Zbirka civilnih pravdnih zakonov v slovenskem jeziku.
169
Zbirka civilnih pravdnih zakonov v slovenskem jeziku.
Društvo »Pravnik« je podpisancu poverilo sestavo IV. zvezka k zbirki avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. Ta zvezek bo obsegal civilni pravdni red in sodni pravnik (jurisdikcijsko normo) z dotičnima uvodnima zakonoma. Umljivo je, da v zbirko ni le ponatisniti besedila državnega zakonika, temveč da je tudi dostaviti k posameznim točkam izišle ukaze in razpise ter odločbe najvišjega sodišča (kakor se je to že zgodilo posebno pri tretjem zvezku (izvršilni red) iste zbirke.
Na ta način sta doslej v rokopisu dogotovljena oba omenjena zakona z uvodnima zakonoma vred, samo da je za civilni pravdni red še izbrati in pripisati k dotičnim točkam načelne odločbe najvišjega sodišča, kar daje seve še dober kos dela.
K tej ob sebi obširni tvarini pa bode dodati še več zakonov in ukazov, ki ž njo v bistveni zvezi, ako hočemo, da knjiga ne bode rabna samo za sodnika in pravnika po poklicu, temveč tudi za nepravnika, ki rabi pouka o dotičnih zakonskih določilih, (n. pr. pri večjih občinskih in župnih uradih, kreditnih zavodih i. t. d.).
- Vsled tega pa spadajo v tak zbornik vsaj glavne točke določil : ces. ukaza zastran premembe zak. določil o sodnih pristojbinah iz 1. 1897. št. 305 drž. zak. min. ukaza o služb, navodilu za c. kr. finančne prokurature št. 41 1898, haške konvencije št. 85 1899, min. ukaza o postavljanju izbranih sodnikov za borzna sodišča št. 28 1896, min. ukaza o odvetniškem tarifu št. 293 1897 itd.
K posameznim točkam velja tudi pristaviti več §-ov opravilnega reda in zakona o uredbi sodišč, ker ni upati, da se pri naših razmerah kmalu izda obeh popolno besedilo v ročni knjigi. Zato se je iz opravilnega reda privzelo nad 50 §-ov delno ali popolno, iz zakona o uredbi sodišč pa so se uvrstili §§ 35, 36, 37, 56, 59, 78, 79, 89 in 90.
V zbornik pridejo vse jezikovne naredbe za sodišča v okolišu nadsodišča graškega, primorskega in dalmatinskega
170        Zbirka civilnih pravdnih zakonov v slovenskem jeziku.
ter določila iz raznih selilnih redov v teh okrožjih, ki so po raznih nemških izdajah zastarela itd.
Pri §-u 1. jur. norme bodo samo določila o delokrogu sodnih in drugih oblastev zavzemala nad tri tiskane pole; uradni sodni formulari bodo pozvani pri dotičnih zak. točkah ; pridejano bode obširno abecedno kazalo, v katerem bodo tudi tisti hrvatski izrazi, ki se bistveno razlikujejo od slovenskih. Cenim, da bode zbornik s tem pridobil v jezikovno mešovitih krajih po Istri in da bode poraben tudi za hrvatske pravnike, za slovenske pada bode tem koristneje.
Dobro bi bilo, da se v zbornik sprejme še več drugih zakonov, tikajočih se sodne uprave. Spadala bi vanj določila o upravnem, državnem in najvišjem sodišču, o konzularnih in obrtnih sodiščih, odvetniški red itd., toda tu je treba upoštevati vprašanje gmotno in vprašanje o priročnosti knjige. Zbornik ne bodi predrag in ne obsegaj nad 50 tiskanih pol t. j. 800 strani. O teh vprašanjih bode pač društveni odbor moral določiti skrajno mejo.
V oficijalnem prevodu zakonov, ki je vobče izboren in točen — stvarnih napak je malo in v c. pr. redu je izpuščen le en stavek — so se premenili le nekateri izrazi v zmislu sklepov, storjenih pri izdaji 111. zvezka (izvršilnega reda).
Premisliti in odboru odločiti bode pač še, bi li ne bilo povrniti se k nekaterim, ne manj udomačenim, krepkejšim izrazom n. pr. razglas, razglasiti mesto oznanilo, oznaniti; označiti mesto oznameniti itd.
Dobro bi bilo in želeti je, da o teh in še morda drugih okolnostih, ki se tičejo tega zbornika, naši pravniki svetujejo društvenemu odboru ali podpisanemu uredniku (v Novem mestu, Rudolfovovem), da je moči dotične nasvete upoštevati še pred tiskom, ki se počne v kakih dveh mesecih, ker je želeti, da je knjiga tem popolnejša, v kolikor je v nas manj upanja do ponovnih natisov
Ta želja pa je bila glavni povod tem vrsticam.
Dr. E. Volčič.