šteu.242 O Ljubljani, v ponedeljek, dne ZZ. oktobra 1905. 26-- u - 6-r)0 2'20 Velja po polti 13 celo leto naprej K za pol leta „ „ za ietrt leta „ „ za en mesec „ „ V upravniStvu: n celo k'.o naprej K 20- — za pol leta ,, „ 10 -za ietrt leta „ „ 5 — ia en mesec „ „ l'70 Za pošilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne 5tev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tez - dvorlšfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod leto xxxiu. Inserati: Enostop. petitvrsta (7" mm): za enkrat .... 15 li za dvakrat .... 1! „ za trikrat . . . 0 „ za Je5 ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnern ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Štev. 2. — . - Vsprejema naročnino, inseraie in reklamacije. (Jpravniškcga telefona štev. 183. Podeč Go!ucMe$fi. Danes dopoldne došla uradna brzojavka z Dtinaja poroča v rezkih beseda: Dunaj, 22. okt. Zunanji minister Goluchowski je podal cesarju svojo dc-tuisijo. Cesar je demisijo v principu sprejel. V političnih krogih je vladalo že nekaj dni veliko presenečenje zaradi nejasnih vesti, ki so merilc na padec skupnega ministra za zunanje zadeve in cesarske hiše — grofa Golu-chowskcga. Enajst let je vodil grof Goluchw-ski zunanjo politiko naše države. Bil je zvest sluga trozvezi, in je Avstrijo držal vedno v primerni oddaljenosti od Rusije. Na Balkanu je skrbno varoval bolnega sultana. O njem se ni skoro nikoli nič slišalo, in morda se je ravno zaradi tega toliko časa ohranil na krmilu. Bil jc miren, zakulisen politik, ki jc pustil druge delati, sam pa skrbel, da se nc bi nikjer izpostavil neljubim napadom. In zdaj mora pasti. — Zakaj? Zato, ker ga Mažari več ne marajo, ampak hočejo imeti na tem mestu moža, ki bi jim služil. To jc mnogo zahtevano. Kajti kaže nam zopet, da mora za skupne zadeve naša državna polovica pač plačevati skoro dve tretjini stroškov, a ves upliv imajo pa lc Mažari. Goluchouskega so v zadnjem zasedanji ogrske delegacije hudo napadali Košutovci in neodvisna stranka. Ogerska vlada ga jc tedaj branila. Zdaj je pa Goluchowski v avdicnci cesarju izjavil, da more le tedaj ostati šc na svojem mestu, ako mu more dati ogerska vlada garancijo, da ne dobi v prihodnjem zasedanju ogerske delegacije nezaupnice. Ogcrski ministrski predsednik dr. Wekcrle je pa cesarju izjavil, da te garancije ne more dativV tem je bil padec Goluchowskega zapečaten, in trdi se. da je cesar sam naročil Wekerlu, naj gre Goluchovvskemu to povedat. Istina jc, ua se je VVekerlc od cesarja naravnost peljal k Goluchowskemu, naznanit mu, da ga ogerska vlada več ne drži, torej mora pasti. Kaj pa pravi Avstrija k temu, ako Mažari izpodrinjajo po svoji volji skupne ministre, na to se seveda v sedanjih razmerah nihče ne ozira. Edino vprašanje je vedno le, kaj pravijo Košutovci — in to je orakelj, ki se mu mora ukloniti cela država. Neutešno sovraštvo Mažarov proti grofu L1KCR. iz pretekle lelovi^e sezone. v Bohinj. Divjeromantični Bohinj bil je do letošnjega leta širšemu svetu če ne nepoznan, vsaj ne-pristopen. — Dolga in draga vožnja od postaje Lesce skozi sicer zanimivo dolino — ob levem in desnem bregu Savice — ali kakor Bohinjec pravi, skozi Štenge — je pač marsikoga opla-šila, da se ni podal na pot v Bohinj. Zadnja leta sem je skoraj vsak odlašal in čakal nove železnice. In prišel jc zaželjeni dan otvoritve nove železnice — 19. julij. Od ondaj jc Bohinj središče in cilj letoviščarjem in turistom od blizu in daleč. — Smelo trdim, prav malo je še domačinov iz Kranjske iu sosedov iz Goriške, ki ne bi bili že letos z novo železnico prihiteli občudovat Bohinja naravno lepoto! Naj sledi kratek opis nekaterih znamenitosti v Bohinju z ozirom na letoviško iu turi-stiško sezono. Krasna je Švica. Ponosen je Švicar na svojo z visokimi gorami, zelenimi planinami, lepimi livadami in divnimi jezeri bogato obdarovano domovino. Prav ima. Saj prihajajo Golucho\vskemu jc sklenilo njegov padec ob znani petminutni avdijenci mažarskih velemož pri cesarju na Dunaju. To je bilo že tedaj, ko je grof Golucho\vski mislil, da se da streti mažarska oholost s prezirom. Njega dolže, da je cesarja pregovoril, da je pokazal vrata predrzni mažarski deputaciji. Kakor jc Hani-bal prisegel, da sc bo bojeval proti Rimljanom do uničenja, tako je tudi mažarsko sovraštvo sklenilo, da mora pasti Golucho\vski kot žrtev. Njega tudi dolže, da ni prišel angleški kralj Edvard obiskat Košutovcev na Ogrsko. In vender je Goluchovvski bil jako pri-jenljiv proti Ogrski, tako, da je cclo v načelnih zunanjih zadevah njim na ljubo žrtvoval marsikaj od avstroogrske starodavne celokupno-sti. Ze pred desetimi leti jc sprejel pri podpisih obliko: »Pour 1'Autriche et pour la Hongrie«, s čitnur se je pred zunanjim svetom pokazal kot zastopnika dveh ločenih držav, in pred kratkim ic še pritegnil k ogerskemu na-ziranjti, ko je izjavil, da ni nobene skupne vlade. S tem je seveda sam svo.ii službi tudi podrl podlago, ka.iti, če ui skupne vlade, tudi skupni zunanji minister nima pomena. Za osebo grofa Golucho\vskega se nc bo v Avstriji dvignil nikak vihar. Mož jc bil vedno skrit, popularnosti nima nobene, dasi utegne kot uradnik in diplomat zaslužiti hvalo, ki mu jo nekateri dajejo, ali tudi grajo, s katero ga obkladajo. Avstrija bo molčala in plačala, kakor vedno. A razburiti nas mora zahteva, ki je v tej ministrski izpremembi. V trenutku, ko prevažajo zemske ostanke upornikov in veleizdajavcev Rakoczyja in Tekelya z dovoljenjem krone z Ratota na Ogrsko z največjo slovesnostjo, v tem trenutku vržejo ministra ccsarske hiše in skupnega zastopnika proti drugim državam in s tem kažejo, da so zmagovavci v borbi proti kroni in proti Dunaju. Ako nekaj časa nc govore za lastno armado, govore tem glasneje za saniostalnost diplomatsko in gospodarsko ter tudi tu zmagujejo. Komaj je avstrijski ministrski predsednik princ Hohenlohe izrekel nekaj besedi proti Mažaroni, takoj je padel, dasi je imel celo zbornico za seboj. Za mladim Konradom jc danes padel stari Agenor. Vrgli so ju na kup, kjer leži že polomljena Fejervary.ieva armada. letoviščarji v poletni sezoni občudovat to ozemlje od vseli krajev Evrope — in turisti iz celega sveta. Kdor je hodil ali se vozil v poletnem času po Švici, pripoznati mora, da je Švica pravi magnet, ki s svojo prirodno krasoto vleče nase ves moderni svet. In kar je Švica v večjem obsegu, — to je Gorenjska, posebno še Bohinj, v manjšem obsegu. Bohinj sc po vsej pravici primerja Švici in imenuje - Kranjska Švica. Saj ima slične pri rodne posebnosti, bodisi glede proti nebu kipečih velikanov, bodisi glede divnih jezerov na Triglavskem pogorju, ali rodovitnih planin, ali zelenih pašnikov v dolini. Da, v marsičem - še v lepoti presega Švico. Vže na lični bistriški postaji sc ti odpre, ko se vstaviš z vlakom, prekrasen pogled na vas Bistrico z mogočno, katedrali podobno novo župno ccrkvijo sv. Nikolaja — in sploh na celo spodnjo dolino z ozadjem gorskih velikanov. — Vas bi delil v novo in staro Bistrico. Nova Bistrica vzrastla je zadnja leta, ob času grajenja predora. V bližini predora in postaje so nova poslopja. Omenjam Ic državni tronadstropni hotel. Lično je razdeljen. Na prodaj je. Naj bi ga vendar kupil kak domačin, da nc pride kakemu zagrizenemu sovražniku ljudstva v last. Tudi bolnica je veliko in pri- Tako delajo Mažari z avstrijskimi ckscelen-cami, kakor bi bili njihovi diurnisti. iu to jc mnogo bolj tragično, kakor padec Gohicho\vskega. V diplomatskih krogih iščejo že naslednika. Intrigira se javno in tajno. Ali bo naslednik GoluchoNvskemu poslanik v Londonu grof Mensdorff, ki jc baje velik osebni prijatelj kralja Edvarda in bi zboljšal razmere do Anglije, ali peterburški poslanik baron Aehren-thal, ali pariški grof Khevenhilller ali kdorkoli, ic slednjič malo pomembno, ker vsak bo vstopil v službo kot koncesija Mažarom._ Severne železnica. Dunaj, 19. oktobra. Sinoči je železniški odsek po dolgih obravnavah odobril vladni načrt z ozirom podržavljenja Severne železnice. Poročevalec dvorni svetnik Šuklje, kateri je kot priznan veščak z največjo spretnostjo pobijal ugovore nemških poslancev z Moravskega in Češkega, je nocoj do 2. ure sostavljal in urejeval poročilo za zbornico. Poljaki namreč zahtevajo, da sc na vsak način preje reši to vprašanje v zbornici, nego pride na vrsto vol. red. Ker pa so na dnevnem redu druga vprašanja, bodo skoraj gotovo danes ali jutri sklenili načelniki klubov, da pride že v torek nujnim potom na vrsto Severna železnica. Poročal sem že o nujni potrebi, da se po-državi Severna železnica. Ko sc to zgodi, pričeta jc akcija za podržavljenje drugih večjih zasebnih železnic, ki bodo delale večje težave in ovire. Sedanja vlada je privzela v svoj program, da sc polagoma podržavijo scveroza-padna, južna železnica, za avstrijsko carinsko politiško velevažna proga od Košic na Ogrskem do pruske meje ob Odri ter državna železniška družba. In priznati moramo, da že-leznični minister dr. pl. Derschatta odločno zastopa ta program tudi proti svojim političnim somišljenikom. Nemci načeloma sicer ne ugovarjajo podržavljenju zasebnih železnic, pač pa imajo, kakor vedno, narodne pomisleke. Tako jc Severna železnica najraje nameščala nemške uradnike tudi v čeških krajih. Boje se torej, da bi vlada z ozirom na dejanske razmere pomnožila češki in poljski živelj v uradih podržavljene železnice. Ob Severni železnici na Moravskem in v Šleziji pa jc Ic do 20(1 uradnikov, ki pridejo v poštev. Vsi ostali služ- pravno poslopje. Kupil jo jc od države zdravstveni zastop Bohinja za 1200 kron. Kaj lična je tudi moderna vila in »hiša za uradnike« imenovana — bivšega podjetnika grofa Ce-conija. Tudi ta poslopja z gospodarskimi vred — dobila bodo po kakem kupcu kmalu novega gospodarja. Koj pod kolodvorom stavi novo restavracijo g. Doktorič, nasproti hotelu pa g. Markeš okusen hotel, g. .1. Hainrichar pa ob potoku Belca pilo. Zadnji vporabil bo namreč vodno silo, ki prihaja iz predora — ob največji suši približno 600 litrov na sekundo. Omenim naj šc, da so ostale štiri zidane velike barake. V teli stanujejo sedaj železniški uslužbenci s svojimi družinami. To je nova Bistrica. Stara Bistrica, in siccr zgornja in spodnja sc jc pač zadnja leta precej modernizirala. Saj svetilke po vasi, vodovod, kanalizacija, nova klavnica spričujejo, da je vas napredovala. Tudi posamezne hiše dobile so po večini ličnejšo zunanjo obliko: okna in vrata so lastniki povečali ter sobe pripravili za prijetna stanovališča letoviščarjem v poletni sezoni. Storilo se je marsikaj, a še mnogo, mnogo udobnosti se ima pripraviti, da bodo tujci radi hodili v Bohinj iskat zdravja in razvedrila v tem času. bujejo na Dunaju iu Nižje Avstrijskem in 235 oseb v Galiciji. Isto razmerje je pri lokalnih progah Severne železnice. Torej zaradi 200 oseb. uradnikov in uslužbencev naj se i nadalje prepusti Severna železnica zasebnim kapitalistom! Poslanec dr. Gross je obljubil svojim volilcem v Iglavi, da se ne podržavi Severna železnica, in zato naj še nadalje gospodarijo večinoma židovski magnatje z železnico, ki donaša delničarjem povprek nad pet odstotkov, dočim so državne železnice pasivne in se naložene glavnice obrestujejo le z 2.41 (idstotki. Ako hoče Avstrija z večjim uspehom sklepati nove nagodbe z Ogri, mora dobiti v roke želznice in s temi tudi tarife. «Sic volo, sic jubeo« ta deviza velja Nemcem povsod, in če se podere svet. V zbornica in v odseku.so naglašali vsi govorniki, naj se podržavi Severna železnica. Lc drugo pot so si Nemci izbrali do Rima. Železnica naj se sekvestruje ter prevzame v državno upravo. Ako delničarji niso zadovoljni, naj prično pravdo. Na isti način bi mogla država s 1. januarjem 1907 sek-vestrovati tudi ostale zasebne železnice. Država bi si na ta način nakopala na vrat dolgotrajne pravde, ki bi požrle mnogo zlatega časa, pa tudi zlata. Poročevalec Šuklje jc pobil vse dotične ugovore poslancev Ellenbo-gena, Steinvenderja, Penila in dr. Elverta rekoč: Načelno vprašanje, ali naj sc sploh podržavi Severna železnica, je načelno rešeno. Vprašanje je torej o tem, ali naj še nadalje do 3000 kilometrov državnih železnic v Galiciji, Šleziji in na Moravskem visi v zraku, ker so ravno po Severni železnici odrezane od ostalega državnega omrežja. Poslanec Demel je tudi trdil, da se bodo .iako znižali dohodki Severne železnice, ko sc zgrade vodne ceste. Izkušnje v Franciji in Nemčiji pa kažejo, da morejo železnice dobro uspevati poleg vodnih cest. Cenejše blago, ki vzame mnogo prostora, pojde po vodnih cestah. S tem bodo železnice razbremenjene in transport dražjega blaga bo razmeroma znižal prometne troške. Ako pa dr. Steiinvendcr meni, naj bi se Severni železnici ponudilo nekaj več milijonov za njene zgradbe in posest, ter se zmanjšala letna renta za nekaj sto tisoč kron, je to pač, kakor Nemec pravi, »gehupft so wie gesprun-gen.« Ali dani za kravo 120 gld. in za tele 20 gld., ali za kravo 125 in za tele 15, oboje stane vedno 140. Gostiln šteje samo vas Bistrica 14. No, usmiljeni Samarijan nc bo v zadregi! Izpustiti ne smemo naših fijakarjev. Ta obrt pač najbolj cvcte. Pri vsakem vlaku čakajo v zadostnem številu letoviščarjev, da jih z elegantnimi vozovi popeljejo kamor si le žele. V prihodnjem letu bo pač žc tudi tarifa v veljavi! V letošnji sezoni so posebno letoviščarji iz Trsta in Gorice večinoma z laškim jezikom zasedli Bistrico. To so parliralc laške gospice in gospe blaženo laščino; čuti .iih je bilo kakor lastovice, ko spomladi v tropu prilete in se naselijo. Vskliki: quel' beli' natura kolikokrat so bili čuti! Kako prijetno se počuti v naši hladni prirodi v poletnem času tujec, ki jc na jugu navezan le na neznosno vročino. Pravijo, da v Trstu prežive cel dan v zaprtih sobah, da si na ulico radi vročine niti ne upajo. In tu v Bohinju pa prežive cel dan na prostem — v hladu, v zdravem gorskem zraku. Vlaki, odkar sc jc železnica otvorila, bili so prenapolnjeni samih letoviščarjev. Zamude vlakov so postale vsled tolikega navala uže običajne. Ob prihodu vsakega vlaka izstopile so cclc gruče letoviščarjev. Premožnejši so se peljali k jezeru ali k izviru Savice, drugi so jo mahnili — peš. Včeraj je bil rešen še S 12., ki določa družbene razmere uradnikov in uslužbencev. Poljski poslanec Struszkievvicz je predlagal nov člen zakona, ki pravi: Država prevzame vse službeno osobje Severne železnice s sedanjimi plačami in pokojninskimi pravicami. Istotako obdrže oni uradniki s plačo do 5000 kron pravico do običajnih letnih remuneracij, ki jih bodo kot državni uradniki dobivali v obliki osebnih doklad. Olede nameščenja novih uradnikov naj se državna uprava ozira na narodne razmere in jezikovne potrebe prometa. Minister dr. pl. Derschatta je odgovoril: Vlada se držt načela, da je podržavljenje Severne železnice v prvi vrsti gospodarsko in finančno vprašanje brez narodnostnih nagibov. Zato bode vlada tudi upoštevala narodne razmere na Moravskem in v Sleziji. S tem je bila stvar v odseku končana. KOŠUTOV ZAKON O PODPIRANJU OGRSKE INDUSTRIJE. — JUŽNA ZELEZNICA. Zakon o podpiranju ogrske industrije je za Ogrsko velevažen. Vlada ne bo samo industrijskim podjetjem dovoljevala olajšav pri davkih in pri nakupu prostora, ampak bo tudi naročila vsem oblastim in občinam, da sc bodo same posluževale domačih industrijskih izdelkov. Vlada bo morala zato vsako leto izdati 20 milijonov kron. Lani so n. pr. državne železnice, vladni uradi, vojaščina, zasebna podjetja, komitati in občine naročile za 200 milijonov kron industrijskih potrebščin iz inozemstva, kar bo po novem zakonu prišlo prav ogrski obrti. Od leta 1881 so v korist ogrske industrije izdali tri zakone, toda uspeh je bil ta-Ie: v 25 letih jc na Ogrskem nastalo 838 novih tovarn, izmed teh — 432 destilerij za špirit! Na tem se izpozna tiste, ki so zakone izdelovali in tiste jude, ki so se zakona znali posluževati v smislu zakonodavcev! Podpredsednik Rakovs?ky jc v klubu Ljudske stranke izjavil, da bo tudi nova Košutova postava koristila zgolj judovskemu kapitalu. Vlada tudi ne namerava podpirati manjših podjetij, ki se bore z velikim kapitalom, ampak bo naklonila subvencije velikemu kapitalu, to je predvsem judom, ki bodo zato pridno trobili v rog Ko-šutovstva.^— »Pesti Naplo« izvaja, da sc mora Ogrska energično braniti proti podržavljenju Južne železnice, ker bi potem avstrijska vlada zainogla uvesti na svojih progah tarife, ki bi onemogočile izvoz ogrskih surovin na Tirolsko, Švico. Francosko in Italijo. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Ministrski svet, ki je zboroval 20. t. m. se je bavi I z novim kompromisnim načrtom glede dvetretjinske večine. Malfattijev predlog se ie ponesrečil, zato mislijo sedaj določiti, da naj bo vsaj 340 poslancev navzočih, kadar se bo v zbornici hotelo kaj izpremeniti na razdelitvi volilnih okrožij. Vlada upa, da stranke sprejmo ta načrt. Med Cehi prevladuje radikalno krilo, ki upa na oktroiranjc volilne reforme, pri čem bi vprašanje o zavarovanju z dvetretjinsko večino gotovo odpadlo. AVSTRIJSKO DRŽAVNO URADNIŠTVO ZA IZBOLJŠANJE SVOJEGA POLOŽAJA. Avstrijsko državno uradništvo je zborovalo 20. t. m. na Dunaju in inoravsko v Brnu. Na Dunaju ie podpredsednik poštni oficijal Grabschcid dejal, da je vsled žalostnih razmer državno uradništvo dospelo tja, kjer se začenja proletariat. Referent Schmid je predlagal resolucijo, naj vlada takoj dovolil 20od-stotno draginjsko doklado ter uvede časovni avtomatični avanzma. Isto so sklenili uradniki zbrani v Brnu. Predsednik na brnskem shodu jc bil poslanec dvorni svetnik d'Elvert. Državni uradniki so zborovali siccr tudi drugod, med drugim tudi v Trstu. ČEŠKI PREDSEDNIŠKI NAMESTNIK V PRAŠKEM NAMESTNIŠTVU. Na praškem namestništvu bodo nanovo ustanovili mesto drugega predsednikovega namestnika, ki bo vodil posebno češke zadeve. Ko so Hrvatje dospeli do morja, obstali so ter očarani gledali prirodno lepoto morja. Ona podoba umetnika, ki jc moment občudovanja tako krasno naslikal, mi je prišla vsakokrat v spomin, ko sem opazoval kakega tujca letoviščarja, ki je vprvič ugledal naše bohinjsko jezero tam ob izlivu Savice na mostu pri cerkvici sv. Janeza. Kakor nem zamaknjen gleda in se čudi nad lepoto narave malodane vsak, ki vprvič stopi pred to naravno krasoto bohinjskega jezera. To lepoto ob jutranjem solnčnem svitu ali zvečer ob zatonu opisati je skoraj nemogoče. Tu je na mestu le vabilo: pridi iu glej! Kako umetno čarovito je obrobljeno to naše jezero z gorovjem okoli in okoli! Na mostu stoječ, opaziš na desno očaka Triglava s Tošcem. Debelim in Mišelem vrhom v ospredju. Takoj pred teboj se dviguje Pršivec. Za jezerom se dvigujejo: oba Bogatina, Podrta gora, oba Migovca in te prijazno pozdravljajo ter vabijo: pridi vrh planin nižavc sin. Cc se ozreš proti levi strani, razveseli se oko nad južnimi julijskimi vrhovi: Šija, Ro-dica, oba Razkovca, veliki in mali. Veliki vrh, Črna prst se ti zopet kažejo v svoji mogočnosti, — ln pred teboj — ta vodena ravan: jezero! Mirno, tiho je, saj ni viharja; toda Mesto bodo podelili ali dvornemu svetniku Villaniju ali pa dvornemu svetniku Vojaczku. Baje je to delo češkega ministra Pacaka. VOLILNO GIBANJE MED MORAVSKIMI CEHI. — KATOL. NARODNA STRANKA. Češka katoliška narodna stranka je objavila v volilnem oklicu za deželnozborske volitve svoj program, ki mu stoji na čelu zahteva češkega državnega prava. Stranka sc bo borila za večjo deželno avtonomijo, narodno enakopravnost in katoliška načela, zlasti v vzgoji. Stranka jc postavila v splošni kuriji 11, v kmečki 24 kandidatov. Češka napredna stranka kandidira v 13 volilnih okrajih. ČEŠKO - SLOVANSKI SOCIALNODEMO-KRAŠK1 STRANKARSKI SHOD. sklicuje strankin izvrševalni odbor od 22. do 25. decembra v Prago. Na shodu zavzame češka socialna demokracija najbrže svoje stališče nasproti dunajski socialnodemokraški strokovni komisiji in češkim socialnodemo-kraškim organizacijam na Nižjem Avstrijskem, ki si nasprotujejo v narodnih zadevah. CARINSKI SPOR Z AVSTRIJO V SRBSKI SKUPŠČINI. — NESPORAZUMLJENJE V ZBORNICI. 20. oktobra. Ministrski predsednik Pasič izvaja v skupščini, da je odgovor Srbije na avstrijsko noto zadnji. Srbija hoče imeti proste reke. Srbija se pogaja z Rusijo, Rumunsko, Italijo in Angleško. Srbija bo gospodarsko čisto samosvoja. Kozovljanin povdarja, da Avstrija Srbijo izrablja. Avstrija ima politične namene in išče s pomočjo carinskega spora prilike, da sc vmeša v notranje razmere srbske. Mladoradikalec Stojanovič očita srbski vladi, da jc ravnala popolnoma brez glave. Topov ni naročila tam, kjer je hotela vojaška komisija. Vlada se baha, da ima sedaj več colninskih dohodkov, toda nc pove. da pri tem trpijo konsumenti, ki morajo prenašati draginjo. Vlada ne zna ugodnega položaja izrabljati ter mesto da bi izbrala pot po Donavi, pošilja trgovinske komisije v Varno in Solun. Dobro je, najti nova tržišča, toda z mogočnim sosedom se je tudi treba častno sporazumeti. Nesič očita starini radikalcem, da so nenavadno bojeviti, dočim so bili preje proti popolnemu sporu z Avstrijo. Arhipop Gjurič napada Avstrijo, ki se je polastila »srbske Bosne« ter sedaj hoče zasesti celo Srbijo, osvobojeno s krvjo srbskih junakov. Tega se nikakor ne sme dopuščati. Stojan Ribarac (nacionalec) očita srbski vladi skrajno nedoslednost. — Prihodnja seja v ponedeljek. — Davčni dohodki Srbije znašajo od i. januarja do 1. oktobra 1900 18,566.998 frankov, t. j. 708.098 frankov več kot lani. Cercalij je Srbija od 1. januarija do I. oktobra t. 1. izvolila v inozemstvo 122,278.763 kilogramov, to je 52,160.009 kilogramov več kot lani. (Uradno poročilo.) NASPROTSTVA MED STRANKAMI V OGRSKI KOALICIJI. — BOJ PROTI VERSKI ŠOLI. Celo ogrski optimisti sodijo, da v koaliciji združene stranke ne morejo dolgo skupaj korakati. Prevelika so načelna nasprotstva med strankami. V koaliciji je tudi ogrska ljudska stranka, ki ima v svojem programu tudi versko šolo. Na Zgornjem Ogrskem se vrši zdaj hud boj proti verski šoli. Pod novo firmo nastopa zopet liberalizem. Trdijo, da verska šola prepočasi pomažaruje nemažarske narodnosti. In zato zahtevajo državno šolo, v kateri bi se moral krščanski nauk učiti v mažarščini in to celo za začetnike v popolnoma slovaških pokrajinah. Katoliško ljudstvo se pa bori proti državnim šolam. Mažarsko uradništvo pa .nastopa z vso silo za državno šolo. Višji stoliški sodnik Koloman Szabo in pa višji župan nevtralne stolice Markhot sc najbolj odlikujeta v tem boju. Iz šol odstranjajo križe. Hujše je zdai za Slovake, kakor ob zloglasni Banffy-jevi vladi. Pri podržavljenju šol nastopa Szabo brezobzi rno in tudi protizakonito. Po ogrskem šolskem zakonu odločujejo o verskem značaju šole občine. Na Zgornjem Ogrskem so sc izjavile za versko šolo vse občine. Občine pa tudi lahko izpremene svoj sklep. Szabo to ve in zato jc vabil mnogokrat k sejam z vabili, ki niso obsegala v dnevnem redu kadar razgraja vihar, tedaj pa pljuska njega valovje daleč tie na obalo. — Pa tudi viharno jezero ima svojo drugo posebno lepoto. Zdi se. da je odsvit ljudstva bohinjskega. Bohinjec je po svoji naravi mil, tih, dober, toda ako ga razjari krivica, tedaj postane podoben jezeru ob času viharja. Omenjam burnih nastopov Bohinjcev ob času, ko so se jim jemale starodavne pravice glede gozdov in pašnikov. Od onih časov sem je Bohinjec, kar je umevno, tudi bolj nezaupljiv nasproti gosposki. — To mimogrede. Jezero je dolgo nad uro hoda. Lastnina jc občna — offcntliches Gut. Ribe v njem so najplemenitejše vrste postrvi in so last, kakor po veliki večini gozdi, verskega zaklada ali pravzaprav države. — Južna stran jezera jc senčna; lepa vozna cesta pelja ob tej obali skoraj do izvira Savice. Severna stran jc skalovita — vznožje Pršivca. Ob času deževja hite navzdol hudourniki. Svet jc last posestnikov od Stare fužine in Studove. ki na tej obali jezera pasejo svoje črede. Ta stran pač ne bo pripravna za stavbišča in jezero bi na svoji romantiki s stavbami gotovo le zgubilo. Pač pa jc ves južni del kakor ustvarjen za razne vile. Pravijo, da bo verski zaklad parceliral in prodajal točke o podržavljenju. Drugod so sicer vabila obsegala točko o podržavljenju, a slovaški člani občinskega načelništva nevešči mažar-ščine, niso znali za kaj se gre. Szabo si je izbral za svoje nasilne namene mesec avgust, ko je največ dela na polju in zato jih je pri sejah mnogo izostalo. Ki so pa prišli k seji, je obdelaval Szabo z grožnjami toliko časa, da so se udali. Zgodilo se je pa tudi, da je dal Szabo v mažarski zapisnik, da so sklenili odborniki podržavljenje soglasno, a je ostal predlog dejanski v manjšini z 7 glasovi. Višji župan Markhot sovraži tako versko šolo, da pravi o njej, da je nevarna ogrski državni ideji, ker povspešuje panslavizem. Seveda dokaza za to svojo trditev nima nobenega. In tak boj vodijo v nevtraški stolici, kjer je šest jDoslancev ljudske stranke! BAN PEJAČEVIČ SE PODA V ORŠOVO. Zagreb, 20. oktobra. Ban Pejačevič se je podal v Budimpešto, odkoder bo odpotoval v Oršovo, da prisostvuje slavnostim v čast Rakoczyju. TSCHIRSCHKY V RIMU. Nemškega državnega tajnika Tschir-sehkega je sprejel italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni. Italijanski uradni listi priznavajo, da sta se državnika pogovarjala o trozvezi, ki pa sicer ni bila v resni nevarnosti. FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. -CLEMENCEAU MINISTRSKI PREDSEDNIK. Predsednik Fallieres je Clemenceau ponudil vodstvo ministrstva. Clemenceau je ponudbo sprejel. Clemenceau je brzojavil v inozemstvo po Picquarta, znanega pomagača Dreyfusovega. da mu ponudi vojno ministrstvo. IZZIVANJE FRANCOSKIH KATOLIČANOV. V mestu Lille je priredila framasonska loža banket, da izziva katoličane v samostanu izgnanih karmeličank. Ko je izvedelo o tem katoliško prebivalstvo, ga je to zasramovanje tako ogorčilo, da se jc zbrala velika množica pred samostanom in pretepla Iramazone. Tepcu jc bil tudi bivši francoski vojni minister Andre tako, da jc moral pobegniti. VAŽEN UKAZ RUSKEGA CARJA O ENAKOPRAVNOSTI KMETOV. — DUMA. Ruski car jc izdal ukaz, ki priznava vsem ruskim kmetom brez razlike narodnosti, iz-vzemši sibirska tuja plemena, pravico, vstopiti v državne službe, enakopravno z drugimi stanovi. Odpravi se tudi določba, ki izključi kmeta, ki vstopi v višje šole ali v državno službo, iz kmečke občine, mira. Kmetje si smejo izbrati stanovanje in sedež, kjer hočejo in dobe potne liste brez obrokov. Ukaz tudi odpravlja davek na osebo ter posebne določbe o razdelitvi rodbinskega premoženja in zapuščine. — Stolypin jc izjavil, da vlada nc bo poslušala ne »Zveze ruskih ljudi« ne drugih prenapetih strank, temveč šla dalje po poti pametnih reform. — Duma bo sklicana dne 1. marca 1907. RUSIJA. Izjava trgovinskega ministra Filozofova. Trgovinski minister Filozofov je izjavil pri sestanku borznega komiteja, da se zboljšajo trgovinske in industrijske razmere Rusije. Ministrstvo jc izdelalo zakon o delavskem vprašanju. Za poravnavo sporov med delavci in delodajalci se ustanove posebna mirovna razsodišča. Tudi zakon o starostnem zavarovanju je že izdelan. Reakcija. »Zveza ruskih ljudij« je brzo-javila carju, naj izda volilni zakon, ki judom odvzame volilno pravico in naj dumi dovoli zgolj posvetovalni značaj. — Rusija ni nameravala najeti posojila; tako vsaj poroča uradna brzojavna agentura iz Peterburga. Nova vojna ladja. Spustili so v morje največjo rusko bojno ladjo »Andrej Prvozvany«, ki ima 17.400 ton in hitrost 18 vozlov. Oborožena je z 12 dvanajsteolnimi in osemcolnimi topovi ter 12 topovi po 120 in 75 milimetrov. Napad na polkovnika. Neki poročnik om-skega polka je na Nevskem prospektu blizu Aničkovega mostu ranil z golo sabljo nekega polkovnika. Ko so ga ljudje hoteli prijeti, je svet v ta namen. Kaj pripraven je tudi ves del od jezera do Stare fužine za stavbe. In tega sveta je šc mnogo. Pri iztoku jezera je že pred 20 leti verski zaklad postavil moderni hotel z vso udobnostjo. Zal, da se domačin v njem nc more čutiti domačega na domači zemlji, vse je nemško. Slovenske besedice ne slišiš. Letos so pričeli razširjevati to nemško domeno. Naj bi se vender v tem oziru zganili tudi naši! Saj jc svet kupljen na najlepši točki. Kako bi domini-ral naš hotel nad vsem jezerom! Da bi bili pri takih podjetjih bolj veliki in nc malenkostni in da bi tudi v tem oziru tujcem kazali našo moč, je pač opravičena želja vsakega zavednega Slovenca in Slovana! Ko se sprehajaš ob jezeru mimo opisanega sedaj nemškega hotela, tigledaš na sivi skali cerkvici podobno, za oko zares idilično stavbo, atelije umetnika slikarja g. Stohr-a. Umetnik slika izborno naravo in je novodobne sccesijonistiške strujc. — Kmalu dober četrt ure dalje zgradil si je na kupljenem svetu g. Prosctic, ravnatelj Feniksove zavarovalnice, lepo in prostorno vilo. Koncem jezera pa je postavil letošnjo spomlad g. J. Ravnikar lesen ličen, gorskemu kraju primeren hotel »Zlato-rog«. Izborna ideja! Radi so zahajali letovi- rnahal s sabljo po množici. Naposled so ga vendarle prijeli. Roparji. Blizu KiSineva je osem roparjev napadlo 50 potnikov ter jih oropalo. Dva roparja sta odnesla iz upravništva kadetnega lista »Rječ« le par stotakov, ker jim je blagajnik z blagajno pravočasno ušel. — V zavodu gluhonemih v Peterburgu so gluhonemi 20. t. mes. priredili demonstracijo. Razbili so opravo in šipe, da tako izjavijo svoje simpatije do revolucionarjev. PRUSKA NASILJA PROTI POLJSKIM ŠOLSKIM OTROKOM. V Šubinu so bili 20. t. m. žalostni prizori, ki kažejo prusko kulturo v vsej njeni surovi oholosti. Oblasti so namreč ukazale, da zapro poljske otroke, ki niso hoteli moliti nemško. Popoldne so pa vdrli poljski očetje v zapore in vzeli otroke domu kljub temu, da so pozvali pruski kulturonosci policijo. Zdaj so ukazali, da bo šolo vedno stražila policija, kadar bodo zaprti otroci. BALKAN. — TURČIJA. Turška vlada jc obvestila ekumenskega patriarha, da bolgarski revolucionarni odbor namerava izvršiti atentat na patriarha in več makedonskih metropolitov. — Sultan je po več kot desetmesečnem odmoru zopet sprejel perzijskega poslanika, kar kaže, da je poravnan tuško-perzijski obmejni razpor. ZA VERSKO ŠOLO NA ANGLEŠKEM. Angleški katoličani in pa pravoverni protestantje napenjajo vse moči, da bi vplivali na zbornico lordov, da odkloni takozvano »Schoolbili«, ki jo je odobrila spodnja zbornica in ki namerava odpraviti državni verouk iz šol. Boj vodi »Catholic Truth Societhy«, ki jc priredila že nebroj shodov na Angleškem, zadnji čas pa za irske katoličane v Dublinu. Tu je govoril tudi irski primas nadškof kardinal Lognc in poživlja zborovalce, naj dvignejo svoj glas proti nameravani odpravi verouka iz šol. Medtem, ko so zborovali katoličani v Dublinu, je pa zborovalo 2000 angličanov v Northamptenu. Zborovanju je predsedoval angličanski škof peterboronški iu jc imel namen, da se pridruži katoliškemu protestu. Angličanski škof je izjavil, da nameravanega zakona angleško ljudstvo ne mara in da morajo lordi izjaviti z ljudstvom, da ne zaupajo vzgoji brez vere ker bi to pomenjalo razrušitev vzgoje same. Vsak teden se vrši več shodov. FRANCOSKI PRORAČUN. Pariz, 20. oktobra. Francoska proračunska komisija je znižala zahtevano posojilo 244 milijonov frankov na 80 milijonov. ANGLEŠKA IN PERZIJA. London, 20. oktobra. Tu so sklenili pogodbo angleško-perzijskega posojila in žc razpisali prvi obrok 200.000 funtov šterlingov. Angleški listi dementujejo vest o angleško-ru-sketn sporazumu in posojilu. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE »ANGLEŠKE BANKE« NA 6 ODSTOTKOV. Pretekli petek je zvišala »Angleška banka« svojo obrestno mero za celi odstotek, tako da znaša zdaj 6 odstotkov. Povišanje obrestne mere je precej iznenadilo finančne kroge kakor tudi, ker jc zvišala banka obrestno mero v petek izredno, dasi ima bančno ravnateljstvo svoje seje redno v četrtkih. Finančni krogi si belijo glave, kaj li je povzročilo zvišanje ob času, ko živimo v miru in ob ugodnih narodno-gospodarskih razmerah. Seveda ugibajo različno, a glavni vzrok je pač ta, ker hoče »Angleška banka« varovati svoje zlato, za katerim povprašujejo v Egiptu pa tudi v Ameriki. V Egipt bo šlo precej zlata za bombaž in egipčanski špekulanti rabijo tudi precej zlata. Pa tudi američanski špekulanti potrebujejo preccj zlata. »Angleška banka* hoče zato nasproti špekulaciji varovati svoje zaloge zlata. V Egipt je odposlala »Angleška banka« dejansko en milijon funtov šterlingov. Zvišanje obrestne mere je vplivalo na Američane tako, da je poskočila obrestna mera na njevjorški borzi od 48.535 na 48.590, padli so pa tudi jako zdatno razni papirji na nev-jorški borzi. Angleška banka namerava celo zvišati obrestno mero na 7 odstotkov, da tako za- ščarji tjekaj. Naravna lepota nudi ti ondi vse. dobra postrežba in prenočišče pač vabi ieto-viščarje v poletni sezoni v označeni hotel. Od konca jezera do Savice je še dobro uro hoda. Kdor je prišel do sem, naj ne zamudi žrtvovati še nekaj znoja za vžitek pri izviru Savice — tam sredi mogočne stene visokega skalovja. Saj je pot udobna, ves čas v senci debelih bukev, močnih smrek in ob skrivnostnem bobnenju Savice. Uže Prešernov »Krst pri Savici« navduši Slovenca, da hiti veselih korakov k izvirku. In zares! Ni dober Slovenec, kdor ni čital »Krsta pri Savici« in gledal Savice pri nje izviru. Kje so oni srečni časi, ko smo se v dijaških letih na pamet učili »Krst pri Savici«, ter polni navdušenja in svetih idealov deklamo-vali ga pri izviru Savice in peli, da se je daleč v dolino razlegalo: Lc Savica, hči kraljeva, pribobni in pesen peva, od nje doma slavno mirnega — Rod slovenski brani ljubi Bog! Po novi železnici toraj v Bohinj, k jezeru in Savici! Bohinjec. brani nadaljni izvoz angleškega zlata v inozemstvo. Da bode vplivalo zvišanje tudi na inozemstvo, je samoobsebi umevno. Obrestno mero »Avstro - ogrske banke« bodo najbrže tudi zvišali. Zdaj znaša obrestna mera »Avstro-ogrske banke« 4inpol odstotkov medtem ko imajo v Londonu in Berolinu 6 odstotkov. »Avstro-ogrska banka« sicer tega ne bode storila rada, a če nastane nevarnost, da odpotujejo zlate bančne zaloge v inozemstvo, katere nevarnosti zdaj še ni, bo tudi brez dvoma prisiljena, da zviša obrestno mero najbrže začetkoma na odstotkov._ Slovelo Sledališče. (K premijeri »Fige«.) O delu samem, sanjski drami Gerharta Hauptmanna izpregovorili smo že v petek ter dejali, da bode igra uspela le, če jo bodo dobro igrali. — To se je zgodilo, kajti drama je bila izborilo naštudirana pa tudi tako režirana in dosegla jako časten uspeh. — Za izborilo opero pride na vrsto naša dobra drama. Ce bo vsaka drama igrana vsaj tako, kot je bila »Figa«, potem bomo zadovoljni, saj naše največje veselje je hvaliti, kar je hvalevrednega. Dvoje moči se je kosalo v soboto večer; moč prvotnega stvaritelja z močjo igralcev na odru. Druga je nadkrilila prvo. Gospod in gospa Taborsky sta za naš oder najboljša pridobitev. V »Figi« je obema dana prilika pokazati umetnost igranja; — brez pretiravanja moramo priznati umetniški dvojici največje in odkritosrčno priznanje. Elegantni nastop g. Taborskega, predvsem pa stopnjevanje v igri, zlasti prehod iz enega duševnega razpoloženja v drugo, umel je mojstrski izvesti. Podal nam je prelepo sliko, ne, — živo psihično študijo, ki nam je inponirala. Ljubezensko hrepenenje po svoji soprogi, rodbinska sreča, ki jo navidezno kaže prva slika, igral je z enako dovršenostjo, kot oni razburjajoči nastop v FIgineni salonu, sledeč njenemu ljubimcu. — In dalje: razjedajoča srčna bol po prečuti noči, resigna-cija, z kako finim čutom brez nepotrebne ekstaze, s potezami obraza, v mimiki, je znal izražati srčno bol. Pa tudi ondi. kjer zahteva igra, da mora pri višku prehajati v ekstazo, — nič prisiljenega, nič nepotrebnega; umerjen vsak korak, na mestu vsaka gesta. — In gospa Taborska! — Vsa sila, — moč strasti rafi-nirane kurtizane, demoničen značaj Flgin, strast ljubezni in sovraštva in koprnenja, — vse je živelo v njeni igri. Niso se nam zdele sanje, marveč živo dejanje, ko smo gledali to Figo v objemu soproga, ki sc je z enakim ognjeni igrala z iskreno ljubeznijo njegovega srca, potem pa zopet v objemu ljubimca v divji strasti in poželjenju. Tudi pri gospej Taborsky nič prisiljenega, izraz živ in ognjevit, elegantna vnanjost v razkošnih toaletah, vseskoz simpatična zunanjost. — Gospa in gospod Taborsky nam bodita toplo pozdravljena v naši sredi! — G. Boleška naj se topot ne boji kritike! Tak tip, kakoršnega nam je skiciral kot Timo-ška, zasluži pohvalo, ki mu je ne kratimo, če jo zasluži. Vrlo dober je bil v igri vobče, v maski posebej. Dokazal je, da zna, če hoče, pa tudi, da je v karakterskih vlogah neprimerno boljši, kot v komičnih. Gdč. Noskova ni imela ravno lahke vloge. Igrati vlogo stare matrone, zahteva že — nekoliko žrtve. .— Njena igra nam je povsem ugajala in zasluži tudi tople polivale. Da ne postanemo preobširni, omenimo pohvalno še g. B a r j a k t a r o v i č a ter gdč. K o č e v a r j e v o. lnterprcti ostalih epizodnih vlog niso ničesar pokvarili. Morda bo pri reprizi prilika še kaj dostaviti. — Inscenirana je bila drama z ozirom na našo. ne baš prebogato opravo, dobro. Obisk jc bil siccr dober. Dnevne novice. + Osebne vesti. Profesor na goriški drž. gimnaziji gosp. Gustav Novak je pomaknjen v VII. činovni razred. — Umrl je v Gorici hišni posestnik gosp. Vinccncij Bielecki, star 76 let. — Danes se jc poročil v Cerknem c. kr. orožniški postajevodja g. Ignacij Badal z gdč. Antonijo Plemelj. — Izpremembe pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Oficijal Albert K o 11 e r pri železničnem obratnem uradu v Ljubnem je imenovan za predstojnika obratnega urada na Jesenicah. — Prestavljen je adjunkt Al. P c -rišič od ravnateljstva v Trstu k ravnateljstvu v Beljak, iz Beljaka v Trst k ravnateljstvu je pa prestavljen stavbeni pristav Leo-nida F ra n i č. — V državno železnično službo je vsprejet kot uradniški aspirant Viljem Otneržu pri postajnem uradu pri Sv. Lovrencu. — Premeščen je Maks Konrad, pristav c. kr. državne železnice iz Kranja v Trst, na njegovo mesto pride g. Viktor C r e t n i k , pristav c. kr. državne železnice v Ljubljani. + »Plccolo« proti Jadranski banki v Trstu. »Piccolo« se v sila dolgem članku bavi z ustanovitvijo nove slovanske banke v Trstu, od katere baje preti italijanski narodni in gospodarski posesti velika nevarnost. »Piccolo« namiguje, da jc ta banka podpirana od inozemskega slovanskega kapitala in poživlja vse italijanske denarne zavode v Trstu, naj se s slovensko banko ne spuščajo v nobene zveze. »Piccolo« obupno roti ves italijanski kapi- tal, naj nikar ne posluje s to banko, češ, da ima politične namene. — Učiteljske vesti. Za definitivni učiteljici sta imenovani gdčna. Angela P e t r i č v Knežaku in gdčna. Otilija Jug v Oblakih; za nadučitelja v Studenem je imenovan gospod Mihael M e ž a n. — Upokojeni sta začasno učiteljici Pavla K o b 1 e r - F 1 e s c h v Ribnici in Amalija S e d 1 a k v Mirni. — Sodna vest. Sodni avskultant, gospod Anton Avsec, je premeščen na svoje prejšnje mesto v Ljubljano. Namesto njega je dodeljen sodišču v Kranju g. Peter Keršeč iz Ljubljane. — »Občinska uprava«. Na razna vprašanja, kje se naroča glasilo »Kmetske županske zveze »Občinska uprava« naznanjamo, da naj se vsa tozadevna naročila naslovijo na »Upravništvo občinske uprave« v Ljubljani. List začne nov letnik s 5. decembrom t. 1. Naročnina za prihodnje leto bo 6 kron. Izhajal bode 5. in 20. vsakega mesca. Za minolo leto stane naročnina 8 kron. — Dobiti je še ves letnik. Pošiljajo se na željo posamezne številke na ogled. — Slov. katol. akad. društvo »Danica« ima v torek 23. t. m. svoj VI. redni občni zbor pri Trotterju (I. Lichtenfelsgasse) ob pol 8. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Neinci se utrjujejo ob Adriji. Neka nemška tvrdka je kupila ob kanalu Valentini-sovem pri Tržiču zemljišče 40 njiv za 360.000 kron v industrijske svrhe. Tudi 10 drugih njiv zemljišča je bilo kupljenih v tak namen. — Nemci se utrjujejo ob Adriji! — V konkurznein skladu Seliškarjevem nadaljevala se bo prodaja oprave dveh pro-daialnic, ki sta bili nepričakovano bogato opremljeni, — in pa hišne oprave za eno sobo v sredo 24. t. m. Pričela se bo prodaja ob 9. uri dopoludne v pritličji nekdanjega »Katoliškega doma«, in nadaljevala glede hišne oprave in knjig v zasebnem stanovanju na Kongresnem trgu št. 13. Seliškar sam se pa kaj dobro počuti pri svoji ženki v Celju, — Štrajk krojačev v Trstu končan. Krojači delodajalci in njih štrajkujoči delavci v Trstu so se včeraj pogodili. Gospodarji so znižali dnevnik od 10 na 9 ur ter povišali plačo ženskam za 5 odstotkov, a moškim, ki' delajo na račun, za 10 odstotkov. — Na oklicu je v cerkvi šmihelski pri Novem Mestu, gospod Franio Pire časnikar v Kandiji z go. vdovo Kristo Wolfling roj. Presoli rodom Ljubljančanko, sedaj bivajočo v Trstu. Nesreča na cesti. Ko je v petek popoldne vozil hlapec gospe pl. Fichtenau žito preko Rateža v Novo Mesto, prišel mu je nasproti na kolesu posestnik Janez Langer iz Podloga. Dasiravno je Langer voznika pravočasno opozoril, se je le ta v zadnjem trenotku izognil, a v tistem hipu se prestrašijo konji, potegnejo čez cesto in Langer je pri tem tako nesrečno padel, da si je levo nogo ravno v kolenu čisto popolnoma zlomil. Med tem, ko jc revež ležal nezavesten na cesti, je voznik ne zanj se brigaje odvozil naprej. K sreči je prišel takoj na lice mesta novomeški c. kr. orožniški postajevodja gosp. Jelene, ki je slučajno tam blizo patruliral. Gospod Jelene jc takoj priredil tam za obvezo noge potrebne obveze ter ukrenil, da se je ponesrečenec transportiral v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ponesrečeni Langer je oženjen in oče več nepreskrbljenih otrok. — Potres. Iz Lcskovca se nam piše: V soboto zvečer ob 5. uri in 45 minut je bil tu močan 5 sekund trajajoč potres. Ob 9. uri 45 minut jc bil tudi potres, kratek in bolj rahel. — Kako pospeševati promet s tujci. Društvo za pospeševanje prometa s tujci na Koroškem priredi po Koroškem tekoči teden šest shodov, na katerih bo razgovor, kako še bolj povzdigniti tujski promet. Kaj pa slično kranjsko društvo? — Zaključek milanske razstave. Milanski razstavni odbor je na predlog vnanjih držav sklenil, da sc milanska svetovna razstava dc-finitivno zapre dne 4. novembra. Takoj nato pričnejo odvažati razstavljene predmete ter rušiti galer i jc in Jt i lige zgradbe. — Velik požar je uničil v Korminu docela hišo Deperisovo, kjer je bila kavarna »Fv-ropa«. Dva gasilca sta bila lahko ranjena. Gasilci, ki so prihiteli iz Gorice, sc ogenj omejili, da se ni razširil na ostale hiše. Depcris jc zavarovan. — Loterija. V I. 1905 so ljudje zaigrali v Avstriji v loteriji 31 milijonov, 014 tisoč 874 kron. Od tc svotc je imela država lani 11 milijonov, 165 tisoč 066 kron čistega dobička. Na temelju nepobitnih matematičnih dokazov se trdno opirajo naslednja dejstva: za igralca, ki jc dobil ekstrato, je moralo zaigrati 17 igralcev, za onega, ki je dobil ambo 399 igralcev, za terno 11.748 igralccv. za kvaterno 511.038 igralcev torej od 511.038 igralcev komaj eden zadene kvaterno in 511.037 je moralo poprej izgubiti, preden je eden zadel kvaterno!! Iz tega je vidno, da jc ne more biti hazardnejše igre na loterijo. Loterija je bila pri nas uvedena za Marije Terezije I. 1751. Njen izvor je Italija in sicer genovanska republika. Pokazalo sc jc, da služi državi kakor dobra molzna krava, in zato je bila negovana, tako da je danes dosegla patrijarhalno starost 155 let in ni nade, da bi v dogledni dobi izginila. Za dobo, v kateri država upravlja loterijo, tvorile so stavnic 2 iu pol milijarde kron čisti dobiček I milijardo (1000 milijonov). Mislimo, da jc s temi številkami zadostno povedano. Glavna hiba je tu nezavednost ljudstva, nepoznanje igralnega razmerja! Najskrajnejši čas je, da bi bil ta nestvor zakonom odstranjen, da prestane upropaščati te, ki plačujejo ta »davek iz glu-posti« in da se odstrani tudi črna pega z njih. ki sicer poznajo to institucijo kakor nemoralno, a se niso še pobrinili, da bi bila odstranjena. — Tovarna usnja na Vrhniki. Po bližnji informaciji zida tovarno usnja na Vrhniki g. Ivan Tomšič in ne gospod Karol Pollak. — »Hrvaška radnlčka zajednica« bo imela sestanek svojih zaupnikov dne 7. in 8. decembra v Zagrebu. — Umrla je v Trstu Jakobina Kurent, katero je njen mož v sredo zvečer 15krat zabodel z nožem. Štajerske nouice. š Shod v Poličanah. Na včerajšnjem shodu sta nameravala podpredsednik katoliškega političnega društva za slovenjebistriški okraj in dr. Kukovec iz Celja delati propagando za »čisto« stranko. Dr. Korošec je takoj ugovarjal in protestiral proti temu, da se glede volilne reforme ljudstvo od inteligence v marsičem krivo informira. Resolucija poziva poslance, se z vso žilavostjo potegovati za zahteve Slovencev. š Slovensko kat. akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj prvi redni občni zbor v zimskem tečaju 1906/07 v petek, dne 26. t. m., ob pol 8. uri zvečer pri »Zeleni Štajerski« s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbo-rovo; 3. Poročilo revizorjev; 4. Vsprejem novih članov in 5. slučajnosti. š Volitev župana v Šoštanju. O tej volitvi se nam poroča iz Šoštanja: V petkovi številki prinesel je »Slovenec« neverjetno novico, da so se v četrtek dostavljala vabila za volitev župana, ki naj se vrši 20. t. m. Ker niso bila vabila, vsaj ona slovenskim odbornikom namenjena, niti datirana, niti podpisana od vladnega komisarja, mislili smo res, da si je nekdo dovolil hudomušno šalo. Pa kmalu smo se prepričali, da to ni nikaka šala, ampak gola resnica, kajti nemški odborniki bili so vsi pravilno povabljeni, njihova vabila bila so datirana in lastnoročno podpisana od okr. vladnega komisarja! Gospod urednik, moje pero je preslabo, da bi moglo vsaj približno opisati to velikansko veselje, ki je vsled tega zavladalo med šoštanjskimi Nemci in nemčurji! Letali so od soseda do soseda, od prijatelja do prijatelja, pa tudi do neprijatelja in zadovoljno si šepetali, da bode zdaj konec teh pr........ volitev. Za volitev določena 5. ura popoldne se bliža in nemški odborniki: lians in Franc VVoschnagg, Jos. \Verbnigg. Kari Bresnik, Miha Kurnig, Pavel Mak, Matevž Seunik itd. — vseh dvanajst — prihajali so, kakor »jogri« v občinsko pisarno volit — svojega župana. Peta ura je že davno odbila, pa onih, namreč slovenskih odbornikov ni od nikoder! Pri tem prišla nam je na misel ona narodna pesen: »Vsi so prihajali, a njega ni b'lo«. Da, da, n j e g a, namreč tretjega razreda, ni bilo in ga tudi ne bode nikdar pri volitvi nemškega župana! To nai si zapomni slavna vlada s svojimi ljubljenci in protežiranci vred! Celo p o 1 d r ug o u r o čakali so sami dotna — par-don, v občinski pisarni — dvanajsteri jogri in mučili potrpežljivega gosp. vladnega komisarja dra. Hofmanna z njihovimi neumnimi sklicevanji na razne postave in s tem hoteli neizkušenega mladega političnega uradnika zmešati, — tako, da se nam je gospod komisar v srce smilil. Čudili smo se res njegovi železni potrpežljivosti, kajti vsak bi na njegovem mestu rekel navzočim dvanajsterim možakarjem, da jih je vendar premalo in jim enkrat za vselej zabičal v njihove trmaste butice S 35. obč. vol. reda, ki vendar natančno govori: Da je volitev veljavna, mora vsaj tri četrtine v s e h odbornikov biti n a v z o-č i h itd. To je postava gospodje, katere vam ne more vaša skrbna mati v Gradcu, kakor bi tudi rada, spremeniti! - Vse vaše veselje spremenilo se je v britko žalost in vladal nam bode še naprej od vas poklicani komisar! — š Župnik v Svičini postal je č. g. Vido J a n ž e k o v i č, dozdaj kapelan pri Sv. Jakobu. š Vseučiliški profesorji — agitatorji! Neki medicinski doktor Klemensiewiczki poučuje na graškem vseučilišču in bi svoje neznano ime rad proslavil s protiversko agitacijo. Včeraj, v nedeljo je imel v Celju sklican protestni shod proti verski šoli, kakor jo določa sedanji šolski zakon. Pri tem shodu je predaval o šoli in šolski naobrazbi (?). »\Vahterca« je delala prav reklamno agitacijo za ta profesorjev shod Prva stran, ki prinaša oklic ima čisto obliko ameriške reklame! To jc znanstveno! š Novo železniško postajališče. Občinski svet v Mariboru je v svoji zadnji seji sklenil, prositi pri glavnem ravnateljstvu južne železnice, da se napravi novo postajališče v mestu Mariboru samem, namreč v Lenauovi ulici. š Nov primarij hiralnice v Vojniku bo odslej dr. Hohn, sedaj kopališki zdravnik v Ra-deni. Dr. Hohn jc kot tak naslednik dr. Zižeka. š Dvojna mera. Celjski občinski zastop je oprostil mitnine za stavbene vožnje nekega Friderika Gugl, zavrnil pa prošnjo »Slov. katoliškega podpornega društva«. Kdo ugane zakaj?! š Značilno za Celje. Mestni šolski svet jc nedavno razpisal na mestni deški šoli službo učitelja, a glej, oglasili se ni nihče! To je zelo umljivo, kajti kedo bo hodil v tak kraj kot učitelj službovat, kjer mu sme vsak nemško-na-cionalni črevljar, slovenskega pokolenja --komandirati politično prepričanje in politični nastop. Sicer so pa tudi učiteljske plače tako. da za tak denar niti diurnisti na mestnem uradu nočejo služiti. Seveda za nemške demonstracije in za razne golaže se v Celju vedno najde denar, tudi za kupovanje sloven-slovcnskih otrok ga imajo le za učiteljstvo nc! — š Za slovenske pravice. Novi slovenski | »štajcrc« piše; line 21. julija zavrnila nam jc 1 pošta v Poljčanah eden izvod našega lista z dolgo nemško opazko. Mi smo list pošti vrnili in sklicujoč se na §. 19. drž. tem zakona zahtevali, da se nam dotična opazka naznani v slovenskem jeziku. Ker nismo prejeli nikakega odgovora smo se pritožili na načelnika dotične pošte. Pred nekaj dnevi pa nas c. kr. poštni urad ljubljanski obvesti, da se je proti dotičnemu uradniku uvedlo v naši zadevi kazensko postopanje. Tukaj, kmetje, spet vidite, da se vendar da kaj doseči in da so postave tudi za nas Slovence veljavne. Treba se je le potegovati za svoje pravico. Zato pa, držite se zgoraj navedenega zakona, govorite povsod slovenski, zahtevajte po vseh uradih na svoja slovenska vprašanja slovenski odgovor. In v katerem uradu bi vas zasmehovali radi tega ali vam celo pretili s kako kaznijo, tisti urad nam takoj naznanite. Mi vam bomo svetovali, kaj imate storiti. š Srednji vek v Celju, traja še vedno naprej. Namestništvo v Gradcu je namreč kljub neštevilnim protestom okoličanov in meščanov obeh narodnosti dovolilo mestni občini celjski, da pobira visoko mitnino od vsake živali in vsakega voza, ki gre v mesto. Ce se pomisli, da iz te srednjeveške mitnine nima občina skoraj nikakih dohodkov, pač pa da se na drugi strani vsled tega nerazmerno podra-žujejo živila v mestu, potem se ne more obsojati dovolj cejskega mestnega gospodarstva, ki vzdržuje mitnice samo še za to, da pri njih služijo in živijo nemško-narodni propadli kri-čači. š Letni račun mesta Maribor za leto 1905 izkazuje baje 51.398 K 96 v prebitka. Dobro bi bilo pojasniti, kako so izdelovalci tega računa prišli do takega prebitka. To je sigurno vol. manever. Splošne volitve za občinski zastop se imajo namreč vršiti še to leto. Mestni očetje so čakali z razglasitvijo računa do neposredno pred volitvami. — Vprašanje je lc, koliko dohodkov leta 1906 so vpisali v letni račun za leto 1905 oziroma, kolikov izdatkov 1. 1905 so prenesli na leto 1906! š V Zrečah pri Konjicah so letos šolo razširili v štirirazrednico, in kot nova učiteljska moč nastopi tam službo absolvirana kandidatka gdč. Zora S e n č a r. Koroške nouice. k Celovec se podira, bi mislil človek, ako bcr(c »Freie Stimmen«, ki srdito pihajo, ker se dobe v glavnem mestu dvojezične koroške dežele dvojezične poštne nakaznice. Gospodje pri »Freie Stimmen« morajo biti jako zabiti, da ne razumejo to, kar jc samoobsebi umevno. k Telefonsko črto Celovec-Spodnjl Dra-vograd-Volšperk ie zagotovilo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu, ako deležne občine prispevajo s 19.000 kronami k naprav-nim stroškom 63.000 kron. Radi tega bodo vsi deležniki na tej črti 28. t. m. v Spodnjem Dravogradu zborovali. Udeležitev je objaviti do 25. t. m. telefoničnemu odboru v Vol-šperku. k Celovški Klavni kolodvor, poprej južni kolodvor, bode 1. novembra t. I. prevzela državna železnica v lastno upravo. Prevzeti bi ga morala že 1. oktobra, pa so se pogajanja radi nesporazumljenja zavlekla in so bila še-le tc dni ustmeniin potom končana. k Pobegnil je neki novinec Jakob O n -derjaš od pcšpolka št. 17. v Celovcu. Pobrisal jo je brez suknje in orožja. š Veliki zvonar je letos obiskalo 3650 turistov, lansko leto pa 5155. Vzrok temu nazadovanju je bilo bržčas slabo vreme, ker je razun malih izjem skoraj vedno deževalo ali je pa megla ovirala razgled. Ljubljanske nouice. Ij Občinski svet ima izredno sejo jutri, dne 23. oktobra t. I.. ob petih popoldne v mest-nej dvorani. Dnevni red: A. Javne seje. Naznanila predsedstva. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji za pritrdilo pravilom snujočega se dobrodelnega društva >^Sa-maritan«. Stavbnega odseka poročili: o prošnji Frana Kandareta za odobrenje razdelitve parcele št. 185/2 kat. občine Karlovsko predmestje; o prošnji Frana in Ivana Breceljnika za dovolitev izpremembe parcelacije parcele št. 250/63 kat. občine Trnovsko predmestje. Policijskega odseka poročili: o dopisu mestnega magistrata glede razmerja mesnih cen na ljubljanskem trgu v primeri z onimi 25 drugih avstrijskih mest in o ukrepih teh mest za znižanje tržnih cen; o dopisu mestnega magistrata radi odprave smodnišnic in municijskih skladišč z ljubljanskega polja. Šolskega odseka poročila: o učitelju Alberta Siča poročilu glede udeležbe risarskega ferialnega tečaja; o imenovanju zastopnika mestne občine v c. kr. deželnem šolskem svetu za novo šestletno dobo; o županovih nasvetih glede izvršenih načrtov in proračuna za novo državno obrtno šolo in o finansiranju te zgradbe. Olepševalnega iu finančnega odseka poročili: o proračunu tro-škov za naprave in poprave pri objektih tivolskega drsališča in o bodoči upravi istega; o novi ponudbi »Drsališkega društva« za najem tivolskega drsališča. Dircktorija mestne elektrarne poročilo o uspehih električne cestne železnice v letu 1905. — B. Tajne seje: Predsedstvena poročila. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnji nekega ma-gistratnega uradnika za stalno vpokojenje; o treh disciplinarnih slučajih. Finančnega odseka poročilo o ponudbi neke hišne poscstnice za odkup mestnega zemljišča v Komenskcga ulicah. Šolskega odseka poročilo o realčnega laboranta J. Simončiča prošnji za premogovni deputat. Ij »Gasvverk« jc napis na čepicah uslužbencev tukajšnje plinarne. Niti dvojezičnega napisa kakršni so inserati slovenskega središča v uradnem listu. Predsednik plinarne je g. župan Ivan Hribar. Opozarjamo ga na te ultranemške čepice! Kedaj odgovori Ljubljana mariborskemu obč. svetu! li Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se ponovi prvič sanjska drama » E 1 g a «. V vlogi Oginskega nastopi gospod Nučič, ki alternira z g. Barjaktarovičem. — V petek opera »Biseri«. — Drama pripravlja Molierovo satirično veseloigro »U i z -davki« (»Les Precieuses ridicules«), opera pa Glinkovo opero » R u s I a n in Ljudmila «. lj Poročil se je včeraj mizarski mojster na Bledu gospod (1 o g o 1 a z gdčno. K u s . nečakinjo g. dr. Svetine. lj Umrla je soproga pekovskega mojstra na Dunajski cesti gospa Terezija Z a g a r. — V Spodnjem Kašlju štev. 22 je umrl posestnik Jakob D o b r u t a vulgo Zpin, star 68 let. lj Hitra smrt. Ivan Škerjanec v Malih čolnarskih ulicah št. 12, železniški spenjač, jc v soboto večer šel spat. Takoj ko se vleže. čuti v prsih silne slabosti in reče: »Hitro prinesite kozarec vode!« Ko jo prinesejo, je bil že v zadnjih zdihljejih. Zadela ga jc srčna kap. Bil je star 41 let in radi pokvarjene noge v pokoju že šest let. lj Poročeni so bili včeraj gosp. Alojzij Pittero. delovodja pri gospodu Faleschi-niju, stavbniku, z gdčno. \no K o k a I, in Jo-žef Breg a r, hlapec, z Marijo P ima t. Bili srečni! li Ponesrečeni samoumor. Včeraj je hotel iz Kolizeja skočiti na cesto 201etni Fritc Sli-tseher, a si jc mogel prerezati lc žile na roki. Prepeljali so ga v bolnico, katero je danes že zapustil. lj Dezerterii. Od vojaške godbe jc pobegnil infanterist Rudolf Lampert. — Dezerterja 27. pešpolka Aleksandra Vičiča so prijeli v Virovitici na Hrvaškem. Ij Odkritje cesarjevega spomenika pred justično palačo se bode vršilo, kakor čujemo, prihodnjo pomlad. Ij Boj ua Poljanski cesti. Danes ponoči sta bila v boju na Poljanski cesti z nožem težko ranjena 20Ietni mesarski pomočnik Mihael Jeršan in 21 letni hlapec Jožef Dežan. Storilce so zaprli. Karodno šGšiicdarsiuo. g Platneno blago podraže tvorničarji tekom novembra za pet odstotkov. Lanene preje kakor tudi lanu primanjkuje, ker izvažajo v Severno Ameriko in na Angleško. Avstrijski izdelovalci surovega lanu so že pred nekaj časom zvišali cene od 5 do 8 odstotkov. g Nazadovanje prometa z žitom. Pretekli teden je nazadoval promet žita v naši državi. Mlini so nakupili že potrebno žito. Fks-port počiva. V Nemčiji razpečavajo zdaj domače žito. A upajo da sc poviša žitni eksport osobito v Južno Nemčijo, ker vsled znanih ruskih razmer zaostaja ruski izvoz žita. Letošnja koruza kaže dobro. Zadruga lončarjev na Dunaju je sklenila svoje izdelke podražiti za 25 odstotkov. Iz slovanske^ sueta. sl Hrvatski sadjerejci na Češkem. Iz Zagreba v Prago so sc tc dni pripeljali gg. Ivan Rittig, kralj, vrhovni komisar vinogradarstva in sadjarstva, V. Durchanek, vrtnar vseučili-škega botaniškega vrta in A. Valda, nadškofijski vrtnar, katere jc hrvatska vlada poslala na Češko, da bi tam proučevali češke razmere vrtnarske in sadjarske. sl Število organizovcuih Židov na Ruskem. Po najnovejših poročilih znaša število udov židovskega »Bunda« 83.000, od tega na kraljestvo poljsko pripada 25.000. Razna stvari. Kopniški junak prijet? Iz Krefelda poročajo, da so prijeli 21. t. m. na kolodvoru nekega moža, o katerem sodijo, da je znani kop-niški napačni stotnik, ki jc spravil s svojim činom v dobro voljo ves svet, ki bere časopisje. Iz Kolina pa poročajo, da je »napačni stotnik« v soboto strašil po kolinskih hotelih in pa restavrantih in sicer v obleki stotnika. Nekaj hotelirjev je ogoljufal za denar. Napačni stotnik je izginil, nc da bi pustil kak sled za seboj. Sedaj poročajo listi, da so našli pri Kopniku tudi čevlje napačnega stotnika in da so čevlji njegovi bili popolnoma proti predpisom. Listi napadajo tudi orožnike, ker stotnika niso vprašali po legitimaciji, predno ic izvrševalo njegova povelja. Vsekakor zanimiv je bil v kopniški aferi tudi naslednji prizor. Ko je bil župan dr. Langerhaus aretiran, prinesla je njegova dekla zanj kavo in žemljice. »Oospod stotnik« je vzel kavo in žemljice in vse pojedel. Oospod stotnik je imel tudi izredno — umazano srajco. Predno se jc »gospod stotnik« odpeljal iz Kopnika je izpil na kolodvoru kozarec piva in dejal natakarju: »To kar sem sedaj doživel, je bilo jako razburljivo.« Danes popoludne došlo nam poročilo poroča, da sled za napačnim stotnikom gre v N a u e n. Povodom znane kopniške zgodbe spominjajo listi na čin nekega blaznega stotnika v šestem desetletju minulega stoletja. Stotnik je ukazal stotniji, da mora v polni bojni upravi preplavati neko deročo reko, v kateri bi bili vsi utonili, da se niso ustavili. A ker so vojaki razorožili stotnika, ki iih jc silil z golo sabljo v reko, so zaprli celo stotnijo. V zaporu jih je več pomrlo, cesar Viljem I. ni pomilostil nobenega, šele sedanji ccsar jc pomilostil zadnje žrtve blaznega stotnika. Na torpedo je zadel ruski parnik »Var-jagin« zjutraj dne 20. t. m., ko jc zapuščal vladivostoško pristanišče. Parnik se je takoj potopil. Življenje je izgubilo 200 potnikov, rešili so enega samega. Osebni vlak ie zadel 21. t. m. ponoči na francoskem kolodvoru Colombes v tovorni vlak. Ranjenih je enajst oseb. Več vagonov jc poškodovanih. Strašen umor. V Hernskretschenu je neki mladi zločinec napadel ženo brodarja Richterja, jo vrgel na tla in ji preparal trebuh. Na poti v bolnišnico je napadenka umrla. Zaradi velikih dohodarstvenlh prestopkov so zaprli na ukaz praške policije tvor-niškega ravnatelja dr. Karla Sigmunda. Zblaznjeni morilec. Na italijanskem par-niku »Sardeyna« je zblaznel neki potnik, ki ic umoril mašinista in dva potnika. Morilec in samomorilec. Na rostoškem posestvu pri Stcttinu jc streljal odpuščeni nadzornik na posetnika barona Sprengerja in ga jc nevarno ranil. Poizkusil jc tudi, da umori baronovo mater, a so to preprečili nakar sc jc napadalec ustrelil. Za družbo sv. Cirila in Metoda: O. Ivan Svetina nabral na ženitovanju gospe Ivanke roj. Rus v Ljubljani dne 21. oktobra 13 kron 72 vin. I krono 44 v nabrale poštne uradnice. Za vsako tujko v slovenski govorici so plačale en vinar. To je posnemati tudi drugim gospodičnam, da bi govorile lepo čisto slovenščino. Učna stolica za cerkveno pravo na dunajskem vseučilišču jc izpraznjena. A pri nameščanju novega profesorja so nastale take težkoče, da je prevzel začasno stolico sckčni načelnik Marko Hussarek. Upliv luči na kri. Dr. Oerum v Kodanju je preiskoval vpliv luči na kri ter prišel do sledečih zaključkov: Tema zmanjša množino krvi v človeku za 3 do 3:3 odstotkov, rdeča luč ima isti učinek. Solnčna kopclj pomnoži krvno množino za celili 25 odstotkov. Živali, porojene v temi ali pa v rdeči luči, imajo drugače večjo težo kot živali, rojene v svetlobi, toda polovico meni krvi kot slednje. Runuinski izdelovalci slivovice na Češkem. Rumunski izdelovalci slivovice so izvedeli iz časnikov, da so na Češkem in Mo-ravskem dobro obrodile češplje. Rumunski izdelovalci slivovice so v devetih okrajih pokupili češplje, pripeljali seboj kotle za žganje sli-vovicc in izdelavah na Češkem in Moravskeni rumunsko slivovico, dasi so jo žgali na Češkem. V Kopidlnu samo so nakupili 200 železniških vagonov češpelj, privedli iz Rumunije 60 kotlov in 16 rumunskih delavcev. Češki listi se zdaj jeze. da Čehi sami niso prišli na to misel. O nervoznosti piše dr. Mobius med drugim. Nervoznost jc veliko soc. zlo našega časa. Mogoč jc boj proti njej le. če izpozna družba njeno važnost in jo odbija. Zdravnikova dolžnost je, da opozarja družbo na vzroke bolezni. In med glavnimi vzroki je uživanje alkohola. Dejstvo je, da sc s povodnijo alkohola razširja tudi nervoznost, ker oslabi alkohol živčevje. Dr. Mobius piše celo: Najnovejše spoznanje dokazuje, da povzročajo nervoznost predvsem naše pivske navade. Brez teh bi mnogi bolniki ne podlegli nervoznosti. Izumitelj revolverja, I. Siiirk je nedavno umrl v Lancastcru v Pensilvaniji. Umrl jc v največjem siromaštvu. Ogrsko železo. Zveza budimpeštanskih stavbeniških ključarjev zahteva od trgovskega ministra Košuta, da državno izdelovanje železa od železninskega kartela odstopi, ker ta draži železo brez vzrokov in obtežuje tako ogrsko industrijo. Zahteva je bila poslana na vse obrtne in trgovske korporacije s prošnjo, da store vse isto. Odsek omenjene zveze je bil pretekli teden pri ministru. London obsega 118 angleških kvadratnih milj. Prebivalcev ima en četrt milijona več kakor Irska in tri četrt milijona več kakor Avstralija, ki je 25 krat večja kakor Angleška. Hiše bi tvorile zgrajene ena poleg druge ulico od Mansion House do Moskve. Vsak dan se vozi v Londonu nad 3 milijone oseb. Pismo-noši raznesejo vsak dan 3 in pol mil. pisem in zavojev, prehodijo pa vsak dan daljavo štirikrat večjo kakor je dolg zemeljski ekvator. V Londonu je 57 gledališč, 46 specialitetnih gledališč in 248 koncertnih in plesnih dvoran. Število največjih londonskih revežev znaša 196.000. Vsako leto obsodilo 60.000 oseb. Za gašenje požarov porabijo v Londonu vsako leto 56 mil. litrov vode. TelefonsRia in brzojavna poročila, (iOLUČHOVVSKIJEV ODSTOP. — VOLILNA REFORMA. D u n a j, 22. oktobra. Goluchowski je včeraj pri avdiienci v Schoiibrunnii cesarju podal demisijo. ker se ne strinja s stališčem Ogrov. Njegov naslednik bo imenovan v par dneh. Iz dejstva, da se je pripeljal sem avstrijski poslanik v Peterburgu,Acrcnthal, ki bi bil tudi Mažarom simpatičen, ker ie njegova soproga rojena grofica Szecheny. sklepajo, da postane on vnanji minister. Acrentlial je Nemec. Listi ugibajo tudi, da postane naslednik Goluchovvskemu londonski avstrijski poslanik Mensdorff ali pa bivši poslaniški svetnik v Parizu Kinsky. Z (ioliicho\vskini je cesar v daljši privatni avdiienci sprejel ministrskega predsednika Beckn. Razgovor je bil o odstopu (joliichowskcga in o kompromisu glede dvetretjinske večine. Čuje se, da se misel na določitev dvetretjinske večine opusti in da se določi lc gotovo število poslancev, ki morajo biti navzoči, ako sc izpremenc volilna okrožja. Nemških poslancev bi bilo po novi volilni reformi 20,1, treba hi bilo pri izpremembi volilnih okrožij 210 do .160 poslancev. Nemci hi tako ne mogli biti s kakim sklepom presenečeni. Nemci in Cehi so baje s tem predlogom zado- voljni, le Poljaki se še upirajo, ker pravijo, da nimajo dovoli poslancev, da bi se izpremembi volillnih okrajev drugače uprli, kot z obstrukeijo. Dunaj, 22. oktobra. Carinska pogajanja so radi odstopa Goluchovvskega do četrtka ali sobote prekinjena. Do tedaj bo naslednik Goluchowskemu že imenovan. B e I g r a d . 22. oktobra. Padec Goluchovvskega vzbuja tu veliko veselje, ker je Golucliowski mnogo pripomogel k carinskemu sporu med Avstrijo in Srbijo. Dunaj, 22. oktobra. Odsek za volilno reformo je nadeljeval debato o § 42. Hruby je izjavljal, naj prijatelji volilne reforme poiščejo izhod iz konflikta. Čehi bodo radi pomagali. S tem je naznanil, da bodo Vsenemci pri drugem branju predloge nastopili proti volilni reformi z vsemi parlamentarno dovoljenimi sredstvi. Izpred sodišča. Veliko obeta biti 16 let stari Anton Te-kavc iz Moravč. Dne 8. avgusta je Francetu Bedenu in tega ženi pobral obleke v vrednosti 78 K. Ko so ga orožniki o tej tatvini kot osumljenca zaslišali, jih je nalagal, da je to tatvino storil neki Martin Bregar, ki mu je z na prsa nastavljenim revolverjem pretil, da ga bode ustrelil in ga prisilil, da mu je nesel vrečo z ukradeno obleko. To je dalo povod, da so orožniki aretovali Brcgarja, a se je že čez nekaj dnij pokazalo, da je nedolžen. Tekavc jc svojo krivdo s tem zagovarjal, da je božjasten in na umu bolan; zdravniki so pa njegovo duševno stanje preiskali in ga za normalnega spoznali. Sedel bo pol leta v ječi. Delavsko knjižico predrugačil. Feliks Pe-tran, nestalnega bivališča, je delal v inozemstvu. Dobil je neko delavsko knjižico, glasečo sc na ime Jožefa Heržiča. To ime je predrugačil v svoje ime in rojstvo ime 1874 popravil v letnico 1879. Na podlagi tako popravljene knjižice, dobil je delo pri južni železnici v Št. Petru, a se mu jc kasneje prišlo na sled. Obsojen je bil na 14 dni ječe. —- Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to£na izvršite« m|IHIi!fiiH!!!niiii|;iiiittll!IIIIll ••»•t........<>«•<»...«.««...••..•..« MtWtW»MIMM««»MM»»M»»»Mt»Mt»»M«W>W« Kuharica kot gospodinja, želi takoj stopiti v službo, najraje v kako župnišče Starost srednja. Naslov pove upravništvo. 23*\ 3-3 MMMn.lHa«»MMMMnMMnMN(H»n>M«M !»: Ji? Jt J JJ!S!S J«!»It !t!!!t!!!!tS:!!:!!S::!»tH! Koncipijcnt vsestranski izurjen in zanesljiv, se sprejme Ponudbe pod „Koncipijent" na upravništvo tega lista. 2382 3 2 Pouk v glasovirju daje vsestransko izvežban igralec ceneje kot kje drugod. Poučuje doma ali tudi izven hiše; priporoča se osobito cenjenim rodbinam. — Tozadevna naročila sprejema ..upravništvo „Slovenca". 200 3-3 Mlad, pošten 2390 3—1 ključavničarski pemočnik žeti vstopiti takoj v trajno delo pri kakem mojstru, bodisi na deželi ali v mestu. Jakob Gruden, kjučavničarskl pomočnik, Spodnja Idrija, p. Idrija. Zahvala. Za vsestransko i.raženo sočutje že med boleznijo in ob smrti našega is reno ljubljenega dobrega soproga oziroma očeta, gospoda KARLA BINDERJA tovarnarja kakor tudi za krasne vence in častna spremstvo k zadnjemu počitku izrekam v lastnem kakor tudi v imenu svojih otrok vsem najtoplejšo in najglobokejšo zahvalo. 2394 Lj ubij a na, 20. okt. 1906. Mar. Binder roj. Michel. Zahvala. Potrti n srcem se najtoplejše zahvaljujemo vsem, ki so nam podali tako irnogo in tako prisrčnih dokazov iskrenega sočutja med boleznijo kakor tudi ob smrti našega iskren ljubljenega nepozabnega očeta, oziroma strica in svaka, gospoda Petra Ramovša višjega nadzornika c. kr. avstr. drž. železnic v p. dalje za krasne darovana vence in tako številno spremstvo k zadnjemu počitku. 2395 Lj u b 1 j a n a, 20. okt. 1906. Žalujoči ostali. Zahvala. Potrti od težkega udarca usode, ki nam je pobrala iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gosp i da Janeza Nep. Rant-a bivšega trgovca in posestnika izrekamo vsem sorodnikom, znsncem in prijateljem za izraze sočutja in darovaue krasne vence, osobito pa prečastiti duhovščini v Polhovem gradcu in v Ljubljani ter slavni požarni hrambi v Polhovem gradcu za spremstvo k zadnjemu počitku najsrčnejšo zahvalo. 2391 1—1 Polhov gradec-Šiška, dne 20. oktobra 1906. Rodbini Rant-Tontiič. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih! Dobro ohranjena 2393 1-1 a urnim se ceno proda. — Naslov se poizvč pri upravništvu „Slovenca". Iscc ilužbo mlad inteligenten mož, zmožen slovenskega in nemškega jezika in vseh pisarniških del. Ponudbe pod „F. M. 29", poste restante Ljubljana. 2392 1—1 Prodaja iz konkurznega sklada Dragotina S e I i š k a r j a se bo nadaljevala dne 24. oktobra 1906 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, na Bregu št. I (bivši »Katoliški dom") in pozneje na Kongresnem trgu št. 13, II. nadstropje. Prodajala se bo oprava dveh prodajaln in pa sobna oprava. Inventurni zapisnik je na vpogled v pisarni oskrbnika konkurznega sklada Ivana Vencajza, f38p i_i odvetnika v Ljubljani na Dunajski cesti št 19, Medjatova hiša. Priloga 242. fttev. »Slovenca" dne 22. oktobra 1906. Borzna poročila. ,Kreditna banka1 w Ljubi] Uradni kuril dunajske bori« 22. oktobra Zaloibenl papirji. D*"»* i'/, majeva renta...... 98 40 4"/, srebrna renta..... 99'76 4'/. avstrijska kronska renta i'l, , »lata renta. . t'/. ogrska kronska , . . i'/. , »lata , . . i'/, posojilo dežele Kranjske 4'/i7. posojila mesta Spije t . 4V/. . . Zader . 4 V/, bosn -herc. lel. pos. 1902 4'/. Češka dež. banka k. o. . 4'/. . . . I. o. arečke 4';,•/, tast. pisma gal. d. hip. b. . * V/, pešt- kom. k. o. i 10 •/„ pr. 4'/,*/, čast. pisma Innerst. hr. 41/,*/. > • ogr. cen. dež. hr. 1'/.*/. . - » hip. banke 4'/>*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4 V/, obl. Češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-PoreC lok. . . 4•/. prior. dol. žel...... 3'/. . Juž. žel. kup. »///t • • 4'/i'/, avstr. pos. xa žel. p. o. BreSke. Srečke od 1. 1860*/,..... . . . 1864 ...... s tizske....... „ tem. kreditne I. emisije . • » » U. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske i trs. 100 — . . , turške Basilika Kreditne Inomoško »i • • Krakovske „ • • Ljubljanske i* « • Avstr. rud. krlia ,, . . Ogr. ...... Rudolfove »» • Salcburžke Dunajske kom. „ . . D • 1 n I • • užne železnice...... iržavne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Brtlx) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Mur4nyi...... Trbovljske premog, družba . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družb« . . ▼ •lata. C. kr. cekin ... 20 franki........ 10 marke....... . Severeigns....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji........ I? Di 9876 116 20 94 30 112 16 9860 100-60 99-30 99-70 9926 9885 10015 104 50 100-— 99 75 100-— loo-— 100-26 99-90 9960 313 75 100-— 207 — 273-75 160*— 280'— 293 — 256 — 97 — 161 20 21-40 449 — 78'— 87' — 66 26 46-60 28--85-70-— 102 50 181 25 677 26 1769--671 26 809 60 241-75 705 -597-50 3765- -680 50 280— 663 — 136 — 11-35 1913 23-47 23'S*9 117 55 98 55 253 - 4-84 ni. 1906. biko 98-60 99 96 98 96 116-40 94 60 112 35 99-60 101-80 100-30 100 70 99-76 99-45 ICO 30 105-50 100-10 100 20 100-20 101- 101 25 315 75 100-80 214 — 276-77 162 — 287— 293---262 20 106"— 163 50 23-40 469--«5--92— 62-25 48 50 29-60 60--7t>'— 612 50 182 25 678 25 1769 — 67225 810-60 242 75 710-«98 50 2776--681-50 284 -b67'— 140 — 11-39 19'15 23-56 24-07 117-76 95-75 364 -8— Tržne cene v Ljubljani 'dne 20. oktobra. K T K h Goveje meso I. v. kg 1 f 6 100 kg pšen.m. št. 0 29 — „ II. v. D 1 36 7) . . . 1 2870 „ III. v. n 1 20 > n » » 2 28 20 Telečje meso . > 1 60 O » » . 3 27 30 Prašičje » sveže » 1 80 9 M » » 4 22 50 „ „ prek. n 1 80 n » » » 5 22 30 KoStrunovo meso > 1 i n n n 6 18 80 Kozljič . . . . D 1 40 * * , „7 14 70 Jagnje . . . . n 1 40 » » s . 8 14 70 Maslo . . . . » 2 20 „ koruzne moke 23 60 „ surovo . n 2 40 „ ajdove n 35 80 Mast prašičja . . 9 1 72 Slanina sveža > 1 68 Fižol, liter • • — 32 • prekajena » 1 90 Grah, > . . • • — 40 Salo ..... 9 1 72 Leča, » . • * — 40 Kaša, „ . • • • — 24 Jajca, tri . . . — 18 Ričet, „ . • • • — 22 Mleko, liter . . — 16 „ - posneto — 08 Pšenica . . 100 kg 16 60 Smetana sladka, lit. 2 20 Rž . . . > » 16 — » kisla, j) 1 — Ječmen . . » » 14 60 Med, kg . . . 1 20 Oves . . . » » 17 — Krompir, 100 kg 4 2o Ajda . . . » > 17 — PiSčanec . , . 1 20 Proso, belo, » » 17 — Golob . , . . — 40 „ navadno . , — _ Raca..... - 9u Koruza . . » > 15 60 Gos..... 4 — „ bosenska „ — — Moline v Tržiču. -----_. -- Ivan Podlesnik ml. < / V \v/. >V < vv «' V l ■/> -/'-.s v-.\ ,V> •/•'a S/_>yi> -/--A w. ,v k<>.<->$ <->$>y-i <•>$ v-.-. > ,y. V-.\ •/i> •/ .\V ;-■/->-V A?. V.V (. ( V.V ,< V.V (. /S .< v.v .< v.v s< v-v .< <<.v •J^-v-risVil;^ »SMS \W, VV< \-> .V. S/>-l— ' 'V 'A* V V < - 7/- UellRa zaloga CD Solidno blago OD & vezano K 2'2o. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2'20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Uojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1*40, vezano K 2*20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1*40, vezano K 2' 2o, X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i'4o, vezano K 2-20. XI. Tugomer. — ,Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K i'40, vezano K 2'2o. Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. VI. (Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K — 50. Knjižnica za mladino. XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K P13. XV. Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—i o let. K —60. XVI. Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'60. XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K i-13. XIX, Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —"Go. XX. Bogdanova mlada leta K —"Go XXI. Gangl. Pisanice, K —'6o. XXI1.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K t" 13. XXIV. Savinjski glasi. K —"Go. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1 • 15. XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K 1*15. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20. XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K rt3. Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. 1. do III. del po K —70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3 30. Kr(ič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. » n » '9°4 K 4-30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček". Letnik XI. do XII. po K IM5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21*42. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —-90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K — 05. II. Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65. III. Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45, vezano K —'65. IV. Praški judek. Povest K —'43, vezano K —'65. V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v. VII. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja; po pošti 65 v., vezan 85 vin. Šmida Krištofa — spisi. I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v, III. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 00 v„ trdo K i'io. IV. Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v. V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. VI. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v. VH. Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K 1'—. VIII. Pirhi — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 711, trdo 90 v. IX. flmeljcvo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. I'. Flor, Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XI. Najboljša dedščina, — I i.-seni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XIII. Sveti večer. Posl Fr. Salezij, Mehko vezan 70 vin, trdo 90 vin. XIV. Povodenj, — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., ve*. 90 vin. XV. Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo <10 vin. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70, Zupančič, Kabljola ali cerkev v katakombah. Pu kardinalu M. VVisemanu. K P30, vezano K i^o. Igrokazi: Jurčič-Kersnik - Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petiem. K —'85. Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -83. Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. lgrukaz v petih deianiih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV, snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". 1'redpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge. Zgodovinske in druge večje povesti: Poezija: Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10. Grossi, Marco Visconti,' zgodovinski roman. K 2 70. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90. Meško. Ob tihih večerih. K 370. Pagliaru\\i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K i'4o. Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman, K 170. Pellico, Moje Ječe. Povest K —'8o. Sienkiewic$, Brei dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4 60. Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30. Sienkiewic\, Rodbina Polancških. Roman. 3 zvezki K io-3o. Sienkiewic\, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6-8o. Sienkiewic\, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5'5o, vezano K 7'6o. SienkiewicPotop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2" 10, vezano v platno K 270. Stowe-.\falavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo. Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90. Drugo pripovedno berilo: Lasserre, Lurška Mati Božja. K >'45. Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20. Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K --95. Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5'35. vezano K 3*35. Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35. Krajše povesti: Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40. Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —'40. Bre^ovnik, Šalji vi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1*30. Cigler, Sreča v nesreči. K —74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70. Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90. Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —"Qo. Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90. Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'no. Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90. Koder, V gorskem zakotju. Povest. K -'40, Kosi Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K P30. Lesar, Pcrpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K 150. Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1'30, ttdo vezano K 1*50. Malavašič, Oče nas. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano. \favr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1*03, •Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povesi K —-40. Tomšič. Peter Kokodelčič. K —'50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K —'40. Baumbach-Funtek, Zlatorog. Klegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3 I3. Isto II. „ „ 2-13, „ „ 3-33- Isto 111. „ vezan K 4-13. Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85. M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K 5'2o. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1 • 15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K flo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l-6o, vezano K 2*3 5. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90. Zemljepis in zgodovina: Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca I. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —"82. Dimnik, Avstrijski junaki. S I7 podobami. K l*flo. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l*6o. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred (Podrobni učni načrt.) K 2'70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan, K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —'97. Vrliovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 170. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. d«. HI. stopnja, kartonirano a K 1*10. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleirveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K i'3o. Funtek, Obrtno spisje. K i'40. Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino. K 1*0. Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2*60, vezano K 3'85- , Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 170, vezano K 1*50. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — -G5. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 190: — 2000. K 1 40, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2' 20. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2'20. Schweit\er, Nas društveni in shodni zakon. K 1 • 1 5. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih ncpoli- tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3*90, vezano K 4 40 štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K i'Go. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1*15. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — llubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Krazem predjamski. — Go malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — lzanama, mala Japonka.— Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.