Prvi slovenski dnevnik w
Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzema ; fvMeii in praznikov
List slovenskih delavcev v c^merito
tfirfll SkovmmL JDofo
the United State*, issued ^wfsrj^ day1* Suwiav!? and Hobday
1 f, -.------
Knterkd as Second-Class matter, September 21, 1903,
ŠTEV 268.
AT TRE POST OFFICE AT NEW YORK. N. T., rNDEH THE ACT OF CONGRESS OF MAROH 3, 187». NEW YORK, V TOREK, 15. NOVEMBRA 1904.
LETNIK XL
Po volitvah.
REPUBLIKANSKA STRANKA IN NJENA ZAHVALNOST NAPRAM VOLILCEM.
Prenehanje preganjanja Mormoncev v Utah in Idaho. — Druge vesti iz Washingtona.
PRIPRAVE ZA INAUGURACIJO.
Kardinal Gibbons.
ČL INI POLJSKE CERKVE SV. STANISLAVA SO VDRLI ZA NJIM V ŽUPNIŠČE.
Poljaki so razžaljeni, ker je kardinal j premestil necega duhovna.
POSREDOVANJE POLICIJE.
Wasihngton, 14. nor. Državljani, kteri so kaj storili v prid republikanske strank^, dobe !kmalu nagrado. Prvo znamenje o tem je dejstvo, da je senator Burrows iz Miehigana. predsednik senatovega odseka za volitve in privilegije dognal, da bode potovanje posebne komisije v Utah, da tamkaj nabere razne dokaze proti m-rmonskej cerkvi, brezvspešno, in da se torej ne bode vršilo, ker članov komisije ni mogoče zbrati.
Zopet pred bitko.
OBE VOJSKI STA SEDAJ PRIPRAVLJENI NA OBNOVITEV VELIKIH VOJAŠKIH OPERACIJ.
1500 Japoncev padlo. — Zopet so bili poraženi pred Port Arthur j em.
PACIPIČNO BRODOVJE.
ta
li in Idaho sta volili Roosevelta in Wyoming je skrajno republikanska. kajti Mormonci so izpolnili svoje dolžnosti. Vsled tega je tudi njihov senator Keed Smoot lalrko tudi v nadalje elan zvezinega senata. One količine skrajne morale zamorejo sedaj nasprotniki Mormoneev prihraniti za dobo. Naravno, krščanske nice bodo nekoliki
k.-
n|»
i-asa jezne. toda njihova jeza je prepozna.
Najbolj bode pomiril Mormonce demokratični senator Dubois iz Idaho. On je namreč pričel iz prepričanji proti -Mormoneem. Njegov termin v senatu poteče 4. marea 1^07 in to bo
tudi konec njegove politične zvezde. * • •
\ saka luč ima svojo senco. Joe C.innon bode pri 59. kongresu v decern1 iru brozdvomno zope izvoljen rediteljem, ako le preje ne umrje, česar pa ni pričakovati. Potem bode Moe' vladal kongres izredno velike republikanske večine. Toda velika večina je čes tokrat neprijetna. Največ dela bode imel s tem. da bode pravilno od-kazal 240 republikancem sedeže.
Baltimore, Md., 14. nov. Ko je prišel včeraj popoludne kardinalGib bous v poljsko katoliško cerkev sv. Stanislava, Ja iz. .ši birmovanje, so ga Poljaki sprejeli z skrajno negosto-Ijubn jstjo.
Ka dinal je namreč nedavno premesti duhovna Morrisa, ker je provz-ročil -i relacijo duhovna Visokega, kateri je sedaj v Scrantonu. Pa. Morns j. svojega tovariša denuneiral, češ, da je pisaril nemoralična pisma njego- ej mladej kuharici.
Zup • jam so pri kardinalu zaman protestirali radi odšlo vit ve duhovna \ i sok sra. čeirar naslednik je bil neki Marz®ppi.
Vče-aj popoludne so Poljaki pri-'"•akov.di kardinala pred svojo cerkvijo. Vidoč, da je v nevarnosti, je hežal v župujišče. kamor so mu pa Poljaki sledili.
Marzenski je nato kardinala pove-i del v drugo nadstropje, kajti v dolenjih prostorih so župijani razbili vse
pohištvo.
Končno so prihiteli kardinalu po-j lieaji na pomoč in preprečili nadaljne
izsjrede.
Sladkosti postajajo pri nas vedno bolj priljubljene in poraba sladkorja narašča leto za letom. Uvoz sladkorja v Zjed. države se je tekom prvih
9	mesecev povečal za šestino, kajti uvozilo se je 4500 milijonov funtov sladkorja. Četrt te ogromne količine prihaja iz naših kolonij Puerto Rico. Hawaii in Filipinov. Vee nego polovica došlo je sladkorja iz Cube, ostanek pa iz Zap. Indije. Tudi pesine-sra -ladkorja se je dokaj uvozilo, zla-
st i iz Belgije in Nemčije.
• » •
Med was h i ngto nsk o prominenco opažati je veliko živahnost, kajti sedaj je zopet zavladala vsaka štiri leta se ponavljajoča inauguracijska mrzlica. Inauguraeija je namreč najbolja prilika za medsebojno občevanje diplomatov in družili. Inauguraeija je povsem lokalna afera, pri kterej nimajo posla zunanji faktorji.
Letos bode ta slovesnost še posebno lepa. toda vse tukajšnje dvorane -o premajhne za običajni sijajni ples. Dosedaj so se take slavnosti vršile v uradu za pokojnine in uradniki teara urada so imeli ob tacih prilikah
10	dni počitnice. Kongres je pa temu sedaj storil konec. Radi tega bodo j pripeljali veliko vlad!iiu> palačo iz j sv« '.ovne raztave v St. Louisu sem-i
kaj, kaj bode veljalo kakih $400,000.' izid
Iz inozemstva.
AVSTRIJSKI NEMCI ZOPET IZZIVAJO ČEHE IN POLJAKE. AMERIŠKI ADMIRAL V TRSTU.
Izgube socijalistov v Italiji. — Položaj Nemčije v zapadni Afriki postaja še bolj obupen.
RAZNE.
Trst. 14. nov. Podadmiral Charles O'Neill, kteri potuje po Evropi vsled naročila ameriške vlade, da proučuje razvoj topništva, dospel je semkaj, da si oirleda tukajšnji arzenal. Tudi ladjedelnice v Pulju in Reki si bode ogledal.
Dunaj. 15. nov. Ker je vlada ustanovila v Tišinu in Opavi slavjanske paralelke na tamošnjih učiteljiščih, sklenilo je nemČursko tišinsko mestno za topstvo, postaviti v mestu spomenik pesniku Schillei^u, da tako provocira Poljake in Čehe. Slednji se za to mnogo ne zmenijo in sedaj so izjavili, da se z dobljenimi paralel-kami ne zadovoljijo in povsem odlo-<• / ti tevajo povsem samostojna in popolna učiteljišča v obeh mestih in sicer z izključno češkim, oziroma poljskim učnim jezikom. To je naravno izdatno večje urednosti. kakor nemški spomenik.
Rim. 15. nov. Sedaj je znan tudi
Mukden, 15. nov. Položaj je še vedno nespremenjen. Odločilne bitke najbrže ni pričakovati pred pomladjo. Japonci še vedno pričakujejo padca Port Arthurja in potem nameravajo zopet pričeti z napadi. Rusi dobivajo neprestano nove čete v Mandžur in k> docela uverjeni, da bodo zmagali.
Petrograd, 14. nov. General Kirro-patkrn brzojavlja vojnemu minister-stvu, da obdoižitve Japoncev, da nosijo ruski vojaki kitajske obleke, niso resnične. Pač so pa bili dne 14. okt. v bitki pri Shake Japonci oblečeni v ruske uniforme. Tako se jim je posrečilo priti blizo ruskih baterij.
G1 avni stan japonske vojske pred Pori Arthurjem. 15. nov. Dne 30. okt ob ra so Japonci zopet napadli utrjene pozicije na iztoku. Pri tem so bili zopet poraženi in sami priznavajo da so izgubili 1500 mož, dočim so nii-hove izgube naravno mnogo večje. Napad na višine je bil povsem brez-vspešen. Japonci so imeli vspefr pri trdnjavi Keck wan, toda Rusi so jih takoj na to pognali vse do reke na severu. Imenovana trdnjava je zelo važna. Dosedaj se Japonci še niso približali mestu.
Tokio, 15. nov. Tukaj krožijo vesti, da se je velika ruska "krizarka "Gro-moboj'' od vladivostoškega brodovja pri preiskuše val ne j vožnji zadela ob skalovje in se izdatno poškodovala. ^ est naravno še ni potrjena.
Kodanj. 15. nov. Ruska pomožna križarka "Kuban" plula je danes po Velikem Beltu, da se pridruži paci-fičnemu brodovju.
Tokio, 15. nov. Pod cesarjevim predsedstvom vršila se je včeraj kon ferenca vojaškega in mornaričnega štaba. Dasiravno je bilo posvetovanje tajno, se je vendar izvedelo, da so se navzoči posvetovali, kaj je storiti v svrho obrambe proti ruskemu pacifič-nemu brodovju, ko pride v iztočno vodovje.
London, 15. nov. Iz Tokio se poroča, da vlada tamkaj veliko vznemirjenje, ktero narašča po vsej Japonski tem bolj, kolikor bolj se približuje rusko paeifično brodovje. Tudi vesti o napadih na Port Arthur so za Japonsko zelo žalostne.
Petrakov. ruska Poljska, 15. nov. Rezervisti letnikov 1SS7 in 1SS9, ka-teriso že prišli pod zastave, so se vrnili domov.
Gordon Bennett v Jeruzalemu.
Jeruzalem. 15. nov. James Gordon ennett in družba njegovih prijate-
z Bennettovo vachto križ«irili po Sredozemskem morju, so dospeli semkaj.
ljev, kteri so '1 Lvsistrata *'
Mohorjeve knjige
so dobiti za $1.30 s poštnino vred. V zalogi jih imamo precej. V CLEVELANDU SO DOBITI V PODRUŽNICI 1778 ST. CLAIR ST. Družba je izdala letos sledeče knjige: 1) Koledar za L 1905. 2) Zgodbe sv. pisma. XI. snopič. 3) Lurška mati božja. 4) Bodi svoje sreče ko vač. 5) Slovenski fantje v Bosni. I. snopič. 6) Lisica zvitorepka. Cena knjigam znaša $1.30 z poštnine vred. Prijatelje lepega čtiva vabimo na naročbo.
ne< i 1 -kih ožjih volitev. Slednje
so izpadle za vlado še ugodnejše, nego -p!o<ne volitve, kajti socialist i in dr:i-_i elani levice, so izgubili 20 sedežev. Poraženi soeijalisti skušali so v Milanu. Florenei in Genovi vprizoriti demonstracije, toda vojaštvo jih je razgnal«. Sedaj vlada zopet red.
Berolin. 15. nov. Iz jugozapadne nemške Afrike se poroča, da so še na-daljni rodovi domačinov pričeli z vstajo. Sedaj so se uprli tudi Hoten-totje v Severnej Betaniji in so že u-mrtili več nemških vojakov. Tudi vorsabauski Hotentotje so se uprli.
Petrograd, 14. nov. "Novoje Vre-mja" izjavlja, da je nemogoče, da bi m* Rusija udeležila druge mirovne konference v Haagu, dokelr vojna ni končana.
Rojakom y Chicago, DL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič-*, §17 Centre Ave., Chicago, UL, kteri j« pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Kar tfnrroifcve
Washington, 15. nov. "Rusija bode nadaljevala z vojno na Iztoku do skrajnosti, oziroma toliko časa, da zmaga." Tako se glasi izjava tukajšnjega ruskega poslanika, grofa Cas-sinija. Poslanik je že večkrat v imenu svoje vlade izjavil, da je vsako posredova. povsem izključeno. Ker se je pa te dn: mnogo pisalo o posredovanju, je poslanik še enkrat, in sicer odločneje obnovil svojo izjavo, s tem. da je dejal: "Štejem si v svojo dolžnost ponoviti ono, kar sem ž3 večkrat dejal, namreč, da Rusija pod nikakimi pogoji ne bode prenehala z vojnimi operacijami na Iztoku. Vse ve^ti in poročila o uspehu direktne ponudbe miru od strani Japonske, kakor tudi o posredovanju od strani druži h dežel, so ničeve in služijo le v to, da se ljudstvo napačno prepriča o bližanju konca vojne. S tem se hoče ljudstvo le zapeljati v napačno domnevanje, da je denar, naložen v japonskih državnih dolgovih, gotov.
''Rusija se zamore za vmeševanje v svoje posle baš tako malo zmeniti, kakor se je zmenila Anglija za časa vojne s Transvaalom, ali pa Zjedi-njene države v vojni s Špansko. — Marsikdo mogoče misli, da bode Rusija končno vsled fmaneijelnih po-težkoč sklenila mir. Toda to je povsem napačno, kajti na Rusijo, ktere letni dohodki presezajo tisoč milijonov dolarjev, izdatki za vojno niti ne vplivajo. Nihče ne more sedaj priča-ko\rati, da bode Rusija, ktera ni pričakovala vojne, sedaj, ko je mobilizirala svojo vojsko in ko odide kor za korom na Daljni Iztok, nakrat prenehala z vojno.
Ni moja stvar komentirati japon sko državno posojilo, kajti to je stvar bankirjev in ljudstva, ktero mora ve deti, kake koristi in kaka škoda so v zvezi s takim posojilom."
Mukden, 14. nov. Od včeraj na dalje množe se znamenja, da se v par dne vili prične velika bitka. Zlasti na iztoku postajajo Japonci zelo živahni
Petrograd, 14. nov. Iz zadnjih po ročil iz bojišča je razvidno, da se kratkem zopet prieno vojne operacije in sicer v velikej meri. Japonski voj skovodja Oyama je dobil pomožna čete iz New Chwanga in sedaj se bo de vnela bitka za posest Mukdena Japonci so zlasti ob desnem krilu ze lo živahni, kar znači, da se bode tu vršila glavna bitka. General Kuro-patkin je svoje pozicije ob reki Shake utrdil, in ker je pripravljen spre jeti bitko, je tudi brezdvomno vse potrebno odredil, da Japonci ne bodo mogli obiti njegovo krilo. Vojaške oblasti so prepričane, da so Kuropat-kinova krila zavarovana. General Li-njevič je prevzel povelje prve man-džurske vojske.
Kuropatkinov glavni stan, 14. nov. Boji med sovražnimi si patruljami so na dnevnem redu. Rusi skoraj nepre stano streljajo s topovi na japonske utrdbe, tako da imajo Japonci le malo časa za popravljanje. Novi ru ski častniki prihajajo v velikem šte vilu na bojišče. Ruska vojska se vedno bolj zaveda, kako važna naloga jo čaka. Tudi v rusko paeifično brodovje vsakdo zaupa. Čete dobivajo sedaj boljšo hrano, negoli kdaj po-preje in pota so tako dobra, da zamorejo novodošle čete vlake ustaviti že jedno postajo pred Mukdenom, od kjer korakajo na bojišče.
Okujev glavni stan, 14. novembra. Tekom zadnjih dni pričele so ruske čete napadati levo japonsko krilo na desnem bregu reke Hun.
Petrograd. 14. nov. Moskovski mili jonarBerlov dobil je iz Port Arthurja pismo soproge poveljnika ta-mošnje posadke, generala Stoesselja. ktera ga prosi za pomoč tamošnjim ranjencem, kieri so pri obrambi mesta izgubili roke ali noge. Bogati Rusi bodo za take vojake skrbeli do njihove smrti.
Grozno hudodelstvo.
East Haven, Conn.. 14. nov. Predsednik tukajšnje Ctonneeticut Tide Water Trap Rock Co.,. Henry Curtis dobil je včeraj ponarejeno brzojavko vsled ktere bi moral ob 10. uri zvečer priti v urad imenovane družbe. Ko je je napotil v urad, ga je nekdo napadel, pobil na tla, mu odvzel $100, <ra zvezal, mu zamašil usta in ga položil na tir železnice. Kmalo na to dospel je vlak. kteri se je pa še pravočasno vstavil, da ga ni povozil. Curtis je smrtno bolan. O roparju ni duha ne sluha.
Velik požar v Chicagu.
Chicago. 111., 14. nov. Veliko po slopje na vogalu Madison in Wabash Ave., v kteref je nastanjena krojaška tvrdka Browning King & Co., je zgorelo. Škoda znaša $200,000. Vzrok požara je še neznan. Med požarom pripetilo se jeveč razstrelb in zi dovje na južnej strani se je podrlo ter pokopalo več brizgalnie. K sreči ni bil nihče ranjen.
Nemiri v Brazilu.
Rio de Janeiro, Brazil. 14. nov. A ceraj so se tukaj pripetili resni nemiri. Vojaštvo je večkrat streljal . na množico, ktera je zgradila barikade. požgala vozove poulične železnice in pokončala plinovodne cevi, tako, da je v mestu zavladala tema.
Demonstracije, ktere so naperjene proti raznim novim zakonom, so zado-bile obliko revolucije. Več ljudi je bilo vsmrtenih. Streljanje še traja.
Se nekoliko o nedeljskem viharju.
Washington, 15. nov. Vsled orkana. kteri je v nedeljo razsajal ob atlantskem obrežju, bilo je tukajšnje mesto več ur brez zveze s zunanjim svetom. Brzojavne in telefonske žice so bile raztrgane in le z velikim naporom se je kasneje posrečilo popra, viti zvezo s zapadom, dočim je bil promet z severom še le včeraj zopet ustanovljen. Vihar je prioel razsajati ob 11. uri dopoludne. Dež se je kmalo spremenil v sneg, kteri je zapadel več palcev visoko. Vlaki so vozili s zamudo.
Brzojavna zveza z jugom in Baltimore še ni dokončana.
Vihar je tudi razsajal na Canad
Reforme v Rusiji.
knez svjatopolk mirskij
ima pri carju največji vpljiv,
Razni reakcijonarji nameravajo preprečiti skupščino provinci-jalnih zemstev.
SVOBODA ČASOPISJA.
Petrograd, 14. nov. V Rusiji se pripravlja velik notranji preobrat, kteri je po zatrjevanju najuglednejših Rusov mnogo večje važnosti, kakor je vojska in vsa inozemska politika.
Ze sedaj je dim za dnevom opaže-vati liberalno gibanje. Najvažneje pri tem je pa dejstvo, da je to gibanje popolnoma neodvisno od radikalne revolucijonarne propagande.
Knez Svjatopolk Mirskej. minister notranjih zadev je pričel vso Rusijo reformirati in se pri tem ne boji tudi največjega vpljiva reakcijonarjev. Še tekom tega tedna zgodil se bode prvi tozadevni korak, čegar izid bode zavzemal časten prostor v ruskej zgodovini.
Reakcija, ktera -je po smrti carja Aleksandra III. redno rasla, je z ministrom Plehvejem izjrubila svojo zadnjo zaslombo. Minister Mirskij zahteva sedaj, da se združi ljudstvo z vlado, kar se mu bode tudi posrečilo Američan, kteri vživa popolno politično svobodo, le težko zapopade, koliko promene je prineslo imenova nje Mirskega in irtinistrom notranjih zadev, za Rusijo kot deželo abso lutizma.
Svobodo bodo občutili pred vsem Finci, kajti njihov deželni zbor bode zboroval prihodnji teden. Vsi ugledni Finci, kteri so bili poslani v prognan tvo za časa Plehveja, dobili so včeraj dovoljenje, vrniti se v domovino, ako jim je to drago. Izgoni postajajo vedno redkejši, na stotine političnih jetnikov, ktere so poslali v Sibir, je že izpuščenih. Židje so dobili zatrdilo, bodo zanje napočili boljši dnevi, politične sodne obravnave so postale javne in tudi proti dijakom-izgredni-kom se postopa že drugače, nego poprej e.
Toda nikjer ni opažati večje svobode. nego baš pri ruskem časopisju. Medtem, ko je bila do sedaj cenzura v Rusiji skoraj tako stroga, kakor v Avstriji ali Turčiji, piše že sedaj rusko časopisje povsem svobodno ter zamore izražati svoje mnenje o notranjih zadevah zlasti pa še z ozirom na bližajočo se sejo zastopnikov zem-stva.
Knez Uhtomskij, urednik lista "Peterburskija Vjedomosti", kteri je newyorskim Slavjanom še v živem spominu, je danes izjavil, da. kolikor
Važno za potnike!
PAROBRODNE DRUŽBE so s€ med seboj sporazumele in bodo še Ta TEDEN s cenami za parobrodne listke poskočile, za koliko, še ni nikomur znano.
Prosjačijo za mir.
JAPONSKI PRINC FUSHIMI NA POTU V WASHINGTON, — POSEBNI ODPOSLANEC MIKADA.
Dospel je v Zjed. države, da naprosi ! predsednika Roosevelta za posredovanje v prid miru.
DIPLOMAT IN ČASTNIK.
Chicago, IIL, 15. nov. Semkaj je dospel kot posebni odposlanec japonskega cesarja, princ Sadnaru Fushi-mi, član cesarske japonske rodbine, kteri potuje v Washington.
Tukajšnji japonska jposlanik je sprejel in pozdravil princa na kolodvoru, kjer se je mudil le kake pol ure, in na to odpotoval dalje proti Washingtonu. Ko so ga vprašali o namenu njegovega potovanja, je Fu-shimi s pomočjo tolmača sledeče odgovoril : *'4 Xa vprašanja narodne važnosti, kakor tudi na ona o razmerah na Daljnem Iztoku ne morem odgovarjati. Dasiravno Japonska sedaj ni v miru. vendar upamo, da se vojna kmalo konča. Moj obisk ni posebne važnosti, izimši dejstva, da zamore prijateljstvo, ktero vlada med Zjed. držami in Japonsko ukrepiti. Toda obisk ni v nikaki zvezi z rusko japonsko vojno."
Iz Washingtona potoval bode prine v St. Louis, Mo., k svetovnej razstavi Fushimi, kteri je sedaj v 47. letu svoje dobe, je bil nekaj časa tudi v vojni v Mandžuru. Kot generalni poročnik, poveljeval je drugo divizijo v bojih pri Nanchu. Njegov sin je padel v bitki pri Liaovangu, dočim je bil drugi na vojnej ladiji "Hatsuse" ranjen.
j.
Washington. 15. nov. V diplomatiČ-nih krogih se sedaj vsakdo zanima za obisk japonskega princa Fushimi, kajti %-sakdo je prepričan, da prine ni prišel semkaj le, da ceremonijelno obišče predsednika Roosevelta in da potem potuje po deželi. Ko se je pred mesecem dni zvedelo o prineevem obisku, tolmačili so njegovo potovanje z tem, da namerava obiskati svetovno razstavo v St. Louisu. Obisk so priredili v Tokiju diplomatičnim potom in sicer ~e je pri tem določilo, da bo
princ naprosil predsednika Roose-se on spominja, rusko časopisje še ni- j velta, naj posreduje v prid sklenitve
kdar ni imelo tolike svobode, kakor sedaj. Vse to se je doseglo mirnim potom, in brez kake javne proklama-eije. Kljub temu pa stari tiskovni zakon še obstoji in preti urednikom kot Demoklejev meč, kteri pa povsem miruje.
Vedno večja svoboda je pa tudi vzrok, da ima knez Mirskij sovražnike višjih krogih. Vsi reakcijonarci, vštevši birokrate, poslužujejo se vsa-cega orožja, da bi podkopali stališče Mirskega.
Vrhovni prokurator svetega sinoda, M. Pobjedonoseev. je izjavil carju, da bode postopanje sedanjega ministra notranjih zadev škodljivo avtokraciji in veri ter je provzročil, da se stori sedanjemu gibanju konec.
Nasprotniki ministra Svjatopolka Mirskega, delujejo sedaj z vsemi močmi na to, da preprečijo zborovanje 3S provineijalnih zemstev, ktero se prične v soboto. Celo ministrovi osobni prijatelji, ga prosijo, naj preloži zborovanje do januarja.
Zborovanju bode predsedoval M. Sipov, predsednik moskovskega zem-stva.
Koledar
miru med Rusijo in Japonsko. Japonska si želi na vsak način miru in Zje-dinjene države naj uvedo mirovna pogajanja in naj vpljivajo na Rusijo da bode tudi ona voljna skleniti mir.
V Washingtonu je pa vladalo mnenje, da zamore tukajšnja vlada le tedaj prevzeti posredovanje, ako sta obe vojnjoči se državi z tem zadovoljni, in Rusija je že opetovano izjavila. da bi bil vsak trud zaman.
za leto 1905. se še marljivo tiska in bode dokaj zanimiv ter imel veliko lepih slik, povestij in smešnic. .Cena mu bode 25c s pošto vred. To bode deseti letnik. Ako želi kdo naših trgovcev, gostilničarjev itd. dati oglas, naj to kmalu stori; cene so nizke in se Koledar vedno bolj raz-pečava, lani smo ga prodali nad SOSO Triner, 799 So.
NIKOLI NI DELAL.
Nepotrebno je, da že v tolič ponavljamo, da je delo podlaga napredku in civilizaciji. Pač pa je naš namen pojasniti, kaj vse zamore provzročiti lenob aMarkiz Spinolski je nekoč vprašal Sir Horace Vereja, čemu je njegov brat umrl. Horace je odgovoril: '1 Umrl je, ker ni imel dela." "To-raj", dejal je Spinola, "to zadostuje za usmrtitev najmočnejšega človeka." Za življenje ne zadostuje le, da delamo, kajti vsaki del človeškega telesv, mora delati. Na primer, ako preneha želodec z delovanjem, ali kroženje krvi nazaduje — posledica temu je bolezen in smrt, ako hitro ne pričnemo vživati Trinerjevo zdravilno grenko vino, ktero prisili želodec zopet k delovanju in ktero zopet vred i kroženje krvi. Ono niti jednem organu ne dopušča pasti lenobo. Ono ozdravi vsak želodec. Izdelano je iz čistega trtinega vina in importiranih zelišč. Priporočati je vživati vino povodom vsake bolezni spojene z izgubo teka. Ono obnovi in pomnoži kri ter Vas popolnoma ozdravi. V lekarnah. J os.
'GLAS NAHODA"
'-.oven. si h delavcev v Ameriki.
Editon iGOSLAV VALJAVEC
Publisher:
FRANK SAKSER, ich Street, New York City.
vel la list za Ameriko ... $ j GO
leta.....................1.50
vropo, ra vse leto.......4.50
" pol leta . ......2.50
" Četrt leta......1.75
Evropo pošiljamo list skupno dve
StevilkL
NAHODA" izhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3. OCX Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
Dopisi brez podpisa in osobnosti se natisnejo.
cnar naj se blagovoli pošiljati po Order.
Pri spremembi kraja naročnikov io, da se nam tudi prejšnje bivali-aznani, da hitreje najdemo nasiov-- Dopisom in pošiljatvam naredite
«Qlos Naroda" Greenwich Strt -t, New York City. Talefoni 379» Cortland.
Neuljudni Američani.
Razni Evropejci so se že javno izrazili. da so Američani naineuljud-n .j-t ljudstvo sveta. V tem smislu vse evropsko časopisje in tudi slovensko, ktero pa čestokrat, ko piše, oziroma prevaja iz nemščine, razne jbnosti o Ameriki, izdela tako fporostasne kozle, da se zamore vsakdo prepričati, kako malovažnim sma-jo v Avstriji pouk o "zemljepisju. memogrede naj omenimo, da smo lavno čitali v nekem časniku o 'državici" Nieara^rui, dasiravno je državica le malo manjka kot Av-nja.
Toda, da ne zaidemo predaleč^ v uljudno" Evropo, moramo takoj na tem mestu izjaviti, da je rešitev vprašanju. se li izplača biti uljudnim, zelo težka. Španska in francoska uljud-no- t sta dobro znani in vendar nimajo niti Španci niti Francozje posebnega vspeha, dočim zavzemajo Zjed. d ti a ve, oziroma njihovo ''najneuljud-nejše" prebivalstvo, tako v tnrovini. kakor tod i v politiki, prvo mesto. Po-Spaneev in Francozov anoramo tudi Kitajce, kot najuljud-ljiKli na svetu. Naravno tako kaor Spanci. Francozje in mi nismo. Mi nimamo in nismo imeli svojega "dvora", kterem je uljudnost v obliki "kla-zakonita; nadalje tudi ni-pridevkov, oziroma 'plemstva' i tega tudi nimamo neumne ev-ce uljudnosti. Toda je li Ameri-radi tc-ga neufljuden in celo naj-ui.inejM človek na svetu. Na z\\-Američ-an seveda ni uljuden, v uljudnosti, ki prihaja iz srca. marsikera nadkriljuje. Naši pred-so imeli preveč opraviti z nase-velikanske dežele, in morali so preveč boriti za svoj obstanek, , da jim za klanjanje in hlapčevstvo ni ostalo mnogo časa.
Toda čudno je, da prihajajo taka očitanja haš iz srednje Evrope in eelo iz Anglije, kajti baš v teh deželah ne vlada prava uljudnost. Tamkaj zatrjujejo ljudje, da se pride z — klobukom v roki po vsem svetu. Toda, ko pridejo taki hlapeevci semkaj, morajo takoj spoznati, da se pride z klobukom na glavi še bolj daleč, nego. ako se ga drži v roki in moleduje! Toda uljudnost končno vendar nič ne stane in čemu neki se je Američan brani. Toda. so li vsi Španci, Francozje in Avstrijci uljudnif! Način občevanja v evropskih deželah se ravnajo po družbi, oziroma po kastah, kterih pa pri nas nimamo. Pri nas, ko so vsakomur vsi krogi pristopni, nimamo človeka, kteri bi bil tako ne-uljuden. kakor Evropejci nižjih krogov. In ker onstran oceana" niso tako uljudni, kakor ljudje iz ijših krogov", potem sledi iz tega so Američani v splošnem ozira ulj ud ne ji, nego Evropejci, i. ima li vse to kaj opraviti z ,vhkim in političnim vspehom na-Ijudstva? Niti v principih poli-. niti v učnih knjigah o ljudskem larstvu, ne najdemo odstavka uljudnost i, kot o važnem faktorju apredka.
EM
Njfgovo mnenje. Policijski komi-Vohutiec (je zasledoval lopova in na potu naletel na klateža ter ga vprašal): "Ali ste kaj sumljivega srečalif'' — Klatež: "Izvan dveh orožnikov, nič druzega, gospod komisar!"
Poezija in proza. Gospa (na počit-dekli): "Danes zjutraj sem ala, kako je fant od vas slovo prav je, da gre malo v tuji-— Dekla (vzdihovaje): "Ako to ie tako dolgo ne trajalo, gospa ... sedaj -bode moral šest mesecev "sedeti" zaradi tepeža!"
Filipinska vojska
-hiugton, 12. nov. General Wale, poveljnik filipinske divizije :ia>eir;2 vojaštva, priposial je vojnemu uradu svoje zelo obširno letno porodilo o stanju vojaštva na Filipinih. Pred w.*m poroča general, da je kolera zjrinola na otočju in izjavlja, da bi bilo umestno, ako ostanejo ameriške čete se nadalje na otočju, tako da čuvajo avtoriteto Američanov. Čete doma. inov, ktere so vstanovljene za konštablersko službo so sicer tudi izborile, vemlar pa ni umestno, da bi tamošnje vojaštvo obstalo izključno le iz domačinov, ker potem bi bila filipinska republika gotova. Čete kon--tablerjev bodo v kratkem zamoprle vzdrževati na Filipinih mir, na kar bode naravno mogoče znižati število sedanjega vojaštva. Vrednost Fili-pincev z ozirom na njihovo lojalnost, .je še vedno dvomljiva.
General Wade priporoča v svojem poročilu, zopetno uvedbo vojaških kantin, ker na ta način ostanejo vojaki v vojašnicah in prihranijo več denarja.
Policijski ravnatelj in tatovi.
Pittsburg, Pa., 12. nov. Policijski "ravnatelj" John Molamphi v Mun-hallu, malem mestecu ob reki Monon -rahel!a, mora sedaj ali odstopiti ali pa izdati odprto pismo, v kterem bo izjavil, da ni nameraval žaliti tatov in roparjev.
K je prt ] par tedni nastopil službo, je javno naznanil, da bode vse tatove in roparje vrgel v ječo. Od onega časa nadalje so tatovi obiskali njegovo hišo štirikrat in so mu odnesli vse, kar so dobili. Včeraj po poludne so pa pri belem dnevu prišli v njegovo prodajaJnico, mu ukradli $140 in neo\irano všli.
Velik požar.
Dallas. Texas. 12. nov. Velika trgovina tvrdke A. W. Green & Co., je zirorela. Skoda znaša <$7S,000.
Roosevelt povabljen v Chicago in Texas.
Chicago. 111., 12. nov. Mesto Chicago bode povabilo predsednika Eoo sevelta, da obišče mesto, ko se bode vračal iz svetovne razstave. Tem povodom mu bodo meščanje ne glede na stranke priredili veliko slavje. Predsednika je povabila posebna delegacija.
Austin, Texas, 12. nov. Bivši gover-ner T. S. Hogg pozval je teksanske demokrate. naj povabijo predsednika Roosevelta. da obišče Texas, da mu tako zamore izkazati svojo naklonjenost. Predsednik bode obiska1 Texas, kakor hitro mu bode dopustil čas,
Milišl general Bell ostavi Colorado.
Denver, Colo.. 12. nov. General Bell, kteri je v Cripple Creeku preganjal štrajkarje, in kteri je vsled tega v vseh krogih skrajno nepriljubljeni, odpotuje v Mexico in se z ozirom na to izjavil časniškim poročevalcem r
" Sedaj odpotujem v Mexico, kjer bodem upravljal rudnike. Milica ne sode pozvana pod orožje, dokler bode se governor Peabody na krmilu. De-mokratje pod upravo Adamsa bodo sprevideli, da oni ne morejo boljše upravljati, nego republikanci.
" Ako se prične revolucija v Zjed državah, potem se prične pred vsem v Cripple Creeku. Ko se vrnejo člani Western Federation, potem bode Cripple Creek skladišče smodnika Zjed. držav."
Obramba obrežja.
Washington. 13. nov. General A Mackenzie, glavni inžener zvezine vojske poroča v .vojem letnem poro čilu o delu ženijskega vojaštva. Obrežne utrdbe so skoraj že do polovice izgotovljene. Vsled dosedanjih načrtov bode morala vlada nabaviti 364 velikih, 1296 brzostelnih in 524 dru zih topov. Priprave za namešcenje 334 velicih, 5R7 brzostrelnih in 376 navadnih topov so že gotove. Najvaž-neja točka obrežne obrambe, nahaja se pri južnem vhodu v newvorsko luko. Mnogo trdnjav bodo tudi izboljšali. Vsa tozadevna inženerska dela so dosedaj veljala $2S,000,000. Izdatki za izboljšanje rek in Ink, znašajo .$23,925,004.
Razni požari.
Knoxville. Tenn.. 13. nov. Na Glav St.. ktera je glavna trgovska ulica tukajšnjega mesta, razdejal je včeraj velik požar. Sedemnadstropno poslopje od Woodruff Hardware Co.. je požar razdejal. Med gašenjem se je razstrelila ktoličdua idinamita in 6 gasilcev je bilo ranjenih. Zgorelo je tudi več druzig poslopij. Skupna škoda znaša $250.000.
Boston, Mass.., 13. nov. Trgovsko poslopje "Harcourt Studio" v okraju Back Bay je zgorelo. Škode je za $200,000.
Politične sanje.
Chicago, 111., 13. nov. Predsednik nacijonalnega odbora populistične stranke, James H. Ferris, sklical bo skupščino politikov, raznih strank, ktera se bode vršila v decembru v
svrho ustanovitve povsem nove Ijud-ke stranke. Ferris izjavlja, da je -edaj prišel čas, da se razne napredne franke z '.ružijo na podlagi Jefferso-nove politike. Nova stranka naj ima naslednji namen: gladina kontrola o izdatkih denarnih sredstev, poštne hranilnice, uvedba — dohodninskega lavka; varstvo delavstva, uvedba splošnih porotnih obravnav; odprava zapornih |>ovelj in davki korporacij v prid splošnega ljudstva.
Roparji oplenili banko.
Chicago, 111., 13. nov. V malem me--tecu Rio, 111., ob burlingtonskej železnici. 10 milj severno od Galesburga so včeraj po noči nepoznani tatovi vlomili v tamošnjo banko. Blagajno so roparji razstrelili z dinamitom in odšli z $2000 proti Galesbunru.
Umor v šali.
Boston. Mass., 13. nov. Poljak L. Hnczenski se je norčeval iz nekega Zidova na Elm St., in sedaj je morai svojo zabavo plačati s življenjem. Poljak je umrl in 211etnega Maksa Goldsteina so zaprli.
H ac ženski m drugi njegovi rojaki so šli memo krojaške tvrdke Jakoba Poratskega, kjer so prevrnili v novo obleko oblečen kip. Ko je Poratsky protestiral, prijel ga je Haezenski za brado ter ga vlekel semintja. Vsled tega so se židovski prebivalci zbrali, pobili Haczenskega na tla, na kar ga je Goldstein udaril po glavi, tako, da mu je razbil lobanjo.
Pogostil je vse mestece.
Sussex, Wis., 13. nov. Farmer Josip Marsden je povodom zadnjih predsedniških volitev potom stave na Roosevelta dobil toliko denarja, da je priredil vsem prebivalcem tukajšnje ga kraja pojedino, ktera se je vršila v mestnej hiši. Farmerja je pripeljal do mestne hiše v malem ročnem vozičku v spremstvu godbe in baklo-noscev, kajti to je moral storiti, ker je zgubil tozadevno stavo. Sprevodu se je pridružilo vse prebivalstvo. Potem se je v mestnej dvorani pilo in jedlo do ranega jutra.
Mala poročila.
—	V Anacondi, Californija, je po žar razdejal večino liiŠ, kajti zgorelo je nad 100 poslopij. Skoda znaša nad $75.000.
—	J. Farist, predsednik Farist Steel Co., znan v vseh obrtnih krogih dežele, je v Bridgeportu. Conn., umrl.
—	Detektivni urad v Washington«, svari ljudstvo pred ponarejenimi $10 United States bankovci (bivol), od serije 1901 z kontrolno črko I) Bankovci so pomanjkljivo izdelani Li jih je spoznati po tem. da je med be sedo " Washington" in D. C., pika, mesto vejice.
—	V Aurori, 111., obsodilo je sodišče blagajnika German - American banke, Jakoba H. Plaina, kteri je po-neveril $40,000, v petletno ječo.
—	V Laporte, Ind., razletel se je parni kotel mlatilnega stroja farmerja Sam Kauffmana. lOletni War ren Bassett in 601etni John Bolten-house, sta bila usmrtena.
—	V New Havenu, Conn., je nekdo gospo Cassidy, v prepiru zagnal po stopnicah navzdol, na kar jo je neka ženska pohodila, tako, da je umrla. Slednjo, ktera je mati 7 otrok, so zaprli.
—	V Salamauki, N. Y., izdalo je sodišče zaporno povelje proti Seneca-Indijancu James Jemersonu, kteri je obdolžen, da je 3. okt. vstrelil Indijanca Alfred Silverheeleja. čegar truplo je potem zakopal.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, ^
31-33 Broadway, 4. floor,
Daje nasvete na infor. macije, posreduje brez- H plačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod-pore.	fe
Pisama odprta: od 9. ure ^
zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov.
Slovensko katoliško
O:
podp. društvo
<s
svete Barbare
=0
Za Zjcdlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
tnkopporlrano dne ai. januarja 1902 v državi PennsylvanlJL
KUHE.
Za 100 kron avstr. veljav* treba j« dati $20.55 in k temu ie 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna poii-ljatev registrirana.
JOHN KRAGKER
1199 SU Clair St., CleTeland, O.
JOHNKRACKER ' 1199 8t- ttair 8t„ Cleveland, &
Regularni parnik
BREMEN
odpluje dne 15. novembra opoldan iz New Corka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE oapluje dne 17. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 19. novembra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik KAISER WTT.TfV.T.M DER GROSSE odpluje dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen,
Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni: kakor parobrodne družbe same.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kte d mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in keduj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. uAko ste v zadr gi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre; seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in ji velike vrednosti.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 2778 St. Clair Street, Cleveland, O.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR, mL, Box 547, Forest City, Fa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Bex 607, Forest City, Pa* IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIU, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. 0., T uzerne, Pa. ANDREJ 5UDBR, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANIL©. Slovencem in Hrvatom v Hod Springs, Wye., in ekelioi priporočani r obilen obiak
saloozi,
v kterem vedno točim sveže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smedke. S spoštovanjem
J©S. »EM8HAH. R®«k ffodbuoL Wyt
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkriliu-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vine (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTN© JE 50 GALON.
BRINJE VE C, za ktorega wb im-poztiral brinje iz Kranjskega, volja 12 steklenic $15.00, Brinjevec je najbolj« vrste, ker je žgane na isti način, kakor doma m Kranjskem.
Za obfla aare£fla se
GOTOVE
denarje najceneje len pfi pri F. SAKSER JU tog Greenwich St.. v.--.
Skušeja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodila ia najboljših rož in korenim, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnejra vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj «ra Dije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Ser. Amerike.
V obilna naročila m »rinoroSa
JOSIP RUSS,
432 S. SantaFč Av. Pueblo, Col.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom 31o^encem in Hrvatom, da imam svoj lepo orejeni
SALOON,
±98 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cat
Vedno toSLm .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano 3 najboljšo postrežbo.
F obilen obisk se priporoča:
tvoj dobri denar bodeš tudi postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str.5 New York-
v
in NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi darila
svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar^; to pa najbolje, naj= c^raeje in rsajHitreje preskrbi
FRANK SAKSER^,
109 greenwich st.,
NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRo ST., CLEVELAND, O.
esnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-^en. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? '
Kadarje elovek !>olan — more set zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo i bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj: obrne na najbolšega zdravnika, kateri j aniči z svojo uče-1 nostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS
}
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimj s>e naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma czdravelL
Dragi gospod Profesor 1
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu \ in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdra^' nike in ničmi neso megli po- i1 Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a - »mi™« f bolezen želodca Collins in poslali ste mi2kratzdra.£®"Ske DOiezni OZdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.1U &ltNt lJ in f ^ Toraj se Vam srčno zahvalim zato™ ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL	Maik Strah,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. Maik Guštuij Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skllšek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se fK> Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Auton Stamfel.
Prof. Collinsjamci za popolno oz-djravljenje vseli bolesti:
Kakor bolesti na plučah, prsihf želoden, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (kemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto ▼ maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK,
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar reS a« povrne.


Jugoslovanska
InJ'orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota^ v ELY, MINNESOTA,
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4324 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1058, Ely, Minn.
Dopiai naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brezich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Stepla sta se bila dne 2S. oktobra delavca Janez Brezovar in Jožef Luži. v stanovanju na Dolenjski cesti št. 11 v Ljubljani. Lužar je bil pri tem z nožem na glavi poškodovan in -o morali oddati v deželno bolnišnico. Brezovar trdi, da se je Lužar sam ranil iz samomorskega namena. Poškodovanec se je hotel pred nekaj dnevi že obesiti, kar so mu pa preprečili.
Najdeno truplo. Blizo Trbovelj so
potegnili iz Save truplo krojačeve žene Karoline Šuštar iz Zagorja. — T'srurtila r-e je sama. zapustivši šest ero malih otrok.
V Ljubljani pa imajo nemški obrtniki pri mestnih delih vedno prednost!
Defravdacija na celjskem magistratu. Nenadoma odpuščen od mestnega urada je bil pretečeni teden IS. okt. paznik Friškovec. Govori se, da se je prodalo nad 300 .:ron ledu, a denarja ni nikjer. Sumničijo, da je to zakrivil Friškovec, pa tudi oskrbnika mestne klavnice nekoliko peče, ker pohaja nekako otožno okrog, in pra, vijo, da tudi ta ni popolnoma čist.
PRIMORSKE NOVICE.
Ogenj.
uri J m
>Pja-
la poslopja pose« •i št. S. in tudi popolnoma pogo-Ubogim ljudem so vpepeljeni v-i pridelki in vsa obleka. Živino so jim rešili sosedje. Zgorelo je tudi okolu 1600 kron denarja. Vzrok požara je še zdaj neznan.
Ustrelil se je na.Reki veletržec iu
industijec Luigi "vitez" Ossoinack. Mož se je tudi v politiki odlikoval; bil je svoj čas vodja reške avtonoma-Ške stranke, vedno pa velik nasprotnik Hrvatov. "Novi List" karakte-rizuje Ossoinacka, da je bil mož izredne delavnosti in človek uživanja, Samomor. Pred kratkim je osmo- pri tem grand segnieur.
N- mestu, Alojzij Vandot, Povožen. 741etni Josip Jug je šel Te dni so blizo Seidlovegri iz Temnice v Gorico z vozom, polnim našli njegovo truplo. Vandot. sadja. Med potjo je pognal konje v bil marljiv dijak, si je najbrže tir, pri tem pa sam padel pod voz. ; u duševne nezavednosti kon- Voz mu je šel čez nogi in prsi. da je ljenje.	obležal smrtno ranjen na cesti. Na-
' ,	.v......šla sta ura tam dva človeka, ki sta po-
Kalu V seim.sk! znpmji skrbela, da so ^ prenesli domov, kjer ne 22. oktobra ob pol 11.	takoj urarL
■,a ogen, v^b,si posestnika ' ženska revolucija v Trstu. V ulici
. ' ! U1;a- ~ ' . " t1- ni Scorzeria je liiša, v kteri stanujejo nk _rar doma. zato je bila kipo-	tržaški reveži. HLŠni posest-
ma v ogniu vsa lasa in vsa gospodar-1 ' . J , ...	_____• i- -
...	, nik ie dobil novega upravnika, ki .ie
una, \ ;iela so se tudi so-	. ,, , n	,, t^
"lil" I .žef-i Dr nastavlJen P1*1 Adriatica". Koma.] '	. .. * je ta gospod prevzel hišno upravni
štvo, že je stanovanja povišal za 00 odstotkov, tako, da je stanovanje, ki je preje SO kron stalo, na 152 kron. ono z? 120 kron na 200 kron, 0110 za 100 na 240 in 250 kron povišal. Ne-volja najemnikov je naraščala od dne do dne in ko je upravitelj prišel sta-hiral- j narino pobirat, so se ženske vseh nad-4 let; Utropii v hišnem pritličju zbrale ter istemu nadaljni uliod zabranile. — • • Farbautto", " porco" in več drugih takih psovk je letelo na istega. Jako komi*"en je bil prizor, videti razjarjene ženske oborožene z metlami in raznim kuhinjskim orodjem. Ko je upravnik opazil, da postaja situacija vedno nevarnejša, je hotel uteči, ali IVabre ženske so premaganega sovražnika zasledovale z vpitjem in krikom. Seveda se je takoj nabrala ve-
prstana diamant, ki ga je kura pozo-bala. To je bila pač draga jed.
Japonski šolski redi. V japonskih šolskih izpričevalih je rubrika li nravnost " nadomeščena z rubriko 'nagne-nje'. Red za nravnost je nepotreben, ker po mnenju japonskih pedagogov je obnašanje rezultat značaja dotič-nega učenca in je vsled tega učitelj nima pravice presojati. V rubriki na-"gtoenge" morajo učitelji navesti, za kteri predmet ali za kako opravilo imajo učenci v različnih letih svojega življenja največ veselja, da se potem lažje izvrši volitev stanu. Ako se kaže n. pr. veselje do kmečkega stanu, tedaj je dolžnost dotičnega šolskega zavoda, gojencu olajšati vstop y tehnično šolo, aU na medicinsko fakulteto. ako učenec kaže veselje do zdravniškega pokliea. Seveda je tudi mnogo učencev, pri kterih ni opaziti nobenega nagnenja za ta ali oni po-klie, mnogo jih je pa tudi, kterih okus se izpreminja. Vse to mora biti v rubriki "nagnenja" natančno zaznamovano.
Japonske natakarice. Vsi, ki so ke-daj živeli na Japonskem, se strinjajo v svojih sodbah, da so japonske natakarice najljubeznivejša in najgraci-joznejša bitja na svetu. Večkrat se zgodi, da mladi možje iz najboljših biš vzamejo te skromne, ljubke in zaupljive stvarce za žene, in noben dostojni Japonec ne stavi taki natakarici nedostojne ponudbe. V odličnih hišah dobi vsak gost natakarico pri mizi za svojo specialno postrežbo, ki neprestano stoji za gospodom ali ob njegovi rami. Natakica pazi, da njen gost ne govori, kadar deva v usta paličice. ki nadomestujejo na Japonskem nož, vilice in žlico: na drugi strani pa zna to postrežljivo bitje izpolniti odmore pri obedu z zanimivim blebetanjem ter streči "svojemu ljubemu gostu" z najboljšimi prigrizki. Posebno se trudijo natakarice z takim gostom, ki ni vajen jesti z paličicami. Pomagajo mu s svojimi drobnimi in snažnimi prstki ter se zraven mično smejajo. Dostojnost zahteva, da gost svojo natakarico takoj v začetku obeda vpraša za njeno 'čislano* ime in za starost. Odgovore zelo ljubko ter se razločujejo od evropejskega ženstva v tem. da povedo vedno resnično starost.
rel
Umrli so v Ljubljani: Marija Da
eos. 77 let, Japljeve ulice; niči: Marija Iskra, dninarica, v deželni bolnici: Anton Možina, se-?!OVezec, 4^ let; Marija Rakovec, perica, 44 let.
Nagla smrt. 451etna Jožefa Lukan iz mekinjske župnije je prišla dne 26. c 'vU dopoludne krog 11. ure v davkarijo v Kamniku, da plača neko svoto. Od doma grede je nesla še precej težak meh v mlin. Ko je pri blagajni v davkariji jemala denar iz denarnice
- n&krat sosedi a ter v kratkih tre-	,. ,. TT	.. . -
; >1 u ;ir!a. Zapustila je 10 otrok.	množica ljudi. Upravnika je se
, : i š, prav malih, žalujočemu ; 1* P°1>«J» resila 1Z nevarnega po>o-
Nesreča. V Postojni je cirkularna žaga Josipa Juree prijela za roko delavca Viktorja Slugo ter mu odtrgala dva prsta.
BALKANSKE NOVICE.
Sofija, 2i>. oktobra. Včeraj je otvo ril zasedanje sobranja knez Ferdi-
j nand s prestolnim govorom, v kterem Pobegnil je iz preiskovalnega za- povdarjal, da se je trgovina povz-I> i v Litiji 241etni delavec I. Stre- j tligrnila, vsled česar se kaže tudi bolje har..	t	ljudsko blagostanje. Govoreč o do-
Napad na slovenskega mladeniča v godkib na Balkanu se sklicuje knez
i kantini v Jesenicah je na-njen sodišču. Naznanila ga je vo-aška oblast sama. Mladenič je nam-re>- drugi dan moral k vojakom. Pri j pr< 1-kavi je zdravnik našel težko telesno poškodbo ter ga povprašal po vzroku. Mladenič je povedal kaj se mu je zgodilo v kantini, — in sedaj bode govorilo sodišče.
Krasno stavbo-vilo si je sezidal v Ribnici notar Gruntar nasproti sodni jskrmu poslopju ob cesti, ki vodi iz Gorenje vasi v Ribnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
ZgTadba nemške dekliške šole v Celju raste noč in dan. Dela se na vse preteke, da bode prej zmašena nova u lr ;< i ali mučilnica; saj se bode v njej gledalo v prvi vrsti le na to, da se zamori narodna zavest slovenskim deklicam. Sicer pa naj mestni gospodje gledajo na to, da se jim nova stavba ne podere, predno jo Spravijo 7*>d streho, ker se govori, da dela pri /Vradbi tudii nekaj mojstrov-skaz! Pri oddaji del je mestni magistrat slovenske obrtnike popolnoma prezrl.
na r.godne vspehe turško-bolgarskega sporazumljenja. Razmere z vsemi državami so dobre, posebno pa je povdarjal simpatije bolgarskega naroda za Rusijo.
O svojih sestankih z avstrijskim cesarjem in angležkim kraljem pravi knez, da so to dokazi splošnega zaupanja do Bolgarije. Sestanek v Nišu je bil prvi korak k srbsko-«bol-garskemu sporazumljenju. ki je potrebno že vsled skupnih interesov obeh dežel. Jamstvo za presrčne razmere med obema vladajočima hišama in med narodoma je predstoječi obisk srbskega kralja v Sofiji.
RAZNOTEROSTI.
Diamant v kurjem želodcu. Iz Lipe
na < eškem poročajo: Pred jednim letom je izgubil neki gospod iz svojega prstana diamant. Vse iskanje je bilo zaman in izguba že skoraj pozabljena Pred nekaj dnevi pa so pri nekem trgovcu, v čegar hiši je dotični gospod občeval, zaklali kokoš in v njenem želodcu našli dotični diamant. Dotič-nik je večkrat dajal kuram zobati in
Meseca oktobra 1702. sta se v pristanišču pogreznili dve španski ladiji, ki sta pripeljali iz Mehike zlato, srebro in druge dragocenosti. Že večkrat so poizkusili, da bi dvignili ta zaklad, ki leži na morskem dnu, cenijo na 560 milijonov kron. Španska vlada in tudi iznajditelj Pino se nadejata, da se jim posreči dvigniti zaklad.
Kaj je na dnu morja. Človek sam ne prodre daleč v vodno globino, s potapljalnim zvonom pa le v globine kakih 50 metrov. Izvanredno sestavljeni stroji omogočijo mu še le pohod v globine 250 metrov in več. Najbolj rabijo dandanes takozvane po-tapljalne stroje. Ti obstoje iz vodo-neprodirne obleke, ki dovoljuje ob rednem dovajanju zraka v nepoznanih globinah večurno delo. Težki, svinčeni uteži na prsih, na hrbtu in logah, vlečejo potapljalca na dno, odprtini pred očmi mašita veliki, močni ipi, potom vrvice, roga ali telefona pa se zamore sporazumeti z zgornjim svetom. Zračna sesalka mu dovaja zrak in električna svetilka mu sveti globini. Spomine iz morskih globin prioljčuje najslavnejši vseh sedaj živečih potapljavcev. Pearce. ki si je pridobil v tem poklicu tekom 40 let dokazano 5000 premij in zelo veliko premoženje. Ako čitamo popise dogodkov v morskem dnu, treba je že dobršno močnih živcev, da človeka ne pretrese groza. Strašni prizori so se nudili pri tem njegovim očem — prizori. kakoršnih celo pesnikova domišljija na vrhuncu groze in strahu ne doseže. Po vrsti je odkril pošastne ladje: "Kadiks". "Drummond Castle". "Odeu" in oceanski parnik • Vil le de Palerme". Skoro že ni na zemljevidu dela morja, kterega bi on še ne bil proučil. Nedaleč od Quens-landije je gledal 1. 1875. skoro precej po pogtreznenju nekega oceanskega parnika njegove utopljence še deloma prav tako, kakor so živeli. Sedeli so za bogato obloženim omizjem in pri vsakem valovanju so se premikale od rib in drugih morskih živali razjede-ne, nečuveno izpremenjene glave mrtvecev, tako, da je bilo skoro videti, kot bi bili globoko spodaj na morskem dnu še sedaj pri življenju. Iz očesnih jamic je bilo %ndeti laziti zoprne morske živali, ki so se bile tam upmjezdile: med mrtveci so se igrali roji malih rib. ktere so željno mrtvece obirale. Opetovano je opazil tudi pri svojem delu, kako so požrešne velike ribe planile na tanko cev, po kateri je bil sam v zvezi z gonvjim svetom, in po kteri so se hranila njegova pljuča. Nedaleč od Sokotore je preiskoval neko ogrožano ladjo in našel. v kabinah v Jaki postelji še okostje, ktero je tam v polutemi izgledalo še prav tako, kakor gibajoča se pošast. Sploh Pearce svojih del še ni dovršil, in kdo ve, da e bode nekega dne obiskal še ''Bourgogno ", da jo ugrabi morju z vsemi njenimi zakladi. Res, morje krije milijone. Pred kratkim se je poročalo iz glavnega španskega mesta Madrida, da hočejo v pristanišču Vigo, ki leži na severovztočni obali Španske, dvigniti iz morja zaklad. V pristanišču se nahaja velika vahta, ktero noč in dan strogo nadzira jedna španska vojna ladija. Na jahti se nahajajo razni novi stroji, ki jih je iznašel Italijan Josip Pino, ki hoče s pomočjo teh strojev dvigniti naklad, ki se nahaja na morskem dnu
Kre tanje parnikOT.
Dospeti imajo:
Rvndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Vaderland iz Antwerpena.
Frankfurt iz Bremena. Ilohenzollern iz Genove. Numidian iz Glasgowa, Majestic iz Liverpoola. Cassei iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Prinz Adalbert iz Genove. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Gaseogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa.
Odpluli so: Bremen 15. nov. v Bremen. Pannonia 15. nov. v Reko. Phoenicia 15. nov. v Genovo.
Odpluli bodo: Oceanic 16. nov. v Liverpool. Rotterdam 16. nov, v Rotterdam. Prin. Irene 16. nov. v Genovo. La Lorraine 17. nov. v Havre. Laurentian 17. nov. v Glasgow. Hamburg 19. nov. v Hamburg. Vaderland 19. nov. v Antwerpen.. Lucania 19. nov. v Liverpool. New York 19. nov. v Southampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 22. nov. v
Bremen. Majestic 23. nov. v Liverpool. Rvndam 23. nov. Rotterdam. Prinz Adalbert 24. nov. v Genovo. La Gaseogne 24. nov. v Havre. Prinz Albert 26. nov. v Genovo. Umbria 26. nov. v Liverpool. St. Paul 26. nov. v Southampton. Pretoria 26. nov. v Hamburg. Krooniand 2G. nov. v Antwerpen.
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni
saloon,
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN E.AUH, Box 58. Chestnut, Park Co.. Montana.
International Manufacturing Soaipany,
New York City~, N. Y, U. S. A.
Excelsior Hair Tonic.
Novo ! Nič več sivih las!
Indian Turnip Liniment
je najboljše sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako 1 drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revma- j tizem, protin, budijaje otekline, zobobol, nev. rsi;;ijo, boicčice v križu, kakor tudi izpahae- j nje udov. To zdravilo se uporablja samo zunanje. — S tem zdravilom se mora mazati obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo ^ii.SO, ako se naroči 6 steklenic, velja	Pošilja
se na vse kraje Zjed. držav in Canade. Poslati se mora denar naprej. Za uspeh raoijenje tega
se jamči. Način uporabe je na vsaki ste- j barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-klcnici v slovenskem jeziku.	| skušnji se pokaže uspeh. To je Tonic,
kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Exselsior Hair Tonic. To zdravilo je dodatek k Indian Tur- | Stane steklenica poštnine prosto ijJl.SO nip Liniment. Ta dva zdravila delujeta ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane skupno ako se ravna točno po pred- j	Pošilja se le proti p otipiačilu
Najnovejša iznajdba leka proti izpa-ide. j dan ju las in za okrepčan je lasnih živcev; peh rabljenje tega zdravila da lasem prvotno
Pipsisseva Fluid.;
pisu, kteri je na vsaki steklenici v slovenskem jeziku, je uspeh popolen.
Tenaje: 1 steklenica $1.50; 6. steklenic
Novo:	Novo:
K x L. Rheumatic Plaster
(K. x L. reumatičen obliž.)
Ta obliž je najnovejša iznajdba in ve-levažna; olajša bolečine in zdravi. — Rabi se to proti: Reumatizmu, Bronchitis, naduhi, bodljajih, krču, v želodcu, zaprtju, srčni napaki, bolečinam v ledvicah, neuraljn 1, bolečinam v hrbtu in v križu, i oteklinam, i t. d.
Cena temu obližu je 60 c. Znesek naj se pošlje v poštnih znamkah.
NOVO!
NOVO!
Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zvroraij omenjeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v znamkah za odgovor.
Vsaki pošiljatvi Excelsior Hair Tonic priložimo Medesinsko preparirano milo
za ktero ie treba priložiti 25c. posebej; navodilo, kako r.aj ce ga rabi. je na vsaki steklcnci.
K. & L, Corn Rings and Plaster
INTERNATIONAL MFG. CO

Zdravilo, katero bi ne smelo v nobe-nej slovenskej družini manjkati.
Roman Cough Compound:
(Domače rožno zdravilo proti kašlju)
najnovejše, preiskušeno zdravilo proti raznim boleznim v pljučih prsih grlu, kakor proti kašiju, nahodu, naduhi, o-slovskemu kašiju, hripavosti, Influenci, j vnetju v sapniku, in izvrstno olajševalno l sredstvo proti jetiki v prvem stanju. — Navodilo, kako naj se rabi to zdravilo je na vsaki steklenici v slovenskem jeziku. — Cena 1 steklenice je: — $1.80 poštnine prosto na vse strani Zjedi-njenih držav in Canade. — Denar se mora poslati naprej zajedno z naročilom po Money Ordru.
Roman Cough Plaster.
je izvrsten iz domačih rož pripravljen obliž proti kašiju katerega se rabi — zajedno z navedenim zdravilom, — da se doseže prej popolni uspeh. — Velja 50c. poštnine prosto. Če se naroči posebej, naj se pošlje ta denar v znamkah.
je izvrstno sredstvo proti kurjim očesom bodisi na prstih ali na podpj;iiih, — 6 malih in 6 velikih obročkov velja 35c.
obliž za mehka in trda kurja očesa pa 25c poštnine prosto.
Hernia Rupture Trusses.
Pasovi za kilo.
Ako kateri trpi na kili — ta naj se zaupno obrne na nas. Mi imamo zalogo najmodernejih pasov v to svrho; ne iz železa in teškirn polstrom in ;teškim jermenom, ampak ti pasovi so iz najboljše, lahke elastične tvarine, in iz guma. Vsakdo kateri to nosi lahko obavi svoj posel brez da bi ga oviralo. — Vsakdo kateri trpi na tem, naj nam pošlje mero (života.) Zadostuje z nitjo mera okol pasu. Naročila se točno izvršujejo.
Stane za navadni pruh $3.50, za dvojni pruh	— Denar naj se po-
ilje naprej po Money Ordru!
Poštnine prosto in za tajnost se jamči!
INTERNATIONAL MFG. COMPANY,
2-41 E. SIst	New York, IN. Y.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postrezi svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču
301 Northern Avenue, Puebio, Golo.
Telefon: 439 Union.
r^p Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoea se roj.-wc in drugrim bratom Slovanom	Martin Geršič. lastn:;<
>
pri neki taki priliki mu je padel iz že 200 let. Zaklad je gotovo v morju.
i
USTANOVLJENO LETA 1893.
^NK SAKS$#
>	GLAVNA PISARNA:	* J
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
Sedaj pošljem 100 kron za $20.55
TELEFON 3795 COWTI .A.ND I'
Podružnica s
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. S0
v staro domovi-
Vsakdo naj pazI na hišno številko 109!
Pošilja denarje
no najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke prodaja
-p o izvirnih cenah.
a j/ CJ OVFNFC	st°ri\ ako se obrne na me, ker 2sew York
^^	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v Xew York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
% Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.






Sprejemam hranilne knjižice in jib takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f

Sovražnika.
''Cujte vendar, saj sem vam že po-ved: da mi je nemogoče iti z vami!' je r<-kel živahno. To je vendar čudno !M
"Gospod zdravnik, nisem štor, razumem popolnoma vaš položaj... ra-zm&e-m vašo voljo!" je rekel Abogin s prosečim glasom in položil roko na ovratnico. "'Saj vendar ne prosim za s« be., Meni umira moja soproga! Ako bi bili >;išali ta klie. videli to ob? k*je. uklonili bi se moji nameri, moji volji! Moj Bog! mislil sem, da ste >ii napravit! Zdravnik, čas je drair! Peljiva se, prosim vas!"
"Nemogoče mi je. peljati se z varili *it' rekel Kirilov zategnjeno in odšel v sobo.
Abogin mu je sledil ter ga prijel za rokav. "Težko bol morate prenašati. razumem. vendar jaz ne zahtevam od vas, da bi ozdravili zobobcl ali pokazali se strokovnjaka, ampak da bi rešili človeško življenje!" je nadaljeval kakor berač, svojo prošnjo. "Življenje je treba ceniti višje nego vse osobne boli. Sedaj vas prosim, da se pok&žete srčnesra junaka! V imenu ljubezni do bližnjika!"
"Ljubezen do bližnika ima. kakor v<nka stvar, dve strani!" rekel je Kirilov razdražen. " V namenu ravno isie ljubezni do bližnjika vas prosim, da me pustite tukaj v miru. In za Boga, kako čudno je vendar to! Komaj -e stojim, vi me pa strašite z ljubeznijo do bližrika! V tem trenotkr. nisem ničesar zmožen... Za nobeno ceno se ne peljem in kako tudi! Ali naj psrstim svojo soprogo samo?! Ne. ne... "
Kirilov je odmajeval z roko in stopil korak nazaj.
"In... in ne prosite," je govoril ustrasen dalje. "Prosim, oprostite... Po trinajstem zvezku postav sem zavezan peljati se z vami. in vi imate pravico mene za vrat prijeti ter s šefa. i vleči... Prosim, vleeite me. vendar... jaz nisem sposoben... Niti govoriti ne morem... Oprostite..."
"S kakim glasom govorite z me-n<\i''' je rekel Abogin in prijel zdrav nika za rokav. "O trinajstem zvezku ne moremo tukaj govoriti! Da bi vas silil, nimam pravice. Hočete priditi. tedaj pridite, ako nočete, potem je to ya<a stvar, z vašo voljo pa nimam ničesar opraviti, obračam se le d^svaše •**uto. Mlada žena umira! Vi ste rekli .da je bai umrl vaš sin, kdo pač naj bi bolje razumel moj strah, ne<*o Ti?!
Aboginov glas se je trese! vsled vznemirjenosti; ta tresoči se glas pa je bil zgovornejši, kakor besede. Abogin je bil odkritosrčen, vendar je bilo »Vidno, da je vse, karkoli je govoril, bilo nekam nenaravno in mrzlo. Njegovi stavki so bili okrašeni z neprimernimi cveticami, in zdelo se je. da kalijo eel o zrak v zdravnikovem stanovanju, kakor tudi umirajočo mlado ženo. To je čutil sam in trudil se, ker se je bal, da bi ne bil nera zumljiv, z vsemi močmi, da bi bil njegov glas mehek in nežen, da bi, ako ne z besedami, vpljival vsaj z ljubeznivostjo glasu. — Še tako lepe in jedrnate fraze uplivajo v obče le na osobo v brezbrižnem stanju in zelo redkokrat zadovoljujejo one, ki so srečni ali nesrečni; prav radi tega ie češče najboljši izraz sreče ali nesreče posebno le molčanje; zaljubljenci se najbolje razumevajo, kadar molče Prenrit-evalno in strastno govorjena nagrobnica gane le one. kojih se stvar ne tiče, vdovi in otrokom umrlega pa ostane mrzla in prazna.
Kirilov je stal in molčal. Ko je govoril Abogin še nekaj fraz o visokem poklicu zdravnikovem, o žrtvovanju samega sebe in o drugem, je vprašal zdravriik. mračno: "Je-li vožnja dolga?"
"Trinajst do štirinajst vrst nekako izvrstne konje, zdravnik! Dam vam častno besedo, da vas pripeljem v jedni uri tja in nazaj. Samo jedna ura!''
Zadnje besede so vpijivale mnogo bolj na zdravnika, nego vse sklicevanje no ljubezen do bljižnika in na zdravnikov poklic. Nekoliko je vz-mislil in rekel vzdihuje: "Prav, peljiva se!"
Hitrih in trdih korakov je izginil v svoj kabinet in prišel kmalo nato z dolgo suknjo. Razveseljeni Abogin je mencal in drgnil z nogami na mestu, pomagal zdravniku obleči svršni«-in odšel ž njim iz hiše.
Zunaj je bilo temno, vendar manj nego v predsobi. V temi se je razločila dobro nekoliko upognjena zdravnikova postava z dolgo in ozko brado in orlovim nosom. Pri A bo ginu se ni videlo ničesar razun bledega obraza, velike glave in dijaške čepice, kteri mu je pokrivala komaj teme. Beli ovratnica se je videla le spredaj, zadaj so jo zakrivali dolgi lasje.
"Verjemite mi, da znam eenitivašo je mrmral Abogin, ko I pomagal zdravniku v voz. "Midva sva kmalu tam. Ti pa, Luka, prija-teij m vozi, kakor hitro moreš! Prosim te!"
Kočijaž je hitro vozil. Naprej so se vrstile neznatne stavbe, ki so stale ob dvoru bolnice; tema je bila povsod le na dvoru se je videla skozi kako okno bleščeča se luč, in tri okna v zgornjem nadstropju so bila svetlejša nego ozračje. Potem je drdral voz v neprodirno temo: tu se je razširjal vlažen vzduh. kateri je spominjal na izpnrjenje gob. in slišalo se je šumenje dreves. Krokai^i, ktere je vzbudil ropot koles, so se začeli gibati med listjem in žalostno boječe oglaševati se. kakor bi vedeli, da je umrl zdravniku sin, in Aboginu leži soproga bolna. In sedaj so se prikovazala iz teme posamezna drevesa in grmi; ribnjak, pokrit z velikimi črnimi sencami, se je lesketal mračno, — in voz ie drdral čez ravnino. Ivrokanje vrati v se je razlegalo votlo daleč za ko-lesko (kolesljem) in utihnolo kmalo j>"po]:ioma. Skoro ves pot sta molčala Kirilov in Abogin. Le jedenkrat je vzdihnil Abogin globoko in mrmral: "Mučen položaj! Nikdar ne ljubimo -vojcev tako zelo, kakor v nevarnost:, da jih izgubimo!"
In ko je koleska počasi vozila skozi reko se je zravnal Kirilov po koncu, kakor da bi ga ustrašilo čopotanje po vodi, in začel se na svojem sedežu nemirno premikati semintja.
"Cujte, pustite me proč", jerekc' žalostno. "Pridem pozneje k vam. Poslal bi le vojaškega ranoeelnika k svoji soprogi. Ona je pač sama!"
Abogin je molčal. Koleska je vozila umahovaje in ob kamenje zadevaje čez peščeno obrežje in potem drdral-i dalje. Kirilov se je premikal bolesten semintja in hipoma se ozrl. Za seboj je 11:' igel razločiti v bledem svitu zvezd pot in v temi se zgubljajoče vrbe na bregu. Desno razprostirala se je velika planjava, tako jednolična in brezmejna kakor nebo; na tej so goreli v daljavi tu in tam, seveda na -otnem močvirju, slabi ognji. Levo vštrie pota se je vzdigal holm, na ko-jem je ra>lo mnogo majhnih grmičev, nad holmom je plaval polumesec velik, rdeč. in nekoliko zakrit z meglo i:* malimi oblački, kteri so ga na videz od vseh stranij opazovali in čuvali. da bi jim ne ušel. Vsa narava je kazala neko brezupnost, bolehnost zemlja, podobna padli ženski, katera v temni -"-uninati sameva in se trudi ne misliti na preteklost, mučila se je s spomini na pomlad in poletje in brez-utno pričakovala neizogibne zime. Kamorkoli si pogledal, povsod se je zdela narava podobna temni, neskončno globoki jami, iz ktere b' ne mogel priti niti Kirilov, niti Abogin. niti rudeči polumesec. . .
(Dalje prihodnjič.)
UME AUSTRIACA LINE
vozi direktno
iz New Yorka do Trsta ali Reke.
a
Parnik
'GKTTTXJC^"
odpluje 3- decembra ob 1. uri pop.
VOŽNJE CENE OD NEW YOKKA DO
TRSTA ali REKE..............$20.50,
..................$22.15,
ZAGREBA .... KARLOVCA . LJUBLJANE
................ $21.50,
................$21.65.
naPrav]jeui navlasŽ za potnike medkrovja in pluieio med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so orni slene po najnovšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
O .S. ^ioIfcLSLirčL Sz C©_
generalni aerentje, 31 Broadway, New York, IV. V.
CUNARD LINE
RARIVIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYTJ ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1901.
odpluje iz New Yorka dne 13. dec. 1901.
ULTOHIA
PA101A
odpluje iz New Yorka dne 27. dec. 1904.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri
mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd,,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
"S8DRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO ita.
in razne reumatične neprilike.
SAnOt 2Set. in 5Oct. y vseh lekarnah all pri
F. Ai Richter & Co,
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem, ki so vslužbe-ni pri Babcok Lumber Comp. v Arrow in Ash tola, Pa., po raznih kem-pah, vljudno naznanjam, da se Lode vršilo pri meni v nedeljo, dne 20. novembra in dne 24. novembra, na praznik Zahvalnega dne. vselej ob 10. uri dopoldne žrebanje ali igranje na večje število kokoši in lepih puranov in to na Babcok farmi pri Arrow, Pa. Ta prostor je zelo pripraven za zbirališče, ter je vsem rojakom dobi o znan. Igralo se bode z koekami (Dice).
Skrbelo se bode za vsestransko točno in dobro postrežbo.
Priporoča se 'najuljudneje
z velespostovanjem A. J. KRASHOWITZ,
Babcok Farm, Arrow, Pennsylvania.
(12—19 vd 11)

Nižje podpisana priporo > # čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. • NEW YORK . .
▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset ee priporoča
FRIDA VON'KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.

-if-
1	
	
	
Pratike,
in sicer:
DRUŽINSKA PRATIKA, SLOVENSKA PRATIKA, TELIKA PRATIKA
za leto 1905 imamo v zalogi. Cena 10 centov s poštnino vred. Razprodajal-cem računamo 100 komadov $6, brez poštnine. — Dobiti je tadi v naši podružnici: 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki
»j- - -d i t	, . -	1**11 i-ei muuajam aoore smodkf
vodi IZ Pueblo na vse kraje iztoka.	^___ ,
Vlak je treba premeniti samo en-	36 f? razPoIa&° »VOZI prigrizek.
.Rojakom v Clevelandn, Ohi»,
in okolici priporočam svoj
SAL#ON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja iz New Torka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whitkey, liker® in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in
ABI
telefon kadar dospeš na kako postalo v New York in ne ve§ tako priti k Fr. Sakberjtt. Pokliči Številko 3795 Cortland in srnvori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
direktna črta do havre, pariza, švice, in0mqsta !n ljubljane.
POŠTNI PARMKI SO i
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton
"La Savoie" ** " " ..................12,000	"
"La Touraine" " " " ..................10,000	"
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	"
"La Bretagne"...........................8^000	"
"La Champagne"............................. 8,000	"
"LaGascogne"............................... 8,000	«
25,000 konjskih moči.
25,000	"	"
12,000	"	"
16,000	"	"
9,000	"	"
9,000	"	«
9,000	"	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parnik! odpTujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prista« nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA LORRAINE La Gasco<rne *LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
17. nov. 1904. La Gascogne 24. nov. 1904. *LA SAVOIE 1. dec. 1904 La Champagne 8. dee. 1904 *LA TOURAIlvE 15. dee. 1904. La Gascogne
22. dec. 1904. 29. dee. 1904. 5. jan. 1905. 12. jan. 1905. 19. jan. 1905.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Holland-America ILine
(HOLLAND-AKERISKA ČRTA yozi kraljevo nlztzemsko in pesto Zjfcdinisr.iii držav
med NEW YORKOM m ROTTERDAMOM prefe Boulogne sur-Mer

N00R0AM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton.
ST ATEN DAM, parnik z dvojni« vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojni* vijakom, 8300 ton.
^ Najceueja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrjjr,
Ka<!^ cene giej na posebej objavljenih hstinab.
Parobrodna črta ima svoje pisarne T mestiJt
DUNAJ, L Kolowratnng xo. 1NOMOST, 3 Rudolfstrasiie TRST, št 7 Prosta luka. BRNO, 2* Krons
Parniki o dp i j n j e j o: Ia ROTTERDAM A vsak četrtek 111 iz NEW YORKA
ob 10.
nri zjutraj.
vsako sredo
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST, CHICAGO, ILL.
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, tet- odpošiljam denarje v staro domovino.
Postrežba solidna in poštena. Z velespostovanjem
BOŽO GOJZOVIC
523 Chestnut St., JOHNSTOWN, PA.
samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji*. Vožnis do New Yorka traja manj nego tli dni; prihod v -<ew York pc dneva. Oglasite ae uri:
C.M.C0X	fi€.P0ST,
Ass'l Ticket Aj&it.	Zitj Ticket Age«t
313 IS. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Fraiik Sakserju, lastniku tega lista, eegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru-
Ob jednein se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ftko kedo ponesreči in s« pofiko-i^j© T tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam t tem če
večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jili varujem brex-▼estnefev.
GAŠPER KOHČE.
1776 St. Clair CWalanJ Ohic.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sei> otvoril novo urejeni
salooa pri „Trig!avu"
617 So.. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležamv „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, Eajbolja vina in dišeče cigare, st pri meni na razpolago. Nadalje y vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igrab* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti 7.3. točno in solidno posc.cibe Vsak potujoči Slovenec dobrodofeii Končno priporočam ožjim roiako« da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom 1
Moinor Mladič.
«17 So. Center Av., Mizo 19- ul. € H 11 * 00 ij.M^m.
Rojaki, podpirajte rojaka f
ftrfpisani priporoSam Svojo dobro are^CM
GOSTILNO,
v kterej toSm vedno SVEŽE PIVO crnria. jam DOBRE 3MODKE in l.IKERJ E? IV-aem se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Forest City, Pa. naj na postaji vpraša za mene in gotovo bod« mene in do	Ako kcd* po-
^ba^Jkakevet, K name obrat ^
petia tocaj bodi.
k svojimi ** Martiv Umt,
Telefon št. 59.
6E0R6E L BROZICH,
slovenski notar,
Ely, Minnesota,
^ se priporoča Slovencem v Ely in T okolici za izvrševanje raznega noji tarskega posla, bodisi za Ameriko alt staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva Jbonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavaroval-n,I}° Proti ognju ali na življenje v najb^jših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
li