Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
"	"	'	'	  "	"	'	"	"	'	  '	 —	------'	'	   ''	"	l’"’	   ---'.JB
* tiubiteni, one la. januarja 1934.	Šte«.	2	—	ieto	lu.	IZDAJA	VSAKO	SOBOTO
žetima (faspadacskemu svetu 1/tlaie antante pri hieg&i/em zasedanju v lkayi cim vel uspeha
Kmet — borbeni
Gospodarski svet
Tudi v mednarodnem gospodarstvu Ml S I A 9 M 21 M & A smo odločilen faktor	11	016	019101111?
nacionalist
To vprašanje se med našim narodom ;?'.ikokrat ponavlja, da ga moramo osvetli. Seveda moramo vprašanju pritrditi,
. ajti kmet, ki predstavlja večino naroda ln je temelj države, ne samo more, nego j^di mora biti nacionalist, ako hoče celokupnosti in potom te tudi sebi dobro. (Beseda nacionalist prihaja od besede ?acija ali rod, narod in po naše pomeni človeka, ki mu je mar za dobro naroda.) **di pri nas je veliko kmetov v nacio-nalističnih vrstah. Ti med nami niso sa-?° Pasivni opazovalci, nego so delavni, °rbeni ljudje dejanja. So to ljudje, ki fMo in hočejo misliti z lastno glavo, cu-, 1 s poštenim srcem, ljudje, ki imajo zre-,0 sodbo, ljudje s čutom pravičnosti, z za-y«io dolžnosti do sebe, do bližnjega in U0 celokupnosti, ljudje, ki imajo čiste in d°l6ene predstave o tem, kako naj bo Cejeno gospodarsko, socialno in kultur-n° življenje našega naroda.
Oni v nacionalistični organizaciji či-stp pravilno ne vidijo samo neke skupno-®ti> v kateri naj bi začetek in konec vsega “ilo navdušeno vzklikanje: »Živela Jugoslavija«, nego čuteči, da so oni sami del fe Jugoslavije, brez vsega drugega vedo jn hočejo, da ta Jugoslavija pravilno živi in napreduje. Oni se ne borijo za Jugoslavijo, ker ta je tu, je dejstvo. To so oni sami. Ustvarjena je in živi. Treba pa je v njej urediti in zagotoviti pravico dela, Poštenega zaslužka in način življenja tako, da se bo z jasnim pogledom moglo zreti v bodočnost. Zaradi tegob, ki veliko večino državljanov tiščijo, ne psujejo države, ker znajo ločiti vsakočasne režime od države, skupnosti nas vseh. Kar je dobrega, vsakomur priznajo, kar je slabega pa hočejo, da se odpravi in izboljša. Niso ljudje, ki bi komurkoli nasedali na mameče besede, na lepodoneče fraze ali na vžigajoče hujskaštvo. Kakor sebi tako Privoščijo vse, kar je prav in pošteno pripadniku vsakega stanu in poklica, ker vodo, da smo drug drugemu potrebni, ker vedo, da si v življenju drug drugemu polagamo pri delu, pa naj bo to bolj ali manj vidno. Oni hočejo, da bodimo v tej državni zajednici drug drugemu res pravični, enakovredni bratje, hočejo, da smo drug z drugim kot »sinovi majke ene« Pravični, ker dobro vedo, da ni prav, če katerikoli stan ali poklic trpi škodo. Kajti ta škoda ali nepravilnost ali motnja v Udejstvovanju in izživljanju kogarkoli °fiemogoča pravilen, harmoničen razvoj Orodne celote.
Oni dobro vedo, da nacionalisti nismo krožek ljudi, ki veliko obljubuje, a malo ^ori, nego dela in se žrtvuje, ne zaradi ®ebe, ampak zaradi dobrobiti celokupnosti ^ da fca vse svoje delo in za vse požrtvo-v?nje ne išče ne Časti, ne stolčkov, ne ko-rrt, nego mu je edino plačilo zadovoljstvo ® samim seboj, ko vidi da v vršenju svoje dolžnosti njegovo delo in žrtve prispevajo k zadovoljnosti, redu, pravičnosti, enakosti 20 vse in sreči celote. Ker je v svetu mno-?*> slabega in gnilega, on odstranja slabo Čisti narodno telo gnilobe, očistil ga bo raznega mrčesa in zajedalceV. On veruje, da bo v tem svojem naporu dosegel popoln UsPeh za celokupnost zaradi nje same.
Nacionalisti nismo kakor običajna drugima, ki jim je na tem, da pridobijo vteHko placujočega članstva, niti nismo ^ankarska organizacija, ki bi iskala moči Za izkoriščanje slabotnejših. Ne iščemo ne-jpislečih pripadnikov, sotekačev, kimovcev, kaHl vsakemu poštenemu soplemenjaku
dobri bratje ter nikjer in v nikomur Sl srečavati drugega kot bratov ne-?,6de na stan, poklic ali vero. Ne dovoljujemo, (]a bi se g0diia krivica.
.Ali imamo kak napisan program? Na Papirju ne, pač pa v srcih. Ta pravi: »delaj P°steno, priznavaj pravičnost, dobrobit na-r°da kot celote neguj kakor punčico v oče-
poznaj in goji ljubezen ter hvaležnost ^o matere«.
Zato tudi l judem, 'ki niso našega rodu, nočemo biti krivični. Vsakomur kakor^ je Prav. Kruha hočemo najprej našemu človeku, potem pa naj ga bo tudi za druge, če
Mala antanta ni nastala zaradi gospodarskih vzrokov in tudi njena prvotna naloga in cilj ravno tako nista bila gospodarskega značaja. V svojem začetku je bila čisto politična tvorba. Vse tri države so se zvezale predvsem, da branijo svojo samostojnost in edinstvo napram vsem napadom od zunaj in napram vsem zunanjim poskusom, da se jih omaje in oslabi. One so se sporazumele tudi zaradi tega, da bi na internacionalnem forumu lažje in uspešneje branile svoje interese in da bi v internacionalni politiki ne bile samo objekt, nad katerim bi imele odločilno besedo samo velesile. Nastanek Male antante je čisto pri rodna tvorevina, kajti vse tri države, Jugoslavija, Rumunija in Če-hoslovaška so nastale po dolgoletni borbi mladih in svežih nacionalnih sil, ki so bile prej skozi vekove zasužnjene in tlačene. Te sile so v Vseh treh državah stremele za tem, da združijo do tedaj razdeljene moči v svoji lastni samostojni državi, ki naj bi omogočila popolno sproščenost vseh narodovih sposobnosti in zmožnosti.
ga zaslužijo in tudi po svoje doprinašajo k dobrobiti našega rodu. Od tujerodcev ne zahtevamo, da se izneverijo svojemu rodu, kakor to delajo neki »kulturni (?)« narodi. Pač pa od njih zahtevamo, da spoštujejo naš rod, našo zemljo in da so nam hvaležni, če smejo mimo in spodobno živeti med nami. Izkoriščati našega rodu pa ne dovoljujemo nikomur, najmanj pa tujcu. V teh stvareh smo jekleni, ne poznamo kompromisov in ne odnehamo. Kar še nismo uredili, pa še bomo.
Druga združenja, posebno politična, strankarska in podobna so zelo drugačna od nas. Tam je vendarle najprej v ospredju interes samega sebe^ ali stanu ali poklica, tam gre za nadmoč in nadvlado nad drugimi, skoraj brez vsakega ozira na to, kako poteka delo in jelo vladanega, brez bratstva, brez prave pravičnosti, brez dolžne Obzirnosti in brez ozira na koristi celokupnega naroda. Tam gre za manj ali več vidno nasilje, za izkoriščanje in žalibog prepogosto za skupniški ali pa osebni profit.
Noben stan in poklic naših bratov (razen delavca) dahes ni tako na slabem kot kmet. Zato tudi noben drug stan nima toliko razloga in potrebe biti borben nacio-alist kot ravno kmet, ne samo kot človek, ampak kot lastnik zemlje, na kateri je zgrajena naša država, zemlje, ki je temelj delu, zaslužku in življenju naroda. Tako na slabem je, ker se še veliko premalo zgane. Preveč se zanaša na dobrohotnost in pravičnost drugih. Toda ti ne utegnejo delati zanj. Po stari kapitalistično-libera-listični miselnosti delajo zase in proti njemu. Tej nepriliki je kmet veliko sam kriv.
Življenje naroda se po naravi ureja in cisti kakor mošt. Mošt pri kipenju meče iz sebe vse, kar ne spada vanj. To tako dolgo, da se presnovi v čisto, zdravo vino. Kadar je narod tako naraven in tako sa-močistilen kakor mošt, tedaj tudi on iz sebe odčisti vse, kar ne sodi vanj, kar ni dobro za njegovo šooialno, gospodarsko in kulturno zdravje. Dokler pa narod ni tak, toliko časa Usoda nad njim vihti svoj bič in ga sili k »čiščenju, k zdravju, k pravemu življenju.« Ko je to doseženo, neha tudi prokletstvo Usode. Dokler pa poljubu je bič, ki ga tepe. ni zrel in ne zasluži boljšega življenja. To ima, kar je voljan prenašati. Ko greš po cesti mimo na svoje delo — kdo se te upa udariti, če ve, da ne* dovoliš?
Te besede smo smatrali zaradi jasnosti za potrebno zapisati, da se razumemo, da se objasni napram kmetskemu ljudstvu, kdo smo in kaj hočemo, kajti mnogo je volkov in škodljivcev naroda, ki tekajo okoli, delajo proti nam, kalijo vodo, da bi lažje v motnem ribarili in o nas tulijo vse mogoče stvari — samo tega ne — kar je res.
Skupno sodelovanje, ki se je na tej podlagi popolnoma prirodno razvilo med državami Male antante, se ni moglo trajno omejiti samo na politično polje. Ustva-ritelji Male antante so se že takoj v začetku zavedali, da jih čaka poleg čisto politične naloge še druga, morda še bolj resna naloga, ki presega delokrog čiste politike, namreč naloga, da pripravijo čim bolj tesno gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav, da ustvarijo ne samo neki nov politični, temveč tudi popolnoma nov gospodarski sistem v razrahljani Srednji Evropi. Kmalu po svojem nastanku se je razširilo sodelovanje vseh treh zveznih držav tudi na gospodarsko polje. Na svetovni gospodarski konferenci v Genovi leta 1922. se je tesna gospodarska skupnost vseh treh držav prvič javno pokazala. Vse tri države so tedaj nastopile pri vseh pogajanjih v gospodarskih vprašanjih večinoma kot enotna celota in v veliki meri v popolnem sporazumu s prijateljskimi Poljaki. Na vseh poznejših rednih sestankih zunanjih ministrov Male antante so bili poleg političnih vprašanj obravnavani tudi gospodarski problemi. Vedno bolj se je moglo jasno videti, da bi bilo vse skupno politično delovanje držav Male antante bitno olajšano, če bi ne bilo med njimi nikakih nesoglasij v gospodarskem oziru in nasprotno, če bi se njih gospodarske interese moglo dovesti v harmonijo, o katerih vemo, da niso vedno tako identični kakor politični. Istočasno je postalo uvidevno, da bi se politična zveza držav Male antante znatno ojačila, če bi se jo postavilo na trdna tla skupnega gospodarskega sodelovanja. Tako je bila čisto prirodno ustvarjena ideja takozvane »ekonomizacije« Male antante,
o	kateri s? je prvikrat govorilo na konferenci leta 1927. Tedaj se je detajlirano razglabljalo o različnih konkretnih možnostih skupnega gospodarskega sodelovanja zveznih držav. V to svrho je bil po novem organizacijskem paktu Male antante, ki je bil postavljen v decembra 1932 in ki je stopil v veljavo spomladi 1933, postavljen poleg stalnega sosveta vseh treh zunanjih ministrov, še poseben stalni Gospodarski Svet, ki se je te dni sestal v Pragi k prvemu svojemu zasedanju.
Iskreno pozdravljamo ta gotovo zelo pomembni dogodek v življenju Male antante. Istočasno pa se tudi zavedamo težke in odgovorne naloge, ki jo mora novi organ Male antante častno rešiti. Ne samo nasprotniki Male antante, temveč tudi nekateri njeni prijatelji, so od časa do
časa ne vedno po krivici dokazovali, da bi bila z gospodarskega vidika drugačna grupacija držav v Srednji Evropi morda veliko bolj prirodna in posrečena. Mnogi so tudi mnenja, naj v internacionalnih odnosih držav odločujejo samo gospodarski oziri. To vse kaže na neko nepravilno ocenjevanje gonilnih sil, ki odločujejo usodo raznih narodov. Mi vsi poznamo veliko važnost gospodarskih faktorjev v medsebojnih odnosih narodov. Mi vemo, kako tesno povežejo skupni ali paralelni gospodarski interesi razne narode tudi politično in nasprotno, kako lahko nastanejo radi gospodarskih nesoglasij velike sovražnosti med narodi in državami, ki so si često v krvnem sorodstvu. Toda na drugi strani tudi vemo, da je med državami in narodi neenakih ali celo nasprotnih idealov in neistovetnih političnih ciljev vsako skupno in tesno gospodarsko sodelovanje nemogoče, dasiravno bi bilo za obe strani brez dvoma zelo koristno.
Tuje in lastno izkustvo nas uči, da ne more tildi najbolj iskreno politično prijateljstvo dveh držav popolnoma odstraniti več ali manj resna nesoglasja v gospodarskih vprašanjih, da pa more to politično prijateljstvo, posebno če ga vežejo skupni interesi in politične tendence, pomagati vse take diference odstraniti. Kajti gospodarski oziri stopijo kljub vsej svoji važnosti v ozadje za političnimi interesi v življenju narodov. Če torej v praktični politiki politični interesi ne morejo biti pod rejeni gospodarskim, je gotovo dolžnost politike, da skrbi za izravnavo morebitnih gospodarskih diferenc. Iz zavesti te dolžnosti je nastalo stremljenje po ekonomizaciji Male antante. Ne dvomimo, da se bo Gospodarskemu Svetu posrečilo doseči zaželjeno harmonijo naših gospodarskih interesov, kajti med nami ni takih divergenc, da bi jih z dobro voljo rte mogli premostiti. Mi smo trdno prepričani, da nas bo Gospodarski Svet Male antante dovedel do tiste gospodarske zajednice, od katere bodo imele vse tri države samo gole koristi.
Kljub temu pa Mala antanta noče ostati nekak otok sredi dragih držav, ki bi bil navezan le sam nase in ki bi samo samega sebe zadovoljeval. Ostati hočemo v živahnih gospodarskih odnosih z vso našo okolico in z vsem oddaljenim svetom. Zaradi svojega ožjega takOrekoč enotnega gospodarskega Življenja pa bo Mala antanta v internacionalnem gospodarskem življenju postala močnejši, pomembnejši in resnejši faktor.
Ekonomski problem dunav-skog basena i Hala antanta
U poslednje vreme nanovo oživljava idejfi o Saradnji podunavskih država. Opet se govori o ostvarenju jednog problema, i ako nisu proučeni svi uslovi jedne takve saradnje. Podunavske države imaju svoje specijalne krize, koje se odvojeno od Evrope moraju posmatrati. Tako kriza češke industrije razlikuje se od krize industrije u Austriji i Madarskoj. A agrarne krize u podunavskim zemljama imaju svoje oso-bene simptome, koje treba na drugi način rešavati. Tako, da bi se podunavske države organizovale kao jedna privredna celina, ili da se izmedu tih država razvije što veča saradnja, potrebno je da imaju svoj sopstveni kapital. A one ga nemaju. U tim zemljama problem kredita je vrlo komplikovan. Vefeinom su krediti kratkoročni sa visokim interesom, iako postoje preduzeča, koja po prirodi svojih poslo-va, neophodno traže dugoročne kredite. Zatim, same podunavske države su u tak-voj prirednoj strukturi da se poslovi ne mogu finansirati sa kratkoročnim sretstvi-ma. Svi ranije zaključeni dugoročni zaj-
movi dobijeni su pod nepovoljnim tikovima i sa velikim interesom. Ti nepovoljni dugoročni zajmovi takode su doprineli prezaduženju.
U poljoprivrednim zemljama podunav-skog basena agrarna kriza javila se pre nekoliko godina, pod dejstvom konkuren-cije američkih zemalja, a zatim zbog veee agrarizacije evropskih država. Zbog toga poljoprivredrie države podunavskog basena imaju sve veče teškoče oko izvoznog plasmana svojih proizvoda. Dakle, opšta promena privredne strukture poedinih država reazvala je pogoršanje ti proizvodnji žita, kao i pad cena agrarnih proizvoda.
Za podunavske države vrlo veliki su teret njihovi inostrani zajmovi. Oni ih gone da spoljna trgovina bude što aktivnija, a opet konkurenci ja novoagrariziranih država ometa im svaki aktivniji saldo u izvozu. Na taj način je onemogučen transfer. Podunavske države plačale su, dok su mogle, iz rezervi svojih emisionih banaka. Zatim, sve evropske države unele sti čitav niz opštih zaštitnih mera, tako da je dr-
žavama podunavskog basena onemogucen izvoz. Medutim, sve te teškoče poverilačke države nisu htele da uzmu u obzir: one su
i	dalje tražile da se služba sa dugovima redovno obavlja. Jasno je da su se zbog toga rezerve u valutama pojedinih emisio-nih banaka naglo smanjile, kao što to po-kazuje sledeča tabela:
	Iva	4ta	2ga	2ga
	četvrt	četvrt	četvrt	četvrt
	1931.	1931.	1932.	1933.
	u milionima švajc. franaka			
Austrija	621	232	140	108
Bugarska	74,8	86,6	1 62,6 58	
Groka	186	128	47	11
Madarska	138	108	97	75
Rumunija	310	309	295	318
Poljska	547	474	308	319
Čehoslovaeka	576	417	412	408
Sve ove	države	u nedostatku		deviza
pribegavale su dugoročnim inostranim zajmovima ili sličnim radnjama, što je iza-zvalo bekstvo kapitala svih tih zemalja. Da bi se izbegle opasnosti ove države su morale da donesu mere za deviznu kon-trolu i devizni postupak. Devizna kontrola nije u prvi mah vršena sistematski. U mesto da se reguliše uvoz i da se plača sva uvozna roba, regulisan je izvoz. Kao posledica toga rada javila se velika po-nuda vezanih potraživanja u raznim valutama, što je izazvalo veliku disažiju tih deviza. Uz to je došla retorzija sa klirinškim ugovorima. I sve to je izazvalo križu valuta u podunavskim državama. Zbog toga su te države morale da ograniče svoje odnose i da obustave transfere instra-nih finansijslcih potraživanja.
Pa i pokraj svih tih teškoča valute podunavskih zemalja ostale su stabilne. Stabilnost tih valuta obezbedena je regu-lisanjem platnog bilansa.
Ako se i dalje nastavi sa politikom ograničenja spoljne trgovine i privredne
aktivnosti onda je teško reči kada če i da li če se doči do poboljšanja sadašnjeg stanja stvari. Pre svega moratorijumi i devizni postupci moraju se shvatiti kao pre-lazna stanja. Kada se ostavi samom trži-štu da odreduje kurs, onda če se kurs automatski postaviti i sam sobom održa-vati. Samo se tako može predvidati docni-ja ravnoteža platnog bilansa.
Od svih podunavskih država jedino zemlje Male Antante pokazuju raspolože-nje da se vrati mogučnost kretanja u tr-govinsko-političkom pogledu. Na ta j način povečače se medusobna razmena do-bara, što če doneti poboljšanje položaja u državama Male Antante, a i kod ostalih država podunavskog basena. U interesu je podunavskih država da akciju Male Antante u privrednoj saradnji podupru i pot-pomognu. Jer plan Italije o dunavskoj saradnji biče od interesa samo Italiji, a ne
i	zemljama u dunavskom basenu. Plan g. Musolinija je da izazove surevnjivost avstrijske industrije protivu čehoslovačke. Pokraj toga taj isti italijanski projekat predlaže da podunavske države rezervišu jedan deo svoga tržišta trečim državama, ltoje bi im odobrile preferencijale, a čiji bi trgovski bilans bio pasivan prema njima. Po italijanskom memorandumu jedino bi Italija imala koristi u podunavskoj saradnji. čehoslovačka bi bila teško pogo-dena konkurencijom italijanske industrije u podunavskim zemljama. A Italija če i dalje kupovati največi deo žita u Americi
i	Rusiji. Po italijanskom planu podunavske države ne bi se približile u privrednoj saradnji, več bi se udaljile jedna od druge.
Dakle, plan Italije o podunavskoj saradnji je neizvodljiv. Ranije ili docnije svet če se morati da vrati idejama privredne saradnje onako kako to predvida Mala Antanta, po svom planu o ekonom-skoj saradnji.	I.	A.
pretirano visokih cenah no more kupovati. 0 reakciji, ki se pojavlja ob taktih razmerah v kmetovi duši, naj niti ne govorim. Kdo prideluje peso? Za koliko jo proda? Lani je bila cena za 1 kg sladkorne pese ca 30—40 par. Za 1 kg sladkorja se pa rabi približno 4—5 kg sladkorne pese. Naj ne mislijo merodajni krogi, da ne zna krnet toliko računati, da ne bi preračunal in ugotovil krivice!
Ob takih razmerah hira mladina telesno in duševno. Čuti, da nekaj ni v redu, sliši skrbne pogovore starišev, ki obupujejo nad razmerami.
Ni li škoda, da daje država letno težke milijone m narodno zdravje. Kaj pomaga zdraviti samo liste, če je bolna korenina. Odpraviti je treba primarno zlo, potem šele podpore za 'odstranitev zla sekundarnega značaja.
Ta kmečki otrok že v nežni mladosti spozna gnusobo družbe in sistema. Ideali in vse mladostno veselje je omadeževano z velikim madežem, ki se v poznejših detih spremeni v sovraštvo do ljudi ter do države.
Naj li kot nacionalisti in socialno usmerjeni ljudje gledamo, kako piropada doraščajo-ča generacija? Naj li dopuščamo, da hodiijo
ljudje naidi bede v smrt, med tem, ko se nekateri za pair podpisov, ki jih dnevno napi** viijo, mučijo s skrbmi, kam bi s sto tisoči svojih mesečnih plač in ko si nekatere družb« delijo po več sto in tudii tfsoč odstotkov dividende? Kdo bo nosili odgovornost? Kaj bo rekla na to zgodovina? Kdo naj daje kmetu moraine opore, da bo zdržal, dokler ne Lz obupa padel v še večje zlo, v pijančevanj®; kar se že v mnogih primerih dogaja? •.. ™ da... Nezaupljiv kakor je kmet že po svoji duševnr strukturi, ne zaupa v nikogar, saj J0 se vedno, kadar se je zaupal temu ali one®11* bil ogoljufan, okraden svojih žuljev.	.
Oshaja nam samo eno vprašanje: >N,aJ mar mimo gledamo, kako (propada generacij od katere bo mogoče zavisela bodočnost goslavije? Ne! Dajmo kmetu zaupanja in ver® v lepšo bodo nosit, dvigajmo onemoglo m*®' dino, brez besed in fraz mu pokaži' mo poti do tistega smotra, ko bosta lo rn cena za njegovo delo v praw nem razmerju, da bo lahko z veselje10 razvijal svoje sile ter ne bo z žalostjo v srpu gledal r_a propadajočo mladino in da se nebo med narod razširiti a bolezen nekaterih zfljp®0' nih narodov — zakon brez otrok!!
Delavsko izobraževanje
in šola
Socialno vprašanie kmečke mladine
0	marsikateri stvari se kaj rado pretirava. Sklenil sem se zato sam prepričati, na svoje oči videti, kako in kaj je z našim kmetom.
Naj povem in pokažem sliko samo ene vasi, saj so si tako vse podobne, ena je enaka drugi. S plahimi koraki sem se približeval prvim hišam, dobro sem čutil, da ne bom priljubljen gost, kajti kmet sovraži danes že vse, karkoli diši po gospodi. Neštetokrat so že prišli gospodje v mestnih suknjah, vedno je bil ogoljufan. Edino če prideš k njemu z odprtim srcem, s čisto mrslijo, bo začutil, da si z njim, razkril ti bo svoje težave.
O	položaju kmeta se je že mnogo pisalo, korigirati bi bilo treba samo v toliko, da je v resnici še vse huje, kakor sem doslej čiftal po raznih listih. — Predvsem me je zanimala mi’adina, generacija, ki doraš:a (in katera bo čez nekaj let začela aktivno sodelovati v državnem življenju. Gledal sem to mlladiino, ob pogledu nanjo pa je v moji duši vstajalo grozno vprašanje:	»Ali	je to tolsti
zdrav naraščaj, kar se tolikokrat rado povdflir-ja?« »Kje je mladostna živahnost?« laka in podobna vprašanja so me mučila, ko sem gledal bleda upadla lica, deoo drobnih teles
Ado Makarovič, Celje:
PRASLOVANSKI OGLEJ (AGELIA) NAJ BO NASA MEJA NA MORJU!
Konec.
Odkod pa je ime Zellia? Vsi zgodovinarji se držijo te oblike in po tej obliki iščejo tudi zemljo Zellijo! Oblika Zellia z naglasom na i je brez-dvomno v zvezi z Akvilejo 1 Kot se je zgodilo pri Cele ji, ki je iz Akeleja postala Keleja -= Celeja, tako tudi tukaj: Akeleja je mogoče v latinsko govorečem prebivalstvu Kel&ja (~ Celfeja)! Zellia pa je po tej obliki umetno, spačeno ime!
Ko so Rimljani v slovenski pokrajini — Ogleju
— zgradili Bvojo trdnjavo, so ji dali_ domače in>e, umevno pa, da so ohranili nami priseljenci neko približno tak S n o ime tudi za ozemlje Ogl&j
- Agelfeja, Aquileja! Zellia smatram za ostanek te^a imenovanja! Oblike kot Agellia, ''K|'a 90 samo radi naglasa izkvarjene: Aglija, Ag(e)lia, kol piSe pravilno Valvasor, so že naš Oglej! Zellia je pravilneje Zellja (kot' Celeja)! Pavel Dijakon je sprejel v svojo zgodovino seveda »klasično« latinsko ime — Agellia! Če je res vzel to ime se je pomotil samo v akcentu! Kot dober »latinec« je izmed različkov gotovo vzel najboljše ime in to je na vsak način ime z A in ne pokvarjenka Zellia, ki jo imamo gotovo od kakega izmed prvili prepisažev, ki so še poznali vulgarno Zčllijo!
Tako si moramo razlagati tudi Zilo kot reko iz »kota«, tako Gino (»Voglina«) in Celovec, (praslovanski »Oglej« — latinsko »Akveleja«) pa Celje (Akeleja = Oglej) in Voglajno pri Celju (Voglajna = reka, ki je v »oglu* ali ki ga s Savinjo tvori)! (Obširneje sem pisal o tem v Novi dobi.
o	Rapallu t. 1.)
Velen, čaščen v Karniji in posebe v Ogleju na jugu, ima vse polno postojank kot božanstvo vojne tudi na vzhod in sever po stari Karniji! Velen je Veles! Njegova mesta čuvajo deželo, so utrjeni gradovi, ki imajo še danes za stratega veliko važnost! Razne Bele so Velesove »Vellach« Bled, Beljak (Vlllach), »Velden« ob Vrbskem jezeru, itd.
Slovani v Ageliji (»Agleji«) niso identični z onimi, ki »o z Avari premagali Langobarde, ampak so domačini v deželi! To so baš tisti ljudje iz
oblečeno v že stokrat zašite cunje. Motnih oči ter z beganriimi pogledi me je opazovala mladina. Brez samozavesti, brez ognja v očeh raste pod težo razmer naša podeželska mladina. Poiskati vzroke ni bilo težko. Utegnil bi kdo reči, da je kmečka mladina zdrava in krepka, saj ima dober zrak, jajc, kruha, mle-ma, mesa itd. Res je, kmet ima tega mnogo. Toda sadov, ki jih je pridelal s svojimi rokami in namoJil s svojim potom, ne uživa sam. Da more zadostiti najnujnejšim potrebam pni gospodinjstvu ter da more ustreči vtisokim zahtevam drug:h javnih dajatev (kar v 90% ne more); mora vse preje omenjene dobrine prodati. Ostane mu doma najslabše. (Proda najtežje prašiče, vsa jajca, vse mleko itd.) Cesto se potemtakem dogodi, da kmet nima kruha. (Ne pove že to dovolj?!) V ječmenovo kavo, 'ki je največkrat črna, ne deva-jo sladkorja. V premnogih vaseh sem skoraj pri vsaki hiši videl male zavitke — saharin. Da, poglejmo resnici v oči, pretežna večina kmečkih družin uporablja mesto sladkotrja saharin. Ko človek vse to gleda, se zdd, da je prišel v deželo sladkorno bolnih. Naš kmet pa nima sladkorne bolezni, ne uživa zato saharina, marveč zato, ker sladkorja pri teh
»Ogla«, ki so tam živeli ne samo pred Langobardi, ampak predno je bila ustanovljena Aquileja. pre-dno so prišli tja Rimljani!
Tukaj je baza naše pravice do tiste zemlje, kjer so potujčevalci razredčili slovansko govoreče prebivalstvo! Slovani, ki so prišli v poznejših stoletjih semkaj, so naleteli na branilce Italije — svoje brate 1 — Slovence!
Ker torej Pavel omenja Tasa in Kakona zmago nad svojo slovansko deželo Aqelijo, mora biti nekaj za tem! Upor proti gospodi — sad zmage izvenitalskih Slovanov nad Langobardi!
Opirajoč se na vse to. lahko mirno trdimo, da je to ozemlje pranaše, da lahko v njem zahtevamo svojo pravično mejo, a tudi pametno, to se pravi narodnostno in vojaško!
Italijanom je logično »Zelia« izven Italije, saj jim je slovanska pokrajina, a katera je ta dežela in zakaj ima to ime, to pri njih ni tako natančno! Ce gre za veličino rimsko, potem je »la Zelia« Ziljska dolina, radi katere je bila ustanovljena tudi trdnjava Forum Julium Carnicum, ki je čuvala cesto čez prelaz Plocken! Čudovito je pa, da tega nihče in nikjer ne pove! Do Pavla Diacona ne vemo niti — imena! (Bindo Chiurlo: II Friuli, etc.) Stvar bi bila zelo enostavna, če bi nam bila znana meja Forojulske vojvodine, a ta nam ni znana! Izven teh neznanih mej te zemlje ne smemo iskati. Rutar jemlje brez zgodovinske podlage — da so bile forojulske meje hkrati — naravne meje Italije! Zato nimamo nobenega dokaza, pa tudi pojem naravne meje je zelo raztegljiv! Rutarju je n. pr. »lahko misliti«, da je Zilska dolina nekoč spadala pod Furlanijo, a meni je to prav težko misliti. Njemu je tudi »Kanalska dolina med Pontablo in Trebižem, katero dolino laška ,irridcnta‘(!) še vedno prišteva k Italiji in pri vsaki priliki tudi za njo zahteva« — Še v naravnih mejah Italije, in to dokazuje z — italijansko iredento! Rutar takrat ni slutil, kako bo to vprašanje naenkrat za nas važno, sicer ne bi pisat tako. Brez ozira na to pa je pojmovanje napačno! Italijanska iredenta je stala na vseh mogočih in nemogočih stališčih »italijanske pravice«, na nacionalnem, strateškem, zgodovinskem, itd., samo da bi lahko zahtevala čim več zemlje! Iredenta torej ničesar ne dokazuje! Saj je že leta 1879. (6 let prej) profesor Fambri** »dokazal«, da so naravne meje Italije tam, koder — danes tečejo! Ziljska
»Pohod« je posvetil svojo pažnjo tudi nacionalni vzgoji na kmetsko nadaljevalnih šolah. Tudi naše oblasti, posebno še kr. banska uprava, posvečajo strokovni pa tudi nacionalni vzgoji našega kmeta vedno večjo pažnjo. Prav je, da se posveča kmetu kot stebru države toliko pažnje, vendar pa pri vsem tenu ne smemo pozabiti, da igra v Dravski banovini po svojem številu, svoji važnosti, pa tudi pomembnosti naših industrijskih krajev, ki so posejani vzdolž oele naše severne meje — veliko vlogo tudi — industrijsko delavstvo. Vse premalo se je o delavski rizobrazbi pisalo in razglabljalo zlasti pri nas v Dravski banovini, kjer bo delavcev kmalu toliko, kakor pa pravih kmetov.
Poglejmo, kje se nahajajo naši industrijski centri in prišli borno takoj do spoznanja, kako veliko vkgo igrajo v našem nacionalnem življenju baš — industrijski delavci! Ob severni meji so industrijski kraji Črtna, Podpeca in Mežica trdo ob meji, istotako Prevalje, Guštanj, Dravograd čn Muta. Blizu meje so še Josiipdol, Fala in Ruše, pa tudi Maribor, Sladki vrh, iPtuj — nadalje še Tržič in Jesenice
Sedaj pa poglejmo, kako je z delavskimi nadaljevalnimi šalami! Ali jih sploh imamo?
V	Guštanju n. pr. so nekaj časa obiskovali mladi delavci obrtno nadaljevalno šolo. Šolski odbor je vložil prošnjo na Delavsko zbornico aa podporo. Prošnja ni bila vzeta resno v poštev in je bila tudi — odklonjena. Zbornica za TOI izda lepe vsote za izobraževanje obrtnega naraščaja. Kdo skrbi za nadaljno izobrazbo delavstva? Ali ne bi bilo važno, da se delavski otroci, ki so zapustilii Narodno šcilo, še nadalje vzgajajo strokovno pa tudi nacionalno? Ali ne bi bilo to važno za kraje, važne obmejne postojanke, kakor so Črna, Mežica, Prevalje, Guštanj, Dravograd in Muta? Vprašamo to v nasu, malokdaj primernejšem. Za tako vprašanje kakor ravno sedaj, ko se zopet snuje Socialno demokratska stranka lin ko se širi nemški nacionalni socializem Adolfa Hitlerja ob naši meji: Ali -naj naše delavce v važnih obmejnih postojankah zctpet vzgaja k narodni mlačnosti, razrednemu sovraštvu in v protivojaškem duhu gnilobo sejoči marksizem??? Ali ima Delav-
dolina ne sodi na noben način več sem. kot ne Kanalska med Pontebo in Trebižem. Če hočemo izvedeti kaj o mejah stare Forojulske vojvodine, poglejmo na karto! Čedad je glavna obrambna točka, ki čuva Italijo, kot ga je čuvala nekoč na jugu Akvileja. Okrog te trdnjave se vrti vsa vojaška obrambna modrost starih Forojulcev! Ne gore naj ustavijo barbare, ampak mesto! Tako je bilo tudi z Akvilejo! Stari Rimljani, mojstri strategije, se niso utaborili in obzidali na Krasu, ampak v začetku ravnine, čuvajoč — »vrata Italije«! Prav tako so Langobardi čuvali druga vrata — Čedad
—	skozi katera so oni prišli v Italijo! Zasedli so zato prve višine in nič več! Današnje pojmovanje »naravne« meje je vse nekaj drugega. Potemtakem je popolnoma izključeno, da bi Taso in Kako šla tako daleč od Čedada zasedat. Ker je »Kanalska dolina« dolina in ne višina, bi bila tam že »izven Italije« — daleč v sovražnikovi deželi! Kmalu potem ko so Slovani nabili Langobarde?! Tile tudi niso imeli interesov izven Italije! Rutar se naslanja na furlanske zgodovinarje. Med njimi da se je ohranila tradicija, da se je dolina na severu od Furlanije (torej izven nje) vedno imenovala Zeglia ali Valle Giulia! Seveda je to Ziljska dolina in nikakor Kanalska, kakor pravi Rutar, da bi to ime »moglo tudi značiti Kanalsko dolino«. Zato nam manjka ime in vsaka najmanjša opora! Medaria mu je »vas Medgorje ali Megvorje, nemški Maglern«. Ta vas pa ni več v Kanalski dolini, ampak ob Žilici! Vas Vrata (Thdrl) v bližini vsekakor pomenijo »vrata« iz Ziljske doline v Kanalsko, a ne naravnost v — Italijo! Če bi vsi taki prehodi morali biti vrata v Italijo, bi morala teči naravna meja Italije do Savinjskih planin!
Ime, ki ga Rutar navaja, je pravilno Mečiarje (Maglern) najbrže od vode ali kakega močvirja, odtod Megvarje in popolnoma krivo, seveda umetno od nekoga, ki imena ni razumel, Medgorje. Meglarje torej ne more bili Medaria!
Kar se tiče enačbe Zeglia = Valle Giulia. ki jo ima Rutar od furlanskih zgodovinarjev (Ciconj: Udine e sua provincia, pg. 289.), moram žal omeniti, da če takšno ime res eksistira, potem je to le nam Slovanom v korist, ker Pavel ne bi pisal Agelia. niti Zellia, ampak »Julia«(!), če bi to ime bilo latinsko! Nujno je namreč v tej enačbi Julia nastalo iz Zellia in mlajše, tako. da pride vse »julijsko« v nevarnost, da je prevedeno in brez značonja, ki ga imajo nedvomno originalna ime-
ska zbornica iv Ljubljani svoja sredstva &■' mo za Ljubljano in kvečjemu še za Maribor za razkošne palače in rdeče kcnzume, ni®* pa sredstev za obmejne industrijske centre' In če bi jih imela, v kakšnem duhu boo** vzgojeni delava':? Ali v nacionalnem^ ko P3 morajo še nacionalni intelektualci, potem, kf? so vstopili v marksistični tabor, proti svoj1 'volji rn naravi zatajevati svoje nacaional®° čuvstvovanje, da ustrežejo Marksove®u nauiku?
Težko je v sedanjih časih zidati, veliko lažje podirati. Številna so naša narodno & obraževalna in narodno odbrambna društva v nekaterih krajih ob meji, toda vsa so zelo, zelo šibka, kadar gre za gmotna sredstva* Kdo bo prevzel delavsko nacionalno vzgojni ali gmotno podprta narodno odbraimbna U* izobraževalna društva ali tudi delavske n»" daljevaine šole? Po nekod so delavci mnogp važnejši, pa tudi zanesljivejši nacionalen Či' niitelj, nego v mržnjo zapeljani kmetje. Kaj bomo ukrenili? Kako bomo postopali z razda-rač:? Ali bomo pustili sejati seme narodne# razdora, nacionalne mlačnosti in nacionalne malodušnosti po socialni demokraciji? Ali P8 bomo podprli narodno obrambna in izobraževalna društva, ustanavljali delavske nadaljevalne šole z narodno vzgojnimi smotri in onemogočili razdomo in pogubno marksistično propagando.
Narodna odbrana bo vodila svoj račun 0 vsem tem, zasleduje pa naj tudi snovanje marksistične internacionale med našim narodom ter skrbno prerešeta njen program, Š® predno bo oficielno odobren.
Za mir v državi in med'državamr. in narodi lahko skrbe tudi strogo nacionalistični organizacije, in šola ne da bi bilo treba v si ©d te<»a seatr nacionalno mlačnost ali oelo od-padništvo ter proti vojaško figarstvo in razredno sovroštvo.
Obmejni učitelj.
Za nas je jugoslovanstvo gotova stvar; gre nam samo za socialni pravično ter ekonomsko dobro ureditev države
na! Forum Julium in slično je prav lahko nastalo iz neke podlage »o gul«, a to mimogrede! Imenovanje alp in mest in ozemlja po Juliju Cezarju je več kot dvomljivo! — Furlani bi seveda radi naredili iz nelatinske Zellije — latinsko ime (Julia)! Zellia — Agelia Pavlova pa ni nobena dolina, torej tudi zato ne more biti ne Ziljska ne Kanalska dolina, ker bi jo kot tako označevalo »latinsko« ime in bi to omenil tudi Pavel Dijakonl
Rutar ima sicer popolnoma prav. da je ležal* Agelija v naravnih mejah, ker naravne meje tečejo po prvih obronkih gor; zelo se pa moti, če pojmuje mejo stare Italije v smislu Italijanov od danes!
Važna pa je Rutarjeva konstatacija, da 1® Agelija ležala »prav blizu Furlanije in da ni bil* nikakor obširna zemlja«. (On podčrtal!)
»Da je bila .Zellia* le majhna pokrajina, zatrjuje nam Pavel Dijakon sam s tem, da jo na-zivlje regio, t. j. sploh krajina, manjši del dežele.« (Rutar.) Tudi iz tega lahko sklepamo, da je ta >del dežele« v Italiji, v Forojulskem vojvodstvo. Celo »zloglasni Muchar« (kot ga imenuje Rutar), nemčur in sovražnik Slovanov, mora priznati, da je morala »Zellia« ležati prav blizu Forojulske vojvodine. »da, morala je popolnoma z njo mejiti«. To je že blizu resnice, a Linhart je zadel v črno: on trdi. »da so podvrženi Slovenci stanovali najbližje Forojulski vojvodini, v KarnskJ planjavi«!
Da, v Karnski ravnini so že pred Rimljani živeli Karni. praslovansko ljudstvo in en del te ravnine je imel oddavna slovansko ime Ag(e)lej*
—	Oglej, po katerem so Rimljani krstili svojo slavno trdnjavo Akvilejo! Agelia — Aglia — Zellia Pavla Dijakona je naša Agleja — Oglej, veliki »ogel« brmeške-karnske ravnine, vrata v Italijo do Langobardov!
Langobardi so najprej zasedli Forojuli — Čedad in šele pozneje, ko so že bili gospodarji situacije, so razbili Aquilejo, ki je potem propadal* vedno bolj! Center vojvodine je bil v Forojuli, na severu; jug. Akvileja in »ogel« — Oelej je izgubil svojo važnost. Ko so izven italski Slovani nabil' Langobarde, so se dvignili tudi ljudje v »oglu«, ampak, ko sta prišla zopet v deželo Taso in Kako. so se morali udati in plačati davek!
** LTstria e il nostro confine orientale, Nuov* Antologia.
PO N A $ I ZEMLJI
Murska Sobota
KAKO DOLGO ŠE
V	Murski Soboti posluje že od preobrata ^ni nemoteno in se bogati advokat židovske oairodncsU, ki še daneg ne obvlada državnega, niti slovenskega, niti ^rbohrvatskesja je-*j*a in niti domačega prekmurskega dialekta. Ta odvetnik vsled tega dejansko ni sposoben nastopati stranke prod sodiščem ali drugo oblastjo. Dosihmal še nobeno stranko ni zakopal osebno pred sodiščem ali pred kako drugo oblastjo v državnem je/iku, temveč y tujerodnem nemškem ali madžarskem, ker to pri nas dejansko mogoče, se tolerira 'Pri vseh obiaistvih in se nikdo nad tem narodnim absurdom ne spodtakne. Res je, da 86 pri oblastvih mnogo ne kaže, toda si zna Pomagati. V te svrhe ima na razpolago do-oro naobraženega in spretnega slovenskega koncipijenta, ki opravlja ne samo posle pred oblastmi, temveč sestavlja tudi vse potrebne 'fcge in tožbe, sebi a! pridrži le komercielni
poslovanja.
Naš aaltoon o odvetnikih pri določilih o Potrebnih kvalifikacijah za izvrševanje odvetniškega pokli ca mioFe preide vprašanje o .potrebi znanja državnega jeizika, toda s tem 66 ni rečeno, da to n: mu'ni in zakoniti predpogoj. Nasprotno, zakonodajalec je to storil ^enda nalašč, ker je ta predpogoj ipač samoumeven in ga ni potreba posebej določati in aaglašajti. Zakcncdaijialec menda ni predvi.de-
da bi bila taka nemogočnost zares nio-^°ča. Odvetniški poki'c zahteva posebno jav-n° zaupanje in osebno sposobnost odvetnika v vsakeni csrru V izvrševanju svojega pokli-posega odvetnik univerzalno v vse panoge državne uprave in' administracije, njegova Slavna naloga je, da svojemu varovancu pripomore do njegove pravice in zahtevka. Na način virši posredno kontrolo nad poslava-®Wtn sodišč in oblasti' s tem, da je prava vešč er verziran na vseh poljih pravne vede ter pretekle in sodobne zakonodaje. Je li za to ^Posoben odvetnik, ki ne poana in razume jezika im .oblasti, pred katerimi: bi naij do-rodbe zakona uveljavljal in apliciral? Ali miu J®' sploh mogoče seznaniti se z vsebino naše ^konodaje, ki je ravno pri nas v dobi; svoje-S& reformiranja tako obilna in razgibna in ne ravno lahko pojmljiva? Ne samo vsak jurist, vsak lajik bo to utemeljeno zanikal. V nasprotnem slučaju odvetnik pač ni več >pravnii prijatelj«, kakor je pokojni nemško-»vstrijski, odlični jurist in oče našega civilnopravnega poistapnika Klein označili iin definiral delovanje odvetnika, temveč je le napaden, obrtnik. Ali mu je potrebno tedaj kake posebne juridiine naobra«be in znanja, v j116 ^ mogel to "febirt izvrševati vsakdo? Zadostovalo bi .mu, da iima nekoliko- trgovske naobrazbe ali pisarniške prakse, pa lahko izvršuje materielno uspešno odvetniški poklic, seveda s pomočjo prarva veščega koncipijenta ali ikonzulenta, ki ima popolno dejansko kvalifikacijo za odvetnika. In vendar je pri nas ( "to mogoče! Zakaj?, ker je naša širokogrud-nost in dobrota nedosežna, ker imamo predalo stanovske zavednosti, narodne hrbteni-ce in napačne ipojme o narodni čaisti. Kje v l^talii Evropi je kaj takega mogoče? Mislil bi kdo, da je ta odvetnik z imenom dr. Valyi Aleksander najbrže jako lojailen državljan, delaven na političnem, kulturnem ali drugem splošno koristnem polju, ki daje diržavi in ®&rodu svoje dolžne tribute, pa je zato vreden Posebnega obzrra. On pač od naroda čirpa in ^ma, vse kar je mogoče, toda vrača malo. ~n briskira vse državne in narodne prireditve in bojkotira sploh ivse narodno življenje.
Marsikatera nabiralna pola za dobrot vdorne namene pri njem ni biia podpisana, prodajalka vstopnic za narodne prireditve je bila zavrnjena, čeravno je postal bogat od našega naroda in ker smo mu mi dopustili. Tembolj pa z vnemo obiskuje sosedno madžarsko državo teir troši tam naš dober jugoslovanski denar.
Kake koristi ima naš narod od tega odvetnika, bi vedeli povedati agrarni interesenti:, ki so v njegovi pisairni delali kupne pogodbe za agrarno zemljo veleposestnikov, ki so pod agrarno reformo, čeravno je odvetniku bilo znano, ali bi mu vsaj moralo biti znano, da je to po zakonu neizvedljivo, ker nasprotuje agrarni reformi. Ubogi sezonski delavci in mali kmetje bodo na ta način prišli ob denar in zemljo. To so posledice izvajanja odvetniškega poklica kot »hrti in trgovine in ne pravnega zastopstva.
Na podlagi gornjih razimotri:vanj in či-njenic pač pridemo do zaključka, da mora biti takim razmeram konec. Merodajni faktorji in posebno odvetniška zbornica naj se enkrat zganejo in vzamejo zadevo v pretres in remeduro. Cas je že, da se 'tudi tega državljana prisilil do spoštovanja našega jezika in nar, da in ne samo našega denarja.
Konjice
Zanimivo kazensko zadevo je obravnavalo pri sodniku dr. Benliču koncem decembra 193Q tukajšnje sresko sodišče. Trgovec šumer Mairtim — katerega hiša je biiila za časa obč. volitev pomazana s katranom 'in to mazarijo Šumer tudi na poziv obč. uprave do danes ni odstranil — in njegov prijatelj Michelag Vik tor, tukajšnji cementar, sta vložila zoper obč. iediar„a Rebernaka Friderika zasebno tožbo. Med drugim je Michelag zahteval v tožbi zadoščenje tudi za besede, ki jih je izrekel Rebernak Michelagu v gostilni Filipič po svojem povratku iz proslave 15 letnice osvobo-jenja Maribora: »Kaj boš ti prokleti nemžur. spufani Miheljak, že na žeblju visiš, usivec.« Radi te inkriminacije je sodišče Rebernaka oprostilo vsake krivde in kazni in naložilo tozadevne stroške tožilcu. Po oskrbni oceni izvedenega dokazovanja je prisilo namreč sodišče do zaključka, da je bil k tej žalitvi Rebernak izzvan po tožilcu Miheljaku. Na podlagi: izpovedbe priče obč. tajnika Kolšeka Franca, kateremu daje sodišče polno verodostojnost, ker se prepira v Filipičevi gostilna med Miheljakom in Rebernakom aktivno ni udeležil, kakor je to silučaj pni priči Per-schenogigg Hermanu, je simatralo sodišče za dokazano, da se je tožilec Miheljak zaničljivo izrazil in s primernimi gestč: »Kaj Maistrovi borci,< s prezirom reagiral na Rebernakovo pripovedovanje o proslavi asvobojenja v Mariboru 19. novembra 1933. Povsem (razumljivo iin jasno je, da je Rebernaka, ki je tudi Maistrov borec, talca pripomba morala globoko užaliti v njegovem nacionalnem čustvovanju, ko je proslava osvoboditve Maribora pomeni-i!a ne samo za Rebernaka, temveč za vsakega narodno čutečega Slovenca in Jugoslovana nacionalni dogodek. S tem, da se je Miheljak predirljivo lizrazil, je Rebernak upravičeno vzrojil in nato vrnil očitke, kakor so zgoraj navedene.
Stališče sodišča nacionalisti z radostjo odobravamo, ker je to stališče sodišča edrno pravilno v nacionalni državi, kakor je Jugoslavija in je velikega pomena zlasti za naše obmejne kraje, kjer je še toliko nemčurstva in raznega drugega gniliegiai.
Cementarja Michelaga Viktorja pa pripo-ročaimo vsej nacionalni javnosti. Delali bo-
mo na to, da dobimo v Konjice za oementar-sko stroko nacionalnega našega človeka.
Popraviti moramo k našemu poročilu o proslavi državnega praznika v Konjicah, da mi imel ono malo zastavico na svoji hiši To-polšek Fr.c, temveč Topolšek Vili. Zgodila se je poimota v priimku in nimamo nikakega povoda storiti g. Tcpalšku Frideriku krivico.
»Švabčarenje« se je zopet pomnožilo v našem kraju, zlasti rade švabčarijo nekatere dame in to v vlaku in v avtobusu brez vsake potrebe, če ne bo kmalu boljše, pridemo z imeni ma dan.
Nemške spominske napise za nekatere v vojni padle Konjičane imamo še vedno v tukajšnji farni cerkvi. Naj vendar cerkveno predstojništvo odstrani te napise iz slovenske cerkve, ker neugodno vplivajo zlasti na tujoe in na mladino.
Stara cerkev (Kočevje)
S sklepom 11. redne seje krajevne org. NO Stara cerkev se bo začetkom leta 1934 plačevanje lista »Pohod« vršilo le po podpisani krajevni organizaciji, ki bo ves znesek skupno s seznamom predplačnikov pošiljala upravi lista.
Do tega zaključka je prišlo vsled tega, da ne bo »Pohod« trpel na eventualnem zaostanku plačilia in pa radi točne evidence, kdo je predplačnik »Pohoda«, kakor tudi radi olajšanja dela pri upravi.
Leše
Naša gasilska četa se »ponaša«, da je strogo nacijonalna. Ker je predsedstvo »strogo« nacijonalno, zato bi radi pojasnila: Zakaj je gasil, četa korporativno zapustila cerkev, ko ' se je na koru pričela peti državna himna »Pravde Bog« in to na dan roj. dne Nj. Vel. kralja? Ali je resnica, da se je neki član iz Palovič izrazil, da bi za liter žganja tudi gasilci zapeli »takole« pesmico? Kje so bili gasilci na dan 1. decembra? Proslave v šoli, dasi je bilo razglašeno, niso posetili ne predstavniki občine in ne gasilske čete, dasi so sami »nacijonalisti«. E, besede so drugačne kot dejanja! — K. F. S.
Razno
NAŠE DELO, NAŠI SMOTRI
Pravica do dela, do eksistence je osnovna pravica človeka, ki je odvisen od svojega dela. Človeku, ki mu šele delo omogoča življenje, ne sime niihoe odrekati te pravice. Človek hoče 'živeti, zato naj dela in naj si gradi eksistenco.
In vendar jiih je na tisoče, ki so brez dela — zdravih, delavoljnih, sposobnih in upravičenih do življenja — samcev in hranilcev družin, ki nimajo dela, nimajo zaslužka, ki životarijo ob javni milosti, hodijo od hiše do hiše, ponižani na položaj beračev. Na tisoče jih je obsojenih na brezdelje, na pomanjkanje, na glad in bedo. — Zreli možje, ženske in mladi ljudje, ki so se učili, izobraževali, šolali in so dorasli, sedaj pa čakajo brezupno na eksistenco, ki je ni — in čakajo, da zaaive samostojno življenje, da si zgrade domače ognjišSe, ustvarijo družino in dom.
, A vsa upanja so zaman!
Tisočem, ki so izgubili delo, se pridružujejo tisoči iz vrst doraščajoče mladine — armada narašča iz dneva v dan in ljudstvo pade v vedno večjo bedo. Klic po delu in eksistenci postaja vsebolj glasen in splošen. Zahteva po kruhu in zaslužku postaja odločna in problem dela im eksistence postaja vse
bolj pereč. In kjer se skuša danes reševati ta problem^ se rešuje teoretično brez vidnih uspehov in ni nikogar, ki bi vprašanje dela za brezposelne in vprašanje eksistence za doraščajoče praktično rešil. Kolikor se pa kje rešuje to vprašanje praktično, se rešuje po osebnih vidikih in tako, da odpira na široko vrata protekciji, a ogromno število samim sebi prepuščenih pušča ob strani.
(Problem zaposlitve vseh delavoljnih in delapotrebnih ni rešljiv docela in trajno brez odprave primernih vzrokov, ki tiče v gospodarstvu, v denarnem sistemu 'in drugje.
Kljub temu ne posegamo v te probleme, ki jih bo svet reševal še desetletja, nego hočemo delati na odpravi ali vsaj omiljenju posledic primernih vzrokov, ker le tako je mogoče dejansko in nujno koristiti; nezaposlenim, ki jim teoretijne razprave ne morejo nuditi kruha in eksistence, ki je zanje nujno in sleherni dan bolj neodložljivo vprašanje.
Pri tem se bomo borili proti vsemu, kar otežkcča, da nezaposleni težje dobe delo in proti vsem, ki so napeti stremljenju po eksistencah.
Zato se izrekamo proti vsakemu nadurnemu delu, protri deljenemu delu v pisarnah in uradih, proti- neutemeljenim redukcijam, proti prekomernim prejemkom vodilnih, ki naj se porabijo za nove zaposlitve. Smo pa tudi proti: pomnoženim eksistencam, t. j. proti opravljanju dveh ali oelo več služb, prati zaposlovanju onih, ki niso odvisni od svojega dela, proti stalnemu zaposlevanju upokojencev — saj je nemoralno biti upokojen v eni službi s primerno pokojnino, da lahko »upokojenec« opravlja službo drugje — in proti vsem sličnim pomnoženim eksistencam, ki zapirajo vrata, številnimi nezapcslencein in tudi družinskim očetom, ki bi z zaposlitvijo rešili svoje družine bede in pomanjkanja.
Z resno in iskreno voljo je mogoče zaposliti pretežni del nezaposlenih. V to pa je potrebno sm o treno del o vseh neza posleni h — ročnih iin duševnih delavcev — in vseh onih, ki zlo vidijo in ga hočejo odpraviti.
Zato smo osnovali društvo »Delo in eksistenca«, v katero vabimo vse, ki so prizadeti in pa vse, ki nimajo socialni čut samo v besedah, nego v srcu, da pristopajo in pomagajo odpravljati največje in najtežje zlo današnjega 'asa.
Pripravljalni odbor društva »Delo in eksistenca«.
Italijanski protektorat nad Albanijo se
precej krha ter se Albanija, kot izgleda, počasi izmika vplivu Rima. Ker je bila Albanija po neki pogodbi obvezana, da ne sme razen z Italijo z nobeno drugo državo sklepati trgovske pogodbe na osnovi največjih ugodnosti, a se Albanija ni držala, je italijanska vlada odpovedala Albaniji posojilo, ki bi ji služil za kritje deficita v albanskem proračunu. Kot je znano, so pred kakim tednom bila ugodno zaključena trgovska pogajanja med Albanijo in Jugoslavijo.
V Avstriji so izdelali načrt o odpravi dvojnega zaslužkarstva. Ta načrt se ne tiče družin, ki imajo več kakor tri otroke. Po tem načrtu izgubi službo tista žena, katere mož prejema 340 šilingov (približno 3100 Din), če ima pa mož srednješolsko izobrazbo se zviša ta eksistenčni minimum na 400 šilingov, a možu z univerzitetno izobrazbo na 460 šilingov. To velja za zakonce brez otrok. Za prvega^ otroka se odračuna od mesečne plače 60 šilingov, za drugega in tretjega pa po 120 šilingov. Pa tudi za starše in druge sorodnike, ki jih zakonca vzdržujeta, se odračuna 60 šilingov.
Poljska izvaža šlezijski premog v Italijo.
V	to svrlio je bila v Rimu podpisana pogodba o izvozu 1-6 milijona ton premoga.
Suvich baje ni uspel v svoji misiji v Berlinu. Nemčija se ni dala pridobiti za italijanski načrt reforme Društva narodov.
sarajevo juna 1914 godine
(Nadaljevanje)
Zbog oštrih protesta što je policija upotrebila y.a?feno oružje bez potrebe, ma da komandant po-,lc*ie nije dao naredenje da se puca, povela se ‘,stoK dan istraga. Zamenik vladinog komesara ?r- Mihalič pregledao je revolvere svih policaja, su u kritično vreme vršili službu. a priau-, Vovalj su pri torne kao svedoci i neki poslanici ,08an8i(og sabora. Utvrdeno je bilo da iz poli-?*®kih revolvera nije niko pucao, ali jedan od po-,c«kih narednika je ostavio svoj revolver kod
i	doneo ga je tek kasnije na pregled. Omla-tvrdila da je Šahinagiča ranila policija, a Policija je tvrdila. da je metak bio ispaljen iz Dni'Ov,a demonstranata i da je bio odreden za Poiiciju. Ranjenog Šahinagiča preneli su u zemalj-• Ku bolnicu, a omladina je odmah donela odluku “ 8a drugog dana izjutra poseti u bolnici, kuda n n *8*a izjutra uputila u velikom demonstracio-n?rn Pohodu, mesto da ide u školu. Kako vlasti i!Su. znale da sprefe ovu drugu demonstraciju, ft,? .’e. Uikoro posle ♦oga siricnjen vladin komesar him k* n na nieE°V0 mesto je bio postavljen lju-ae Sefa vlade generala Potjoreka. baron Kolas.
»Mesto rezervisano «a barona Kolasa«
, °d ovoga vremena su učenici bosanskih Skola bi« ® ,)rirec,'vali demonstracije, i često razlog nije
orni 1?san' Mor1° se Primeti,i da medu školskom . u«(linom postoji stanje neprestanog vrenja, čiji lst *ZVor bio 11 patriotskim razpoloženjima.' Ovi ponavljali su se naročito često do kraia ški 1	1912	C°dine- Politižki i narodni Jugosloven-
. karakter ovih manifestacija pokazivao se u čufIC1-ma* >živeo krali Petar«, a često se moglo j 11 1: »Dole čelavi Franjo«. Ovakve istupe bilo vrlo teSko sprečiti, jer su se pojavljivali pot-dj ,n° neočekivano. a upotrebitl oružje protiv mla-j,j.a ,n>ie bilo umesno. Zborno mesto u Sarajevu do* Je obala reke Miljacke, gde su se sakupljali
0	sedeči na širokoj kameni balustradi. Da bi vinrl-0R,U<,‘° skupljanje na ovoni mestu, naredio je strart2 0me9ar baron Kolas da se veliki deo balu-nama*e smolom. Kad je drugog dana tuda o* Primetio je natpis kredom na kamenju
nainazanom smolom: »Mesto rezervisano za barona Kolasa«.
Prilikom demonstracija dešavali su se sluča-jevi da su učenike hapsili i trebalo ih je kazniti administrativnim putem zbog pravljenja javnog nereda. Ove nesrečnike je obično spasavao Avdo Sumbil srekretar >Gajreta«, moj prijatelj iz gimnazijskih vremena. Posle vrlo strogog odrediva-nja administrativne kazne, iščezavala su njegovim zauzimanjem akta predmeta, i zbog toga se nije izvršivala presuda. Tako su bili i vuci siti i ovce na broju.
Tuča na protstavi nemačke trupe u Mostaru
Ulične demonstracije su prestale za vreme balkanskog rata. Najborbeniji elemenat tajno je prešao u Srbiju, da bi se borio u redovima srpske vojske, kao »komite«, a sa druge strane, prilike u Bosni i Hercegovini su se tako zaostrile da školska omladina nije mogla i dalje da u manje ili više nevinim istupima manifestuje svoje simpatije za Srbiju i za jugoslovensku ideju. Tek kra-jem 1913 i u početku 1914 godine počela je nova akcija omladine — premazivanje crnom bojom ne-mačkih natpisa. Ova akcija izvodena je tako veSto da nije bio uhvačen nijedan od ovih prestupnika.
Poslednja, vrlo simptomatička demonstracija omladine desila se maja 1914 godine u Mostaru. Putujuča trupa nemačkih glumača je objavila da če čisti prihod od pretstave biti predan u svrhe nemačke kolonizacije u Poznanju i na Pomorju. Igrali su operetu pod naslovom »Poljska krv« koja. ma da nije tendenciozna, može se smatrati za antipoljsku. Za vreme pretstave grupa studenata. pod vodstvom Vlajka Laliča, prekinula je igru glumača uzvicima »Živela Poljska«.
Oficiri Nemci i Madari, koji su bili prisutni na pretstavi, bacili su se na demonstrante. Na-stili su nečuvena galama i komešanje. Rezultat ove avanture bio je taj da su jugoslovenski študenti s univerziteta u Pragu, Beču, Gracu i Brnu na Moravi pozvali na dvoboj sve oficire odgovorne za napad. Vojislav Sola, potpretsednik bosanskog m Ja; prel<0 komandanta garnizona generala De Maudri, pozvo je na dvoboj 33 oficira mostarskog garnizona. Ovaj dvoboj se nije održao, jer je to spredio svetski rat
Uspesi Srbije u balkanskim ratovima pro-uzrokovali su u mozgovima bosanske omladine veliki preokret. To što je do ovog vremena iz-gledalo kao neostvarljivi san, gotovo kao fantazija, sada se pojavilo u konkretnoj formi: ujedinjenje cele Jugoslavije izgledalo je da je več blizu. Po-beda srpske vojske i poraz Turske izazvali su kod omladine, pored prave radosti, i uverenje da je sada došao red na »trulu Austriju«, koju može Srbija, u slučaju potrebe, i bez tude pomoči sama da pobedi. Ponos i samopouzdanje veoma su se pojačali, jugoslovenska ideja močno se razvijala, a razne pojave, u školi i van škole, svedočile su da se promenilo raspoloženje, šta više i kod onih koji su bili vaspitani u atmosferi austrijske lojalnosti. Vlasti nisu mogle da ne primete ovu pro-menu i počele su pažljivije da motre na školsku omladinu i da traže i njenim redovima konfiden-te. Ali su rezultati bili neznatni, jer se, ukoliko mi je poznato, našao samo jedan izdajnik. nažalost Sloven, koji je s vremena na vreme posečivao vladinog komesara da mu donosi vesti iz krugova svojih drugova. Ali on mu nije donosio mnogo informacija, nego je više lagao, po običaju konfi-denata, da bi dobio novac. Silno uzbudeni narodni osečaji, mržnja i preziranje Austrije, upliv revo-lucionara Vladimira Gačinoviča na školsku omladinu, ukrašavanje groba Zerajlča — sve je to bilo poznato vlastima. Prikriven je bio fakat da medu omladinom srednjih Skola postoji organizovan na-rodno-revolucionarni pokret koji se manifestovao n istorijskom atentatu na Vidovdan.
Pred posetu nadvojvode Franje Ferdinanda
U takvoj atmosferi došla je vest da Franja Ferdinand namerava da dode u Sarajevo. Najpre su se ove vesti pojavile u štanipi i. tek krajem aPrila ili početkom maja. doznalo se da če se ova poseta doista ostvariti. Položaj vladinog komesara. «efa policijske vlasti u Sarajevu, nije bio zavidan. On je dobro znao da nadvojvodi u Sarajevu preti opasnost, a sredstva bezbednosti kojima je ras-polagao bila su srazmemo vrlo neznatna. Literatura koja se bavi pitanjem sarajevskog atentata testo vrlo oštro kritikuje sarajevsku poiiciju, kojoj predbacuje da nije preduzela ništa, što bi moglo sprečiti Izvršenje atentata. Nema sumnje da je ono sto je učinjeno za bezbednost prestolonaslednika
bilo potpuno nedovoljno. Ali, ko poznaje iza kulisa policijske pripreme za zaštitu Franje Ferdinanda mora doči do zaključka da policijska vlast u Sarajevu nije bila slepa i da je dobro poznavala opasnost koja preti. Medutiin, ona je bila slaba i morala se predati na milost i nemilost Provide-nju. Možda če ovo što ču pokušavati da u daljem toku objektivno iznesem baciti nešto svetlosti na tu neobičnu okolnost. da posle atentat nije bio smenjen ni vladin komesar, niti ma ko od njegovih činovnika. Isto tako nije bila preduzeta protiv njih nikakva istraga.
Strahovanja vladino* komesara dr. Gerdea
Policijsku vlast u Sarajevu je vršio vladin komesar pomoču činovnika koji u tome nisu bili naročito školovani; to su bili obični upravni činov-nici, privremeno dodeljeni za vršenje policijskih funkcija. U ovom vremenu — več godinu dana — vladin komesar za grad Sarajevo bio je dr. Ed-mond Gerde, čovek vanredno otmen i kulturan, pasioniran i talentovan pianista, koji ie ranije celo vreme svoje službe radio u statističkom odeljenju Zemaljske vlade i o isvršnoj policijskoj službi nije mogao da ima mnogo pojma. On je bio naime-novan na ovo mesto zauzimanjem svog bliskog prijatelja barona Kolasa, koji je medutim bio unapreden za svemogučnog šefa prezidijalne kan-celanje.
Starih, izvežbanih činovnika, koji su ranije Uroz mnogo godina vršili policijsku službu, u ovo vreme nije više bilo. Bili smo tek kratko vreme u policijskoj službi, za koju kao upravni činovnici, nismo imali velike ljubavi. Jedini »pravi« policijski einovnik bio je specijalista za kriminalne stvari, germanizovani Rusin Ivasjuk. Pravi poznavalae prilika i ličnosti, koje su radile na političkom polju javno i tajno, bio je na podredenom položaju šefa detektiva, Srbin Pera Maksimovič. On ]e bio informator vladinog komesara u stvarima čisto političke prirode i prema svojoj dužnosti on je odmah, kad je čuo da namerava nadvojvod« doči u Sarajevo, skrenuo pažnju na veliku opas-nost, koja preti prestolonasledniku za vreme bo-ravka u Bosni. U svakom slučaju dr. Gerde bio Je tačno informisan o tome da bi trebalo sprečiti do-lazak nadvojvode Franje Ferdinanda u Sarajevo.
Službene vesti
ODREDBA Ker nekateri borci nosijo velike značke NO pripete na civilnih suknjičih odnosno na šubarah v neslužbonem času, odrejamo, da sc smejo znaki borcev nositi le v službenih primerih, katere odredi po potrebi čel-ništvo viteških sekcij.
Čelništvo viteških sekcij.
PREDAVANJA Vsak drugi petek se vrše poljubna predavanja v prostorih restavracije na Glavnem kolodvorik. Predavanja so za vse borce obvezna, vabljeni pa so tudi vsi ostali elani Narodne odbrane.
VAJE V SOBNEM STRELJANJU Ob četrtkih v gostilni pri »Levu«, ob torkih v gostilni »Kovačič« na Tyrsevi cesti 82 ter ob sobotah pri »Breskvarju« na Opekarski cesti in sicer vsakokrat ob 20. uri, se vrši sobno streljanje, ki ga prireja bratska Stre-ljačka družina. Tega streljanja se morajo udeleževati tudi vsi borci in to na njim naj-bližjih streliščih.
Okrožna komanda Ljubljana.
Predavanja NO v radiu so s 26. t. m. prestavljena z 18-30 na 19-30 uro. Vrše sc kakor doslej vsak drugi petek.
TO PA MORAMO JAVNO VPRAŠATI
Nekje ma Gorenjskem se je dogodilo, da je kmet A predal kmetu B prav majhen komadi č zemljišča, ki ga je B zaradi ureditve nujno rabil. Cela zadeva se je menda izvedla
bolj v namerni, da je A ustregel B-ju, ketr je tistih par metrov brez nadaljnjega lahko pogrešil. Zaradi': reda in prepira v zemljiški knjigi sta napravia kupno pogedbo. Kupnina je znašala SCO Din. Pristojno ohlastvo je pri tej kupčiji naračunalo in zahtevalo 400 Din prenosne takse. Ne vemo, ali se je tu »plašči uradni konjiček, ali je to napravila uradniška pregerečmest ali ste soseda mislila državo ogoljufati. Prizadetemu oblastivu bi biili za pojasnilo hvaležni.
POMEN JADRANSKEGA MORJA V NACIONALNI ZGODOVINI
Mornarska sekcija Krajevnega odbora JS v Ljubljani je pripravila ciklus predavanj o Jadranskem morju, življenju ob in na morju ter sploh o vseh panogah pomorstva v obče. Mornarji kot temelljiti poznavalci morja in življenjskih prilik na morju, bodo svoja predavanja prednašali slovenski javnosti v poljudni besedi, iznesli bodo vse zanimivosti pomorskega življenja. Ta predavanja bodo torej ne samo zanimiva, ampak tudi zabavna.
Ta ciklus predavanj prične 11. jan. 1984 ob 20. uri v dvorani OUZD v Ljubljani s ski-optičnim predavanjem našega priljubljenega predavatelja br. Dr. Alujeviča v slovenskem jeziku. Njegova znana duhovitost in šega-vost jamčita, da bo predavanje res zanimivo.
Vse prijateflje našega morja vabimo k predavanju, ki bo brezplačno.
Odbor Jadranske Straže priredi v nedeljo, 14. t. m., ob pol 17. uri akademijo s plesom v Trgovskem domu. Vabljeni vsi člani Narodne Odbrane.
NOV KMEČKI STANOVSKI LIST
»Brazda«, kmetsko-žtamoviski list, glasilo absolventov kmetijskih šol, — se imenuje nov list, katerega 1. številka je izšla te dni v Ljubljani. List so začeli izdajati absolventi kmetijskih šol. »Brazda« bo obravnavala vsa kmečki stan zadevajoča vprašanja z izrazito
kmečkega stališča, na programu ima dalje delo za poklicno izobrazbo in za slogo med kmečkimi ljudmi, poleg tega pa hoče tudi gojiti tovarištvo med nekdanjimi sošolci in vzdrževati vez med njimi.
Vsakemu kmečkemu človeku, posebno vsej kmečki mladini, ki se zanima za kmečko-stanovska vprašanja, prav posebno pa še vsem absolventom raznih kmetijskih šoli (tudi mlekarske, zadružne in viničarskih) in bivšim gojenkam kmet. gospodinjskih šol priporočamo, naj n a roče takoj ta res kmečki list, ki bo mogel ob tako nizko določeni naročnini (letno Din 10-—) izhajati le, če mu bo to omogočilo veliko število naročnikov. Zato naj vsi res kmečko čuteči ljudje podpro svoje stanovsko glasilo s tem, da ga takoj naroče pri: Uprava »Brazda« (Zakš), Ljubljana, Tyrševa c. 29./I.
IZJAVA
Obveščen sem bil, da raznaša nekdo med mestnim uradništvom v Ljubljani govorico, češ, da sem zahteval in da zahtevam znižanje uradniških prejemkov. Ker do sedaj sploh še nisem imel prilike izraziti tozadevnega svojega mnenja, je ta govorica neresnična in očividno izmišljena od ljudi, ki se neprestano bavijo z menoj. Privoščim mestnemu uradništvu, da je bolje plačano kot državno, če pa sem zahteval redukcijo gotovih doklad pri enem višjem uradniku, s tem še nisem zahtevali redukcije plač.
Dr. Cepuder Josip.
Ponižno vprašanje si dovoljujejo ljubljanski davkoplačevalci na mestno načelstvo glede automobila, ki je imel v letu 1933 evidenčno številko 500. Ta auto je bil tekom leta 1933 često opazovan zlasti ob nedeljah in praznikih na vožnji proti Lukovici in nazaj, pa tudi proti Trebnjem in nazaj. Ko je bil zdravniški kongres v Crikvenici, je vozil ta auto tudi tja, čeprav mestna občina na tem kongresu baje ni bila zastopana. Kolikor vemo, je ta auto v uporabi mestnega fizikata ljubljanskega.
Saniopouidauje Potjorekovih oiicira
Bilo je to — ako se' ne varani — u dragoj polovini maja, kada su pozvali vladino« komesara na konferenciju. na kojoj mu je bio saopšten ceo program boravka nadvojvode u Bosni i u Sarajevu, sastavljen od generala Potjoreka. Tamo je trebalo i odrediti, kakva sredstva bezbednosti treba upotrebiti za vreme posete u Sarajevu. Sečam se onoga što mi je o ovoj konferenciji pričao dr. Gerde, sa kojim sam bio u ovo vreme u prilično bliskim ©dnosima. Na ovoj sednici glav-nu reč su vodili oficiri generalštaba (putovanje nadvojvode imalo je čisto vojnički karakter) i uopšte nije se moglo ni govoriti o torne da se odustane od ovoga putovanja; za ofieire nije moglo biti ni predmet diskusije, da bi mogle postojati koje prepreke, koje bi onemogučile prestolonasledniku da putuje po »svojoj« zemlji, kada i kojim putem hoče da putuje.
Dr. Gerde je zatražio da se postave duž ulica, kroz koje če proči nadvojvoda Ferdinand, kordoni vojske; policija treba da ima. po njegovom mišljenju, neograničeno pravo da u ovo vreme vrši kučne pretrese; samo u tom slučaju on bi mogao da uzme na sebe odgovornost za bezbednost prestolonaslednika u Sarajevu. Šef generalštaba je na to odgovorio da: Gospodine vladin komesare. Vi vidite aveti (Herr Regierungskommiasar, Sie sehen Gespenster). Dr. Gerde je nastojao na tome da se njegovi zahtevi stave na protokol, što se učinilo, pri ironičnom osmehivanju oficira. Oni su sigurno mislili da se dr. Gerde pre svega boji za svoju ličnost. Uprkos tome, držanje vladinog ko-mesara u toliko je uticalo na ofieire da su počeli razmišljati o eventualnosti da se posle svršenih manevara u Sarajevo pošalje dovoljan broj Vojnika, da bi se od njih mogao učiniti špalir duž ulica (za vreme manevara ostala je u Sarajevu samo jedna četa pešadije); li. posle razmišljanja, rešili su da se to ne može sprovesti. jer se vojnici ne bi mogli na vreme preobuči u paradne uniforme. Rešeno je iz toga razloga da je stvar policije da izvrši obezbedenje u Sarajevu, ma da je bilo potpuno jasno da to ne može biti nikakva dovoljna zaštita.
Program prestolonaslednikovo« bavljenja
Prema utvrdenom programu, nadvojvoda sa suprugom trebalo je da dode specijalnim vozom 28. juna oko 10 sati iz banje llidže u Sarajevo i da se odmah uputi u kasarne u Zelezničkoj ulici. Posle razgledanja kasarni trebalo je da prode automobilom kroz ulice: Železnišku, Mustaj bego-vu i Apelovini kejom do opštine. Tamo je trebalo da ga čeka pretsednik opštine Fehim efendija Durčič sa opštinskim savetom i da ga pozdravi u ime greda Sarajeva. Posle toga supruga Franje Ferdinanda trebalo je da ide u prostorije sabora na druttom spratu opštine, gde su joj se imale pokloniti pretstavnice najiataknutijib muslimanskih porodica iz cele Bosne, a prestolonaslednik je imao da ide u kancelariju pretsednika opštine. Dalji put je vodio Apelovim kejom do Latinskog mosta (sada Principov most), zatim kroz tesne ulice Franje Jožefa, Rudolfa, Ferhadije, Deroališu (na kratko vreme pre toga promenjena u ulicu Franje Ferdinanda), kroz ulicu Gornja Hiaeta i Železniku do zgrade novog zemaljškog muzeja, dakle gotovo istim putem kojim jo nadvojvoda došao u Sarajevo. Posle razgledanja muzeja, u toku od jednog sata, bio je još predviden doručak u Kona-ku (namesnikova palata) kod generala Potjoreka. odakle je nadvojvoda trebao da ide istim putem u opštinu. Posle doručka kratkom ulicom Bistrik, od stanice istog imena, trebalo je da otputuje iz Sarajeva.
Policijske mere bile su nedovoljne
Ceo ovaj put iznosio je preko sedam kilo-metara. Ako je u pitanju policiska zaštita. trebalo je računati ga dužinom od četiri kilometara puta, j er je postojala mogučnost da se delimično pre-baei policija sa jedne ulice na drugu. S obzirom na to što je efektivno brojno stanje državne policije u Sarajevu iznosih) 112 ljudi, mogla se ras-porediti policija po ulicama samo na taj način, da jedan policajae od drugog bude udaljen na obe
strane ulice približno na 50 metara rastojanja. To znaci da ]e po jedno] strani ulice udaljenost jednog policajca od drugog iznosila približno 100 metara. Ova zastita koja, uostalom, ne pretstavlja nikakvu realnu garanciju bezbednosti, ma da su policajci morali da budu licem okrenuti prema publici, bila je moguca samo u slučaju da se mobilišu sve sile
i	da se liši ceo grad službe bezbednosti. Na stani-cama za neophodnu službu na telefonu trebala se »pozajmiti« zemaljska žandarmerija.
U broj policajaca uračunati su detektivi (bilo ih je ukupno pet), koji su trebali da se kreču po trotoarima izmedu naroda. Nekoliko dana pre do-laska prestolonaslednika u Sarajevo dodeljeno je još u pomoč šest detektiva — dva iz Beča, četiri iz Budimpešte, koji nisu znali jezik, a u toliko manje mesne prilike i lica. Poslali su ih da bi eventualno obratili pažnju na medunarodne anarhiste. Nekoliko detektiva i žandarma, to je bila cela pomoč koju je dobila sarajevska policija, a o tome da je u isto vreme generalštab razmestio po sarajevskim ulicama svoje konfidente, nije se javilo čak ni vladinom komesaru. Kao kontrolni organi bili su podeljeni svi činovnici vladinog komesara, na taj način što je svaki dobio svoj teren da ga kontroliše. Ova raspodela svih snaga, koji-ma se razpolagalo, omogučila je u nekoliko održa-vanje reda za vreme dolaska, li nije moglo biti ni reči o obezbedenju u slučaju ma kakvog pokušaja atentata.
Pre dolaska prestolonaslednika bila su pri-menjivana i druga sredstva bezbednosti. koja se obično upotrebljavaju u ovakvim slučajevima. Pri-redeno je nekoliko racija po celom gradu da bi se prečistili nesigurni elementi, a nekoliko sum-njivih ličnosti zadržano je u policiskom zatvoru celo ovo kritično vreme. Pored drugih tamo se nalazio Velimir Mandič, koji je bio osumljen da ima anarhističke namere i o kome se dobio izve-štaj iz Zemuna da se nadavno vratio iz Srbije. Pojačana je kontrola nad strancima, skračeno je vreme prijave, a od 15. juna vršen je na stanica-ma pregled osoba koje su dolazile u Sarajevo i traženo je legitimisanje od nepoznatih putnika. I ubrzan je kraj školske godine u svim srednjim Školama, a učeniciina je naredeno da se odmah razilaze kučama posle zatvaranja škola. Projekat da bi se put, kojim če proči prestolonaslednik, ob-javio tek u veče 27. juna. nije se izvršilo iz razloga, što bi u tom slučaju ulice, po kojima je trebalo da prode nadvojvoda, bile suviše slabo ukra-šene zastavama. Pretsednik grada je nedeliu dana pre sevčanosti izdao poziv narodu da ukrasi svoje domove, a iz ovog obaveštenja bilo je vrlo lako doznatj koiim ulicama če proči visoki gost kroz Sarajevo. Zbog toga je bilo potpuno razumljivo što je tačan program boravka Franje Ferdinanda objavljen po svima saratevskim ulicama.
Vredi da tmoredimo datume kada ie policijska vlast uonšte mogla da počne sa svojim prinre-mama (druga polovina maia) i kad su počele prve prinreme za izvršenie atentata (krai marta); atentator! mi dakle nočeli da se nrlnremain mnogo raniie Preduzimnnie sred«tava hp^tiednosfi počelo Je tek onda. Vad su atentatori bili ve* davno u Saraievu. Za osnhe kole no^nain sarajevske prilike bila ie vrlo laVn stvar da bbpnrnu fcnntrnlu na stanfei. ipr se u Snnipvo mn*e dn*} lnV->7njni vn»orn iz Tlirtže Ho fnlirilrn dnvnnn, ivh<>rTivni<iči glavnu stanicu. Oval mit i« i7.obrnn ri<ini?r> Tljč, orpflrrzntnr	Vnfi	dnnpn hnmtm i Tirau-
nin»rf> h Tu-Ip. baš nrvog dana nrimeniivnnia kontrole na 'Stariči.
Prikrivena vojnička uprava u Bosni i Hercegovini
Moglo bi se s pravom prebacivati komesaru da je u tako važno j stvari on, šef policijske vlasti, koji je jedin odgovoran za bezbednost u Saraievu, suviše popuštao oficirima generalštaba. Ali ko je poznavao »nepogrešivost« i samovolju oficira generalštaba neče se čuditi ovoj popustljivosti vladinog komesara. Treba dodati da je u Bosni i Hercegovini od 1912 godine postojala prikrivena vojnička uprava, koje ranije nije bilo. Ovu promenu sproveli su posle odlaska banova Burijana s položaja ministra za Bosnu i Hercegovinu, i na taj način general Potjorek dobio je u svoje ruke punu vlast nad anektiranim oblastima, kao nad neiz-
merno važnim terenom s vojničkog gledišta u slučaju rata sa Srbijom. Krajem februara 1912 godine primio je portfelj zajedničkog ministra finan-sija Bilinski, a več 4 aprila iste godine promenjen je sistem uprave Bosne i Hercegovine. Od vremena kad je 1882 godine, posle okupacije Bosne i Hercegovine, tamo bila uvedena civilna uprava, dužnost šefa bosanske vlade vršio je komandant 15 korpusa. Ali njegov rad se ograničavao na reprezentaciju, potpisivanje malobrojnih akata i primanje visokog dodatka. U stvari, on se bavio isključivo vojničkim stvarima i bio je samo nominalno šef vlade, a u stvari uprava je bila u ruka-ma »civilnog adlatusa« pod nadzorom zajedničkog ministra finansija.
Vladni komesar se bio uplašio za svoj livot
Sada se to potpuno izmenilo, jer je uprava prešla u ruke inspektora vojske, koji je samo lično bio podreden ministru. Poiitičko vodstvo i sve važnije stvari rešavane su otsad u prežidijalnoj kancelariji, koja je bila neposredno podredena generalu Potjoreku, a zamenik šefa vlade vršio je samo obične tekuče poslove zemaljske uprave. Zbog toga su vojnički krugovi počeli da se me-šaju u stvari uprave pod izgovorom vojničkih interesa. Civilne vladi gurnute su u pozadinu, i to utoliko više što je Potjorek bio pretstavnik mero-davnik vojniških krugova iz okoline Franje Ferdinanda. Upravni činovnik, koji bi hteo da se pro-tivi ovoj vojničkoj svevlasti. igrao bi se svojom sudbinom, što je na svojoj koži morao da oproba za vreme rata nekad svemočni šef prezidijalne kancelarije baron Kolas. Zbog toga i vladin komesar dr. Gerde nije imao dovoljno uticaja da bi mogao preduzeti sva sredstva bezbednosti za vreme boravka nadvojvode u Sarajevu, na koja nisu hteli da pristanu vojni krugovi. Generalštab je sam, kao što se pokazalo za vreme mobilizacije, vrlo tačno pratio razvitak političkih prilika u Bosni, a iz toga je i sam potpuno samostalno izvod io zaključke bez obzira na mišljenje civilnih vlasti.
O tome kako je izvršen atentat neču da pišem, jer su to dovoljno poznate stvari. Primečujem samo da mi je dr. Gerde. kad sam ga neposredno pre dolaska prestolonaslednika sreo kod kasarni. rekao da je, zatvarajuči vrata svog stana, mislio da neče više da se živ u njega vrati. To je najbolja slika u kakvom je raspoloženju šef bezbednosti očekivao tok sarajevskih svečanosti.
Posle atentata
Kad sam se posle atentata pojavio u kome-sarijatu vlade, dobio sam naredenje da izvršim prvo saslušanje na brzu ruku Nedeljka Čabrino-viča. Moj zadatak je bio da utvrdim kakve pobude su ga vodile pri vršenju atentata, da li priznajo da je imao saučesnike i odakle je dobio bombu koju je bacio na automobil nadvojvode. Nedeljka Cabrinoviča poznavao sam dobro još iz onih vremena, kad je živo učestvovao u pokretu bosanske socijalno-demokratske stranke, iz koje je bio isključen zbog svojih anarhističkih pogleda (za vreme štrajka tipografa 1912 godine, još kao šegrt, ulazio je tajno u štampariju da uništava mašine za štampanje). Zbog toga ga je isterao vladin komesar iz Sarajeva i poslao u njegovo mesto rodenja — Trebinje, ma da je Čabrinovič bio maloletan.
Prolazeči hodinikom policijske zgrade, primetio sam da u sobi policijskog lekara. na operacionom stolu, leži mlad čovek sa zavijenom glavom, oko koga je stajalo nekoliko osoba, pored drugih i viši državni tužilac. To je bio Gavrilo Princip, kome su previjane rane koje su mu naneli ofeciri-adutanti Franje Ferdinanda i koga su baš u ono vreme počeli da saslušavaju. Stražar me je vodio preko dvorišta u čeliju Cabrinoviča na prvom spratu zgrade policijskog zatvora. U maloj čeliji našao sam pritvorenika koji je ležao na daskama. sa rukama i nogama u okovima, a pored njega stajala su dva žandarma sa oružjem u ruci.
„POHOD“ #i*i samo od naročnine !
ZNaš spomin
Oj Rapalo laški, ti kričeči naš spomin, ti budiš nam čut najhujših srčnih bolečin1-Silovitež z delom vojno nam napoveduje, narod z narodom naj zopet klati se začner ker brezvestni krvoločnež si Še dorhišljuje-da svetovna vojna mnogo šc premalo je nam ugrabila, podjarmila ljudi in zemlje-Krutež napram nam pravice ne pozna in je mnenja, da šibkejšemu z nasilstvcf1
jemlje
jačji naj brez kazni, kar se vzeti da.
Če pa boj krvavi bi se res začel, on seveda bi poguma ne imel, da bi za orožje tudi sam prijel ter pomagal zmagati ali bežati.
Iz zatišja gomil, hujskah bi ljudi, naj prelivajo za njega svojo kri, da zamogel bi po zmagi se bahati in v državi na čim višjem mestu stati S polnim žepom in z ovenčano glavo preziraje padlih žrtve, grobe tihe ter sirot še živih jok in bridke vzdihe.
Pozabiti se ne sme in se ne bo na grozote zadnje vojne, ki zemljo pretresala več let z besnim klanjem vseh je živili bitij in z uničevanjem vsega, kar človeški um in dlan ustvarila v tisočletnih dobah in podarila sta človeštvu v prid, jwnos in uživanje. Dolgo še ne posuše se vse solze in na milijone še odprtih ran je, ki jih ne ozdravi čas in krvave vedno huje na posledicah te vojne.
Take tudi so Slovencev rane dvojne, ki s primorske in s koroške jih strani čutimo, ko slišimo, kako godi tam zasužnjenim se našim bratom.
Upravičeno smo pred prevratom mislili, da bo Slovence vse mlada Jugoslavija objela in da v krilu nje se jim začne nova doba srečna in vesela, ker potem grozote vojnih let vsi bi kmalu pozabili spet.
Vojna narode osvobodila, a Slovencev je kar tretji del v novo hujše suženjstvo pahnila, ki ga svet krivični je sprejel pod okrilje kramarske zaščite.
Oh, pol milijona bratov, sester zdaj nam umira smrti silovite, ker nasilnež jim za vekomaj rodni jezik hoče ugonobiti in v odpadnike jih naše spremeniti.
Mi, ki v Jugoslaviji smo še živi, pa ne smemo dopustiti tega.
Rod naš že prestal preveč je zlega, zanj v obrambo dvignimo pesti in povsod naš glas se naj razlega;
»Svet pravični nam krivico poravnaj, našo zemljo in rojake daj nazaj, kameniti prestol naš pri Gospe j sveti nam za vedno mora se oteti;
Lah nazaj čez Sočo mora iti,
Istra, kraški in primorski svet prost in ves naš mora biti spet!«.
A nasilnež, ki se rad pajdaši z našimi sovražniki in 'straši z novo vojno, naj sedaj spozna, da prokletstvo vsega bi sveta s strašno kaznijo zadelo njega, če požar zanetil vojnega bi zlega.
To, kar on povzročil že gorja rodu našemu je onkraj meje, po osveti kliče do neba in tiran zaslužil davno že je smrtno strelo nebesnih višav.
Torej, če je svet za nas brljav in krivičen, pa sedaj dolžnost svojo ti, nebo, med nami stori, združi narod naš, mu daj prostost, zatiralce s kaznijo spokori in potem nikoli več nedaj, da naš rod še v sužnost pal bi kdaj!
To, pravično in usmiljeno nebo, prosimo za narod zdaj te presrčno; ako pa ie ti v krivicah nas pustii, vse zaupanje pri nas zgubiš!
Franc Rojet-
NEPOTREBNO SPREMINJANJE CERKVENEGA PATRONA
Nova cerkev pri Sv. Krištofu naj bi se imenovala Ciril-Metodova, tako vsaj se glasi predlog, če ni to že sklep cerkvene uprave. Prav tako ime pa bo imela tudi novo zgrajena pravoslavna cerkev. Ce bo ljudstvo hotelo točno označiti, o kateri cerkvi je pogovor, bo moralo reči »Clrll-Mctodova eerke* pri Sv. Krištofu« oziroma ^Pravoslavna Clr»-Metodova cerkev« adi >CiriI-Metodova cerkev pri Narodnem domu«. Ali je to potreba? Cernu opuščati lepo staro imenovanje >Pri Sv-Krištofu«, ki je znano starim in mladim n® le v Ljubljani sami, marveč tudi daleč naokoli. Zato smo mnenja, naj se ne izpremiDj« prav ničesar in ime »Pri Sv. Krištofu« naj ostane. Tako želi ljudstvo in tako naj tudi bo.
tAfttvtriil 'rednik llmfav Matelič. - Mala ia larodn« »hramba« Hakarna sadrm. r. a. ■ a. Brn*«t Varaa**«. Tlaka tiskarna H«rknr tpr«tdxtarnik Otmar Mlhalek). Vsi t LJablJaal.