Izhaja vsak Četrtek. Cona mu Jo K K na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druff© tuje države 0 K). — Posamezno fttevilke so prodajajo -—— po 10 vinarjov. —■■
S prilogami:
M kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Horati pa: UpravnUtvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Štev. 20.
V Ljubljani, dne 16. maja 1912.
Leto XXV.
Ženske na krneli!.
Večkrat se je že izprožila misel, koliko več trpe naše kmečke gospodinje iV sedanjih dneh kakor nekdaj. Nihče (temu nc more resno ugovarjati. Dela je več, ženskih pomočnic gospodinjam pa ivedno manj. Vse trpi pri tem: napredek v gospodarstvu je nemogoč, če je preobložena tista moč, ki tri vogle podpira; najvažnejše reči, ki morajo biti .opravljene, se morejo opraviti samo po vrhu. Snaga, ki drži po konci zdravje v družini ne more najti tiste skrbi, katero potrebuje; kuha se opravi mimogrede, ker gospodinja ne utegne; ivzgc jn otrok mora ostati pri teh razni'rab ob strani. Kaj naj pa rečemo o iiimni živinoreji, ki toliko zahteva ravno od gospodinje? Kaj o povzdigi pe-Votninstva, sadjarstva, mlekarstva, kolikor jc odvisno od ženskega dela? Vse to visi v zraku in čaka. Dobra volja nič •ie pomaga, če ni ljudi za delo. In če šc <o omenjamo, da se mlade deklice doma ob takih razmerah ne morejo naučili, kar bi nujno potrebovale v svojih prihod njih dneh, da se ne navadijo nc kuhati, ne šivati in krpati in drugih Potrebnih reči, in da pri vsem tem ■vsled prevelikega dela, premajhnega počitka in pretežkih skrbi, gospodinje jrpe na svojem zdravju in prezgodaj iz-hirajo in umirajo, potem smo vsaj po V(>čjcm označili križevo pot naših gospodinj.
Namesto nadaljnih besedi naj na vzgled u pokažemo, kam vodi ta reč, če °st;.nc kmečki stan v svoji brezpo-»ncmbnosti, in če se šc dalje razvije suženjski stan naših kmečkih mater in gospodinj. V Ameriki ima samo dolar Veljavo, človek tam res samo toliko ve-■la> kolikor plača. Zato pa vkljub temu, da ima tam kmet večjih pravic ka-
kor pri nas, vendarle kmečki stan propada. »Domoljub« je svoj čas že opisal, kako so v Ameriki določili stalne domove. Tam se odločena mera kmečkega posestva ne more razkosati in tudi ne vzeti nanjo posojila. Pri nas tega ni. Kmečki stan pa nazaduje tudi v Ameriki. Tam, kjer jc denar za gospodarja, ni drugače mogoče. Če se tudi da na kmetih zaslužiti primeren zaslužek, če tudi zemlja nese, ni tam, kjer gre samo za denar, nobenega obstanka na kme tih. Denarja se hoče za to, da se več vžije. To pa na kmetih ni mogoče. Tam ni razkošnih veselic, ni gledišč, ni sa-mopašnih priložnosti za vsakovrstno razuzdanost. Na kmetih more stalno zadovoljno živeti samo tak, kdor nima samo hrepenenja po bogastvu, marveč kogar tudi življenje na deželi samo na sebi veseli. Kmet, ki misli samo na denar, in nima nič veselja na svojem gozdu in polju, na živini, ki jo redi, na sadnem drevju, ki ga neguje, ne bo dolgo. Prva priložnost ga odpiše po svetu. Zato se pa ni čuditi, da je v Zcdi-njenih državah, na katere mislimo, ko govorimo o Ameriki, že 60 miljonov ljudi po mestih, medtem ko samo 31 mi-lionov prebiva na kmetih.
Pa še nekaj! Ženska, ki ne mara kmečkega dela, tudi kmalu ni več voljna služiti za posla, magari v mestu. V tovarno hoče. Ravno te dni smo čitali v časopisih, da posredovalni urad v Novem Jorku naznanja, da je 100.000 ženskih poselskih služb praznih. Dasi se plačujejo po 25 do 30 dolarjev na mesec, vendar dekleta ne marajo tja, marveč si iščejo samo tovarniškega dela. To je tudi umljivo. V velikem mestu je ženski posel siino na slabem. Dela brez konca, pozno v noč, prijaznosti nobene, prostosti nič. Kmečka dekla, ki je v družini, kjer služi, kakor doma, je neprimerno srečnejša, kakor mestna ku-
harica, hišina, ali postrežnica. Slabo se zamenja v tem oziru veliko mesto z deželo. Zato pa vidimo strašne posledice. Iz mestnih ženskih poslov se dobivajo tiste nesrečne osebe, ki pozabivši vsak sram, s prodajo svojega poštenja preživljajo svoje vlačugarsko življenje. Zadnjo soboto smo čitali v dunajskih časopisih, da so se prejšnjo noč štirje ženski posli hoteli umoriti. Takih dogodkov prinaša dan za dnem.
Kaj torej? Gotovo je naša sveta dolžnost, da se potemtakem bolj jiobri-gaino za mladi ženski naraščaj na kmetih. Kmečko dekle mora dobiti veselje do kmečkega dela, se mora navzeti kmečkega jionosa in mora priti do prepričanja, da ga ni nad življenje na kmetih za telo in za dušo. Samo prisiljena, z žalostjo v srcu, če drugače ne gre, naj kmečko dekle išče službe in dela drugod. Zdaj, ko tako veselo duh napredka prešinja našo domovino, ko kmet dviga svojo trudno glavo v upanju, da svita zanj lepša zarja, sc mora tudi ženska na kmetih napolniti s tem duhom, da se tudi ona, brez katere no more biti stalnih usp>ehov, pridobi za delo za svobodno, srečnejšo domovino.
Dr. Šosierl v avsir. delepciji.
(Konec.) Čuvaj.
Na Hrvaškem gospodari Čuvaj z modrostjo pandurja in z brutalnostjo briča v kraljevem imenu. Časi so resni! Kakšna morajo biti čuvstva v hrvaških srcih, ko vidijo, da danes njihovo domovino v kraljevem imenu tlačijo tisti, proti katerim so morali svoj čas s svojo zvestobo braniti kralja. Zvesti
se žrtvujejo, da bi se nezvestim ustreglo. Spominjamo se nesrečnega kralja, ki se je ob šumnih pozdravih ljudstva pokril z jakobinsko kapo, ki je pa kmalu jpotem ob šumni zadovoljnosti ljudstva izgubil svojo glavo. Dandanes ta reč ni tako nevarna; godi se brez krvi. Glej Norveško!
Ogrski nameni.
Kakšno zahvalo pa ima sivi kralj za to, da so mu izvabili dekret kraljevega komisarja: Ko je grof Stiirgkli odgovoril na -znano interpelacijo v državni zbornici, so ogrski listi v odgovor pisali: Kako si upa minister kriti-kovati to, kar je kralj naredil?
Ogrski oligarhi hočejo namenoma v dobrem hrvaškem ljudstvu zanetiti sovraštvo zato menda, da bi postavili prestol edino na »zgodovinsko zvestobo« Madjarov. Prestol naj bi postal njihova žoga. Kje je tu, ko gre za najvišje interese dinastije in monarhije, minister zunanjih reči in cesarske hiše?
Berchtold in Bren.
Svoj čas je živel Bren, ki je vrgel svoj meč na tehtnico. Grof Berchtold nima meča, in ko bi ga imel, bi nam ne imponiral, ker ni vojščak. Ima pa portfelj. Zakaj ni imel toliko poguma kakor avstrijski ministrski predsednik, ki je branil resnico in pravico? Grof Berchtold pa nima proti krivicam na Hrvaškem nobene besede. Zdi se, da nekatere, pimistre tare bledi strah pred ogrskim parlamentom, ki je po svoji sestavi glede na zaostalo volivno pravico eden najmanjvrednih parlamentov v Evropi, ki ga je oberst Fabricius z enim migljajem razgnal. Od tega oli-garhičnega parlamenta, ki predstavlja samo neko kliko, je treba apelirati na dobro, zvesto ogrsko ljudstvo, s katerim se bomo lahko dogovorili. Grof Berchtold ne stori nič, dasi nam je nasilje na Hrvaškem v večjo škodo, kakor kaka izgubljena bitka.
Bulgarski protest.
Hvalil je Bulgarijo. Morda ga bo torej zanimalo, kako sodi Bulgarija o nas. Včeraj sem dobil iz Varne sledeče poročilo, ki ga, vestno prevedenega, tukaj prečitam.
»Mi meščani iz Varne, brez razlike političnega prepričanja, v velikem številu danes 15. (28.) aprila zbrani v salonu »Crnomorskega junaka« v svrho protesta proti diktaturi na Hrvaškem, sklenemo z ozirom na to, da ima
1.	suspenzija hrvaške ustave od strani ogrske vlade za cilj uničenje slovanskega duha, svobode in hrvaškega materinega jezika v tej posestrimski zemlji;
2.	da je tako suženjstvo in zatiral-na politika države, ki hoče biti pravna, urejena in kulturna, popolnoma nevredna;
3.	da naše prosvetljeno stoletje takega brutalnega režima in odredb v Evropi ne dopušča, zlasti ne proti živo-tvornemu in visoko kulturnemu narodu,
sledeče i
1.	protestujemo najodločneje pred izobraženim svetom proti mažarskemu pritisku na Hrvate in proti brezpravnosti v Avstro-Ogrski;
2.	izražamo svoje .najtoplejše simpatije hrvaškemu bratskemu narodu v teh zanj tako težkih dneh in mu želimo odločnosti v boju in popolno zmago v njegovih narodnokulturnih težnjah;
3.	pooblaščamo prezidij, da to resolucijo najširji javnosti izroči.
(Slede podpisi predsedstva in tajnikov.)
Skrajni čas.
Avstrija je bila poklicana rešiti nemško vprašanje. Ni ga rešila, rešilo se je pa proti nji. Avstrija je bila poklicana rešiti laško vprašanje. Ni ga rešila; rešilo se je pa proti nji. Avstrija je danes poklicana, da reši jugoslovansko vprašanje. Usodino je, ali se bo rešilo po nji, ali proti nji. Naj se ne zamudi dano trenotje, sicer bo prepozno. Jugoslovani gledajo polni pričakovanja, — ne v zaupanju, ker za zaupanje ni prav nobenega vzroka, — kaj pride. Grof Sturgkh je izpregovoril v avstrijski zbornici besede, ki so bile dejanje. Ministrski predsednik, ki tako govori, ve in računa s tem, da tarpejska pečina ni daleč. Taka beseda je dejanje. Mi to vemo. a hrvaško ljudstvo tega ne ve in hoče videti dejanja.
Ob teh razmerah mi ni mogoče glasovati za provizorij.
No Dunaj do evhorisličfli shod!
Mednarodni evliaristični kongres na Dunaju se vrši, kakor znano, letošnjo jesen, in sicer v dneh od 10. do 15. septembra. Čas za priprave in priglaše-vanje se vedno bolj približava in zato se vrše predpriprave za ta shod že na vseh straneh. Kar se tiče slovenskih škofij, sta se v goriški in lavantinski škofiji že pred dalj časom osnovala pripravljalna odbora v ta namen; v Ljubljani pa se je osnoval velikonočni teden.
Predsednika temu odboru sta presvetli gospod knezoškof in deželni glavar gospod dr. Šusteršič.
Z ozirom na veliko važnost napovedanega slavlja je nujno potrebno, da se tudi »Domoljub« obširnejše peča s tem shodom. V naslednjem podajemo torej nekaj najvažnejših navodil.
1. Kje in kdaj so je treba priglasiti?
Kdor se hoče udeležiti kongresa na Dunaju, naj se priglasi pri domačem dušnem pastirju in naj plača pristopnino, ki je trojna: 10 K ali 6 K ali 2 K. Kdor plača 6 K, bo imel iste ugodnosti kakor tisti, ki plača 10 K, le poročila ne dobi, ki bo v nemškem jeziku pisano. Kdor plača le 2 K, bo imel pristop k vsem prireditvam kongresa enega d n e, ki si ga sam poljubno določi. Priglasiti se je treba najkasneje do 6. junija, da bo mogoče dobiti na Dunaju po-
trebna stanovanja. Udeleženci iz Ljub, ljane naj se do istega dne oglase y A 1 o j z i š č u na Poljanski cesti, v i nadstropju, soba št. 27 med 10. in uro dopoldne.
Častita duhovščina dobi te dni vpi, sovalne pole. Te pole je treba natančno napolniti. Določiti treba dneve, katere se hoče kdo udeležiti in to zlasti za slučaj, da plača le 2 K. Na prijave brez hkratu plačane pristopnine se ne sme ozirati. Priglašenci dobe po preteku ne-kaj časa vstopnice, ki so hkratu legitimacije za znižano vožnjo po železnici na Dunaj in nazaj.
Častita duhovščina je naprošena, naj ljudstvu v cerkvi in na shodili razlaga veliki pomen tega svetovnega kongresa. Do zdaj je bilo že 22 takih kongresov, in sicer v najslavnejših krajih' na primer v Jeruzalemu, Rimu, Madridu itd. Človeštvo hoče na teh kongresih javno izpovedati svojo vero v pričujoč-nost Gospodovo. Poživiti hočemo inerf ljudstvom versko prepričanje. Poseben namen je pokazati pred vsem svetom, da je naša cerkev katoliška, to je za vse narode. S temi kongresi hoče sveta cerkev tudi pobratiti razne narodnosti. Ti kongresi so nekak praznik za vsa katoliška društva. Letošnji kongres pa ima še zgodovinski pomen, kakor smo že v, listih naznanili.
2. Spored evharističnega shoda.
V	t o r e k , d n e 10. septembra' popoldne prihod in sprejem papeževe* ga legata.
_V sredo dne 1 1. s e p t e m b r a od 5. do 7. ure popoldne v stolnici sv. Štefana prvo slovesno zborovat nje.
V č e t r t e k dne 1 2. s e p t o m-b r a od 10. do 12. ure predpoldne in od 2. do 4. uro popoldne posvetovanje odsekov v raznih cerkvah in prostorih'. Od 5. do 7. ure zvečer drugo slovesno zborovanje v stolnici.
Prav tako bo tudi v petek dne 1 3. s c p t e m b r a od 10. do 12. uro predpoldne in od 2. do 4. ure popoldne posvetovanje odsekov in od 5. do 7. uro zvečer tretje slovesno zborovanje.
V	soboto dne 14. septembra slovesno zborovanje od 11. do 1. ure. Popoludnc spovedovanje.
V	nedeljo dne 15. septembra od 10. do 1. ure slovesna procesija z Najsvetejšim iz stolnice sv. Štefana do dvora, tam sveta maša in blagoslov in potem vrnitev v stolnico. Vse dni od 12. do 15. septembra bodo po vseh dunajskih cerkvah svete maše in obhaja-njc vernikov. V stolnici sv. Štefana bo vsak dan ob osmi uri pontifikalna sv, maša.
Neposredno pred evharističnira kongresom bo od 6. do 10. septembra na Dunaju katehetski kongres. Razstava za cerkveno umetnost se otvori dno 7. septembra ob 11. uri. Vsi, ki bodo imeli pristopnico za evharistični kongres, bodo imeli v to razstavo vsaki dan od 9. ure predpoldne do 5. ui'e popoldne brezplačen pristop.
Vos čas evharistiCnega kongresa 1 12. do 15. septembra bo Najsvetejši " |.,7amont razpostavljen v votivni ccr-kvj iii v cerkvi salezijank.
/a posvetovanje nenemškib narodov so določene posebne cerkve in proton. Za Slovence je določena frančiškanska cerkev blizu stolnice. Po konusu priredijo Dunajčani izlet v Marijino Celje.
Posebno sporede dobimo na Dunaju.
3. Razne ugodnosti.
Vsi, ki se udeležijo evharističnega kongresa, dobijo pravico do polovične cone na železnici. Znižane cene bodo veljale za čas od 5. do 22. septembra t. j. Ako sc oglasi iz našo škofijo zadostno število, naročimo poseben vlak in v tem slučaju bodo cene isto, a hitreje se bomo vozili. Upanje je tudi, da dobimo na Dunaju stanovanje prav poceni. O tem bomo šc poročali, da bo vsakdo natančno vedel koliko denarja mora vzeti seboj.
itazen lo ugodnosti dajo pristopnica brezplačno vstop k raznim razstavam in muzejem na Dunaju na primer k razstavi cerkvene umetnosti, v dvorni muzej za umetnost in zgodovino, v prirodoznanski dvorni muzej, v knežjo Lichtenstoinovo galerijo slik, v zgodovinski muzej za umetnost in industrijo, v inenažerijo v Schonbrunnu, v vojaški arsenal in muzej, v zakladnico najvišje cesarske hiše itd. Cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi bo dne 13. in 14. septembra za udeležence odprto.
DRŽAVNI ZBOR.
Viharna seja.
•soja državnega zbora 7. t. m. bila je odmev dunajskih občinskih volitev. l'ri teli volitvah so, kakor smo že poročali, soc. demokrati upali na velike uspehe. Dunajčani pa so se od zadnjih jli"'.f-vnozborskih volitev spametovali in pustili .soc. demokrate na ccdilu, da celo nemški naciohalci, kateri niso preveč svobodomiselni, so bili proti njim. 'a poraz jih je tako razburil, da niso mogli zakriti svojega srda, ko se je šlo ,/a odobritev mandata nemško-naci-oiiiilnoga poslanca Seidela. Ta je bil izvoljen na Češkem v hudem volilnem »oju proti soc. demokratom, ki očitajo so.(,ai nacionalcom velike volilne slepa-j'1|e; bo je poročal poslanec Stolzel o izvolitvi, se je oglasil soc. demokrat vvinarsky k besedi in hudo napadel n.a< ionulco, ki jim jo predbacival tero-riZnrii pri volitvah. Se huje je govoril na to soc. demokrat Seitz, ki je imenoval celo nacionalno stranko brezčastno 111 niinistra Ilochenburgerja zločinca, ^anjme so, da na to nncionalci niso Molčali. Nastalo je zmerjanje kakor na c°sti. Da poravnajo te prepire izvolili so
grajalni odsek. Temu se je posrečilo po daljšem trudu, da so so nasprotniki navidezno pobotali. — Pokazalo se je pri tem prepiru, da jc nasprotje mod naci-onalci in soc. demokrati narastlo in da so se nacionalci začeli bližati krščanskim socialcem. Soc. demokratje pa so pokazali vso svojo surovost, kakor bi je nc mogli bolj na nobenem svojem shodu. — V isti seji je predsednik na-znnr il, da ho razpisana nadomestna volitev za poslanca S i 1 b c r e r j a. Ta soc. demokrat je namreč naenkrat izginil pred nekaj meseci in še danes ni za njim nc duha nc sluha. Eni pravijo, da jo je popihal v Ameriko, drugi da se je ubil v gorah. Ker ga ni mogoče nikiei dobiti, bodo razpisane nove volitve v veliko nevoljo soc. demokratov.
Službena pragmatika.
\rslcd draginje začela se jc akcija za zvišanje uradniških plač, ki jo dosegla lansko jesen vrhunec. Vlada je bila pripravljena izboljšati z doklada-ini uradniške plačo, niso pa bili zadovoljni uradniki. Zahtevali so tudi izpre-iTicr .ieni službeni red. Ker je vlada upala, da tako preneha za nekaj desetletij uradniška agitacija, je predložila res 29. novembra 1911 načrt službeno prag-matike. Uradniški odsek je stvar potom predelal in poročevalec je sedaj predložil poročilo, ki obsega 165 strani. To morajo poslanci predelati in pregledati. Največ boja je bilo v odseku in bo tudi sedaj v zbornici pri paragrafu 31. in 32., ki govorita o združevanju. Uradniki hočejo popolno svobodo glede svo-jog.i delovanja izven službe, vlada pa se po pravici boji, da pel je to do anarhijo, zato se odločno ustavlja.
Vseh državnih uradnikov in uslužbencev jc 38 kategorij, 427.564 oseb, katerih plače znašajo v tekočem letu 763,047.000 K. Po vladnem načrtu bi se plačo zvišale za 10,068.000 K, po odseko-vem sedanjem načrtu pa za okrog 25 milijonov kron. Pokojnino presegajo že 100 milijonov.
Proračunski odsek.
V proračunskem odseku so sc vendar srečno ognili nevarni pečini. Italijanska fakulteta, ki je strašila toliko časa, jo. odkazana posebnemu pododse-ku in tako vsaj za nekaj časa pozabljena.
Zanimivo jo iz tega odseka dojslvo, da jc odobril računske zaključke od leta 1894 do lota 1911. Toliko časa avstrijski parlament ni pregledal zaključkov računov, ki kažejo letno nad dve milijardi kron izdatkov! Pri pregledovanju pa so nekateri poslanci zasledili, da je parlament včasih manj dovolil, kakor pa so ministri izdali. Tako je menda minister VVoiskirchncr v imenu vlade kupil več delnic podonavske parobrod-ne družbe. To ni bilo pravilno, dasi državi koristi. Zato jc sklenil odsek resolucijo, ki naroča vladi, da sme proračun le. v najnujnejših slučajih prekoračiti pozneje pa višjo izdatke naznaniti zbornici.
Bosanski odsek.
10. oktobra 1908 je avstrijski cesar proglasil Bosno in Hercegovino za svojo deželo. Lota 1909 je vlada predložila zbornici dotični načrt zakona, ki ga jo odsek sedaj sprejel. Pri tej priliki je odsek sklenil, da izpregovori tudi besedo o državnopravnih, političnih in gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z aneksijo Bosne. Ta vprašanja so namreč veliko važnosti za vso monarhijo. Bosna tvori namreč še vodno zemljo zase ; ni ne naša, ne ogrska. Vpliv pa je vedno večii z madžarske strani. Če nočemo, da postane Bosna madžarska, moramo se zato zanjo zavzeti z vso silo. Pri vprašanju glede na Bosno pa se bo sprožilo vprašanje dualizma in njegovi škodi za Avstrijo. Tako je s tem vprašanjem v zvezi cela vrsta drugih.
Reforma poslovnika.
Splošno in upravičeno je mnenje, da je zbornični poslovnik zastarel. Sestavljen je bil namreč v tistih časih, ko še niso poznali obstrukcijo in njenega orožja, niso pa tudi poznali surovosti, s katerimi soc. demokrati in nacionalci smešijo parlament. Nekoliko je od-pomogcl nujni predlog Krek-Kramaf, vendar je to samo mimogrede. Vlada je žc predložila davno načrt reforme poslovnika, lotil pa se ga je v odseku sedaj posebno pridno poslanec Stein-! vvendor. Glavne nove določbe bi bile: O državnih pogodbah se yrši samo splošna razprava. V zbornici se zahteva gotovo število poslancev'samo pri glasovanju in volitvah. Glede na interpelacijo dobi predsednik svobodo, da jih zavrže. So pa tudi nekatere določbe, ki niso sprejemljive. Ko pride načrt v zbornici v razpravo, bomo o njem več poročali.
Dalmatinska železnica.
Pred tednom sta se.avstrijska in ogrska vlada domenili o zgradbah nekaterih železnic. Med njimi je važna zgradba železnice, ki bo podaljšek belokranjske železnice čez Liko v Dalmacijo. Po dolgih prepirih so se Ogri konečno obvezali, da zgrade železnični tir (200 km) od Ogulina do Knina, Avstrija pa zato Ogrom zgradi tir Bohumil— Košice (60 km), ki je za Ogrsko silno važen radi zveze z Nemčijo.
Delokrog ministrstev.
Leta 1907 jc bilo ustanovljeno ministrstvo za javna dela. Prideljena so mu bila tudi obrtna vprašanja. Sedaj pa si vlada naenkrat zmisli, da se zopet vrne tehnično in gospodarsko po-> speševanje obrtnih strok trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo javnih del bi dobilo v nekako zameno zgradbe vodnih cest, naučno ministrstvo muzeje za umetnost in industrijo ter za obrt. Proti temu vladnemu načrtu, ki ni umesten, so sc poslanci uprli. Proti je govoril tudi Hrvat dr. L a g i n j a, ki se je v dolgem govoru ozrl tudi na ogrske razmere.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Najstarejši zastopnik razpuščene-ga hrvaškega sabora dr. Erazem Bar-fič je poslal poslancu Spinčiču na Dunaj brzojavko, v kateri se zahvaljuje poslancem Čingriji, šusteršiču in drugim, ki so se zavzeli za hrvaška prava v avstrijski delegaciji. Začel se jc radi te brzojavke v vladnem hrvaškem časopisju boj proti Barčiču, češ, da je s to zahvalo grešil proti političnemu dostojanstvu.
Dne 8. maja pa so se sešli v Opatiji uivši poslanci stranke prava. Ker je Čuvaj razveljavil shodni zakon in se zato niso mogli zbrati na Hrvaškem, so prišli zborovat v Istro. Pri tej priliki so sc toplo zahvalili hrvaško-sloven-skcniu klubu za nastop v državnem zboru in naprosili dr. Šusteršiča, da zahvali tudi zastopnike drugih narodov, ki so se zavzeli za Hrvate.
Tudi ljubljanski občinski svet je izrazil na predlog zastopnikov S. L. S simpatije Hrvatom v njihovem težkem boju. Nekoliko so oslabili vtis manifestacije liberalci, ki so pri tej priliki, kakor vedno, zabavljali čez naše poslance.
VOJNA.
Lahi zasedli otok Rhodos.
Dne 5. t. m. so Lahi izkrcali pod poveljstvom generala Ameglia na turškem otoku Rhodos vojaške čete in osvojili po kratkih bojih z malo turško posadko cel otok. Vjeli so pa pri tej priliki nekaj turških vojakov in uradnikov, ki so jih poslali v Italijo. Laški listi so seveda vsi srečni veselja, ker upajo, da se sedaj sreča obrne in sc vojska začne čisto na drug način. Sodi se, da Lahi zasedejo še nekatere otoke, kakor Cliios, Lemnos itd., da Turkom zapro pot iz Carigrada v oddaljenejše dežele, posebno v Tripolis.
Otok Rhodos meri 1460 kvadratnih kilometrov iji ima 30.000 prebivalcev; dve tretjini Grkov, 7000 Turkov, 2500 Judov in 250 drugih Evropejcev. Na Rhodosu ima naša država postajo par-nikov in podkonzula.
jjj LISTEK_||
Požigavec.
(Dalje.)
III.
Zgodaj zjutraj je prišel na pogorišče sosed Gričar. S pomembnim nasmehom je stisnil Veseljaku roko: »No, sosed, tega bi si pa včeraj nihče ne bil mislil.«
»Nesreča je poceni, kaj hočemo, in pride kar čez noč.«
»No, saj tako velika pa nesreča vendar ni. Sedaj ne rabi stara podrtija niti novega temelja, niti nove strehe. Od zavarovalnice vas tudi ne morejo 41
izključiti. Skoraj bi rekel, da imate srečo, sosed.«
»Srečo, pravite! To vendar ni sreča, če človeku pogori hiša!«
»Kakor se vzame. Z denarjem, ki ga dobi človek od zavarovalnice, se lažje zida, kakor s praznimi rokami.«
»Toda vendar je bolje, čc sploh ni treba zidati.«
»No, kar pustite to. Saj dobro vem, kaj jc na stvari. Zidati ste bili na vsak način primorani. Saj sto včeraj sami tako govorili. V vasi ni nikogar, ki bi vam to zameril.«
»Zameril! Jaz vas ne razumem, sosed. Kaj bi mi pa imel kdo zameriti?«
Gričar ga jc potolkel po rami. »To vendar, da ste pogoreli, dragi moj Veseljak. Pri tem vendar ni treba imeti mnogo slame v glavi, da človek vso stvar razume. Sicer pa, kakor rečeno, tega vam nihče nc bo jemal v zlo.«
»Toda Gričar, tega si vendar nisem sam kriv!«
»No, no,« je odvrnil kmet in zvito pomežikal z očmi.
Očetu Veseljaku sc je obraz strašno zresnil. »Pa vendar ne mislite menda s tem reči, da---?«
Oni se je nasmejal. »Prav nič nočem reči; varoval se bom pred tem. V celi vasi živa duša ne črhne besedice. Kar si pa kdo misli, je njegova stvar. Da si pa vsakdo misli svoje, to lahko veste, in veste tudi zakaj.«
»Toda prijatelj, jaz vas zagotovim ---«
»Seveda, seveda. Saj vemo, pri čem smo. Včeraj ste sebi zagotovili zavarovalnino, danes pa meni zagotavljate svojo nedolžnost.«
Gričar se je vzpričo svojega do-vtipa glasno nasmejal.
»Toda, če vam rečem---«
»Ne recite raje nič. Čemu? Nima pomena. Pogovoriva se raje kaj pametnega. Vi dobite stavbišče za svojo novo hišo tik pred vasjo, ki je dvakrat večja kakor ta košček vrta. Tam si sezidate hišo in imate poleg tega še lepo zemljišče, ki vam ga bode vsakdo zavidal. Kupčija ne bo slaba, ki jo naredite vsled ognja.«
»Ne —«
»Tedaj sva edina. To me veseli. Udarite, sosed, in stvar jc gotova.«
»Ne.«
»Nc, pravite? Kaj pomeni to? Ne razumem vas.«
»Kaj naj to pomeni? Hišo sezidam na prostoru, kjer je stala doslej.«
»A, tako mislite! Veste, povem vam, da tega ne boste nikdar storili.«
»Ali me mislite morda vi ovirati pri tem?«
»Da, to jaz prav lahko storim in bom tudi storil.«
»Kako morete to?«
»Govoriti znam, dragi moj. In govoril bom, zanesite se name.«
»Govorili? O čem?«
»O tem, kar sem čul iz vaših lastnih ust. Saj se gotovo še spominjate? Podkaditi ste hoteli vrabcem v strehi Sedat ste iim podkadili. In potem ono,
kar ste mi pravili včeraj, ko sva se vra, čala iz mesta.«
»In iz tega sklepate----
»Mislim, da mi ni treba pripovetfo. vati svojega mnenja. Gre za to, kar sem slišal iz vaših lastnih ust. To ho-čem povedati tam, kjer se za podobne reči zanimajo. In upam, da bo to p0^ magalo.«
Veseljak je težko dihal. Jezen odgovor mu je silil na jezik, kajti predobro je razumel, kaj je Gričal menil in nameraval s svojim namigavanjem. Toda premagal se je. Počasi in vsako besedo posebej preudarjajoč je odgo, govoril:
»Kar sem rekel, pri tem ostane. To sme slišati vsakdo, besedo za besedo. Kako je izbruhnil ogenj, tega ne vem, toda moja roka je čista, to vam lahko rečem. Od tega, če mi je pogorela liisa, nimam nikakega dobička, nikake koristi. Nasprotno! V dosedanji hišici sem hotel zatisniti na stare dni svoje oči. in za ta kratki čas je bila še dovolj dobra. Toda vi hočete imeti kos vrta, ki je nekdaj pripadal vašemu posestvu, vam je bilo na tem ležeče, da hiša iz-gine. Čujte, vam — ne meni!«
»Kaj hočete s tem reči?« je vzrojil Gričal.
»S tem hočem reči prav isto, kar ste vi prej imeli v mislih,« jc odvrnil Veseljak. »Sedaj pa le pojdite okrog in povejte o meni, kar se vam zljubi. Dogovorila se bova pa na drugem mestu.«
Jeznih pogledov sta možakarja nekaj časa merila drug drugega, nato pa sta molče in brez pozdrava drug drugemu obrnila hrbet in odšla.
V eni stvari je imel Gričar prav: skoraj ni bilo v vasi človeka, ki bi glede ognja pri Veseljakovih ne bil imel svojih misli, in v bistvu so konečno prišli vsi na eno in isto, in kar so vsi mislili, je delalo čast bolj Vescljakovi prebrisanosti, kakor pa njegovi poštenosti. Vendar je vsakdo skrbno pazil, da nc bi javno izrekel kake gotove sodbe, kajti za enkrat so bila to le sumničenja in domnevanja, na drugi strani se je pa sleherni bal priti v ožjo dotiko z gosposko ali pa celo iti pričevat in prisegat,.
Hujše pa je že bilo, da je takoj drugi dan prišel orožnik in pri Veseljaku poizvedoval, s čim se jc bavil po svojem prihodu iz mesta pa do izbruha ognja. Veseljak ni videl vzroka, da bi povedal kaj drugega kot golo resnico. A kljub temu je žc naslednjega dne dobil od sodnije povabilo.
Sodnikova vprašanja so bila navidez sicer nedolžna, a vendar jih ni bilo vedno tako lahko odgovoriti, ker je poleg zunanjih dejanj hotel zvedeti tudi razloge in vzroke. Pa ne samo povodoVi za to in ono, hotel je vedeti tudi vzrok, zakaj je Veseljak storil ravno to in ne' kaj drugega. Vobče pa je bil sodnik silno ljubeznjiv in prijaznost sama-Prav kakor s sebi enakim je kramljal1 z Veseljakom. Kdor bi ga bil poslušal, bi bil menil, da hoče dati svojega sina k staremu kolarju, učit, tako velikan-
,.0 zanimanje je kazal za to koristno kolarsko umetnost.
»Torej, ljubi mojster Veseljak, večerjali ste, kajneda? Kaj ste delali pa
no večerji?«
»Nato sem šel pod streho izbirat les
•za kolesa.«
»Torej les za kolesa! Toda prosim, milite vendar. Prišli ste peš od doma jn <r0tovo vas je pot utrudila. Tako. In sedaj se bova pa prav po domače pomenila o celi stvari. — Torej les ste iskali pod streho. Ali niste mogli s tem počakati za drugi dan?«
»Kakor se vzame; prihodnji dan bi mi to vzelo precej časa', zato sem si hotel pristoriti.«
»Koliko časa bi vam bilo približno vzelo?«
»Najmanj četrt ure, morda še več. Kaj takega se ne da zračunati na ure.«
»Glejte torej, to jc malenkost, ki ni vredna licscdi. Les bi bil lahko počakal (lo zjutraj. Ako bi ne bili šli zvečer pod streho, bi pri vas nc bilo gorelo.«
Veseljak je zmajeval z glavo. »Star človek som že, gospod sodnik, in svoje rckodelstvo izvršujem, kakor sem se ga priučil. In moj oče, Nog jim daj dobro, so mi še kot vajencu vedno zabičevali: vsako delo, s katerim misliš zjutraj začeti, pripravi in uredi žc zvečer. Pri nobeni stvari ne izgubi človek toliko časa, kakor pri iskanju tvarine in orodja. Človeku so zdi, da nekaj dela, pa vendar ne pride naprej. Prvi udar s sekiro, prva žagina rez mora zjutraj v polno delo. Tako so me učili moj pokojni oče, in tako delam, odkar pomnim. Pa tudi, ako hi bil šole zjutraj pripravljal les, bi Lilo kljub temu gorelo.«
<■■(* tako zagotovo trdite, morate vendar vedeti, kako je ogenj nastal, in to bi jaz rad vedel.«
;Xe, gospod sodnik, ravno tega ne vem. Prav zaraditega, ker nisem prav nič v zvezi z nesrečo, je vseeno, ali bi liil zvečer ali zjutraj šel pod streho po les.«
»Toda pod streho je bilo vendar toma in v temi niste mogli izbirati.«
»Imel sem seboj svetilko.«
Navadno svetilko pod streho med samim suhim lesom? Sedaj smo pa skupaj, dragi moj. Dobro poznam Kmečke svetilke. Okroginokrog razbite *ipc, stenj zoglcni in noče goreti, treba vedno snažiti in popravljati. Sedaj razumem celo stvar.«
' . "Jaz pa ne razumem, gospod sodnik/:
»No, to je vendar enostavno. Košček gorečega stenja je padel na tla, morda med trske in oblanice, ali ga je pa veter zanesel v streho. Tam je tlelo naPrej, vi ste šli pa nič hudega sluteč jmrno v sobo. Četrt ure pozneje je pa ze divjal požar nad vašo glavo.«
Veseljak je zopet zmajal s sivolaso puvo. »To ni mogoče. Že mnogo let "liani opraviti z lesom, gospod sodnik; ronogo zimskih večerov sem že prečul P''i luči in vem, kako mora človek ravnati s takimi stvarmi. Moja svetilka je 11 a skoraj nova in dobro zavarovana,
Odprl jo med tem časom nisem nikdar, in prevrnila se mi tudi ni.«
»Toda, če si človek prižge pipo, ne gleda vedno prav natanko na svojo okolico.«
»To je res.«
»Torej, vidite. Že meni samemu se je tako zgodilo. Človek nevede vrže še gorečo vžigalico od sebe; ta pade med suho gorivo in nesreča je tu. Tako je bilo tudi v vašem slučaju.«
»Da, tako bi se bilo lahko zgodilo, ako bi bil kadil. Veste, rad ga prižgem eno pipico; toda delo je delo, in zabava je zabava, oboje skupaj ne gre. Zvečer v sobi pokadim eno merico, drugače pa ne. Ni človeka, ki bi me bil kdaj pri delu videl s pipo v ustih, niti v delavnici, niti pod streho, niti zunaj hiše.«
»Če je pa tako, mi ostane stvar nejasna. Ali niste prav ničesar zapazili, ko ste šli izpod strehe?«
»Ničesar.«
»Hm. Koliko časa je potem trajalo, da je izbruhnil ogenj?«
»Les sem nesel v delavnico in odšel v sobo, kjer sem si nabasal pipo in prižgal. Hči je bila žc v spbi. Potem sva med seboj kramljala, morda pol ure. Toliko časa pa ogenj v strehi ne ostane skrit. Ko sem šel izpod strehe, je bilo vse v redu.«
»Hm, hm,« je ponovil sodnik. Nekaj časa je pomišljal, nato se je pa hipoma sklonil k Veseljaku, kakor bi mu nac nkrat padla v glavo kaka pametna misel. »Ali ne sumite nobene osebe, ki bi bila v stanu kaj takega storiti?«
Veseljak se je začudil. »Na sumu da bi imel koga?«
»Zlobnih ljudi je povsod dosti,« je nadaljeval sodnik s priglušenim glasom. »Ali nimate nobenega sovražnika, ki bi vara bil to zagodel?«
»Ne vem, da bi ga imel.«
»Vi ste se nahajali v neprijetnem položaju. Povišali so vam zavarovalnino in zavarovalnica vas je že nameravala izključiti. Lahko je tedaj mogoče, da je to priliko kdo porabil. Za,-žgal vam je nad glavo hišo v nadi, da pade sum na vas samega.«
»Čemu? Treba mi je bilo napraviti le streho iz opeke.«
»To bi vas bilo stalo le mnogo popravila, hiša bi pa kljub temu ostala stara. Z denarjem, ki ga človek dobi od zavarovalnice, se lažie zida.«
»Toda pošten človek zaradi tega ne bo sam zažgal hiše. Kar se pa tiče stroškov . . . Gričar bi bil pač nekaj dal za to.«
»Gričar? Kako to?«
»On bi rad imel del vrta, na katerem je stala moja hiša.«
»Ali ste mu to obljubili v slučaju, da pogorite?«
»Ne.«
»Torej mu ni bilo na tem nič ležeče?«
»Pač, ako bi enkrat hiše več ne bilo, bi imel vsaj upanje. Dokler je pa stala hiša, ni bilo misliti na vrt.«
»Nekoliko sumljiv se vam pa vendar zdi?«
»Ne,«
»In vendar ste ravnokar rekli —«
»Če mu je bilo nekoliko na tem le. žeče, da bi se iznebil hišo in dobil vrt, s tem še ni rečeno, da je on požigavec, gespod sodnik. Ko sem zjutraj po ognju z njim govoril, mi je s svojimi besedami skrivaj namigaval, kakor bi hotel reči, da sem jaz sam zažgal in da mu moram tedaj v vseh rečeh biti pokoren. Nato sem mu pa tudi jaz dal razumeti, da je ravnotako mogoče, da je on sam imel svojo roko zraven. Po. zneje sem se pa premislil. Tudi če bi imel sum ostati na meni, Gričar ni kriv, kajti v mojo hišo ni prišel. Ako bi bil pa zažgal od zunaj, bi tega ne bil storil ob času, ko so bili na cesti še ljudje, ki bi ga bili lahko videli. In kar
je glavno---jaz mu kaj takega
ne morem prisoditi. Zaradi malenkostne želje pač ne bo tak kmet, kakor jo on, požigavec.«
Sodnik je vstal. »Če je pa tako, oče Veseljak, ostane stvar za vedno tajna. Sedaj ste odpravili in lahko greste. Pozdravite hčerko v mojem imenu. Sem čul, da je vrlo dekle. Z Bogom, Ve-, seljak!«
Počasnih, mirnih korakov sc je Ve^ seljak bližal vratom.
»Veseljak!«
Sodnik je mahoma zopet stal pred njim. Položil mu je desnico težko na ramo in zapičil svoje oči v njegove, kakor bi ga nameraval predreti. »Veae-ljak, vi ste svojo hišo sami zažgali!«
Veseljak je prenesel ostri sodnikov pogled. »Ne, gospod sodnik, tega jaz nisem storil, in upam, da tudi vi kaj takega ne mislite o meni.«
»Tedaj pojdite v božjem imenu, prijatelj.« Podal mu je prijazno svojo desnico.
Ko je Veseljak zapustil sodnikovo sobo, je sodnik zamišljen položil roko na čelo. »Ali jc starec zakrknjen grešnik ali pa je njegova duša čista kakor zlato.«
Lučko pri Materi Božji.
V hišah, kjer iskreno časte Mater Božjo, visi pred okrašeno Marijino podobo — morda že od pradedov sem —, svetilka, ki se ob sobotah in pred MarL jinimi prazniki prižge v čast Brezmadežni. V Rimu je ta lepa iin. posnemanja vredna navada skoraj splošna in že silno stara. Ako prideš v soboto v rimsko hišo, najdeš skoraj povsod brez izjeme pred Marijino podobo ali kipom gorečo svetilko; tudi manjše prodajalne, krčme, brivnice itd. ne delajo izjeme. In če se potem zvečer izprehajaš po ulicah, miglja iz sto in sto oken, oglov in pomolov vse polno plamenč-kov in lučk; vse gore v čast presveti Devici.
Taka lučka je že od davnih časov gorela tudi pred kipom Marijinim ob oglu hiše bogatega Rimljana Pavla Fe-rose, kakor ga hočemo imenovati.
1'aolo Ferose je bil splošno sicer dober človek, toda nekoliko lakomen
5»
in dobičkaželjen, kakor mnogokrat Italijani. Nekega večera — bila je sobota
pride domov ves vesel; zadovoljno si mane roke in pravi svoji ženi: »Nekaj važnega, nekaj veselega ti imam povedati.«
»Oče, počakaj še en trenotek,« zakliče vmes njegova desetletna hčerka, »počakaj, da prižgem pri Materi Božji svetilko, da bom tudi jaz slišala!«
»Naj bo, sitnica mala, le hitro stori, kar misliš in se vrni!«
Čez malo trenotkov je bila deklica že nazaj.
»Prižgala lučko, odmolila svojo Če-ščenomarijo — in sedaj sem zopet tu,« je veselo priskakljala v sobo, »in sedaj — atek, kaj veš novega?«
»Hišo sem oddal v najem, in sicer mesto mnogim enemu gospodarju, in namesto dosedanje za dvojno najemnino. Ali ni to trikratna sreča?«
»Gotovo, gotovo!« sta odvrnili mati in hčerka. »In kdo je najemnik? Gotovo kdo od nove vlade!«
»Da, poslanik pri pijemonteškem kralju je,« je odvrnil nekoliko bolj tiho kakor prej.
»Oh, potem pa gotovo ni dober kristjan!«
»Še celo sploh kristjan ni,« je odgovoril Paolo s povdarkom.
»Bog nas varuj!« je zaklicala žena presenečena. »Kaj govoriš, mož? Niti krščen ni? Kdo pa je vendar?«
»Turški poslanik je, veste, in vse vajino tarnanje ne bo nič pomagalo; naredila sva pogodbo, v štirinajstih dneh se naseli v naši hiši. Boš videla, da je prav ljubezniv gospod, morda boljši kakor mnogoteri kristjan.«
»Kakor na primer ti, ki se ne bojiš svoje hiše s kipom presvete Device prepustiti poganu,« mu je ugovarjala žena.
Mož se je delal, kakor bi ne slišal teh besed, in je nadaljeval: »Naš novi najemnik je sicer dober človek, toda z lučko in Marijinim kipom pred hišo bo sedaj konec.«
»Sveta Devica! Kaj praviš, oče?:< je zaklicala deklica, strastno in bridko zajokala; bleda in prepadena je tudi žena gledala svojega moža.
»Kaj hočeta!« je rekel ta osorno; »od Turka vendar ne bomo zahtevali, da bi častil Marijo?«
»Toda kip mu nc bo na poti, če prav ostane na svojem mestu — in lučka tudi ne.«
»Moji prijatelji so rekli —«
»Tvoji prijatelji — brezverni ljudje, zabavljači, bogokletneži, norci, posta-vači, širokoustneži,« je hitela razjarjena žena, »kaj so ti zopet vtepli v glavo?«
»Da se spodobi, da odstranim ta fitaroveški kip z lučko vred, ker to ni več moderno in se ne sklada več z duhom ,našega časa in z novo vlado; kakor hitro bom dal kip odstraniti, pridem v časopisje kot dober —«
»Kaj? Kip Marijin hočeš odstraniti?« je zaklicala žena in se vstopila tik pred svojega moža; »to hočeš storiti mojim staršem, ki so dali hišo meni in tebi — Marijo hočeš vreči iz hiše? Bog 6'
bo kaznoval tebe, če to storiš, m mene, če tega ne zabranim!«
»In mene tudi, mene tudi!« je klicala živahna hčerka, »ne, oče, Marija mora ostati pri hiši!«
»Turek gotovo ne bo imel ničesar proti kipu,« jc sedaj z mirnim glasom prigovarjala žena; »počakaj nekaj časa, boš videl.«
»No, naj bo,« je odvrnil mož; »podoba naj ostane, toda svetilka mora na vsak način preč in nihče je ne sme vec prižgati. In pri tem ostane,« je pristavil s tako trdim in osornim glasom, da sta žena in hčerka sklenili, za enkrat o tej stvari molčati.
Minulo je štirinajst dni, Turek se je naselil s svojimi črnimi služabniki in bil popolnoma zadovoljen.
Nekaj dni prej pa je bil oče hčerki ukazal, naj odstrani svetilko izpred Marijinega kipa. Deklica je ubogala, izlila ostanek olja v kotanjico, kjer je prej stala svetilka, vtaknila noter šopek cvetlic in še enkrat poljubila rob Marijine obleke. Nato je odšla, vedno se oziraje nazaj, in zdelo se ji je, kakor bi bila Marija žalostna, ker je bila oropana svetilke.
Ko je prišla v liišo, je postavila svetilko pred očeta in rekla: »Tukaj je; toda prosila bom pogana, da bo pustil goreti lučko pred Marijinim kipom.«
»Le drzni se kaj takega!« je zavpil
oče.
»Bom pa prosila ljubega Boga, da ne bo pustil, da bi bila Marija brez lučke; tega mi pa nc moreš prepovedati, oče.«
Turčin je bil imeniten gospod, ponosen, kakor so sploh Turki, toda vendar se mu je videlo, da jc dobrodušen človek. Paolova hčerka je vedno iskala prilike, kako bi se srečala z njim, da bi ga zaprosila za svetilko. Stvar je šla hitreje, kakor si je misliiu. Bilo je tretji dan, kar se je bil Turek naselil, kar zagleda nekoč Marijin kip na oglu hiše in olje v jamici, kjer je prej stala svetilka. Začuden je obstal, deklica pa se je v razdalji nekaj korakov kar tresla od razburjenosti in pričakovanja, kaj bo; ni se mogla več premagovati, stekla je par korakov bližje in zaklicala: »Gospod, tukaj je stala svetilka!«
Pogan se je čudil in smehljaje po-migal deklici. Ta je takoj prihitela k njemu in mu pripovedovala, da je njen oče dal odstraniti svetilko, in da jc le za las manjkalo, pa bi bil tudi kip vrgel iz stene, ker se je bal, da ne bi to motilo gospoda poslanika.
Skoraj nevoljno se je zatemnilo po-slanikovo obličje, nato pa je rekel deklici: »Ali meniš, da jaz ne častim svete Matere velikega Kristusa? In misliš, če bi je tudi ne častil, da bi potem vas oviral pri njenem češčenju? Ilitro pri-nesi svetilko!«
Z zmagonosnim krikom je dirjala deklica v hišo in se v trenotku vrnila s svetilko. Turek pa je poklical svojega služabnika, mu s prstom pokazal svetilko in mu nekaj ukazal, nakar jc črnec urnih korakov izginil.
Deklica je ravnokar nalivala olja kar se vrne služabnik, v vsaki roki no^ seč — po eno novo svetilko.
Turek je ukazoval: »Semkaj!« in v, nekaj minutah so mesto ene stale kar tri svetilnice pred kipom Brezmadežne: v sredi stara krščanska, ob stra-> neli dve novi turški.
Svojemu služabniku pa je ukazal; »Sambo, vsako soboto prižgi te lučke in skrbi, da ne zmanjka kdaj olja! pozabi — drugače!«
In Turek je zamahnil z roko, kakor, bi hotel na mestu odbiti glavo uboge, mu črncu
»O gotovo, gospod, vse bo storjeno, kakor ukazuješ,« je zatrjeval služabnik.
»In tudi pred Marijinimi prazniki, kadar gore lučke po drugih hišah!« jQ pristavila deklica.
»Da, da,« pritrdil je Turek; »ti, deklica, nadzoruj svetilke, da bo vedno vse v redu, in kadar boš hotela, pa jih bo Sambo prižgal.«
»O kako ste dobri, ljubi gospod!« je zaklicala deklica vsa iz sebe; »Marija bo sedaj gotovo zadovoljna in ne bo več žalostna; nobenega dne ne bom zamudila!«
In tako sc je tudi zgodilo. Paolo se je pa sramoval v dno srca zaradi svoje nespameti in neznačajnosti, ko so prihodnjo soboto pred podobo Matere božje na njegovi hiši gorele kar tri lučke, in sicer na povelje Turčina, dočim. je hotel on, kristjan, edino, ki je bila, odstraniti.
izpoved rešenesa Slovenca o nesreči na jiianicu".
Zadnjič smo žc poročali, da so je nahajalo na ponesrečeni veliki ladji »Titanic« tudi nekaj Slovencev. Kolikor jc doslej znano, sc je rešil samo Franc Karun iz Milj št. 10 pri Kranju s svojo petletno hčerko. Vračal je nazaj v Ameriko, kjer ima ženo, ž njim je šel njegov svak Mrkim. Karun pripoveduje o nesreči tako-le: »Ukrcali smo se na »Titanic« dne 10. aprila v Cher-bourgu. Kar mi je omeniti o parniku samem, moram povedali, da z drugimi parniki v II. razredu ni mogočo bolj ugodno ter udobno potovati, kakor smo mi v III. razredu. Za vse je bil" kav najboljše preskrbljeno. V usodni noči sem ob času nesreče spal. Sunek me ni vzbudil, pač pa nastala zmešnjava r.a krovu. Zdelo se mi je, da se je nvrelo nekaj pripetiti, in zato sem se oblekel in odšel gori. Tam so mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja na-kam zadela, in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi inkdo drugi ne. Vsi smo bili trdno prepričani, da se orjaškemu parniku ne moro nic zgoditi. Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je led predrl stranice, in da prihaja voda notri, sem odšel v svojo kabino po hčer in svaka. K<> P1'1* demo na gornji krov I. razreda, mi n^ mornar iztrga otroka in nese v rešilni čoln. Tudi jaz stopim za njim, a so m"
hoteli zadržati. Na to pa primem hčer (n pravim, da se ne pustim ločiti od ' ;c Mogoče bi me vendar iztirali iz čolna da me ni rešil nek mornar, ki je »mel večkrat opravka v moji kabini, in kateremu sem časih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je zgodilo. Svaka so pa zrinili proč, In takrat sem ga zadnjič videl. V rešilnem Čolnu sem bil jaz razun mornar-. ,jev edini možki. Hitro so nas odveslali od potapljajočega parnika. Kmalu zatem, se ozrem nazaj, je nastala na parniku strahovita razstrelim. Ladja je stala skoro navpik s prvim koncem, nato je parkrat počilo, in vse jo izginilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega križanja, ki je nastalo. Rešeni v čolnih so bili nekaj časa vsi prevzeti groze. Nato pa so nastali prizori, katerih ni mogoče ne dopovedati, ne napisati. Neizbrisno mi ostanejo v spominu! Morje Ije bilo popolnoma mirno in gladko. V najhujem mrazu smo vozili štiriinpol ure, dokler nismo proti jutru opazili parnika »Carpathia«. Rešilci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavili so nas v odeje, nam dali okrepčajočih pi-
jač in vsega, kar smo hoteli. V New Yorku so nas naložili na avtomobile in odpeljali v razne bolnišnice. Kar nas je bilo katoličanov, smo prišli v St. Vin-cent bolnišnico. Tam so nam istotako dobro stregli, da bolj sploh ne bi mogli. Dobil sem takoj obleko, 25 dolarjev v gotovini in vozni listek v Galesburg in v soboto še eno obleko.« — Rešeni rojak kar ne more prelivaliti gostoljubnosti, katero je zavžil, ko jo dospel v New York. Nad 4urna blodnja po morju v rešilnem čolnu mu ni škodovala. Tudi njegova mala hčer Ana jo zdrava. Ka-run je imel v obleki, v kateri se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Ta denar je tedaj rešen, njegova prtljaga pa se je seveda potopila s parnikom vred. Na vprašanje, če je videl, ako so streljali častniki na može, ki so s silo hoteli priti v rešilne čolne, je odgovoril, da ne. Pač pa jo slišal strele iz samokresa, a je menil, da so kakšna znamenja. Povedal je nadalje, da so zapazili s parnika ledene gore že v soboto, a se zanje ni nikdo zmenil. — Nesreča se je pripetila po ladijskem času nekako ob 11. uri. Njegova ura je kazala po evropejskem času pol štirih zjutraj. Po sunku je bilo
nekaj časa na krovu parnika vse mirno. Šele potem, ko so spoznali potniki resno ne arnost, je nastala velika zmešnjava. Ljudje so kričali in molili, da bi pa godba igrala žalostinke, ni slišal. Slišal pa je še dve uri potem, ko se je ladja že potopila, kričanje potnikov, ki so si nadeli rešilne pasove in plavali po ledenomrzli vodi. Toda pomagati jim ni bilo mogoče! — Ko se je parnik potopil, je bil čoln oddaljen od njega kaka dva lučaja. Kakor že omenjeno, je bil razun mornarjev v rešilnem čolnu on edini moški; vsega skupaj je bilo notri okoli 50 oseb; za silo bi bilo mogoče še spraviti par ljudi vanj. Rešeni rojak je odpotoval v Galesburg k svoji obitelji.
Na »Titanicu« ponesrečeni Slovenec Mrkun, je doma iz Srednje Bele na Gorenjskem. Siromak se je ukrcal dne 10. aprila v Cherbourgu na nesrečni parnik, v upanju, da si opomore v obljubljeni deželi. Ni mu bilo dano, da hi jo sploh videl. V stari domovini zapušča ženo in pet otrok, od katerih je najstarejši šele 7 let star.
		
	RAZGLED PO DOmOlfINI	
		
-.•-„ »Domoljuba«. Opozarjamo tem potom vnovič na naše vabilo v zadnji številki, s katerim smo pozivali poletne redno naročnike, naj nam na-itaii'"no naznanijo svoj naslov. Na naš zadnji poziv se jih je že oglasilo večje Število. Imena bomo natančno primerjali z našimi zapiski in jih uvrstili nato v abecednem redu v skupen zaznamek, ki se objavi v slavnostni številki. Zglasiti se je zadnji čas do 15. junija.
Duhovniške premembe. Župnijo ■Tunice pri Kamniku je dobil č. gospod Jak. R a z b o r š e k, doslej ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem .— Za upravitelja dekanije Devin na Primorskem je imenovan kurat č. gospod Angel Č a r-Ro v Nabrezini. — Premeščen je č. gospod Simon Simone iz Podsrcde kot kaplan v Laporje na Štajerskem.
še dve številki prejmo oni skupni Prejemniki »Domoljuba«, ki smo jim poslali račune, oziroma opomine glede naročnine, ako pravočasno ne urede svojih stvari.
Občinske volitve v Železnikih po-frjene. C. kr. deželna vlada v Ljubljani le zavrnila pritožbo železniških liberalcev proti občinskim volitvam v Železnikih.
. Umrl je v soboto, dne 4. maja, v ™nci č. g. Tomaž R u t a r, kurat v po-*°JU, v 68. letu starosti. Služboval je v raznih krajih, kakor v Gor. Tribuši, v ^°kovcu, v Desklah, v Šempolaju in "aposled v št. Ferjanu, kjer je stopil v
stalni pokoj ter se preselil od tam v Gorico. N. v m. p.!
Vrl živinorejec. Posestnik in gostilničar g. Jože R o t a r v Šmartnem pod Šmarno goro je prodal enega vola za 1020 K mesarju Marčanu v Ljubljani. Vol, tri in pol leta star, je tehtal 1000 kg.
Umrla jc v fari Leše na Gorenjskem 76 let stara Marija Rozman, podomače »JaneSčova mati«. Pokojnica, mati pokojnega nadučitelja Ignacija Rozmana, je bila vzor krščanske žene in matere. Lani je obhajala 501etnico poroke z možem, ki je še živ. Počiva naj v miru!
Prazniki na Koroškem. Krški kne-zoškof dr. Baltazar Kaltner je izdal odlok, po katerem sc ohranijo dosedanji prazniki. Samo praznik sv. Janeza Kr-snika, ki jc bil za Koroško doslej zapovedan praznik, se spoji z nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla. Istotako so odredili za sekavsko, solnograško in briksensko škofijo.
Gorelo jo minuli teden na raznih krajih Kranjske. Dne 3. t. m. je ogenj opustošil trem gospodarjem v Doslov-čah pri Breznici vsa poslopja. Goreti je začelo pri (podomače) Kralju. Škoda znaša 16.000 kron, zavarovani so bili le za 5400 K. — Naslednji dan, dne 4. t. m. je pogorela v Vel. Trnu pri Krškem Veroniki Zalar hiša s hlevom, sosedu pa pod, kozolec in neka bajta. Pogorel-ca sta zavarovana, a gotovo ne za večje
vsote. Zažgali so otroci. — Na Kuželjev-cu pri Zagradcu na Dolenjskem je v nedeljo, dne 5. t. m. med deseto mašo pogorela hiša posestnika Mastana. Živino so rešili.
Zopet nesreča z avtomobilom. Dne 8. maja popoldne je v bližini Andret-tove tovarne na Viču pri Ljubljani avtomobil nekega barona iz Brna splašil v kmetski voz vpreženega konja, na katerem se je peljala posestnica Alič iz Notranjih Goric s 3 in pol letno hčerko. Voz se je prevrnil. Mati je pravočasno skočila z voza, otrok pa je padel z voza in prišel pod avtomobil. Težko poškodovano deklico je avtomobilist prepeljal v dež. bolnico.
Požari v ljubljanski okolici. Zadnjemu velikemu požaru na Jezici in v Gamcljnih je v minulem tednu sledilo kar petero novih požarov, ki povzročajo prebivalstvu novo veliko škodo, obenem pa nov strah pred to nesrečo. V. soboto, dne 4. maja je opoldne ogenj uničil poslopja gospodarjem Valentinu Ribič, Jan. šusteršič in Jan. Petač v Gor. P i r n i č a h. Škodo cenijo na 16.000 kron, ki pa ni popolno krita z zavarovalnino. — V ponedeljek, dne 6. maja je pogorela hiša Jan. Robasa v Tacnu. Gorelo je opolnoči. Škodo je nad 1500 K. Naslednji dan, dne 7. maja je strela užgala gospodarsko poslopje Marije Aleš v Šmartnem pod Šmarno goro. Pogorelo je do tal in tudi vsi kmetijski stroji. Škoda se ceni na
71
6000 K. Pri tej priliki je strela tudi ož-gala Valentina Medveda in njegovega sina Jankota, kateri je vsled tega v par dneh umrl. — Dne 9. maja popoldne ob štirih je pogorel hlev posestnika Mavca podomače Aleksandra v T o m a č e-v e m. Živino so rešili. Ljudje so bili večinoma na polju. Posestnik je zavarovan za 3600 K. Zažgali so baje otroci. — V nedeljo, dne 12. maja ponoči pa je nastal zopet v Tomačevem požar, kakršnega ne pomnijo od leta 1840. Tekom nekaj ur je pogorelo devetim gospodarjem 22 poslopij, mnogo orodja, strojev in obleke. Škodo cenijo nad 110.000 K. Pogoreli so: Franc Babnik (Kode), Blaž Semrejc, kateremu je največ zgorelo in je prav malo zavarovan, Janez Blas, Jerneje Blaž, Miha Babnik (Sp. Zaje, ki je ravno pred par dni popravil hišo, pa mu je prav vse zgorelo, še pisma), Jakob Blas, (Zg. Zaje), M. Dovč, vdova, Mar. Semrajc, vdova, Janez Petkovšek, mnogim drugim je silno poškodovano. Zgorela je tudi brizgalna iz Stožic. Pri gašenju se je poškodovalo več oseb, nekatere izmed njih smrtnonevarno. Na pesestnico Marijo Marn je padel goreč tram. Za poškodbami je umrla v bolnici v ponedeljek zjutraj. Nevarno je opečen gostilničar Bode, njegova starejša hčerka in dekla, gasilci Franc Peršin, Jan. Bizjak, Jak. Naglič, Jan. Dovč in Jos. Kos iz Stožic, oziroma Jožice. Izmed vojakov sta ranjena topničar Ostermann ter nek drugi vojak. Požarnih bramb je bilo na delu 13, veliko vojaštva in orožništva ter občinstvo iz vseh sosed njih. krajev. Le žal, da je primanjkovalo, vode, Sava jc pa znatno oddaljena od vasi. Goreti je pričelo po 0. uri za Semrajčevim podom, kot drugi objekt se je pa vnoi do 150 metrov oddaljeni Klančev pod. Pogorelci so bili zavarovani le za manjše vsote, nekateri celo nič in so vsestranske pomoči nujno potrebni kajti večini izmed njih jo zgorelo popolnoma vso. Dobra srca, pomagajte jim!
Deklica se ubila.,Dne 8. maja popoldne okoli pol 5. ure je v hiši št. 1 na Rimski ccsti v Ljubljani padla 3 in pol leta stara ličorka korkoreza Jožefa Kol-tnerja, Jožefa, iz kuhinje na kakih deset metrov globoko dvorišče tor tam takoj mrtva obležala.
Zgodnje rojenje čebel. Janez Eržen, trgovec v Cerkljah pri Kranju, jc dobil prvi roj v ponedeljek, dne 6. maja, pa nc v sobi, ampak na prostem.
85 let star mož umoril svojo ženo. Dne 8. maja proti večeru se je vžitkar Frank iz Colj pri Ilirski Bistrici spri s sneho, ker mu ni dala večerje. Šol je iz hišo, počakal z nožem v roki na ženo, ki je imela iti šc k živini v hlev. Ko sc je prikazala med vrati, je planil nanjo z nožem in ji ga zasadil v trebuh ter proparal čreva. Žena jc umrla naslednji dan popoldne brez zdravniške pomoči.
Nesreča na kolodvoru na Jesenicah. V petek, dno 10. maja jc na kolodvoru na .Tosonicah Tokmnoiiva prijela proddelavca na nro^i Jožefa Hercega 8'
ter ga vlekla seboj. Strašno razmesarjeno truplo so prenesli v mrtvašnico.
Napad z dlnamitom. Pri delili na železnici pri Borovnici jc neki delavec nalašč zažgal dinamitno patrono ob glavi 17 let starega Janeza Keržiča, nato pa pobegnil. Na glavi težko ranjenega Keržiča so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Strela razdejala zvonik. V nedeljo, dno 5. maja ob pol 4. uri popoldne jc strela udarila ob starodavno cerkev sv. Petra v Gornjem Mokronogu. Treščilo jc v zvonik. Streha zvonikova je ostala nepoškodovana, a zidovje je pa tako razrukano, da sc utegne cel zvonik podreti. Strela je vrgla veliko kamenja iz zvonikovega zidovja, ki je deloma razbilo opeko, deloma pa zletelo na cesto, ki je 20 metrov od zvonika oddaljena. V cerkvi je strela razbila vrata, poškodovala tlak in se v bližini velikega oltarja izgubila pod zidom v zemljo. Okna v cerkvi so od puha skoraj vsa potrta.
Poizkušen samoumor jetnika v vlaku. lGlctni Friderik Lovrc je bil nedavno obsojen v Novcin mestu na dva meseca ječe. Iz ječe pa je ušel in se klatil pet tednov po svetu, ne da bi ga izsledili. Konečno je prišel zopet nazaj v roke pravice in ga jc minuli teden spremljal orožnik v Novo mesto, da bi prestal še nadaljno kazen. V vlaku pa je pri Grosupljem izpil malo steklenico, ki jo jc iniol napolnjeno s špiritom in ntišnico, da bi se zastrupil. Orožnik pa ga jc s prihodnjim vlakom odpeljal nazaj v Ljubljano in ga oddal v deželno bolnišnico.
Vlak zažgal gozd. Dne 3. t. m. je zažgala lokomotiva na železniški progi Sinča vas—Železna Kapla na Koroškem gozd nasproti Reberci. Ker je tam mod skalovjem obilo suho stelje, požara dva dni niso mogli ustaviti, šele dež ga je v nedeljo dno 5. t. m. užugal. škodo je napravil ogenj več tisoč kron, ker je kameniti svet za dalje časa uničen.
Delavci pred brzovlakom. Nesreči jc ušlo dno 3. t. m. ob deseti uri dopoldne več železniških delavcev, ki so se peljali z navadnim železniškim vozičkom iz Riharje vasi v Velikovec. Na. sredi pota so začuli naenkrat na nekem ovinku brzovlak, ki od 1. t. m. vzdržuje zvezo z Vrbskim jezerom. Imeli so še čas, da so poskakali z vožička, nekaj sekund pozneje je vlak že razbil voziček, pri čemur pa se je lokomotiva sama tako poškodovala, da so jo morali na prihodnji postaji izmenjati.
Na otroka se je zvalilo deblo. V Draganjah pri Vernbergu so je zvalilo deblo na petletno hčerko posestnika Vinka Runda in ji zdrobilo oprsje. Deblo se je sprožilo, ker jc zadel vanj voz nekega voznika.
Cerkveni rop. Neki zlikovcc je vlomil v farni ccrkvi v Konjicah v nabiralnik ter pobral iz njega ves denar. Notri je utegnilo biti 40 do 50 K.
Pri podiranju dreves ponesrečila. Pri posestniku Lipovšeku v Mcdlogu pri Celju so dno 2. maja podirali v ko-
zdu drevje. Pri tem je bila tam navzoča tudi Lipovšekova 151etna hčer. Ne, ko drevo je padlo ravno prek nje. Do, bila je notranje poškodbe.
Oven je "obodel v Prepoljah na Dravskem polju 161ctno dekle Marijo. Sagadinovo. Pri tem si je strla ono ro, ko in so jo morali spraviti v maribor, sko bolnišnico.
Sam se je obstrelil. Posestniška sinova Florjan in Franc Cvekl iz Gor, njega grada sta šla v gozd po steljo. Seboj sta vzela tudi pištolo brez vednosti stanšev. Florjan Cvekl je poskušal v, gozdu streljati. Prvikrat ni hotelo po, čiti; ko jc drugič sprožil, mu jc pognalo ves naboj v trebuh. Težko ranjen so je zgrudil na tla.
200.000 irankov zamore zadeti dne 1. junija t. 1., kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. — Brezplačna pojasnila daje za »Slovensko Stražo« gospod Valentin Urbančič, Ljublja, na, Kongresni trg 19.
Smrtna kosa. V Peračici na Gorenjskem jc umrla Marija Rozman v, starosti 73 let. Rajna je bila občespo-štovana in strogo krščanska žena. Najj v miru počiva!
Prvi letošnji shod na Gorjancih pri sv. Miklavžu 969 m bode v nccloljo, dne 19. t. m.
Na c. kr. vseučilišču v Gradcu ju
napravil vse državne izpite absolvirani pravnik gosp. V o n c e s 1 a v Pola k iz D. M. v Polju pri Ljubljani.
Živinozdravstveni tečaji. Ker se po
deželi razširjajo napačna mnenja o namenih živinozdravstvenih tečajev, ki jih namerava prirejati deželni odhgr, kranjski v različnih krajih Kran.iske dežele, nam jc deželni odbor poslal nastopna pojasnila: Nameravani živinozdravstveni tečaji imajo lo nai: n, kmečko posestnike in njihovo sinovo, podučevati v umni živinoreji, anatomiji in biologiji tor higijeni živino kakor tudi izobraževati za prvo pomoč pri poškodbah in pri porodu govejo živine. Tečaji nimajo namena ustvariti poseben stan »živinozdrav-niških pomagačev«, ki bi iskali zaslužka od izvrševanja živinozdravniško prakse. Absolventje tečajev bodo smeli pridobljeno znanje vporabljati lo v svojem gospodarstvu in k večjem sosodon.' svetovati in pomagati pri poškodbah in porodu govejo živine. — Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 8. maja 1912. Za deželnega glavarja; Lampe.
Zadruga črevljarskih mojstrov v Tržiču poroča, da se bo pričelo delo za preizkušnjo v ponedeljek, dne 27. ^el. travna. Preizkušnja se bode vršila v nedeljo, dne 2. rožnika. Pojasnila dajo gospod Lovro Pogačar, zadružni na-i čelnik.
Cerkveni shod v Davči, ki jc navadno vsako leto zadnji dan meseca' maja, bo letos dan poprej, namreč v« četrtek, dne 30. maja.
Brežice. Izobraž. društvo uprizori na Vnebohod. dne 16. t. m. vdrusič igr°
peljem »Fabijola in Neža« ter vabi ®laSti vse tiste prijatelje od onstran Save ki tc lepe igre prvikrat niso mogli videti, naj pridejo sedaj. Začetek točno 0I, en četrt čez tri v veliki dvorani Narodnega doma.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. za-vod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1912—1913.
V knozo-šk. zavod sv. Stanislava se gr.vjemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o Icuirih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili d litovskemu poklicu.
V šolskem letu 1912-1913 bo v zavodu osem gimnazijskih razredov. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu i ii po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje sc v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev sc sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotič-ni gojenci to dobroto lc tako dolgo uživati. dokler sc jc po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa sc plača 4 K za učila; vrhutega plača vsak gojenec .1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih siiuišev, oziroma njih namestnikov izročili vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jiii učenci poslali po pwšii ali po kaki drugi poti, pa sami nc bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pripomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 4. do 16. junija. — V ponedeljek 10. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa sc sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji jc Priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je Mdnlo, ker hoče učcnec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da •'i bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Ker se bo najbrže otvorila pri-hodiije šolsko leto vzporednica tudi v
Ki mil. razredu, bo mogoče sprejeti ,tl>rli nekoliko učencev, ki so na kaki ll|,|igi gimnaziji izvršili 1. gimn. raz->'e<h Taki prosivci naj oddajo svojo Prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do osmega
Julija.
3. Kar zadeva starost prosivctfv, se no morejo sprejeti oni, ki bi morali Iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 9. maja 1912.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tiK za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 41/2°/o brez kakega odbitka.
Ilradi ure od 8. m do i. popoldne.
ac3ac3c3c3c3c3ac3c3c3ae3c3an
S Gorenjske novice 5
□□nc3C3aciODC3ac3noac3D
g Iz Dobrave pri Kropi. (Naša žlahta II.) Zvedeli smo, da jc Pod-nartskega župana Tončka dopis v lanskem »Slovencu« pod naslovom »Naša žlahta« tako razburil, da se je šel vsled tega hudovat nad dobravskega gosp. župnika, češ, zakaj da jagnje volku vodo kali. Oh, ta ljuba predrznost našega dičnega Tončka! Da, naša žlahta je predrzna in zato mogočna. Komandi-rati hoče vse aia Ovšišah in Dobravi. Kdor se ji ne pokori, pa bridko občuti pest te žlahte. To vedo dobro bivši in sedanji duhovniki na Ovšišah in Dobravi; to skuša tudi učiteljstvo in mnogi drugi. Zanimivo bi znala pripovedovati o človekoljubnih (?) činih te žlahte bivša dobravska učiteljica in kakor se obeta, bo isto mogel povedati j,udi naš sedanji gospod učitelj. — Zato primerno spoštovanje taki žlahti! — Pa kljub temu se ji vseeno ne posreči vse. Zadnje Kamnogoriške obč. volitve sc jim niso kar nič posrečile. Vse sile je napela ta žlahta in njih podrepniki, da bi vrgli občespoštovanega g. pl. Kappusa in našo stranko. Delali in podpisovali so rekurze; lagali čez naše može drž. pravdništvu; a vse zastonj — a ne — zastonj — plačati so morali precej, da so se ognili zaporu; sicer so pa prejeli — dolge nosove! — Prav jim je! — Te dni je pa dobil naš Tonček šc poseben _ nos — od c. kr. okr. glavarstva, ker ni vedel do sedaj, kdo plačuje in nastavlja organista in cerkvene pevce.
Treba mu bo še enkrat povedati občutno, da bo vedel, naj ne uči župnika očitno, kdaj sme računati štolnino ali ne, posebno če sam nič ne ve. Kdor ne ve, naj bo tiho, da se ne osmeši! Sicer ga zna kaj hujšega doleteli. — Ker vodi ta naša žlahta kmetijsko podružnico, sc zelo dobro razume na napredno kme-. tijstvo, zlasti na gnojenje z gnojnico, kar pa naš dobravski gospod župnik ne razume prav -nič. Zato jc napeljal zadnjič enkrat eden izmed te žlahte gnojnico v župnikov vodnjak, češ, da bo imel župnik dovolj gnojnice za tra-vo na vrtu. A, glej spaka! — Oblastvo je bilo pa drugačnih misli: namreč Fi-. lip naj gnojnico zase obdrži in naj plača za to napeljavo 50 kron in vse de-, lavce, ki so vodnjak zopet očistili. Toda mož je pa še vedno mnenja, da župnik premalo na vrtu gnoji; in zato je sedaj brez vsakega vprašanja iz svojega svejta po vrhu napeljal kanale na župnikov vrt. A najbrž se bo zopet opekel. Tako dela naša žlahta. Nekateri pravijo, da vodi vse to delo gdč. Franc-/ Ka. A mi tega ne verjamemo. Siccr bomo morali v prihodnje natančneje opazovati njeno delovanje. Drznemo se ji pa svetovati, naj pazi na svoje rahlo zdravje!
g Selo pri Bledu. Sliši se, da nameravajo na Selu ustanoviti bralno društvo. Vodja tega je znani socialni demokrat Pangerc. Umevno je, da se bo potom društva vsiljevalo brezversko časopisje iter tako zastrupljala' zlasti mladina. Zato Sclani, pozor"jil'dd"takim bralnim društvom, ki ga misli ustanoviti stari socialni demokrat Pangerc, ki je na Selu že skoraj popolnoma osamljen. Upati je, da mu Selani, ki so bili do zdaj povečini strogo katoliškega prepričanja, ne bodo šli na lim.
g Ljubno. Dne 19. t. m. bo pri gosp. Cvenkelnu predavanje o čebelarstvu. Predaval bode odposlanec glavnega odbora s posebnim ozirom na Albertijeve panje. Čebelarji iz okolice, pozor!
g Orel škofjeloškega okrožja priredi v nedeljo, dne 19. maja izlet na Sv. Jošt, kjer bode ob 9. uri sv. maša in skupno obhajilo. Po sv. maši se vrši občni zbor okrožja. Orli, udeležite se tega izleta v obilnem številu!
daoi55oEi5a55EiBannQ
D a
D
a
8fH9UHOB
Raka pri Krškem: Deželni odbor je poveril namestovanje okrožnega zdravnika na Raki (Krško) g. dr. P. Indri iz Kostanjevice. G. dr. P. Indra bode po enkrat na teden tistega dne, ki ga z njim določi zastop zdravstvenega okrožja na Raki, tam ordiniral in bode opravljal tudi vsa zdravniška opravila v okrožju na Raki.
d Mokronog. O našem »Sokolu« so le redkokdaj kaj sliši, in čc sc kaj, gotovo nič prida. Par ponesrečenih veselic in par izzivajočili klavrnih izletov, posebno v kraje, kjer se mudi prevzvi-
°2
toni knczoškof, to je njihovo plodo-liosno tlelo! Splošno sc opazuje, da »Sokol« hira; sam želodec in kremplji so ga, iz perutnic pa štrli še nekaj golih peres. V soboto je dobil zopet hud udarec, ki ga bo le težko prebolel. Od društva je namreč odstopil načelnik. Za nas nima ta odstop nobenega pomena, pač pa je zanimivo to, da je načelnik vendar enkrat spoznal, da s tako hinavskimi in zahrbtnimi ljudmi, kakor so nekateri člani »Sokola«, ne more več ostati v istem društvu. Z ljudmi, ki ščuvajo nedolžno mladino, da zmerjajo 'duhovnike in Orle s »Čuki«, pošten človek nc more imeti nobenega stika. Žalostno je, da se dobe ljudje, ki na ta način zastrupujejo mladino in ji vce-pujejo v nežno srce sovraštvo do duhovnikov in do dobrih, vzornih fantov »Orlov«, a naravnost satansko je, če tako uči svoje otroke lastna mati. Novemu načelniku pa svetujemo, da si preskrbi pri br. starosti kaka zdravila, prodno gre v telovadnico, da prah ne škoduje preveč njegovemu slabotnemu zdravju.
d Radeče pri Zidanem mostu. Vsom dobro znani »napreden kmet«, kakor se sam imenuje — doma je iz Vrhovega, kar je menda že pozabil v svoji veliki naprednosti — se v »Slov. domu« št. 18 huduje, češ, da ni od duhovnika, ki je šel previdet bolnika, prejel sv. blagoslova. Da se je kar m nkrat spremenil v tako brumno in pobožno dušico, kakor se kaže v omenjenem dopisu, je sicer dobro znamenje. Slabo pri tem pa je to, da je preveč pokazal svojo nevednost v verskih rečeh, o katerih tako rad govori in še druge podučuje. iV svoji veliki učenosti bi že moral vedeti, da dobi blagoslov vsak, ki pride tako blizu, da vidi duhovnika in ima namen prejeti ga. Če tega ni storil, je torej sam kriv. Seveda česar se Janezek ni naučil, tudi Janez ne zna. Da jo tako neveden, naj se zahvali »Slov. domu«, katerega prebira namesto katekizma. ki ga še svojim otrokom ne privošči. Da ne bo zanaprej vsaj v javnosti po listih kazal svoje nevednosti, mu svetujemo, naj posluša nasvet nem-Sk-^a pregovora, ki veli: »čevljar naj rMane pri svojem kopitu«, ali pa bolj j • smškega Levstika: »Le čevlje sodi naj kopitar?'. Pove naj pa rajši v pri-L'.-i; j jem Slov. domu«, kako je malo J občinskimi volitvami v njegovi L j K ;rugi še bolj napreden kmet, potem ko ^ pa je bil nalezel, ob uri duhov ss »liberalnim žegnom« poškropil njega, e mize in njegove goste, tako, da i ' 3« 1 regnal ves apetit do zlate kap-l.i* — V nedeljo je krnet ska knjižnica fjrmdila predstavo -Občinski tepček«. Jfgralo se je prav dobro. Sodelovala je j udi godba.
d št. Rupert. Tuk. obč. volitve so b'iJe najbolj zanimive, kar jih je bilo na Kranjskem po deželi. Vse je zrlo ne-htrpno na St. Rupert. Vse goljufije ni-•to liberalcem rtič pomagale. Padli so! Niti občinski tajnik Adamič ni mogel več pomagati. Četudi je bila komisija popolnoma liberalna in je veliko poob-
72
lastil*bilo zavrženih, ni vse to nič izdalo. C. kr. okr. glavar je sam pazil, da je šlo vse v redu. Kljub temu staro županstvo noče sklicati seje za novi odbor! Ali se mogoče kaj kuha? Ali je kaj masla na liberalnih glavah? Bomo poskrbeli, da, če ne bo hitro tu reda, se bode prišlo tem ljudem do živega! Povedali bomo, kdo je pri volitvi gledal glasovnice in fabriciral poblastila za liberalce! Ako bi tega ne bilo, bi liberalci še toliko glasov ne dobili. Sicer pa jako dvomimo, da bi kdo hotel volitve ovreči, ker vsak ve, da bi bili pri drugi volitvi še bolj tepeni ti pretkani liberalci nego pri prvi in tudi deželna vlada ne veruje našim liberalcem več. Mogoče hočejo liberalci dobiti časa, da pokrijejo svoje grehe. Bo še bolj zanimiv ta račun! Ljudstvo je navdušeno in veselo in enkrat za vselej odpovedalo službo liberalcem. V Št. Bupertski cerkvi se za enkrat še ne bo plesalo. Ilvala, prisrčna hvala vsem volivcem in volivkam iz zunanjih župnij, ki so dali svoje glasove S. L. S.!
d Volitev starešinstva za občino Krško se je vršila dne 6. maja v najlepšem redu. Zupanom jc bil enoglasno izvoljen gosp. dr. Janko Hočevar, veleposestnik v Krškem. Tudi izvolitev svetovalcev je bila enoglasna. Prvi podžupan je Ivan Pfeifer, c. kr. poštar v Leskovcu, drugi podžupan pa Alojzij Dcbevec, posestnik v Velikem Trnu. Ostali občinski svetovalci so sledeči: Ivan Golob, krojaški mojster v Krškem, Franc Gunčar, posestnik na Čretežu, Ivan Kerin, posestnik v Dolenju, Martin Avguštin, posestnik na Goleku, Andrej Pire, posestmik na Ravneh, Ivan Cerovšek, posestnik v Velikem Trnu, Jožef Pire, gostilničar na Pijavškem, Alojzij Vizlar, posestnik v Veliki vasi. Krški naprednjaki so sicer napovedovali, da bodo te volitve, zelo burne in da bo treba več ožjih volitev za župana in tudi za svetovalce. Strah je bil seveda prazen. Pristaši S. L. S. poznajo disciplino, kar enkrat sklenejo, to tudi drže, vse »rovanke in spletkarije« ne pomagajo niči Pri volitvi je bil navzoč okrajni glavar gospod dr. Mathias. Z lepimi besedami je pozdravil novega krškega župana in novi odbor ter obljubil svojo pomoč in naklonjenost. Novoizvoljenemu županu in odbornikom kličemo: Na mnoga leta v blagor in procvit lepe krške občine pod zastavo S. L. S.!
d Iz Šentjanža: Poslano: Teden za tednom prinaša »Slov. Dom« razne ostudne napade na mojo osebo. V svoji podlosti predbacivajo mi razni znani in neznani dopisniki vse mogoče lum-parije. Nimam sicer navade odgovarjati na take lumparske napade — vendar pa, ker naši brezverski liberalci to žele, odgovorim na v s e dosedanje in na vse prihodnje liberalne napade v »Slov. Domu« to-le: »Kaj me briga, če kak brezversko liberalni osel riga. — Ljudevit Bajec, župnik.
d St. Janž na Dolenjskem. Sokol-ska koklja, ki baje na Majcenovem po-
du leže »sove«, se je dno 9. maja šo* pirila nad našimi Orli, ki so tržiške pevce spremljali domov. Da sokolčkf vsaj nekoliko potolažijo svojo starko so pričela jajca frčati na vračajoče so Orle in tako je šla Anžetova in Nackova večerja na cesto.
d Iz Velike Doline se poroča, da, »Slov. Dom« 'ne da miru niti župniku niti drugim ljudem, ki kaj pomagajo kmetom. Silno bode naše liberalce, fie se kaj stori za kmeta. Koliko dela je imel župnik pri razdeljevanju podpor, koliko stroškov včasih tudi — nazadnje pa še peklensko obrekovanje po »Slov. Domu«. Koruza je bila dana za revne prcšičercjcc po številu rejnih prašičev. Delilo se je vestno po ukazu. Koruze seveda ni mogla dobiti gospodična, ki jo je prosila za pišance, da bi potem njeni liranojemalci obirali koruzo v ol>. liki debelih piščancev. Koruze tudi ni mogla dobiti gospa, ki ne redi prašičev — marveč bi bila tudi rada opitala piščance za godce, ki se vežbajo za narodno obrambo v njeni hiši. Koruze niso mogli dobiti tudi oni tovarniški delavci in oni delavci v kamnolomih, ki ne rede prašičev — tudi ne nosijo v župnikovo kaso — marveč v kaso, kjer. dobe mesto hranilne knjižice le glaželj grenkega. Sicer se je pa na prigovarjanje liberalcev pritožil na c. kr. okraj* no glavarstvo nepotrj eni fiskal — za* kaj ne kliče torej na odgovor župnika; c. kr. okrajno glavarstvo. C. kr. okraj* no glavarstvo ima v rokah seznam vseh' prejemnikov koruze in otrobov — za* kaj se ne prepričate pri pristojni oblasti, koliko koruze se je oddalo pod roko.
d št. Rupert. Smrtno nazna* n i lo. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš oče liberalizem dne 3. maja ob 6. uri popoldne po daljšem bolehanju za vedno zaspal. Ostanki tega našega; zavetnika se bodo po volitvi župana iz občine pomedli in uničili. Kontrcbant, ples brez licence, nered, zapeljevanje, šnopsarija: sinovi. Policijska ura brez nadzorstva in gostilna brez kiju* ča: hčere.
d Iz št. Vida pri Zatičini. Ustrelil je v prsi z revolverjem 19 let stari Mi* hacl Maline iz Temenice posestnika An* tona Grabljevica iz Grma pri Št. Pavlu dne 5. maja brez .prepira zvečer v da* leč na okrog znani gostilni v Štorovju. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico v Kandijo, zločinca pa v zapor. Prosimo slavno c. kr. orožništvo, ki je tako blizu, da bi se nekoliko oziralo na omenjeni kraj, da bi ne bilo cele noči toliko razgrajanja in da bi ne bilo po* tem toliko tožb in prepirov!
d Iz Prcžganja pri Litiji. Sprejem prevzvišenega knezoškofa dne 4. maja popoldan je bil nad vse veličasten. Pro-vzvišeni so šli iz Janč v spremstvu štirih gospodov duhovnikov, med potoma: so jih pozdravljali streli iz možnarjev in ubrano potrkavanje zvonov. Pri slavoloku pod ccrkvijo so jih počakali fa-rani v jako obilnem številu. Daleč na* proti go jim šli domači Orli polnošte* vilno v uniformah in štirje na konjih.
Najprej jih pozdravi župan Jožef Gale v jmenu občine Trebeljevo, ki povdar-ja zvestobo do njihovih naukov. Nato nastopi načelnik Orlov Jožef Gale, ki samozavestno, prepričevalno in z navdušenimi besedami pozdravi g. knczo-gkofa; omenja neomajeno zvestobo Orlov do katoliške cerkve in njenih poglavarjev, za svobodo vere in križa ter za gcdnostno življenje se hočejo bojevati do smrti. Konča s krepkim Na zdar! na Prevzvišenega, ki zadoni naenkrat [z ust vseh navzočih. Knezoškof so bili vsled tega krepkega in prisrčnega pozdrava ginjeni do solz, kar sc je opazilo in so tudi na prižnici povedali, in da imajo tc fante posebno radi. Nato jih pozdravi fant Marijine družbe Janez Home s prav lepimi besedami; neustrašeno^ jih jc tudi pozdravila članica Marijine družbe Frančiška Bratun. jV šoli jih je pozdravila z ljubko pesmico učenka Alojzija Štrubelj. Nato se je razvrstila velika procesija do cerkve, posebno so se odlikovali štirje jezdeci, uniformirani Orli. Drugi dan, 5. maja, se je vršila pri krasnem vremenu sv. birma, bilo je silno veliko tujega ljudstva. Popoldan so navzoči duhovniki s knozoškofom na čelu prisostvovali Stiridejanski drami »Rešitelj«, ki so jo fantje izobraževalnega društva ponavljali. Z zanimanjem .so knezoškof sledili dolgi in poučni igri, ter se čudili u napredku fantov v dramatičnem in pevskem oziru. Kakor dne 28. aprila so tudi sedaj fantje-igralci dobro pogodili igro. Cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom g. pevovodja Vinko Jovana je napravil na predvečer prelepo pod-oknico s tremi ljubkimi pesmicami. — Pregledali so tudi podružno cerkev v Velikem Trebeljevcm in se odpeljali naprej. Ta dan ostane gotovo vsem Prcžganjcem v neizbrisnem spominu.
i nnnni-inr-ir-inr-if mnnann
nC3C-3t it »r—ii—snr-n—
n Vrhnika. Novo zastavo dobi naša dekl. Marijina družba. Kakor ču-jeino, je jako dragocena, delo gdčne .Sattner je ve v Ljubljani. Zastava se blagoslovi v nedeljo, dne 19. majnika. •Slovesnost počasti s svojim obiskom preč. g. Janez Kalan, škofijski voditelj Marijinih družb. — Isto nedeljo uprizori ženski odsek »Bogomila« dnevni slavnosti primerno zgodovinsko igro »Junaške Blejke«. Igra je izvirna, prepletena z lepimi pevskimi točkami, pol-na najlepših prizorov. Vrši se v času, ko so v naši deželi francoski jakobinci skušali upeljati svojo kulturo, pa se ji je ljudstvo uprlo. Junaške Blejke so jim pokazale, da to nc gre tako lahko; s svojo neomajno zvestobo do Marije |n s svojim junaštvom se jih prepodile 12 lepega blejskega Kota. — Pripominjamo, da se s to igro zaključi letošnja tiaša gledališka sezona, zato vse vrle dosedanje obiskovalce naših predstav "ajiskrenejc vabimo k obilni udeležbi.
Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Izlet na Dobrav o, ki bo obenem sestanek vseh dekl. Marijinih družb vrhniške dekanije, se vrši v ponedeljek, dne 20. maja. Članice vrhniške Marijine družbe se tem potom šc enkrat opozarjajo na ta izlet.
n Iz Postojne. Dne 24. maja ob 6. uri popoldne vršil se bode v meščanski šoli občni zbor društva za mladinsko skrb in otroško varstvo. Udje in prijatelji društva so najvljudneje vabljeni.
n Na Gočah so 20. aprila zakopali najstarejšega moža Gašperja Jamšek, ki je imel 94 let. Drugi dan pa je bila pokopana najstarejša tukajšnja žena Marija Krcčič v starosti 86 let. Skupna starost obeh znaša 180 let. Gašparja Jamšek je spremil na zadnji poti na pokopališče med drugimi tudi 93 let stari Anton Abraht z Goč, ki je sedaj najstarejši mož in svoja visoka leta še prav dobro nosi. Abrahtova rodbina je sploh zelo trdna. Njegova sestra je umrla pred nekaj leti stara 83 let, brat je lani umrl nagloma star 90 let in še živeči brat Tomaž ima 83 let.
n Polhov Gradec. Polhov Gradec je trdnjava S. L. S. Razumno tedaj, da so bili pri zadnji občinski volitvi — kot vedno — izvoljeni samo naši možje. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Val. Rihar, za svetovalce pa gg.: Tomšič, Rožnik, Založnik, Kopri-vec, Gerjolj, Plestenjak. — Škrlati-c a razsaja že več tednov med otroki. Malo jc hiš, kjer bi se nc bila oglasila ta otroška morilka. Zato je pa letos nenavadno veliko mrličev. Šola je zaprta.
—	O g e n j smo že drugič imeli tekom enega tedna. Pogorela je namreč v soboto Pojapovčeva hiša. Domača požarna bramba pod spretnim vodstvom je bila takoj na mestu nesreče. Rešili so, kar se je dalo sploh rešiti, posebno ker so bližnji in daljni sosedje marljivo pomagali. Tudi je brezveterno vreme pripomoglo, da se ogenj ni dalje razširil. Pogorelec je bil za nekaj zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici«. Zažgali so otroci.
n Iz Koč pri Prestranku. Odgovor na naš zadnji dopis jc žc polovico krajši — in še to lc pulila slama. Glede razdelitve ne morete dokazati nobenih nepravilnosti. Pišete sicer o sleparijah, govoriti o tem si pa ne upate. Saj je znano, kako sc vrši kazenska zadeva o tej stvari. Liberalne cunje so pisale, da so se vršile sleparije — teh ne bo šel nobeden tožit, ker je siguren, da vsako tožbo zgubi. Ko je pa začel nekdo drugi bolj na glas o tem govoriti, je bil Zadnik primoran tožiti. Pa glej sedaj naše liberalce! Sedaj vsi trde, da nikdar ni nihče govoril, da je Zadnik slepar. — Da bo tudi sedaj malo Kanale pohvaljen, moramo omeniti, da si je posojilnica v Matenjivasi zelo žalostnega prokuratorja izbrala. Bo treba poprej prepoved čez tiste 404 K dvigniti iz — koša v sodniji in če hodi ž njim vred cel odbor posojilnice na pošto iskat (jih bo vsaj vselej dosti za
—	baline) pa še ne bo nič.
n Borovnica. V nedeljo, 19. t. m., popoldne bodo menda odkrili na tu« kajšnjem pokopališču spomi.nek rajnemu učitelju Fr. Paplerju. Denar za spominek so zložili večinoma naši po« šteni možje, njegovi učenci. Pri od« kritju pa hočejo sami liberalci komando imeti. Žirovnik, Marajon in Apneni« čar, ki so od bivših Paplerjevih učencev nabirali denar za spominek, so sedaj njegove učence potisnili v stran in poskrbeli, da bo odkritje spomenika izgledalo kot strankarska liberalna prireditev. Povabili so zraven liberalna učitelje in sokole, od katerih večina še ficka ni dala; prezrli so pa popolnoma naše društvo in naš občinski odbor, ker nočeta plesati po ŽirovnikoVih vi-žah. Rajnikovi učenci so bili dobri, dokler so zbirali denar. Tudi so samo pa liberalnih listih naznanili odkritje. Da bo tudi protiljudski govornik nastopil, so razume. Tako zlorabljajo Žirovnik in liberalci celo spomin na mrtve v svojo strankarske namene. A naši ljudje tem liberalnim škricem ne bodo za privesek, to je prepričanje več Paplerjevih učencev.
n Iz Idrjie. Idrijska p o d r u ž-n i c a »Si o v e n s k e Straže« je sklenila, dajati letos potrdila vsem, ki bodo plačali članarino. Naj ne bo našega Človeka, ki bi ne žrtvoval malega daru »Slovenski Straži«! — Nove klavnice, ki bi bila stala občino čez 200.000 K, nc bodo zidali. Deželni odbor je po tehniku dognal, da prostor, ki je bil izbran, ni primeren. Sicer pa niso bili samo naši somišljeniki proti tem nepotrebnim ogromnim stroškom, ampak velika večina vseh strank. Škoda je štirih tisočakov, ki so šli za načrte in priprave. A občina je še vedno na boljšem, nego bi sc ji godilo, čc bi bili zidali. Zdaj naj pa županstvo preskrbi, da se dosedanja klavnica nekoliko preuredi, kar je lahko storiti, potem naj se pa drži čisto, saj ne manjka vode. — Volitve občinskega odbora v Doleh so deloma ovržene. Deželna vlada je razsodila, da ni bilo prav, ker liberalna volilna komisija ni pustila voliti pooblaščenca s pravilno napravljenim pooblastilom za mežna-rijo v Zavracu in ker županstvo ni dostavilo neke legitimacije. Razveljavljena je zato izvolitev vseh treh namestnikov drugega razreda in enega namestnika tretjega razreda. Dognalo pa se je po pritožbi, da bodo sedeli občinski odborniki v drugem in tretjem razredu samo iz napredne stranke, ker volilna komisija ni prav postopala. Večina je znašala ocl 1 do 5 glasov. Dva glasova je priznala deželna vlada, da glasova je imela dobiti še S. L. S. iz dveh pooblastil cerkvenega predstojni-štva; ker pa volilna komisija ni pustila voliti pooblaščenca za zavraško mež-narijo, se druga dva nista zglasila pri komisiji, ker sta vedela, da ju bodo enako zavrnili; deželna vlada pa tega ni upoštevala, najbrže v mnenju, da se mora vsak javiti pri komisiji, sicer se o njem sodi, da noče voliti. Dve pooblastili je vrhu tega komisiia zavrnila,
62
ker je bila čudnega mnenja, da mora priti osebno mož, ki prebiva izven občine, vendar v Avstriji, volit za ženo, ki ima v občini posestvo tn volilno pravico. Na ta način je bila S. L. S. v Do-leh ob G glasov, s katerimi bi bila zmagala na celi črti v drugem in tretjem razredu, v prvem je pa dobila 4 odbornike. Na ta način izvoljeni odborniki ne bi povsod sprejeli mandatov, naprednjaki pa imajo dober želodec. Sicer pa morebiti še ni odzvonilo. — Načrti za kanomeljsko cesto so podrobno že precej izvršeni. Ko bo vse urejeno, bo ogled. Liberalčki motijo, da ne bo nič iz ceste, pa naj se le potolažijo; če jih.še tako jezi, bo le šla!
n Žiri. Kaj je s popravo podružne cerkve na Ledinici? Tako se slišijo pri nas vprašanja dan na dan, vedno bolj pogosto in vedno bolj glasno. Priljubljena romarska ccrkev je zares v silno slabem stanju. Nič ni pretiraval tisti mož iz ledinslce soseske, ko je dejal na vprašanje, kako bomo poravnali stroške za popravljeno lcdinsko bandero: »Kaj nam bo novo bandero, ko se nam pa cerkev podira.« V takem stanju, kakor je, se cerkev dolgo ne sme pustiti. Kolikor vemo, je župni urad, kakor tudi knezoškofijski ordinarijat storil vse potrebno, da se poprava izvrši čimprej. Načrti so še danes pri vladi. Zavlačevanje te tako nujno potrebne poprave škodi ne le samo stavbi sami, marveč vsled zanemarjene, podirajoče se cerkve se bodo odvadili ljudje, ki so hodili doslej na Ledinico na božjo pot, obiskovati to podružnico. Žal, da se je to začelo že v resnici goditi. Tako trpi stavba sama, trpi pobožnost ljudstva, trpi pa tudi podružnica, ker se ji prejemki zmanjšujejo. Slišimo, da so se v teh dneh storili zopet energični koraki, da se zadeva vendar enkrat reši.
n Živinorejska zadruga v Trnovem na Notranjskem izvolila je na svojem zadnjem občnem zboru sledeče gospode, in sicer v odbor: Dr. Kržišnik J. M. (predsednik), Bcnigar F., Benigar J., Ložak J., Perkan J., Jenko J. in To-mažič J.; v nadzorstveni svet pa Str-nad R. (predsednik), Adamič G., Logar A., Valcnčič J., Vičič J. in Žnidcršič A.
n Ilirska Bistrica. Premovanje živine se je vršilo na inicijativo tamoš-nje živinorejske zadruge dne 9. maja •1912 v Trnovem na Notranjskem. K istemu jc bilo prignanih 20 bikov, 135 krav in 241 telic, od katerih je bilo pre-movanih 11 bikov, 14 krav in 20 telic, in siccr razdeljeno posestnikom v sledečih krajih: 13 v Trnovem, 1 Koseze, 2 Dol. Zemon, 2 Jasen, 1 Verbovo, 1 Ja-blanica, 1 Dobrepoljc, 4 Zarečica, 3 Topole, 3 Podstenjc, 1 Šembije, 5 Zagorje, >1 Prun, 1 Parje, 1 Drokovče, 2 Gor. Ko-šana, 2 Rateževobrdo, 1 Ostrožnobrdo, 2 Nova Sušica, 1 Stara Sušica, 2 Ilirska Bistrica in 1 Gradec. Razdelile so se premije od 70 do 10 K, vsega skupaj je bilo razdeljenih 1200 K, in sicer od slavnega deželnega odbora 1000 K ter od obeh tukajšnjih posojilnic po 100 K. Pripeljala se je sama lepa živina in je naravnost občudovanja vredno, kako 52
se je sploh zboljšala kakovost in množina živine, odkar obstaja omenjena zadruga. Tu se vidi, kaj vse napravi agilnost in trdna volja gospodov odbornikov. Deluje se sedaj nato, da se napravijo na ravninah nad reško dolino planinski pašniki, za kar se upa na državno in deželno podporo. Le tako naprej in najlepši uspehi bodo plačilo za marljivost in trud pa ne nazadnje iskrena hvaležnost ljudstva.
n Iz Matenjevasi. Pri nas se je zadnji čas precej spremenilo.. Najhujši naprednjaki postali so čez noč najhujši klerikalci. Kaj pa se je tacega zgodilo? V Portarturju na Prestranku se je ustanovilo najvišje prizivno sodišče, kamor naj se obrne vsak duhovnik, kateremu se od strani škofa ali pa cclo farmana starinskega zgodi kaka krivica. Predsednik bo najbržc neizogibni Kanale, za potrebo bo pomagal šc poštar in kak učitelj, pritegnejo še par krčmarjev in mešetarjev, pa bo vsa »pravica« skupaj. Uradni sklepi in spisi se bodo izročali javnosti po »Slovenskem Narodu«. Začasno stanovanje »zatiranim« duhovnikom preskrbuje g. Milan Žnidaršič, pa le za dva meseca. — Pa naj šc kdo reče, da naši liberalci niso usmiljeni in — klerikalni.
n Slavinska fara je znana daleč po svojih različnih ustanovah. Vsako leto se deli Kalistrova hišna ustanova spomladi in jeseni. Dele se premije za te-lice in cepljena drevesca. Deli se ubož-na ustanova Kalistrova v Št. Petru in Slavini. Po smrti Gorjupovi razdelilo se bo letos v Slavini 2000 K, v Št. Petru 1000 K. Delile so se jeseni premije za teleta itd. itd. Najbolj znamenita je pa bila letos delitev — dolgih nosov. Deležni so pa bili te delitve samo odborniki občine Slavina — v prvi vrsti župan in svetovaelc Durjava. Posebno županov je bil precej dragocen — cenili so ga na 200 K. Oh ta svet, kaj ne, gospod župan m Durjava, kako je sedaj nehvaležen. Včasih je šlo, kakor smo hoteli. Sedaj pa same sitnosti. — Poročalo se je deželnemu odboru, da so se nosovi pravično in po zaslugah razdelili in da bodo gospodje v Ljubljani (udi prepričani o tem, se bodo menda dali tudi fotografirati — če drugod ne pa v »Slov. Narodu« ali pa v »Slovenskem Domu«. Pričakujemo!
n Planina pri Rakeku. Pretečen mesec smo imeli štiri mrliče; pa čudno: trije so bili stari vsak čez 70 let, enega pa je ugrabila smrt v mladeniški dobi 21 let. Bil je edini sin posestnika Štruklja iz Planine. Zastrupil se je s tem, ker se je v prst urezal in v dveh dneh je bil zdrav in mrtev. — Minuli teden sta šla v Ameriko: Mesarjev Peter iz Grčarevca in Jurjevcev Andrej iz Jakovice. Bila sta verna; opravila sta oba sveto spoved, predno sta se podala na .nevarno pot v daljno Ameriko po srečo. — Dne 7. maja so imeli otroci tukajšnje šole izlet v Postojnsko jamo pod vodstvom učiteljev in kateheta. Peljali so se na okrašenih vozovih. — Dne 28. t. m., na binkoštni torek, bo shod na slavni božji poti, na Planinski
gori, kjer sc časti Marija kot »Pribežališče grešnikov«. Oh 9. uri bo peta sveta maša in pete litanije Matere Božje. Častilci Marijini od blizo in daleč, nc zamudite prilike počastiti svoje Priproš-njicc na Planinski gori.
DruSffueni oesfGiih
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
»Rokovnjače« v Dol. Logatcu uprizori Kat, izobražvalno društvo v »Društvenem domu« na Vnebohod IG. maja popoldne ob 3. uri in v nedeljo, dne 19. maja, ob 8. uri zvečer. Nastopi tudi
društveni pevski zbor pod vodstvom zim. rovodja g. Vinko Jovana. Železniške zveze za sosedna društva so obakrat ugodne. Čisti dobiček gre za »Društveni dom«. Vabimo za obakrat vse dobre domačine in vrle sosede na pošteno razvedrilo.
Iz Žabnice. Prihodnjo nedeljo, dne 1!). t. mes., popoldne ob treh priredi Katol. slovensko izobraževalno društvo v svojih prostorih v cerkveništvu zabavno veselico z uprizoritvijo veseloigre v štirih dejanjih: »Kukavica, modra ptica ali 13oj za doto« in tamburanjem. Vstopnina navadna. K obiliiemu posetu vabi društveni odbor.
Ambrus. Pozor! Bratje Orli, dne 9. junija t. 1. vsi v Ambrus na mladeniški tabor in javno telovadbo. Spored: 1. Od 9. do 10. ure sprejem Orlov in raznih društev. 2. Ob 10. uri sveta maša, takoj po sveti maši javni ljudski tabor na prostem pred cerkvijo. 3. Okrog 1. ure popoldne skupno kosilo. >t. 01) pol 3. uri popoldanska služba božja, po končani službi božji javna telovadba Orlov. Opozarjamo že sedaj vse bližnje telovadne odseke Orlov.in bratska društva, da se gotovo v obilnem številu udeležijo te prireditve. Na svidenje, bratje Orli in njih prijatelji na dan 9. junija v Ambrusu! Na zdar! — Ambruški Orel.
Vrlipolje na Vipavskem. Na binkoštno nedeljo, dne 26. maja, se bode v proslavo pre-blažene Device, Kraljice maja, vršila Sil vin Sardetika »Solncu mojega dneva — Češčena bodi Kraljica!« v lDtih slikah, igra »S». Neža« in več pevskih točk. Vabljeni ste vsi prijatelji zdravega razvedrila in Marijini častilci. Posebno Marijine družbe udeležite se tega slavij,i majniške Kraljice. Priredi Marijina družba ob pol štirih popoldne v dvorani gospoda M. I.nv renfiča.
Komenda. Katol. slov. izobraževalno društvo v Komendi priredi v nedeljo, 19. maja, popoldne ob pol štirih v društveni dvorani Jur-čič-Govekar narodno igro »Deseti brat«, li kateri vabi vse prijatelje društva od blizo in daleč. Pridite, ne bo vam žal!
Loški potok. Živinorejska zadruga ima v nedeljo po večemici v »Društvenem domu« svoj občni zbor. Obenem bo predavanje o živinoreji in svinjereji. Predaval bo deželni živinorejski nadzornik g. Legvart. K predavanju imajo vstop tudi ženske. — Odbor.
Šmartno pri Litiji. Na binkoštno nedel o, dne 26. t. m., obhajala bo Marijina družba na Prežgan jem desetletnico. Ob tej priliki sc ho vršil na Prežganjem tudi splošni shod za fante iz sosednjih župnij, in sicer popoldne po cerkvenem opravilu. V ponedeljek, 27. maja, pa bo istotam obhajala svojo desetletnico ondot-na dekliška Marijina družba in se bo popol-dne vršil dekliški shod iz sosednjih župnij. Fantje, udeležite so lepega shoda na prijazni višavi prežganjski, kjer vas bodo sprejeli ( vrsti Orli in odločni člani Marijine družbe. Dekleta, dvignite se k cerkvi svete device Marjete. Na veselo svidenje od blizu in tudi od daleč, da se poživimo in navdušimo! V nedeljo, 19. t. m., priredi ljudski oder v Smartnem Medvedovo krasno igro »Stari in mladi«. Ravnokar smo dobili potrjena pravila za živinorejsko zadrugo. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor.
št Vid pri Vipavi. Tukajšnja hranilnica in posojilnica bo imela prihodnjo nedeljo, dno
1» maja t. 1., svoj redni občni zbor, in sicer „h i uri popoldne v posojilničnem prostoru, teleti jc polnoštevilno udeležbe. — Nadalje mioznrja tukajšnja podružnica »Slov. Straže« Svoje člane, redne in podporne, kateri niso še noravnali članarine, da isto blagovolijo čim-preje poravnati pri blagajniku Bratovžu.,
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz Motnlka. Zadnji dve nedelji je priredil Seniki odsek tukajšnjega izobraževalnega društva zanimivo predstavo, namreč igrokaz »Ijudmila« v šestih slikah na. društvenem odru. Igro so dekleta nad vse dobro pogodile. Zatorej vsa čast našim vrlim dekletom, ki se toliko trudijo za častni napredek v Motniku ln bi želeli, da bi nas še večkrat razveselile b kakšno prireditvijo. Čast pa tudi našim sosedom, kateri so se prireditve v obilnem številu udeležili!
0C3C2

___D
CENA MLEKA NA DUNAJU.
Dunajsko mesto porabi na dan okrog 900.000 litrov mleka. Ker znaša cena mleka za 1 liter približno 30 v, izdajo Dunajčani dan na dan okrog 270 tisoč K, torej na leto približno 97 milijonov kron. Razumljivo je torej, cla jim ne more biti vse eno, kakšno ceno da naj ima to najkrepkejše in najpotrebnejše živilo. Dne 7. in 8. maja so se zbrali v prostorih Nižjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice zastopniki dunajskega mesta, zastopniki Kmetijske družbe, zastopnik prodajalcev niloka in nekateri poslanci, da se posvetujejo o mlečnih cenah, zlasti če se naj dogovori mlekarn in mlekarskih prodajaln smatrajo kot kartelne zveze. Predsedoval je sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Broše. Za-Btopniki mesta in zastopnice ženskega društva so so pritoževali črez mlekarne, ki so v zadnjem času ceno pri lilru mleka povišale za 2 v. Žc sedaj pravijo da jc umrljivost otrok na Dunaju zolo velika. Celo v notranjem mestu, kjer stanujejo najimovitejši ljudje, umrje v letu od sto rojenih otrok 27. V prihodnje bodo pa še manj mleka kupovali in umrljivost otrok se bode gotovo zvišala. Dogovori mlekarn, ki so po prizadevanju Nižjeavstrijske družbe ceno mleka zvišale, naj sc smatrajo kot karteli in v kartelnem zakonu, o katerem sc sedaj obravnava, naj bodo taki dogovori odločno prepovedani. Zastopniki kmetovalcev in kmetijski izvedenci so Pa nasprotno povdarjali. Če se je mleko podražilo, so temu vzrok bolj prodajalci mleka, kakor kmetovalci sami. Na Dunaju sc peča 1340 prodajalcev z razprodajo mleka. Nekateri predajo na dan samo 50 do 60 1 mleka. In ker se od tpga žive, je umljivo, da morajo nastaviti ceno mleku precej višje, nego ga plačajo. Izvedenci so s številkami dokazali, da stane kmetovalca, ako raču-na obdelovalne stroške, izdatke za po-
sle in delavce, vpošteva tudi svoje delo in obresti od v zemljišču naložene glavnice, 1 liter mleka 19 do 20 vin.
Treba je pa vzeti tudi v poštev bolezen na gobcu in na parkljih, ki se jc lani pojavila, dalje veliko sušo, vsled katere je bilo pomanjkanje krme, potem pač ni preveč, če kmetovalec zahteva za liter mleka 20 do 24 vin. Ako bi tovarne in prodajalci znižali cene vsem potrebščinam, ki jih kmetovalci potrebujejo za deset odstotkov, bi tudi kmetovalci radi znižali ceno mleku za ravno toliko. Sicer je pa mleko tako redil-no, da niti v poštev ne pride njegova cena. Pivo je zelo malo redilno in se z mlekom niti primerjati ne moro. In vendar, ko se je cena pivu zvišala za 4 vinarje, ni bilo toliko hrupa nego ga je sedaj, ko zahtevajo kmetovalci 2 vin. za liter mleka več. Ako na Dunaju veliko otrok umrje, je največ vzrok to, ker gosposke matere ne marajo iz nečimer-nosti svojih otrok dojiti, ampak to opravilo tujim ženskam prepuščajo. Dunajčani pač ne smejo zahtevati, da bi kmetovalci njim na ljubo dajali mleko v svojo škodo. Dandanes mora sle-hei 'ni kmetovalec s svinčnikom v roki računati, koliko ga stane to, kojjko. ono in potem naj nastavi ceno.
Meščani pa lahko dosežejo nižje cene, ako se zvežejo in skupno naročajo mleko naravnost od kmetovalcev. S tem odpadejo stroški za drobno prodajo, pa tudi več zagotovila bodo imeli, da dobivajo nepokvarjeno mleko. Dunajska konsumna društva žo na 126 mestih zadružno mleko oddajajo. .Število tacih konsumnih zadrug bi se lahko pomnožilo in odpadel bi dobiček raznih prodajalcev mleka. Da bi ubožni sloji, zlasti delavci, mogli dobivati ceneje mleko, naj bi sc v ta namen ustanovila dobrodelna društva, ki bi nabirala darove in poskrbela oddajo mleka ubogim brezplačno. Tudi kmetovalci bodo take naprave radovoljno podpirali.
0
Jo

ZA MESEC JUNIJ
(za pobožnost presv. Srca Jezusovega, sv. Rešnje Telo in za prvo sv. obhajilo) priporočamo cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Kimovec Fr.: Srce Jezusovo, 21 pesmi za mešan zbor (6 mašnih, 11 raznih,
3	blagoslovne in 1 slovesna hvalnica) part. 2 K 40 h, glasovi po 50 h.
Foerster Ant.: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor, op. 112, partitura in
4	glasovi 3 K 50 h.
Grum A nt.: Obhajilne pesmi za mešani zbor, cena izvoda 1 K.
Hribar p. Angelik: 25 obhajilnih pesmi za mešani zbor, partitura in 4 glasovi 3 K CO h, posamezni glasovi po 40 h. Hribar-Premrl: Slava Brezmadežni, cena broširanemu izvodu 1 K 20 h, vezanemu 1 K 80 h. Obsega poleg Marijinih tudi več obhajilnih in drugih napevov.
Finžgar: »Naša kri«. Igrokaz v štirih dejanjih. Založila »Katoliška Buk-: varna«. Cena 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — To je dosedaj naša najboljša ljudska igra in budila bo povsod ljubezen do naše krvi in zaupanje v njeno neusahljivo moč. Koder jo bodo igrali, pustila bo sled za seboj, kajti z njo nam je pi-. satelj podal kos našo domače zgodovino v živi krepki besedi.
Krmar Milanovič. Povest. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Prekrasna povest obravnava življenje na morju z vsemi njegovimi prijetnostmi in strahotami. Neverjetno živo oriše v nji pisatelj potop mogočne ladje ter usodo nekaterih ljudi, ki so se rešili v malem čol-ničku prvega pogina. Slovencem, ki nam je morsko življenje tuje, nudi povest nekaj povsem novega in kdor jo bo začel brati, je nc bo odložil, dokler je ne bo prečital do konca.
Nove večbarvne slike sv. Očeta Plja X. v velikosti 75X58 cm, so ravnokar izšle in se dobe v Katoliški Bukvami po 3 K 60 vin. izvod. Slika je umetniško dovršena ter obraz sv. Očeta jasno črtan in izrazit. Slika bo delala kras najlepši sobi, radi česar jo priporočamo vsem slojem v nabavo. Cena je izredno nizka.
*	Potop. Zgodovinski roman. II. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. — Ta veliki roman je za »Ognjem in mečem« najlepši Sienkiewiczev. Opisuje boje poljskega plemstva s Švedi, živo slika tedanje običaje in divje čase, riše vse polno zgodovinskih osejj y najkrep-kejših barvah in je zanimiv od prve do zadnje strani. Stane broširan 6 K 40 h, vezan 8 K 40 h.
*	Rrez dogme. Moderni roman. H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. — Ta povest opisuje življenje inteligenta, ki ne veruje v Boga in nima nobenih jasnih načel, pa se zato sam ustreli. To dovršeno delo, ki se odlikuje po izbor-nem risanju modernega mišljenja, je za zrele bravce, ki se zanimajo za najvišja vprašanja človeštva. — Stane broširan 3 K, vezan 4 K 50 h.
*	Valerija. Zgodovinska povest. Spisal A. de Waal. Prevel N. J. P. — Ta krasni roman iz poganske dobe, ko se je preganjalo krščanstvo, naposled pa slavno zmagalo, ne potrebuje posebnega priporočila, saj slovi po celem svetu. Knjigo, ki je tudi izredno vzgojnega pomena za ljudstvo, dičijo slike, ki seznanjajo bravca z rimsko dobo. — Stane broširana 1 K 50 h, vezana 2 K 10 vin.
Itliate li bol©€*IIl©? Revmatiške, trganje," glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu
vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober.
To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnio 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici. Elsatrs: 16 (Hrvatsko),
aJ
^obcapanar^apagDn
ipffli
L„__________ D
OCJT~Ž:' j^Kagaogsssicacseaaao
Dl
Mačke so io snedle. Iz Harkova poročajo: V Ivusnečevi ulici jc živela 71-letna hči nekega štabnega kapitana M. A. Popova. Akoravno je bila njena hiša precej velika in prostorna, vendar je živela v njej že leta dolgo popolnoma sama, nc da bi s kom občevala. Ker jo pa že dalje časa ni bilo videti, so šli sosedje v osamelo poslopje in našli v njem starko mrtvo. Vstopivšim se je nudil grozen prizor. V stanovanju ni bilo skoro nobene hišne oprave, niti postelje; pokojniea je spala na nekih cunjah na tleh. Edina živa bitja, ki jih je starka ljubila, so bili psi in mačke. Po njeni smrti so našli v stanovanju zaprtih okoli 20 mačk, ki so umrli v lakoti odgrizjle roke in noge. V vseh sobah obširne hiše so našli poginole pse in mačke. Stanovanje starke je bilo obenem nekako skladišče starih kosti, ki jih je nabirala po cesti.
Fo 70ietneni zakonskem življenju skupno pokopana. V angleškem mestecu Cliarlton je pred kratkim umrla neka 921etna gospa King vsled starosti. Dva dneva pozneje je pripovedoval njen neutolažljivi soprog, da je v sanjah videl, kako pripravljajo na pokopališču na enem mestu, ki je bil določen za njegovo zvesto družico, dva groba. Eden izmed"grobov je zanj, pristavljal je starček smehljaje. In v resnici je 941etni mož 36 ur na to za vedno zaspal. Ker so pogreb umrle žene na prožijo moža odložili za nekaj časa, so pokopali oba naenkrat skupaj. Živela sta v zakonu 70 let.
Premoženje za tapetami. Pariški »Figaroc, poroča: Dne 23. decembra je najela zuf^J.imea Marija Ca Imel malo stanovanje v četrtem nadstropju hiše Foubourg du Templc 19. Ker ni mislila ostali dolgo časa v tem stanovanju, ni pustila stanovanja prenoviti, akoravno je bilo potrclmo. Čez nekaj tednov se ji je pa vendar zazdelo, cla so tapete preumazahe in je pustila poklicati ta-petnika. Ker pa se je bala, da bi za tapetami ne l)il kak mrčes, je odtrgala tupatam sama kos tapete, da bi se prepričala, kako izgleda na zidu. Na ta način je zasledila za tapetami skritih dvajset obligacij Compagnie de Lvon, štiri od Vilic de Pariš 1875 in eno od Ville de Pariš 1807. Kljub vsemu poizvedovanju se ni posrečilo dognati, kdo je skril vrednostne papirje za tapeto, ker so sc gospodarji in hišniki omenjene jiiše v zadnjih dvajsetih letih mnogokrat menjavali.
Odkrito spfritistično sleparstvo. V krogiii pariških spiritistov vlada veliko razočaranje. Najboljši in najbolj slaven medij so razkrinkali. Dama, po imenu Demange, je imela svoje seje v podzemeljskih prostorih stare cerkve sv. Genovcfe. Nizki, temni in obokani prostori, ki se nahajajo pod zemljo, so kakor nala£5 pripravni za zarotovanje 32
duhov. V eni zadnjih sej so poklicali duha kralja Klodvika. Poklicani duh je prišel, začel vzdigovati težke klopi, trkati kot imajo navado duhovi. Metal je na tla razne predmete, pokazal se na tleh v obliki svetle sence ter začel otipavati navzoče. Toda ravno to otipavanje je bilo usodepolno. Eden izmed udeležencev je namreč opazil dolgo palico, ki je imela na koncu krogljo iz mehke tvarine, pograbil zanjo in zagrabil za roko spiritistinjo Demange, ki je manipulirala pod mizo. Zaradi-tega je nastal seveda velik hrup. Medij je skušal seveda vse utajiti, a se je moral končno udati ter ponoviti predstavo. Posadili so jo v naslonjač, zvezali ji roke in noge, označili prostor, kjer je stala miza in stol na ta način s kredo, da ]>i se morala pozneje opaziti vsaka sprememba loge teh predmetov. Nato so nanovo pričeli s sejo. Demange pa se je vsega tega močno prestrašila in je tudi dobila krče, kljub večurnemu trudu pa se ni hotel pokazati noben duh. Po odmoru 20 minut so poizkus ponovili, toda tudi topot brez uspelia. Spiritistinja Demange pa je drugi dan izginila iz svojega lepega stanovanja ter jo od tedaj niso več videli.
B51

Izplačal jih je. Kmet zaide med mestne škrice in ti se hočejo iz njega norčevati. — Vprašajo ga zaničljivo: »Oče; kakšna razlika pa je med kmetom in med oslom?« — Kmet: »Razlika je, in sicer ta, da dela kmet po svoji lastni volji, osel pa dela po volji drugih. Zdaj pa vprašam jaz vas: Kakšna razlika pa je med mestnim škricom in med oslom?« — Škrici: »Ne vemo razlike.« — Kmet: »Haha, lorej ni med vami in oslom sploh nobeno razlike!«
Proste vaje. Sin: »Oče, zakaj pa pusti korporal vojake toliko časa stali na eni nogi?«
—	Oče: »Viž ga tepca! Zato, da lahko na eni sami nogi stoje, če se drugi kaj primeri!«
V jel se je v svojo zanjko. Sodnik: »Vi trdite, da vam je sosed rekel goljuf. .Teli res?«
—	Sosed: »Gosp. sodnik, jaz som bil čisto pijan in takrat človek ne ve, kaj govori.« — Toži-tclj: »No, jaz to bolje vem; kadar je človek pijan, govori resnico!« — Sodnik: »Ker torej sami priznavate, da vam je sosed po pravici povedal, potem ste se sami obsodili. Pojdita!«
Dober odgovor: Oče sinu: »Če te še enkrat vidim z Bučarjevim dekletom pomenkovati se, te bom pretepel!« — Sin: »Pa s palico se menda ogenj ne gasi.«
Primera. A.: »Ko sem bil v Egiptu, sem videl zamorca, ki je bil tako črn, da so morali luč prižgati, če so ga hoteli ljudje videti.« — B.: »In jaz sem v Ljubljani videl moža, ki je bil tako suh in tenak, da je moral dvakrat v sobo stopiti, da smo ga mogli videti.«
za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERIHECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
Carl Kronsleiner- jeve
trpežne, apnene
agadne barve
postavno zavarovane
v 50 vrstah od 24 v kg nanrei.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Kdino sredstvo za pleskanje za fasade, hi so bile že pobarvane.	I s«
Emall-fagadne barve, Ki^S;
ob prvi potezi, torej nepotrebna pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, io nepobarvane fasade, lesene zgradbo: kot kolibe, paviljone, ograje itd. l)o-biva se v vseh vrstah, stroški za rnJ 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL KRONSTEINER, Dunaj lil., Hauplstrasse 120
Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 8. maja: 85, 84, 33, 57, 90. Gradec, 11. maja: 63, 78, 17, 89, 36. Dunaj, 11. maja: 72, 68, 67, 24, 20.
Tržne ceise
za 100 kg.
Ljubljana, 7. maja 1912.
Deželni pridelki:
Pšenica.....
Rž.......
fljda ......
Ječmen.....
Oves......
Proso belo . . , Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova . .
I.eča......
Grah......
Laneno seme . .
GraSica.....
Domača detelja . . Gorenjska repa . . Fižol Rlbnlčan . . Fižol Prepeličar . Fižol Mandalon .
Čebula.....
Krompir . . . . Zelje sveže Zelje kislo soda . . Repa sveža Repa kisla
soda Brinje. , , . Kumna . . . Orehi .... Gobe suhe. • ležice. . . . Želod .... Smrekovi storži Seno .... Slama . . . Stelja ....
brez
brez
Cena K j v
II 40
so :io 74 : BO 50 I SO
4 : 00 :i io
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . . Telela težka . . . Teleta mala . , .
Prašiči.....
Košlruni . . . .
MretninaIn drugo:
Maslo kuhano od K 200" do . . . Maslo surovo od K 280- — do . . . Slanina svežafšpch) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Loj.......
Jajca 100 komadov
1'išanci.....
Golobi.....
Raca......i
Gos.....
Cena K
83 112 I
100 1,14 |
100
300	
320	
1 llil 51	
| 171	50
1 IO 91	
na dobelo:
Riž Rangon od K 28'- do . . Kava Santos"od K 278'- . . . Sladkor .... Petrolej ....
298 117 311
zvm v LIutBifana.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem na deželi.
Prodaja semenski fižol, ribenčati, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
moja stara
____/1 iv ninrnrn	nAirn linvn <.nl,Ul l.i
______ da moram za nogo kožo rabiti lo
•t«ik«nD(erd llillno nieBna milo Iiorgmanna & Co., Tealn oh ilil.i Komad po 80 vin. bo dobiva povsod. 442/11/12
SKRIVALNICA.
Kje je drugi vodnik?
Milijonsko poneverjenje. Ravnatelja Kreditne banke v Bolszowu, Frank in Hellmann, ki sta poneverila en milijon kron, sta pobegnila v Ameriko.
Pred osmimi leti izvršeni očeto-umor odkrit. V St. Ingbertu v Nemčiji je pred osmimi leti izginil neki delavec, ne da bi kdo znal, zakaj in kam. Pred kratkim je pa njegov sin v rudniku ponesrečil in ko ga je tresla mrzlica, je izdal, da jc ubil svojega očeta in ga pokopal na vrtu. Res so našli na vrtu pokopano očetovo okostje.
RAZGLAS.
Anton Avsenek, p, d. Marofar iz VrbenJ pošta Radovljica sprejme enega 'anfa od 12—15 let starega kot	1500
frefinjeka
tf planino Prevalje. Oglase sprejema gori imenovani do konca maja. — Plača po dogovoru.
Učenca
sprejme takoj za f krojaško obrt, Jožef ^ Pristov, krojač v Gorjah pri Bledu.
Sprejme se takoj
učenka
v trgovino z mešanim blagom. Kje pove uprava
lista pod ,,1558" če se priloži znamka za odg.
Iz proste roko se proda še nova
155,'i
z gospodarskim poslopjem in tremi orali zemljišča. - Kupci izvedo naslov pri upravništvu »Domoljuba" pod »štev. 1553«.
Doke harmonike
se prodajo takoj pod pismeno ali ustmeno pogodbo, s iiO glasovi, 6 basovi in 6 nadbasovi. Cena nizka! Naslov pove upravništVo Domoljuba pod „šf. 1557", če so priloži znamka za odgovor.
islia deželna vi1
v Ljubljani, deželni dvorec 1550
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano I,«n„	U „3»,
izbornih, čistih HrdUjalllll Vili.
Poleg navadnih namiznih vin ima v zalogi tudi vrste boljše kakovosti, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 56 1 naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizko. Zahtevajte cenike.
Lepa kmetija
tri do štiri minute od železniško postaje ICot-inaravas, pošta Vetrinj pri Celovcu, poslopja in zemljišča ob glavni cesti, se proda pod ugodnimi pogoji. Sveta je nad 40 oralov, lesa za po-sekanje za 8000 K. Poslopja vsa zidana in obokana. Gostilna novozidana 1905, hiša in hlevi 1807. Hlevi betonirani. Voda napeljana v kuhinjo in hleve. Mleko se prodaja v Celovcu po 2(5—30 v, na domu po 22 vin. Pri posestvu je veliko peska za cementno opeko in ribnik. Sadouosnik z veliko lepega sadja. Stroji na gepelj. Gostilna zolo dobro vpeljana radi bližino mosta. V Celovec je pešhoda 1 uro, z železnico četrt ure. Proda se vse skupaj ali tudi posamič. Cena in vsi drugi pogoji se izvedo pri lastniku Jakobu Hafner-ju p. d. Vrtnlgu, vas Ilovje, pošta Vetrinj pri Celovcu.	1552
QJ
n-
u
cd
a»
u
cu C
a> >
OT O
a.
QJ
c
Q>
C0
Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moško in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši
R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke ln bluze, fini perilni kambrik in cefir.
Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, fini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor, tudi vse vrste hlačevine. Najokusnejši in vedno najnovfejšl vzorci svilenih in polsvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo je, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i, t. d. za trgovce
i judipitii »n-esi i jr'1't.T.Utn iuttr.irt.im „«;
^i;iji-«;iT-!>iri»'Mifc. t^tucntijk ..t ij/trpcžne,:!« irstjt r.-ta urfar : > lii stihi uikiIiduii iiikii i.;mi 11 umi!;. k4: i Irirai sisiumih; a ia
V........... «!•«•.n uiuif-bSui 11 aiiviiimu ni-
umetnih cvetlic
ti tttjrrvTht -s eiei i p-uitj-v (LiiKfcMi.*
r? . ,.Su'uor' vi.61 L,JmiM4»ix»
.-•:>:,-ujm i tcui-tm : atiu. ©i .•"itorr.iii 11 :.; :i rrvii.u.	~n;i	. u-t ni iauettufku
iostkii li4. mi::. Cfcirt M.l»l'l il — Lani.: :n r.ud :o:;i:ijnt niil.i ni" "Trnli,:<i n ti:;::t HlKi: }'. ■'uriiu ji: «j:Ii. — > <■; m r.4vi ;i-	3;
i. iil.JHliT Odi TIJZŠCI i»tu»i.!i,i.( 1.
r.j2T.;n»t Uisj Ptto B«, krajM-ii Eijster, Bled,
"I1- -•	'•• • i iltliji;. u mtt-ii
1 „i li.i.1 nt ,t.-l.f ::e-t'M il ,.-.>,t Zilr-•». . ifiuta.'.!'• :a,:.; (i; ii-uu" niki" 1 ' r.■: ;.t. < •,. a-.ujn . Hitit :i iur- . :tiii>'-«n r- .i.i ■ v.	.( tu il r JU -int. ;.oiu ),i (,i-
i •- • :>-u _ Mnt.1.-;.! jiair* 1 v iu;xaiiti mXi.ui.mi "K i" "i- i- Zliiinii|i j. launvcu r.i)n»iu.i.
23 3 glave •t: 1 vinograd.
r.iiTRinii :
MVHKU! 11
■ni dhu-Jii J_inm liutilii. hiil.u •fn "lin : im-vuni. 3L-.au, .41
r-ii Prija^ji ? Tržiiča, Dolenjske.
M li tlUBKUll vsai .'.' ! "t nipi utl. '.iiiiimii u j iretmin:. pretili r "iuh
"elEzmimi"' n nopait J
iiiisi' :'"iiii «®n|j
Sžr 0:0:«: ns
ti.—?'.*®
'.Ji4.: u mir: K 2. +0 ' urrc Sc); K
k K>U. S.rJ-c*. S..K.*
t;i li-f^r.' s
irr>.ir l lifiir. K ISO
H ti" :
st SOJ	si nihei
rata cilintf-rem., trpet niči kolesjem, K 7.&1
sv. SM srtfbrtij ciiindei rem., nv.ifcm sreb-ni po krovi trpežno kolege, K S .50
" ■ *,u,tr' »il Knihsf I jutrlat fcimm.m 7 2.40
turo: jaoir f &.M
1 M .Ttn.T S 4.20
liikfcik Eat.oMka
Oircromi iir^dait Itab Ra^otm-