega stanu. Končno se je zahvalil predsednik »Kmečke Zveze« gospod Valentin Benko-vič govornikoma in zborovalcem ter zaključil res sijajni shod. Italijansko vseučiliško vprašanje. Kdo je kriv? Pravijo, da so izgredov na dunajskem vseučilišču krivi Lahi in burši. V resnici jih je kriv bivši naučni minister Marchet. Ne samo, da je Lahe venomer pital samo z obljubami, 011 je v prvi vrsti tisti, ki je proglasil načelo, da za akade-miška tla velja pravica pesti in nasilstva. Ko so burši začeli biti po katoliških in judovskih dijakih z ubojci in je tudi ,tekla kri. si je dr. Marchet na tihem mel roke in rektorji so tiste, ki so bili natepeni, povrh psovali še s »tujci«. Profesorji so po intencijah Marchetovih bodrili svobodomiselne burše v njihovem boju s koli in palicami m se zdaj pač ne smejo pritoževati, če so mladi ljudje posegli konečno po revolverju, najsibodo Nemci ali Lahi. Tudi bivši min. predsednik Beck, ki jc Marcheta jemal vedno pod svoja krila kakor koklja piščanca, naj smatra strele na dunajskem vseučilišču za glasen memen-to svoji politiki. Uradni glas. »Fremdenblatt« izvaja: Laški dijaki so svoji dobri stvari z revolverji le škodovali. Ni je stranke, ki ne bi z zahtevami Italijanov glede vseučiliškega vprašanja simpatizirala, ni je pa tudi zlepa stranke, ki bi pod vtisom revolverjev hotela na-mah Lahom njihovih zahtev izpolniti. Da se laško vseučiliško vprašanje ne more od danes do jutri rešiti, vsakdo uvidi, kdor pozna notranjepolitiške težkoče. Vlada bo vprašanje povoljno rešila, diktatu laških dijakov pa se nikakor ne bo uklonila. Zunanje ministrstvo. Krogi, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, izgrede na vseučilišču kar najostreje obsojajo. Vendar pa ne gre, da bi se italijansko vseučiliško vprašanje tako zavlačevalo kakor se ie dozdaj. Zunanje ministrstvo bo storilo, kar je v njegovi moči. da rešitev tega vprašanja pospeši. Rektor. Rektor je dal nabiti izjavo, v kateri dolži laške dijake zločinstva, ki se ne da opravičiti in razumeti. Z revolverji se ue zastopa kulturnih zahtev. Rektor izjavlja, da bo proti krivcem nastopil z najstrožjimi disciplinarnimi sredstvi. Uradno poročilo. Uradno poročilo opisuje dogodke takole: 23. novembra se je 180—200 laških dijakov zbralo pred rektorskimi stopnji-cami. Začeli so okoli desete ure peti laško himno. Nemški nacionalci so odgovorili z »VVacht am Rhein«. Začel se je pretep, nato pa so se oddali proti nemškim naci-onalcem streli iz revolverjev. Policija je z golimi sabljami vdrla v avlo in jo izpraznila. Na cesti je varovala laške dijake, da jih niso linčali. I11 res sc zunaj vseučilišča Lahom ni nič zgodilo. Ranjeni so Fonda, Maendel, Muley, Forster, Ziegler. Bosch, vsi več ali manj lahko. Aretiranih je 27, 5 oddanih sodišču zaradi težke telesne poškodbe in sicer Derdich iz Trsta, Co-vicli iz Splita. Sabac iz Rovinja. Maendel iz Kotora, Risogno iz Knina. Sodnijski ogled v avli izključuje, da bi se bili oddali streli od nemške strani. Našli so palice, na katerih so bila nataknjena bodala — kar se slednjih tiče, je pač zelo verojetno, da so laški produkt, ker Nemec, oz. Slovan ne operira z bodali. Kaj trdijo nemški dijaki. Nemško dijaštvo trdi, da so Lahi začeli streljati na znamenje z robcem. (Je zelo neverojetno, ker se v razburjenju ne dajejo signali). Nadalje protestirajo proti nameri naučne uprave, da naj bi univerza ostala zaprta, dokler so končane jubilejne slavnosti. Visoke šole se morajo otvoriti že v petek. Mensa academica se ne sme otvoriti, ker je ravno ta zavod vzrok, da tiščijo »tuici« na Dunaj. Za nemške dijake se naprosi posebna menza. Vlada se ne bo udala revolverjem. Voditcli naučne uprave Kanera je izjavil, da bodo akademiške oblasti proti iz-grednikom kar najstrožje postopale in da se bo vseučilišče otvorilo kakor hitro bo- do podane garancije, da se izgredi ne po-nove. Vlada glede na laško vseuči iško vprašanje ne bo ničesar storila, dokler se o tem ne izjavi parlament. Učenjak, ki se ne da motiti. 24. t. m. je profesor Clairmont demonstriral svojim slušateljem tri Lahe ter obravnaval o njihovih poškodbah, koje je navajal kot »interesantne slučaje« različnih poškodb. Lahi. Italijanski poslanci nameravajo vložiti o dogodkih na dunajskem vseučilišču interpelacijo. — Laški dijaki so sklenili ob ugodni priliki demonstracije nadaljevati. — Laški listi v kraljestvu poročajo, da 'so Nemci Lahe napadli, tri ustrelili, policija pa da je po Lahih bila s sabljami. — Tržaški deželni odbor je laškim dijakom poslal 1000 K, zahteval laško pravno fakulteto v Trstu in poslal deželnega glavarja na Dunaj, da se zavzame za dijake. — Pri demonstracijah v Trstu je policija dva demonstranta zaprla. — V Rimu so dijaki hoteli demonstrirati pred avstrijskim poslaništvom, pa jih je policija razkropila. — V rimskem mestnem svetu je župan Nathan grajal sosedno državo, nakar so občinski svetniki vpili: »Živel Trst! Živel Trident!« — Zaprtih je sedem Lahov, — Tirolski krščanski socialci so mnenja, da je Dunaj za laško univerzo bolj pripraven kakor pa Trident ali Trst. Ostale visoke šole. Visoka šola za agronomijo se je za-tvorila. Glede na živinozdravniško šolo se jc sklenilo jo 25. t. m. zopet otvoriti. Tehnika ostane zaprta. Resni mednarodni položni. Mednarodni položaj je zopet poslal zelo resen. Naš belgradski dopisnik nam poroča o nemirih v Makedoniji, gibanju Arnavtov in turških vojnih pripravah, ki so naperjene proti Bolgariji. Kar se Srbije same tiče, vemo od drugod, da vlada ondi velika nejasnost in zmeda, ki je pač zelo razumljiva. Na eni strani je znano, da dr. Milovanovič pri velevlasteh ni ničesar dosegel, ravnotako se ni Pašiču posrečilo dobiti od ruske vlade jasnih zagotovil, na drugi pa hujska predsednik londonskega balkanskega komiteja, sir Bux-ton, na vojsko proti Avstriji. Mladoturki na eni strani delajo za turško-srbsko zvezo, na drugi pa turška vlada ojačuje čete v Sandžaku in preganja Srbe. Francija slejkopraj podpira Avstrijo, Rusija je neodločena, Anglijo pa mori skrto zaradi Nemčije. 23. t. 111. je vojni maršal lord Roberts v zbornici lordov predlagal resolucijo, naj se angleška kontinentalna armada pomnoži na en milijon mož. V motivaciji je razložil, da je Nemčija s svojo velikansko armado in izbornim brodovjem vstanu nenadoma izkrcati na angleški obali 200.000 mož in Anglijo preplaviti. Nemčija da je v vsakem oziru konkurentinja Anglije zlasti na svetovnotrgovinskem polju. Zastopnik vlade je govoril proti resoluciji, češ, da brodovje Anglijo dovolj ščiti, pomno-ženje armade na kopnem pa bi stalo Anglijo vsako leto 20 milijonov funtov. — Vkijub temu se je sprejela resolucija s 74 proti 32 glasovom. Ni ga razsodnega politika, ki bi dvomil, da ne more ta napetost dolgo trajati, temveč je le vojska v stanu izpremeniti to nenaravno stanje. O Balkanu smo dobili sledeča obvestila: Turške vojne priprave. (Od našega dopisnika.) S k o p 1 j e , 22. novembra. Semkaj je došlo bataljon redifov, ki bodo odkorakali proti Krivi Palanki na bolgarski meji. Tja bodo odnesli tudi municijo, katere je zadnje dni došlo v Skoplje 37 vagonov. V Veles so odposlali šest brzostrelnih baterij. Turški inženirji popravljajo ceste proti Bolgarski. V Skoplje je došel na šestih vagonih tudi veliki vojaški most. Bolgarsko mejo pregleduje načelnik generalnega štaba Izzet paša. Čete, katere pošilja Turčija na bolgarsko mejo, so v vsakem oziru dobro opremljene. Arnavti proti Srbom. (Od našega dopisnika.) Priština, 21. novembra. Arnavti smatrajo ustavo kakor privilegij zase in so kar pobesneli, ko se jim je začelo razlagati, da bi tudi kristjani morali vživati enakopravnost. Razbojnik Hadži Rustem je nagovarjal muftija v Ferizoviču, naj se tudi 011 izjavi proti enakopravnosti Srliov z Arnavti, ker pa ni uspel, jc sklical shod arnavtskih poglavarjev v Ferizovič. Ko so za to izvedeli Mladoturki v Skoiplju, so poslali en bataljon strelcev in eno baterijo. v Ferizovič pod vodstvom majorja Nuri-'beja. Rustemovi pristaši so se ustrašili in se raz/kropili. Arnavtski poglavarji so se izjavili proti Rustemu, nakar je voj- ska odšla. Vendar pa se vrše manjši arnavtski shodi po različnih vaseh in se je sklenila »besa«, zavjera, da se Srtiov ne bo pobijalo do Jurjevega dne, to je sredi aprila. Razbojniki so ubili med tein dva Srba, mutesarif v Prištini, pravičen uradnik, je izjavil, da bo zločince izsledil 'in dal obesiti. Crnagora se oborožuje. (Od našega dopisnika.) Cetinje, 22. novembra. Vsi Črnogorci od 17. do 70. leta so oboroženi z re-petirkami »moskovikami« in municijo. Vsa Crnagora izgleda kakor maneverslki teren. Povsod se vežbajo. Artiljerija je postavljena po celi hercegovski meji. Črnogorci dobro znajo za tisto avstrijsko ozemlje, ki je podminirano. Črnogorski mohamedanci tvorijo posebno brigado pod vodstvom turških častnikov. Arnavte na meji je knez Nikola pridobil z velikimi darili. Knez Nikola je nekoliko bolan, ker se je baje 'pri ogledovanju artiljerijSkiti pozicij prehladih Črnogorske čete vežbajo srbski oficirji. Avstrija se pripravlja. Dunajski listi 'prinašajo vest, da je cesar odredil splošno, da se poviša mirovno stanje vojaštva, da torej ta odredba ni omejena samo na 15. zbor. Kadar se pokaže potreba, se bo seveda raztegnila tudi na druge armadne zbore. Tozadevna posvetovanja so gotova. Zato da ni izključeno, da se podobno povečanje odredi tudi pri zagrebškem armadnem zboru. Državna pravdništva imajo strog nalog preprečiti, da bi časopisje poročalo o vojnih pripravah. To je gotovo, da je Avstrija popolnoma pripravljena in se iz-nenadenj niti od srbSke niti od črnogorske strani ni bati. Avstrija proti Turčiji. Avstrijski poslanik v Carigradu mark-grof Pallavicini je turško vlado obvestil, da odpotuje. Ta korak je smatrati za resen opomin turški vladi, naj ustavi boj-kotno gibanje, ki vedno narašča in katero vodi mladoturški odbor v Solunu. Turška vlada se izgovarja, da nima vpliva, da bi preprečila gibanje. Konferenca in drugo. BalkanSka konferenca 'se 'baje snide januarja meseca, in sicer v Italiji. Predsedoval bo Tittoni. Baje bo zadeve hitro (?) rešila. — Turška vlada je poslala v Sandžak dva 'bataljona pehote in šest brzostrelnih baterij. Vsega skupaj je v Sandžaku osem bataljonov vojaštva in sedem baterij. — Vzrok, da je dr. Milovanovič pozvan v Belgrad, še ni znan. Baje hoče vlada s tem preprečiti notranje krize. Tudi se napeto pričakuje, kaj je minister v inozemstvu dosegel. — RuSka vlada je v Peterburgu razpustila odbor (za nabiranje prostovoljcev za Srbijo. Avstrijsko mornariško ministrstvo. »Piccolo« poroča, da se bo ustanovilo v Avstriji posebno mornariško ministrstvo. Mesto dosedanjega pristaniškega poveljstva se v Pulju osnuje mornariško poveljstvo pod vodstvom kontreadmirala pl. Jedine. TrdnjaviSko poveljstvo se bo od pristaniškega ločilo in bo podrejeno generalu. Poveljnik pomorskega okrožja v Trstu postane najbrže kontreadmira! pl. Ziegler. Boji na Dunaju. Pismo slovenskega dijaka. Da ne bo pozabljena ta tragikomična poteza iz krvavega boja med Nemci in Italijani, v kolikor zadeva tudi troje Slovencev, blagovolite priobčiti sledeče: Ko je bilo zlo že končano in so se italijanski ranjenci zatekli v kavarno »Wien«, kjer so jih obvezali, padlo je policiji v glavo preporno vprašanje, bi li ne bilo dobro preiskati kavarne ter goste in sploh vsakega ostro zaslišati. Policija je bila menda našuntana, kar jo more v naših očeh edino opravičiti. To se je zgodilo in se dognalo, da se jc našel pri enem, po katastrofi v kavarno pribeglih Italijanov en boksar, siccr nič, s čemur pa gospodje niso hoteli biti zadovoljni, marveč so proti volji ustavljali brez razlike stanu itd. goste v kavarni. Za narodnost navzočih dijakov gotovo ni nihče vprašal, in smo imeli vso pravico, ko smo bili preiskani, oditi kadar komu ljubo. Policija jc hotela med nami, ki nismo niti na univerzi bili, dobiti onega, ki jc streljal. Le iščite, sem si mislil, meni ne grozi hudega: štiri dni me je influenca zdelavala tako, da bi danes niti petelina sprožiti ne mogel, dalje je mojega poldneva čas dobro spričan s postrežnico. ki me je vzbudila ob 9. uri .30 min., dalje z beračico (tista v Votiv-nici, ki prisiljeno pokašliuje), kateri sem podaril ob 9. uri 55 min. štiri vinarje, dalje z g. hčerjo kavarnarja »Wien«, ki mi je ob 10. uri 3 min. dovolila vstop v kavar- j no. Pa sem se motil. Opoludne, nekaj čez, nas odvede policija na komisarijat, to se pravi, do pičice vse današnje goste. Pripomnil sem pri odhodu vznevoljen: »Die Damen auch mitnehmen, sind grad soviel schuld, wie wir!« — pa so menda preslišali. Pridemo na ulico, ljudstvo se zgrne na nas, meneč v naš najhujše buzo-line, Rinaklinije in Luchenije. Policiji se konji plašijo, ljudstvo upije. nas priganjajo policisti k teku — in takrat tni je res za-šumelo po glavi nekaj takega, kakor se bere, da se včasih godi v Ameriki, kjer je linčanje v modi. Pa smo se rešili, hvala Bogu! Na komisarijatu nas obdrže štiri ure. V tem času smo imeli priliko se med seboj spoznati; bile so zastopane te-ie narodnosti: 3 Slovenci (Cop, Knaflič, Pregelj), 4 Hrvatje, 1 Madjar, drugi Italijani. 16 po številu. Bili smo vsi dobre volje, samo en Italijan brez srajce — kako je ob to prišel pri boju, mi ostane vse veke misterij — je nekam vzdihal radi bolečin v križu. Revež, v buffet nezavesten od-nešen, se pride pokrepčat v kavarno, da ga tu aretirajo. Po štirih urah čakanja nas pustijo pred komisarja in ia zopet zahteva ime in stanovanje, in na izjavo kavarniškega osobja smo bili vsi razven Italijanov izpuščeni. a prepričani še niso bili gospodje, da nismo v.si Italijani, zakaj glede Zerov-nice se je 'bil vnel sledeč pogovor: Napišite mi raje to italijansko ime! — Prosim, to je slovensko ime! — A tako? — V Kranjski? — Potem res ni italijansko.« (To vedo od 20. septembra 1908.) — Ko sem bil prost, sem še napravil opazko proti komisarju, da sc bomo pritožili radi takega postopanja z nami pri naših poslancih. Naj ti gospodje to vsaj v kaki debati kot dokaz »nepristranosti < citirajo. Madjar ni bil neumen, ko je obžaloval pri odhodu — med tem ko so ga doma v skrbeh že iskali povsod da niso zajeli kakega angleškega lorda z nami, ki bi širšemu svetu razkril slavo te Sherlok Holmesiade. Dnevne novice. -j- Šolske vesti. Suplent na gimnaziji v Kranju g. Franc Verbič je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru. — Suplent na nemški gimnaziji v Kraljevih Vinohradih v Pragi Jožef Nerad je imenovan za pravega učitelja na gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. -r Imenovan je provizorični glavni učitelj na učiteljišču v Kopru g. Franc Mašera za definitivnega glavnega učitelja na učiteljišču v Gorici. + Volitve v Istri. Včeraj je istrska veleposestniška kurija za svoje zastopnike v deželnem zboru izvolila poslance Benussi, dr. Constantini, Mrach, Tomasi in dr. Vareton. S tem so volitve za istrski deželni zbor z izgubo enega, Hrvatom namenjenega mandata, končane. Italijanske demonstracije v Zadru. V ponedeljek, 23. t. m., zvečer so se vršile v Zadru burne demonstracije. Precejšnja množica italijanskih meščanov in dijakov sc je zbrala v Široki ulici in klicala: »Dol z vlado! Dol z Avstrijo! Živeli mučeniki!« (italijanski dijaki, ki so bili na Dunaju te-peni. Op. ur.) in »Živela italijanska univerza!« Peli so italijansko himno in pobili okna nemške šole. Pred namestništvom so orožniki množico razgnali. Aretiran je bil urednik Armandi. Streljalo se ni. — Nemško bančno uradništvo proti slovanskim bankam. Kakor se nam poroča telefonično iz Dunaja, je tamkaj zborovalo avstrijsko društvo bančnih in liranil-ničnih uradnikov. Pri tej priliki se je napadlo češke banke in je pozival nek visok dostojanstvenik k odločnemu nastopu proti slovanskim denarnim zavodom ter v obče proti njih gospodarskemu razvoju. Iz tega se najboljše vidi, kako so vsi elementi složni v pritiskanju vsega, kar je slovansko, med tem, ko se na drugi strani Skuša vplivati na nas razdvojno pod plaščem socialne organizacije. — Nagle smrti sta umrla Janez Na-bergoj iz Lož in Marija Vidrili, gostilni-čarka na Gočah. Prvi je tako nesrečno padel, da jc v nekaj minutah nepreviden izdihnil: druga je v nedeljo zdrava stregla gostom, ponoči pa jo je hipoma napadla slabost, vendar ie bila malo pred smrtjo previdena. Zimska eskadra v Pulju. Razni listi so poročali, da se je zimska eskadra, obstoječa iz bojnih ladij »Monarch«. »Buda-pest«, »Wien«, iz krilžaric »Zetita« in »St. Georg« ter iz večili torpedovk, podala v Boko Kotorsko in se tam zasidrala. Kakor pa poroča puljski »Omnibus«, ta vest ne odgovarja resnici; kajti imenovane bojne ladje se še vedno nahajajo v puljskem pristanišču. na pljučih in trebuhu. V Mravlivasi leži JO bolnikov za to boleznijo. — Izboljšava pri smodkah. V tobačnih tovarnah uvedejo nov način zvijanja tobaka, kakor je uveden že na Nemškem. Smodke ne bodo več tako trde, kakor dosedaj, ampak rahlejše, oziroma ohlapnej-še. V tobačni tovarni Tachau je novi način že uveden. — O rudniški nesreči v Hammu še ni dognano povsem natančno število ponesrečencev; utegne biti med njimi okrog 60 Slovencev. Štirje bratje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kravanja iz Soče hiš. št. 140 pri Bovcu so tudi med ponesrečenci. likratu je izgubil 70 let stari oče vse svoje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroci. Ponesrečil se je tudi Jožef Cuder iz Soče pri Bovcu. Ostali Slovenci so večinoma Štajerci, nekateri pa Kranjci. — Pangermanizem v Istri. Na elek-triški železnici Voloska-Opatija so zadnje dni začeli kar na debelo odpuščati slovanske uslužbence in jih nadomeščati z Nemci, ki ne znajo besedice hrvatski. — Shod trgovskih pomočnikov v Zagrebu je dne 22. t. m. sprejel resolucijo, ki zahteva popolni nedeljski počitek v trgovinah. Shoda se je udeležilo 120 trgovskih uslužbencev. — Jesenski avansman pri pošti. S I. decembrom t. 1. bo povišanih 177 poštnih asistentov za oficijale, 184 oficijalov postanejo višji oficijah. Spremembe v vojni mornarici. Cesar je imenoval kontreadrnirala Antona Hausa poveljnikom eskadre. Dosedanjemu poveljniku kontreadmiralu Zieglerju je cesar podelil brezplačno vitežki križ Leopoldovega reda. — Delavci kupili tvornico. Moravsko ostravsko delavstvo je kupilo radvansko pivovarno. S tem nakupom hoče praktično demonstrirati proti moravskemu kartelu. ki je letos zvišal cene pivu. Pivovarno bodo novcčali. — Odlikovanje. Upravnik »Primorskega lista«, blagajnik »Slov. katol. delavskega društva« in odbornik »Slov. siro-tišča«. g. Luka Dugar ie dobil te dni odlikovanje od sv. očeta Pija X. Pro ecclesia et pontifice. — Imenovanje. Deželni odbor je podelil mesto učitelja na slovenskem oddelku kmetijske šole gospodu ^Josipu Zidar-šček-u iz Tolstega vrha na Štajerskem, ki je dovršil višjo kmetijsko šolo na Dunaju \n je sedaj adjunkt na posestvih kneza VVindischgratza na Spodnjem Štajerskem. Sprejme se še enega vežbanca. — Socialnodemokratična stranka v Trstu je v razpadu. Včeraj je 'bil zaupni shod, ki je sklenil opustiti izdajanje dnev-lika »II Lavoratore« in razpustiti uredništvo. Sodrug državni poslanec Pittoni je dejal, da je stranka vsled notranjih oseb-nih bojev v popolni desorganizaciji in je vsled tega vsa stranka v razsulu. Izvoljena jc bila komisija, ki naj poizkuša poravnati na'sprotstva. Lloydova parnika »Sultan« in bThebe« sta se nasela, in sicer prvi pri otoku Krfu, drugi pa pri Sibeniku. Kriva je bila megla. Pričakujejo pa, da bosta parnika v kratkem zopet v globoki vodi. — Umrl je novoimenovani poveljnik 55. brigade v Trstu, O. M. Francesconi pl. Tiefenfeld. — Strossmayerjev koledar je ves pošel ter se ne more ž njim nobenemu več postreči. Zdi se nam, da se je »Slovencu« notica o Strossmayerjevem 'koledarju namenoma prepozno poslala. — Vlom v župnišče. Ponoči od nedelje do ponedeljka so neznani lopovi vlomili v župnišče v Dugemselu na Hrvatskem ter odnesli župniku Horvatu 2400 K. Isti tatovi so menda tudi ukrali nekemu kmetu v bližini h hleva več živine. Izginili so brez sledu. — Umrl je vpokojeni podmaršal Ferdinand Dillmann pl. Dillmont. — Generalnega majorja Eckhardta Francesconi, novoimenovanega poveljnika 55. pešbrigade, je v Trstu pri obedu zadela kap. Bil je takoj mrtev. š Ptuj in 2. december. Občinski zastop v Ptuju je sklenil, da v 'Ptuju 2. de-.embra nc bo razsvetljave, pač pa bodo mestni uslužbenci po hišah pobirali za nemške namene. Izpred sodišču. Prečrtan napis »Bezirksstrasse nach \Vatsch« in »Peisch«. L j u b I j a n a, 25. nov. 1908. Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk; votanti so Polec. Vedernjak in pl. .asclian. Okrajno sodišče v Brdu jc oprostilo Alojzija Cerarja, Antona Urbanija, Val. Šlibarja in J. Vrečarja iz Moravč obtožbe, da so prečrtali z rdečo barvo cestna napisa »Bezirksstrasse nach Watseh« in »Bezirksstrasse nach Petsch« od 8. do oktobra, dne lil. oktobra pa so prečrtali na hiši Johaine Biziljeve napis: »Markt-gemeinde Morautsch«. Biziijeva je to branila in hotela celo izpodnesti lestvo. Priče so izpovedale, da škode nobene ni, ker se je deska brezplačno popravila. Proti oprostilni razsodbi navedencev se je pritožilo državno pravdništvo. Zupan občine Moravče je izjavil, da so bile poškodbe brezplačno popravljene in bi znašala škoda le 40 vinarjev. Vzklic zastopa držav, pravdnika namestnik dr. Kremžar, obtoželnee zastopa dr. Šavnik. Dr. Kremžar naglaša, da za poškodovanje po § 85. ni potrebno posebnega dolusa. Zavest so morali imeti obtoženci, da nc smejo izpreminjati ničesar na napisih. Vedeti so morali, da so deske tuja last. Zahteva, naj se primerno kaznujejo. Dr. Savnik izvaja, da se glede na demonstracije vleče podobnost kakor jara kača. Prepričan je, da obtoženci niso krivi. Politiška gosposka ima dovolj moči, da kaznuje take »demonstrante«. Zlobnega namena ni, osobito pri dveh obtožencih, ki sta stara 15 let. Zagovornik pravi: Moj učitelj dvorni svetnik Lamasch bo moral hotč ali nehote iti v boj za slovenske demonstrante. Predlaga oprostilno razsodbo. Dvorni svetnik Pajk proglasi, da je sodišče ugodilo prizivn državnega pravdništva in se obsodita Alojzij Cerar iu Anton Urbanija v 12. Valentin Šlibar in Janez Vrečar pa v 24 ur zapora. Ljubljanske noulce. lj Zaprisežen je bil danes kot samostojen odvetnik dr. V. Pegan, ki otvori odvetniško pisarno dne 26. t. m. na Dunajski cesti, hiša »Zadružne zveze«, prej hotel Grajzer, pritličje. Ij Predavanje Leonove družbe. V soboto, 28. t. m., ob 6. uri zvečer, bo v knjižnični dvorani »Katoliške Tiskarne« (III. nadstropje, št. 17) prvo letošnje predavanje Leonove družbe. Predaval bo gosp. Fran T e r s e g I a v o psihologiji m a s. Ker je tvarina jako zanimiva in moderna, se bodo gotovo somišljeniki v obilnem številu odzvali vabilu. Ij V socialnem kurzu S. K. S. Z. bo v četrtek razgovor o osnovnih načelih Marksizma. Prijatelji .dobrodošli! Začetek točno ob pol osmih zvečer. Ij Proti šišenskemu županu Burgerju je uvedlo državno pravdništvo poizvedbe glede na njegove čudne protislovne izpo-vedbe v znani pravdi proti gospej Boltav-zarjevi. ki je bila, kakor znano, oproščena. lj Umrlega morilca vipavskega dekana, Pangcrca. so prepeljali iz deželnega sodišča v mrtvašnico k sv. Krištofu. li Na smrtni postelji pomiloščena. Pomiloščena je bila te dni na smrt bolna Helena Vogeinik, ki je bila obsojena na šest mesecev zapora in je presedela že pet mesecev. Finančni uradi in 2. december. Povodom slavlja šestdesetletnega vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva počivati ima pri vseh oblastvih in uradih finančne uprave dne 2. grudna t. 1. vsako uradovanje, izvzemši najbolj nujne slučaje. Radi tega dovolilo je c. kr. finančno ministrstvo z razpisom z dne 23. t. m., št. 82.365. izjemoma, da se pri vseh finančnih blagajnah in davčnih uradih izplačuje uže I. .grudna t. 1. šele 2. istega meseca zapadla plačila na pokojninah in preskrbovalninah. Istotako tudi dobe državni uradniki svojo plačo za mesec gruden 1908. že 30. listopada t. 1. mesto dne 1. grudna 1908. Ij Umrla je mati člana slovenskega gledališča g. Josipa Moleka, gospa Marija Molek. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri s pokopališča. Svetila ji večna luč! ii Za bedno rodbino na Resljevi cesti je daroval trgovec F. T. 20 kron. li Umrla je prodajalka v Gerberjevi trgovini, gospodična Toni Višnjevic. lj Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 27. novembra t. I., ob pol 12. uri dopoludne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani izredno javno sejo o povodu praznovanja šestdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. lj Zopet deset kaznjencev iz Celovca so pripeljali v pohedeljJk v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. lj Predrznost nemške tovarne. Tovarna vžigalic »Solo« v Deutschlandsber-gu pošilja v Ljubljano trgovcem zaboje, na katere prileplja koleke Zidmarke! Tukajšnji zastopnik te tovarne gospod 'Toni a ž i č naj bi poskrbel, da tovarna opusti taka izzivanja! lj Porotne razprave se prično 30. t. m. po sledeči vrsti: 30. t. m. in I. decembra: Ana Olenik, goljufija; dne 3. decembra: Mihael Zupane in Anton Sekne, rop; dne 4. decembra: Ernst Olenka, goljufija. Šir-cel Karol, uradno poneverjenje; dne 5. decembra: Mihael Hribar, tatvina, Danijel Kleni, goljufija. Ostale razprave še objavimo. Telefonska In brzojauna poročila ZBLIŽANJE JUGOSLOVANSKIH KLUBOV. Dunaj, 25. novembra. V »Slovenskem klubu« je bil danes sprejet dr. Šusteršičev predlog, da se klub principielno izreče za skupno delo obeh jugoslovanskih klubov. Popoldne se vrše obravnave z »Jugoslovansko zvezo« in je upati, da se žc tekom popoldneva doseže skupnost. VZROK IN IZVOR LAŠKIH DEMONSTRACIJ NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Cetinje, 25. nov. V tukajšnjih krogih, ki so z italijanskimi v zvezi in dobro poznajo sedanji mednarodni položaj, se tudi z vso gotovostjo, da so laške dijaške demonstracije povzročil iredentovski krogi iz kraljestva, da otežijo položaj italijanskemu ministru za zunanje zadeve, Titto-niju, ki je zvest zaveznik Avstriji. Tittoni je za danes (25. t. m.) v zbornici napovedal balkanski govor, iredenta pa ga hoče strmoglaviti in je zato inscenirala laške dijaške demonstracije, da zamore govoriti o persekuciji Lahov v Avstriji. 'To jasno dokazuje govor posl. Fradeletto na shodu benečanske podružnice laškega šolskega društva »Dante Alighieri« v Benetkah, kjer se je v zvezi z dunajskimi dogodki obsojala tudi aneksija Bosne, češ, da je zadala težnjam Italije na jadranskem morju silen udarec. Gibanje vodi poslanec Chiesa, ki je bil nedavno v Belgradu. V Rimu se dijaki pripravljajo na velike protiavstrijske manifestacije z namenom pridobiti zase maso in javno mnenje mobilizirati proti Tittoniju. Ako se danes italijanska zbornica izjavi za Tittonija, potem bodo iredentovske demonstracije kmalu udušene. če ne, bo mednarodni položaj siliio napet. Črnogorski in srbski krogi se trudijo, kolikor pač morejo, da bi obveljala v Italiji protitrozvezna politika. ker upajo, da se potem vzdigne iredenta proti Avstriji in nastane položaj, kakršen je bil leta 1858. BOSANSKA DEPUTACIJA NA DUNAJU. Dunaj, 25. novembra. Sinoči o polnoči je prišla bosanska deputacija na Dunaj poklonit se cesarju. Po krivdi Madžarov so imeli zamude pet ur in železniške vozove popolnoma temne in mrzle. Dunajčani so jih prisrčno sprejeli in pozdravili. Danes jim prirede banket. PARLAMENTARNO DELO. Dunaj, 25. novembra. Danes ob peti uri popoldne se pri Bienerthu sestanejo načelniki koalicijskih strank. Bienerth hoče, da mu parlament še pred Božičem dovoli proračunski provizorij, odobri aneksijsko predlogo in pooblastilno trgovsko predlogo, s katero se pooblasti vlaldo skleniti trgovinske pogodbe s Srbijo, Bolgarijo in Rumunijo. POSLANEC DR. KRAMAR ODSTOPI KOT NAČELNIK ČEŠKEGA »NARODNEGA KLUBA«. Dunaj, 25. nov. Ker so poslanci češke katoliško-narodne stranke in agrarci izjavili, da ne bodo dr. Kramara več volili za načelnika kluba, je dr. Kramar odstopil. Načelnik postane skoro gotovo bivši minister Prašek. VISOKA POLJEDELSKA ŠOLA ZAPRTA. Dunaj, 25. nov. Danes je zaprta tudi visoka poljedelska šola vsled nemirov, ki so jih povzročili nemškonacionalni dijaki. Nenemški slušatelji šole so proti zatvor-jenju nrotestirali. DEMONSTRACIJE RADI DUNAJSKIH DOGODKOV. Trident, 25. nov. Radi dunajskih dogodkov so bile tu velike demonstracije Italijanov. Rim, 25. nov. Vseučiliščniki so priredili tu velike demonstracije. Z univerze so izobesili črne zastave in izposlovali, da bo vseučilišče tri dni zanrto. S cesta je demonstruioče visokošolce pognala poli-vija. Nato so se visokošolci zbrali v avli, kjer so sežgali podobi ministrov Giliottija in Tittonija. Demonstracije so včeraj zvečer nadaljevali. POSOJILO ZA ČRNO GORO. Pariz ,25. nov. Črnogorski poštni ravnatelj Ponovič išče tu posojila 5 milijonov frankov za Črno goro. En milijon naj hi bil takoj izplačan. NAPET MEDNARODNI POLOŽAJ. Berolin, 25. novembra. Govor lord Robertsov (glej današnji članek o mednarodnem položaju) je napravil tu silni vtis. Pričakuje se, na kakšno stališče se glede na Balkan postavi laški parlament. Ako Tittoni demisionira, sc bosta Nemčija in Avstrija pripravili. Pariz, 25. novembra. Tu se širijo vesti, da v Berolinu vojaški krogi močno rožljajo s sabljami. Francoski krogi delajo z vso silo na to, da se nesporazumi jen je med velevlastmi čimpreje odpravi, ker bi v slučaju vojske med Nemčijo in Anglijo Francija največ trpela, h poročila referenta vojaškega odseka Gervaisa je razvidno, da postavi Nemčija z vsemi rezervami brez črne vojske najmanj 4 milijone vojaštva, dočim Francoska nima niti normalnega noviivskega števila in ima vrh tega vezane moči v Maroku. Pariz. 25. nov. Splošno se sodi, da Tittoni ostane. Italijani so razsodni dovolj, da ne bodo pustili iredente do veljave, ker se drugače lahko vname svetovna vojska. Dunaj, 25. nov. Danes je dospel semkaj odgovor ruske vlade na avstrijsko noto glede na balkansko konferenco. Odgovor je tak. da bo treba nadaljnjih pogajanj. V vojaških krogih se marsikaj skrivnostnega namiguje. BILINSKA L K I * LA VOD A Izborita dietifina namizna pija&a. O dobroti Bilinske vode nuj sc vpraša domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. J 1646 40- 14 TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25 novembra Pšenica za april . . . 13 10 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 11 50 Rž za april 1. 1909....... 11 12 Oves za april . . 8 85 Koruza za maj 1. 1909..... 7 60 Efektiv: 5 višje Meteorologično poročilo. /išina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. B ■ O Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urab » mm 24 9. zveč. 7390 -03 sl. jug jasno 25 7. zjutr. 42 5 -4-3 sl. svzh. 1, 00 2. pop 41 6 + 3-6 sl. jug 9 Sredn a včerajšnja temp. 1'2°, norm. 1'7° Primerne službe S1;^ kaki drugi pošteni krščanski hiši ali tudi kaki tiskarni išče 24 letni mladenič. Naslov: Andrej Tomec, Podlož, p. Lož pri Rakeku. 3 2 3090 Fran Kralj, gimn. suplent v Ljubljani in Janko Kralj, oficijant pri c. kr. okr glav. v Kočevju, naznanjata žalostno vest, da je včeraj po kratki bolezni umrl njiju dobri oče, gospod Marko Kralj previden s tolažili sv. vere, v 69. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri, 26. t. m ob '/24. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Mesto vsakega drugega naznanila. t 3105 Anton Bajec javlja v lastnem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je preminula njega ljubljena sestritna oziroma teta gospodična Antonija Višnjevic po dolgi in mučni bolezni, previdena sv. zakramenti za umirajoče, danes v torek dne 24. ob 3/49. uri zjutraj. Pogreb drage pokojnice se bode vršil v četrtek 26 t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska c. 2. k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v vseh farnih cerkvah. Ljubljana 24. novembra 1908. Mesto jsaoega posebnega obrestih. SLOUEHCn Kupujte in zahtevajte po vseh nojboIJSe čistila 2a čevlje In usnje i»» jmivuivi. trgovinah etflnole Ivan Kebrovo v prid družbi s».ciriia in Metoda. 2fJQ 11-6 Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo za izraženo milo sočutje in izkazano zadnjo čast našemu blagemu soprogu, očetu, stricu itd. gospodu FrnnčlSKu Bojanec predvsem mil. gosp. proštu dr. Seb. El-bertu in g. zastopniku čč. oo. frančiškanov, čč. usmiljenim bratom, prečastiti duhovščini sosednih župnij, visokorodnemu gosp. grofu Rudolfu Margheriju, gosp. zastopniku finančne straže, slavnemu občinskemu zastopu, slavni požarni brambi. gg. pevcem za ganljive nadgrobnice in slavni meščanski gardi, sploh vsem prijateljem in znancem. Konečno naj bo vsem izrečena srčna zahvala za izkazano čast pokojniku. Bog Vam plačaj. Lepa, zelo m rna 3096 (2-1) mesečna soba s posebnim vhodom se solidnemu stalnemu gospodu (Civ>l) ■ - - - takoj odda. - - - - ■ Resljeva cesta £t. 9. II. nadstr. na levo. Slluibe za iSISRB Tvrdka Mat. Gerber javlja tužno vest, da je njena nepozabna, zvesta, mnogoletna prodajalka gospodična Antonija Ulšnjevic v torek dne 24. novembra 1908 po dolgi in mučni bolezni mirno Gospodu zaspala. Pogreb drage rajni e bode v četrtek, dne 26. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 2. Ljubljana, 24 novembra 190?. HISA v Ljubljani s staroznano gostilno in trgovino z mešanim blagom se radi družbinskih razmer proda za primerno ceno. Plačilni pogoji so zelo 3093 (3-1) ugodni. Naslov pove uprava Slovenca. domačo učiteljico iSfe takoj ali za pozneje gospodična, ki je že dve leti poučevala v Krškem okraju. Naslov na upravo „Slovenca". 3101 3 t Proda se zaradi smrti rabljen 3099 l—t glasovir in harmonij. Več se izve pri Tereziji Kranjec v Lozioah, pošta St Vid nad Vipavo. Zdrauailil in bolniki i S&I s hvalijo izboren učinek salmnaKovlh-pcstll lekarnarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja, pri kašliu, hri-pavesti in zaslezenju dihalnih organov. — 1 škatljica 20 vinarjev, 11 škatlic 2 kroni. Naročila po povzetju. 3089 t Gostilničar na račun, kateri ima biti obenem potnik za vino, se sprejme v mojo staroznano gostilno ,,pri Lazarju" v Ljubljani. Žena mora biti dobra kuharica in spretna gostilničarka. Oziralo se bode le na onega zglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, je v vinski stroki vešč in ima veselje ter razum za potništvo. Zglasiti se je osebno. Vstop meseca februarja 1909 in zahtevana kavcija K 800. 3C80 6—3 KAROL LENČE, trgovec z vinom na Laverci pri Ljubljani. žranc tfussel c. kr. sodni pristav termina tfiissel roj. Pehani poročena Žužemberk, dne 25. li$topada t£/08 3036 1 -1 Namesto vsacega posebnega naznanila # Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obSeke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina — Pred škofijo 6tev. 19. 2811 19 Od 25. novembra do 25. decembra prodajam na svojih prostorih na Šolskem drevoredu fll M Sil MU brez kože' 0(* Pra^ev 11 sianino n« m. primi IJ "I l/Vl^llVOl' I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 130 Meso istih prošičev I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3098 (1-1) Naznanilo zmanjševalne dražbe za popravo župnišča v Sodražici, ki se vrši dne 80. decembra 1908 ob 2. uri popoldne v župnišču v Scdražici. Skupni stroški so proračunjeni na 83IO K. Načrt in proračun je razpoložen v župnišču od 29. novembra do 10 decembra. Pismene ponudbe, sprejemajo se do 12. ure istega dne. Sodražica, 24. novembra 1908. 3097 2-t Stavbeni odbor. misliti,da se,dtbralm' pripravlja ie iz .samih Kauinlh zrnc\ nIKaKor— Kajti dober pri-datek povikša kavino moč, njeno too In »n,en okus. - To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristneJ3,Franckovega'pridatka za kavo. 3033 5-1 Slovenci, pozor! pri nnhupopoii u nenteal Fr. Iglič Ljubljana, Mestni trg II priporoča največjo zalogo krasnih ■ n 3077—1 trakov i napisi. Zunanja naročila se iz-vrfiujejo hitro in točno. CENE BREZ KONKURENCE! Podružnice Spljet, Celovec in Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 Podružnice priporoča promese na drž. srečke 1. 1864., cele po K 22-— , .... , J t„ , ______ polovice „ „ 12 - k *l12 »L dobI,ck K 300 000 sprejema vloge na knjižice in 1/ 01 na tekočI račun po čistih rdtmz /2 /O Spljet, Celovec in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000. Kezervnl lond K 300.000. 272. itov. „Slow«ficdne 25« novembra 1908. Prvi Kinem Predstave ob nedeljafi in praznikih Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kaucrne ..Eoropn" ^sako soboto In sredo nov programi Predstave ob delavolklh: ob 4., 5 , E„ 1 in 8. url. II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom: iH^MO v";Pn0pro8to°rVotrocPirln I Vsak četrtek in soboto Od 3. dO 6. ure pred. § Slike se dobivajo samo iz p.ve svet. pariške tvor. Pathe Frfcres. 2613 vojaki do narednika 20 v. 1 stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v. Ravnateljstvo kinematografa ..PotM". Z BemšKesa. Slovesno umeščenje. V nedeljo, dne 15. novembra, se je vršilo slovesno umeščenje č. g. Ivana Petričiča na važno slovensko župnijo sv. Lenarta. Vreme ni bilo baš najugodnejše, ker je pihala burja, kljub temu je priteklo k redki slovesnosti ogromno število župljanov. Novega župnika je ljudstvu predstavil veleč. g. mons. Tessitori, dekan čedadskega kapitlja, kateremu so podrejene župnije šentpeterskih Slovencev. Nagovoril je poslušavce v daljšem govoru — laški! Cemu to? Večina ga ni trohice razumela in ni bila zadovoljna s to novotarijo. Tembolj se je ljudstvo razveselilo iskrenega, iz duše izvi-rajočega nagovora svojega novega pastirja. Po cerkveni slovesnosti, pri kateri so krasno peli dobro izurjeni domači pevci. je bil v župnišču obed, h kateremu so bili povabljeni vsi župani in zastopniki šentlenarskih občin in več drugih odličnejših oseb. Bilo je seveda navzočih tudi vseh osem podružniških kaplanov, četvero domačih semeniščnikov in pa še več drugih. Prišla sta bila tudi mons. Faidutti iz Gorice in mons. Trinko iz Vidma. Novemu župniku je bilo poklonjenih več lepih in dragih daril v spomin veselega dne. Napitnic tudi ni manjkalo. Profesor Trinko je prečital in razdelil med goste lično tiskan slovenski nagovor. Monsignor dr. Faidutti, ki je beneški Slovenec, rojen prav pri sv. Lenartu, je vzpodbujal k ljudski organizaciji; g. Sirk je napil župniku na ime župljanov; semeniščnik g. Hvalica je napravil v lepi slovenščini udanostni poklon za sc iu za tovariše. Navdušenje je bilo občno in veliko tudi med ljudstvom, ki jako uvažuje in ljubi novega pastirja. Nadejamo se pa. da bo g. Petričič, iskreno vnet za vero in za krščansko življenje, nadaljeval lepe tradicije svojih prednikov tudi kar se narodnega čuta in jezika tiče. Kakor je namreč g. Trinko v nagovoru utemeljeval, Slovenec ostane Slovenec, dokler ostane tudi pobožen in pošten. ' Stare izkopine pri sv. Petru. Ze pred nekaterimi leti so bili zasledili več starih grobov na neki njivi tik cerkvice sv. Kvi-rina ob Nadiži. Preštudiral jih je takrat znani tržaški strokovnjak dr. Marchesetti, ki je, če se prav spominjam, mnogo takih stvari dobil tudi pri sv. Luciji na Tolminskem. Zdaj so začeli zopet kopati pri sv. Petru pod nadzorstvom grofa Della Torre, ravnatelja čedadskega muzeja. Uspeh jc bil kmalu sijajen, kajti dobili so raznih ve-levažnili ostankov iz prazgodovinske dobe. Najdene izkopine gredo v čedadski muzej. — Tudi drugod v naših krajili se dobe prazgodovinske postaje, kakor n. pr. v »Veliki jami« pri Trčmunu, kjer so izkopali ostanke iz začetka neolitiške dobe, in pa v neki drugi jami pri Robiču proti Kobaridu. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJEN1CE! Zahtevajte v vseli prodajalnlcab in tobakarnali vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! V 2238 28 4nt on $arc Ljubljana, Petra cesta št. 8 priporoča v lastni šivaln ci izdelano -i—. perilo —-- otroke, gospe in gospode. 2a ijde-ajvanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in ji f ona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vedenje, prte in črti če, brisalke i. t. d Hakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. /Zaročila za venkaj točno in zanesljivo Najkoristnej&i! Najkoristnejši! butelje il posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: mu&kst, mapusiiin, laosip, b/ajda, ruiica, kobiiara izvanfedr««* dobro, čisto nnravno --— prodaja po 80 li (40 novčičev) 1 ter Uprava biskupskih dobara: KMiijt, P. PUEOt, OtOH Kfk, (V^M) 2947 16-5 , Feiar Gaizign**, upravitelj. Posoda za naročeno vino n'j se pošlje na špediterja G. Campacci, R;jek», kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. Miklavžev ali božični dar pridnim otrokom je pa£ dobra knjiga. Kdor hoče vzgojiti dobra otroke, naj jim, dd prebirati koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja in poveličujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali strogo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista: ^ „ Angelček" ™ tedeljnjajo se rokav.c po raeri. £ <7/. m i to a edini rotoifsr In bandažist t? Lliiblianl, Pod Tranto 1 U. m >.v. priporofn svojo veliko zalogo zimskih podložn n, lovskih volnatih in u$n:atih glaga rokavic vsake barve iu vsake dolgosti za dame. Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih klinih pasov, obve7e, pod-slonib, životnili in trebušnih povojev, gumastih nogavic, veliko zalogo irigatorjav za ženska in vse priiikline ter vse druge gumaste reči itd. < . ■ • "V« . < ,S'. .v <*r/- \ > 0 % > \ ...V Tu so tudi snažijo rokavice. I ČAN^J.NČan fJ.s iT/- m vAN >.\v. ® /2 cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik trdo wezan samo 80 winapj«y. S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd. Vendar pa velja ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894, pa do leta 1906. Na .Angelčka" naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristi'. Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča: ffljjr „VRTEC" ,,Časopis s podobami za slovensko mladino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučno in zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo mnogostranska, oblika še večja kakor pri .Angelčku" in se dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer ysak wezan letnik po K 3.— Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. Ptiporočamo tudi krasne Spilimanove povesti in sicer 1. zv.: Ljub te svo.e sovražnike! II. nat. Cena 40 v 2. zv.: Maron krš''a> skidečekiiL banona. Cena40 v. 3 zv.: Marijina otroxa. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 v. 4 zv.: Praški Judek. Povest. II. natis. Cena 40 v. 5. zv.: Ujet >iktriors«cga roparja. Povest. Cena 40 v. 6. zv.: Arumugam sin indijsk. kneza. Povest Cena40 v. 7. zv.: bult