Poštnina plačana v gotovini. LETO II, Tekoči račun pri Poitnem čekovnem urada v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30. ihI' ^TTOVOI Hftt- Zatišje na zapadni fronti e? ro Prihodnja številka izide v petek, dne 1. decembra 1939. Cenjene naročnike vljudno naprošamo, da se poslužijo naših položnic in nam poravnajo zaostalo naročnino. UPRAVA. Vojna poroCila S sovražnikom smo dosegli kontakt (500 mrličev). Na fronti živaihno gibanje (1000 padlih). i Med Maginotovo in Siegfriedovo linijo se udejstvujejo patrulje (350 padlih in 700 pobeglih). Odbita velika ofenziva (12 časnikarjev do smrti utrujenih, telefonske čete zdlrave, mrtev nobeden). Rezerve v zaledju v večni pripravljenosti in gibanju (300.000 novih vojakov — čez devet mesecev). SKANDINAVIJA je hladna dežela. Takega mraza, kakor letos, pa že dolgo ni bilo. Prebivalstvo trpi na hudi nevtralnostni mrzlici, ki je zalezla celo v najvišje kroge. Kot najuspešnejše protisred-stvo priporočajo zdravniki — popoln mir daleč naokrog. MOLOTOVU pravijo, da je največji humorist današnje dobe in da prekaša celo Angleža Bernarda Shawa. O Shawu pa je znano, da piše kaj ostre zadevice na Angleže, zato se ni čuditi, če tudi Molotov ne postopa boljše. ANGLIJA IN FRANCIJA sta Nemčiji napovedali vojno, zdaj Fa že tretji mesec čakata, da ju bo Nemčija napadla1. Moderna gesla Amerika: »Plačaj in odpelji.« tinska: »Pripelji se in spet odpelji in se spet pripelji in spet odpelji.« Francija in Anglija: »Mi bomo zvozili/« Nemčija: »Mi bomo zvozili/« Rusija: »Naj se le vozijo!« ŠTEVILKA 13 je dokazano najnesrečnejša številka na zemeljski krogli. O tem so v zadnjem času prepričanj celo najhujši trdoglavci in pametnjaki... UGANKA Zakaj Rusom diši Varna? Da bi bili še bolj na varnem. NA RAZPOTJU Bolgara so vprašali: kam? Jim odgovoril je: ne znam in nič ne vem, če tjakaj smem, kamor bi res rad iz srca, kakor je volja naroda! PETROLEJ Naši dedje so mu rekli: smrdljivec. Dandanes pa je diplomatski izraz za petrolej: dišljivec... NAJNOVEJŠI AMERIŠKI IZUM je brez dvoma kemični preparat, ki v kratkem času na kilometre daleč strdi morsko gladino. — Tako bo Amerika lahko kar po suhem spravljala tanke in municijo v Evropo. — Izumitelja, ki so ga vse ameriške tovarne za izdelavo orožja imenovale za njih častnega člana, je od prevelike in nenadne sreče zadela kap. O, Indija! Oj Indija lepa, ti zlata dežela, kako brez Angležev bi sama živela? Delijo dobrote ti kar na debelo, pod kapo britansko zares je veselo. Lahko maharadža se lepo oblači, nihče ga ne strelja £ in nihče tlači. PUSTA ŠE NI, pleše pa pol sveta, celo nekaj milijonov čez. Zaigrali so v Afriki, potem v Španiji, pa spet v Aziji in nazadnje v sami cvetoči Evropi. Maškarada je velika, četudi kaj z enoličnimi plinskimi maskami. BRIHTNIM GLAVAM! Kdor utegne potuhtati vsesplošno zadovoljiv cilj in program vojskovanja, naj takoj brzojavi na merodajno mesto. Biti mora tak, da bodo ljudje sami drveli v fronto, obljubiti mora vse, a se z ničemer obvezati, glavno je, da spretno pove, zakaj se vsi miroljubneži tako trmasto bore za svetovno vojskovanje. USODA EVROPE in civilizacije in kulture je že tragična. Morda bo res zatonila, kakor je prerokoval Spengler. Znamenja so že taka. Vojna in krušne karte, zdaj pa še samomori. Če ljudje skačejo v vodo, to nas ne razburja več, ampak da misli cela Holandska pod vodo — to je pa skoraj preveč. OB ZAKLJUČKU LISTA srno prejeli obvestilo, da je na zapadni fronti postalo nekoliko živahnejše. Pajčevina je pretrgana na eni strani in je pajek pobegnil v neznano smer. Nekemu vojaku se je nedolžna živalica tako zasmilila, da se je bridko zjokal in z vso resnostjo pograjal nečuveno brezobzirnost odgovornih faktorjev. NAJPOPOLNEJŠO agrarno reformo so izvedli Madžari. Veleposestva so razdelili — veleposestnikom. NOVE RADIJSKE POSTAJE Bratislava, . . . novembra. Kakor smo izvedli, bo v najkrajšem času postavljenih v Slovaški več novih oddajnih postaj. Glavna naloga teh postaj bo, da bodo pravočasno demantirali vse lažne vesti, ki se širijo po svetu. Danalvtji problemi Zdaj, generalni štabi vsi dajejo direktive, namesto bomb pripravljajo mirovne ofenzive. Povsod problemov poln je kup, vsakdo brez smisla terja, kjer angel mira odpove, gre s pomočjo — hudirja. Tu terja mati Rusija, tam Nemčija zahteva, z lepaki Anglija iz letal iz kože Nemce deva. Še Oton, bedni Habsburžan bi rad se restavriral, bi staro Avstro-Ogrsko rad zopet renoviral. Povsod problemov poln je kup; težak ves od krivice le revež mal problemček ima, a ne želi — pravice! IZ POLITIČNE ŠOLE — Zakaj bi bila Indija tako rada dominijan? — Zato, dia bi lahko z lordi dominirala. NEBEŠKI REPORTERJI so vprašali slavnega liferamta orožja sira Bazila Zahairova, kako se kaj počuti v nebeški brezposelnosti. »Samo nekaj je narobe,« je odgovoril visoki gospod. »Rodil sem se ob pravem času, le umrl sem nekaj let prezgodaj.« RECEPT ZA VODITELJSKO KARIJERO Na kmete večkrat pelješ se, že s kmetom veže te srce, napišeš mu prelep program in zanj glasuješ skoraj sam, nasprotniki pa zakriče, da rdečim padel si v roke in da glasova sta te dva za vodjo jim postavila. DOBER RAZLOG — »Kako morete obtoževati tega gospoda, da je tat? Saj vidite, kako dostojno je oblečen.« »Jasno, ko ima moj suknjič na sebi!« SREČA V NESREČI Za ministra je pač nesreča, če mu spodmaknejo stolček. Sreča v tej nesreči pa je, če je potem imenovan za veleposlanika — na razpoloženju. Tako je minister na razpoloženju in še veleposlanik na razpoloženju, ni vrag, da tak človek ne bi bil dobro razpoložen. TAJNE VOLITVE bodo takoj, čim se spravijo v normalno stanje glasovalne skrinjice, ki so pod ŽIvkovičem strohnele. Stotine takSnlh paketov odpošlje dnevno v vse kraje v državi Reb X • 9 « • b. lile« 414 pri kateri lahko naročite vse kar rabite za Vas, za Vašo družino ali pa za Vaš dom s poito ali ieleznlco. Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo denar. Izberite vse kar potrebujete Iz naših razkošnih katalogov, katere Vam na zahtevo pošljemo brezplačno. NaroCajte tudi VI s poStol ZAKAJ? — ZATOI Zakaj niso Rusi sklenili z Nemčijo vojaškega pakta in se zapletli v vojno? — Zato, ker Molotov pred Vsemi svetimi ni utegnil Citati »Večerni-ka«. Zakaj ni bilo napovedtane velike ofenzive na zapadni fronti tam okrog konca oktobra? — Zato, ker se je bližal praznik vernih duš. Takrat pridejo duše iz vic na obiske in če bi bila velika bitka, bi se vse zamešalo in gorje vratarjem v večnosti! Imeli bi spet znova delo s starimi dušami, kakšna grešna bi se pa morda celo brez vic prikradla v nebesa. POZIV JUNAKOM! Vratar Društva narodov v Ženevi išče pogumnega moža, ki bi upal vdreti v delovni kabinet tajnika Društva narodov in ga zbudfiti iz spanja. Če je buden, naj bi mu pa samo sporočil, da se je druga svetovna vojna tudi v Evropi že na veliko začela. Društvo narodov namreč o tem nič ne ve. Treba je obvestiti tajnika in pa načelnika za sankcije. BRALEC »SLOV. DOMA« 1 je debelo zijal, ko je čital, da Rusi lahko izvozijo več milijonov ton žita. Majal je z glavo in naposled vzkliknil: »Kje ga bodo le vzeli, ko ju. at že dvajset let stradajo?«; Amerika ostane strogo nevtralna Božo Angelček miru Ko zadnjič v bifeju svoj zajtrk sem srkal nekdo me po rami je bratski potrkal. Ozrem se in — angel miru se smehlja mi. »Prisedi«, mu rečem, »pozdravljen med nami«. »Prišel sem,« mi pravi, »v to vašo državo, zatražit ču ovdje si bavanja pravo, sem slišal, da v kratkem se nekaj jih seli, pa prostor bi morda za mene imeli. Povsodi sem hodil, povsod se dobrikal, po tretjem sem rajhu se dolgo potikal. iVi ziini/ »*'* * e t «mJ« \oj\ifte SVIll * liji Ir, M O kufc-u No, grem med Angleže, sem končno odločil. Na fronti zapadni še enkrat prenočil in drugi dan krenil v angleško deželo, da najdem miru pod proslulo marelo. Jezim se še zdaj na angleške letake! Saj padel sem zopet med same vojake! V letakih se mnogo o miru je bralo; med tanki, kanoni bilo ga je malo. Pobasal sem culo, odletel v Rusijo. Se danes lasje se mi kar naježijo, če bombnikov spomnim se mirne batjuške, ki stresajo bombe kot mi zrele hruške. Ne bo nič, si mislim, ni zame med Rusi, do jeter Evropa mi vsa sc zagnusi. En glažek ga zvrnem na slavo Kolumba: Tja pojdem, kjer vladata foxlrot in rumba! ~—■ t — »gr---------1------ Visoko nad morjem letim k cilju mira. Pogledam v globino: še tu torpedira za zadnji pozdrav se mi cela Evropa in v S. O. S.-u pred sodbo Pravičnega stopa! Pozdravljena, druga mi zemlja Svobode, ki niso ti znane evropske zablode. Nevtralna si, mirna, le športu si udana, in corpore sano vsa duša je sana! Tako-le in slično napolnjene glave, prijatelj, v Zedinjene pridem države. Spremenil pa mnenje sem par ur pozneje, ko slišal sem konec — nevtralnostne seje. Po njihovo vzkliknil sem: Plačaj in vozi! Nazaj grem! Ni za me tu! Bog mi pomozi! Zavzdihnil sem bridko v vsej tugi in boli: nazaj grem v Evropo, pa naj bo karkoli! Klicali nato so me spet diplomati. Pa kaj, ko vsak prazno le slamo mi mlati. Nikomur na svetu nič več ne verujem, na pakte, pogodbe še jaz se popljujem. Že hotel sem iti v nebeške višave. ko spomnim se vaše nevtralne države. Prišel sem, sem tu, in tu večno ostanem. Tu šotor postavim in več se ne ganem! Prijatelj, še danes cede se mi sline! Po mojem okusu so te banovine. Že prvi dan pekel na ražnju sem janje in pil! To ni život, to lepe so sanje!« Tako-le moj znanec je novi zaključil... In v marsičem mene in bralca poučil, da ni bas najslabše v tej naši državi, četudi se včasih kaj prav ne napravi. Stoni zgodba za mladi las Nekoč se je sprehajal Sokrat po atenskih ulicah. Naenkrat pridrvi nekdo mimo njega in nekaj trenutkov nato čuje drugega moža kričati na ves glas: »Morilec.../ Primite ga, držite ga!« V prihodnjem hipu je že pred Sokratom. »Dedec stari, ali ga niste mogli uloviti, ste mar gluhi?« Sokrat pa se je po svoji stari navadi spustil z njim v debato. »Kdo pa je bil?« ga vpraša Sokrat. »Človek, ki je nekoga ubil,« mn odvrne ta. »Aha, torej vojak?« »Ne, nekdo, ki ubija v miru!« »Torej rabelj!« »Ne rabelj, ampak nekdo, ki pride v stanovanje ob belem dnevu, da ubije človeka!« »Torej, zdravnik!« »Poslušaj, ali si res tako zabit, ali Pa rez ne razumeš, pusti me na miru, da grem dalje in pohitim za ubijalcem!« »Stoj, prijatelj, ne beži za morilcem, ubijalce namreč lahko srečaš na vsakem drugem koraku. Razumi vendar, ne izplača se, preveč jih je! DOBER SVET »Kako ti ugaja moja ženica?« »Ne zameri, ampak lepa ravno ni!« »Da, na zunaj res ni lepa, ampak njena notranja stran, njeno mišljenje in čutenje je lepo in blago.« »Veš kaj, daj jo obrniti!« V KAVARNI Gost: »Natakar, ali je oni tujec opazil, da sem sedel na njegov klobuk?« Natakar: »Seveda je opazil, saj si je vzel vašega.« Kavo, čaj in čokolado, koloniale in fine marmelade, konzerve, med in maslo, kupi vsaka gospodinja le pri Ivanu Laku - Maribor, Glavni Irg 10 TELEFON 2503 ŠPECERIJA - KOLONIALE - DELIKATESE TELEFON 2503 Pojasnilo k razburjenju zavoljo zadušnic ADAM IN EVA V PREPIRU 24. oktobra je priobčil »Slovenski narod« v rubriki »Izpod sita« to-le tožbo: »Včeraj smo poročali, da bo jutri v Zagrebu maša zadušnica za pokojnim generalom Stjepanom Sarkotičem. — Sarkotič je bil zadnji deželni glavar Bosne in Hercegovine. Poznamo in uvažujemo pregovor: De mortuis.. , vendar se pa ne moremo otresti neprijetnega občutka ob misli, da se bo jutri brala maša zadušnica za tem Sarkotičem v cerkvi na jugo slov enski zemlji. Kaj smo res že tako daleč, da so dovoljene tako nečuvene žalitve narodnega čuta?« Zadeva je sedaj pojasnjena. Ta avstrijski general in uradnik je 1. zadušnice potreben, 2. je je pa tudi vreden kot značajnež, ki je po pogrebu rajne Avstrije modro sprevidel, kaj se spodobi, rekši: »kar smo, smo«, in ni rinil od praznih črno-ru-menih korit h koritom na jugu. Zadušnica je samo izraz narodove hvaležnosti avstrijskemu generalu, da se v novih razmerah ni znova začel trkati na narodne prsi in da ni silil na branik < ••'*.** narodnih in državnih koristi jugoslovanskih. Zakaj mnogi, kojih putrijotičnost je ganila že Ijiulomilega cesarja Franca Jožefa in so bili sploh črno-rume- no zaslužni, so to brez obotavljanja storili. Je bil, postavim, kdo strokovnjak za zbiranje krompirčka in zabele za hrabro avstrijsko vojsko in pisec rodoljubne knjižice »Kako bomo zmagali«; ali je bil zlagatelj (beseda pride v tem primeru od besede »zlažem se«) ljudstvo navdušujočih državo-Ijubnili bobnečih popevk, ali poznam, postavim, mnogo let županske časti uživajočega, danes narodnega moža, čigar jubileje z zadoščenjem beležijo narodni dnevniki, ki pa je lastnoročno lovil v Avstriji po gorah svoje občane, ki so namesto v Karpatih rajši služili v zelenem kadru v domačih gozdovih; mislim vse tiste, ki so po preminuli Avstriji brez obotavljanja in spodobno ganjeni novi domovini ponudili svoje sploh neob-rabljivo domoljub ar stv o v službo in na katere bi danes ljudomili cesar Franc Jožef kot na svoje nekdanje prijazne znance iz jeze najraši pljunil. Naj bi bil vsem tem in takim rajni general svetal vzornik! DOBRO ZNAMENJE »Oh, mama, zdaj pa za gotovo vem, da me bo Filip poročil iz ljubezni. Ko sem govorila o svoji doti, je globoko vzdihnil.« — Smešno, ti boš meni pripovedovala, ko sem te spoznal, ko si bila še takoooo majhna! DOBER SOSED Lovec: »Dovolite, prijatelj, da ustrelim raco ob potoku. Dam vam zanjo tri kovače.« Kmet: »Zakaj ne, kar ustrelite!« Lovec izplača tri kovače in ustreli raco. Ker mu je bilo to silno zabavno, plača še za eno in jo ustreli. Lovec: »Dovolite, da še tretjo ustrelim?« Kmet: »Kar streljajte, saj so sosedove.« DOMISLICE Na rednih ljudeh leži prokletstvo: čakati morajo — neredne ... * Z brutalnostjo se lahko države linici, svinčnikov špičiti ni mogoče z njo! * »Slajše je dajati nego sprejemati!« velja posebna za zaušnice in diletantske predstave. ♦ Prva čednost novinarjev je — to se sliši paradoksno — molčečnost. * So barve, ki jih še ni videl noben slikar; videti so po promenadah na modernih damskih oblekah. * So igralci, ki sO tako nadarjeni, da so videti še v življenju — pristni. * Kadar je kdo brez ideje in brez čuvstva, je ravno dober za sodobno slovensko pesem. G. Fincem ne bodo Amerikanci dobavljali orožja in municije, ker so vse svoje ameriške dlolgove temeljito plačali — edini na vsem božjem svetu! — Iz prve svetovne vojne imajo nekateri v Ameriki še veliko neporavnanega dolga in samo zato, da bo plačan stari puf, zdaj dobavljajo Amerikan- ci na novo. Od Rusov so se pa nalezli nečesa. Prej so dajali s parolo: »Odpelji in plačaj!« Odpeljal je marsikdo, plačal pa malokdo. Rusi so pa rekli: »Plačaj in sam odpelji!« Amerikamcem je to všeč in tudi pravijo tako. Gandhi in koza »Kaj porečeš, koza moja, bi li masko nase dela?« »Hvala, Gandhi,« koza reče, »rajši v Indiji sem — cela!« AMERIŠKA Dobil bog Mars je arzenal na naši strani oceana, da svet se bo na mrtvo klal, da bo Evropa razcefrana. KNJIGO »Poglejmo se“ lllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllillllllllllllll ki vsebuje 135 karikatur Iz našega javnega ln političnega življenja morate Imeti tudi VII — Stane samo 15’— dinarjev. Naroča pa se na naslov: Šteian Jerko, Ljubljana BEOGRADSKA ULICA 49 ČASNIKI SO GA POKVARILI Mamica: »Jakec, vstani, boš šolo zamudil!« Jokec: »Saj še ni bilo letal!« Mamica: Letal? Zakaj?« Jakec: »Jutro« je pisalo, da so Rusi izi letal metali letake nad Stanislavov ob šestih zjutraj, naj ob osmih pridiejo otroci v šolo. S tanki so se potem pripeljali učitelji in prinesli otrokom knjige. Zakaj bi še pri nas ne bilo enkrat tako?« Mamica: »Le čakaj, vsie časopise bomo odpovedali!« JANEZ SE OGLASA Dragi domači! Med mojo staro domovino in sedanjo mačeho leži luiža, To vsi veste, pa moram ponoviti, da boste tudi vedeli, od kje se Vam oglašam. Ta luža pa ni navadna mlaka, to je pravo morje. Ne vem, koliko tednov sem plaval po njej, a ne lastnoročno, s pomočjo parnika. Imel sem srečo, da sem sploh priplaval sem čez. Zdaj vsaj ljubo domovino gledam v lepi luči. Tistih večnih špetirov ne poslušam in Vas imam kar vse bolj rad. Kar nazaj bi pobral, pai se bojim, da bi mi domovina postala mačeha, da 'bi jo spet preblizu 'gledal. Tako pa raje sanjam o njej. Moji tovariši pravijo, da včasi zapadem v trans. Trans je tudi pri špiritistih. Pri nas v Ameriki je dosti špiritistov, še več kakor na Slovenskem šnopsarjev. Pa imamo tudi veliko špirita. In kjer je špirit, tam so špiri-tLstii. Samo pri nas je dvoje vrst špiritistov. Eni padejo v trans s špiritom, s temi delajo tovarne dobre kupčije, drugi so pa taki, da jih zajame pravi Spiritizem brez kapljice špirita. Takim se prikažejo duhovi. Ko ste brali t'e vrstice, ste se jezili name, češ, še v Ameriki dela s frakljanjem Slovencem sramoto, Pa ga ne cukam preveč, toliko prav gotovo ne, da bi se zmrdovali nad menoj. Tudi za Spiritizem brez cukanja mi ni mnogo mar. Saj ne utegnem hoditi pogosto na seje, kakor tudi za šnopsanje nimam dosti cvenka. Parkrat sem pa le bil pri špiritistih in enkrat me je doletela sreča. Priklical sem starega očeta. Oh, tako majhen isem bil, ko se je poslovil od1 nas. Skoraj več nisem upal, da bi se še kdaj videla. On je umrl v mirnejših časih in je gotovo blizu nebeškega obličja. Zase pa ne vem, kam me zanese, ko obležim brez sape. Kak greh zmeraj nosim nad sabo, mislim, da v tem nisem posebna izjema. Živim pa v večni nevarnosti, da umrjem in se pokopljem v pogubljenju. Prehudo pa z mano ni, drugače bi stari oča ne prišel na moj klic iz onega sveta. Pa to me tolaži, da nimam prilike za velike grehe, ker ne pridem blizu velikih grešnikov. Tudi moji špiritisti so bolj iz malega sveta. Zato je oča upal k nam in sva se kar domače pomenkovala. Tudi on ni pozabil naše lepe slovenske zemlje. Kaj vse mi je pripovedoval o njej! Oh, bridka je naša zgodovina! Zmeraj nam je kdo pil kri, zme- raj smo se za koga vojskovali. Za Laudona, za Radetzkyja, za Franc Jožefa in Korlna. In za kogar smo se najboij tepli, ta nas je potem najbolj nabunkal. Turki so se vsaj nazaj na Turško pobralil Moje kratko pisanje ne more vsega povedati, kar sva se z očetom pomenila. Odleiglo mi je in vendar nisem čisto miren. Pa ne mislite, da so me duhovi prestrašili, da sem na transu in pa pri Špiritu živce pokvaril. Še malo ne! Na naše kranjske Janeze sem mislil. In na tiste francoske prašiče, ki so jih v fronto poslali, namesto da bi jih zdaj na božič v koline dali. Zdi se mi, da se nič preveč ne ■zmotim, če rečetm, da so bili naši fantje nekoč za Radetzkyja prav t'aki pujski. Hvala Bogu, da ste zdaj tam gori nevtralni! Kaj bi se vojskovali, za koga? Še Ameri-kancem ne diši vojska, pa jih je tolikokrat več kakor Slovencev. Nič ne marajo za evropski Spiritizem, Tam so pa vsi v hudem transu. Sam pekel jim roji po glavi, same hudobije. Da bi le Vas ne obsedlo, samo na to glejte. Pamet je boljša kot žamet! Le prav jo obračajte, presneto bi se kesali, če bi jo dali za razpokan, od molov najeden žamet! S pametjo bi dali tudi svojo kri. Saj veste, da v špitalih delajo transfuzijo krvi,' Protest Neptuna v podmorju Le kaj me bombardirajo, saj jaz sem vendar nevtralen! Neki krnet je pripeljal na trg veliko košaro hrušk in jih na noben način ni' mogel prodati. K njemu je pristopil mlad potepuh brez pare v žepu in se s kmetom pogodil, da kupi od njega vseh petdeset kilogramov hrušk, kolikor jih je bilo v košari, po dva Čeprav je tu trans zraven, pa nima s sanjami nič opravka. S transfuzijo dobi obnemogel bolnik kri zdravega človeka. V politiki pa narede včasi transfuzijo krvi zato, da bi rešili na simirt obsojenega. Kri kranjskih Janezov je tekla za Habsburžane, zdaj naj pa bije v naših srcih, za koga neki bi jo le transfuzionirali? Saj jo še Amerikanci nočejo, ko so vendar tako udarjeni na vse mioderne reči. — Razen špiritizma se naši zemljam razumejo najbolj na drugačen trans, na transakcije denarja. Za to je pa treba k njim v šolo. Iz evropskih žil neprestano transformirajo zlato v svoje kase. Tam pri Vas se vojskujejo, tu pa lepo kasirajo. Od tod pošiljajo mašine za veliko transfuzijo krvi. dinarja kilogram, toda denar mu da dve uri pozneje. Potepuh je takoj vzel košaro in pričel kričati: »Najfinejše kalifornijske hruške! Samo štiri dinarje kilogram! Prva pošiljka iz Kalifornije!« ' Ljudje so se pričeli zbirati okoli njega in potepuh je napravil sijajno kupčijo. Kmet pa se je sprehajal okoli košare in si brisal pot s čela. Čez slabo tiro so bile vse hruške razprodane. Potepuh je dal kmetu sto dinarjev po pogodbi, prav toliko pa je obdržal Zase. »Nisem vedel, da so bile to kalifornijske hruške,« je rekel kmet, »in če bi vedel, ti jih ne bi dal niti po kovaču kilogram.« IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07 Ali ni to zanimivo? Takih še v spiritizmu ne doživiš, pa če vsak dan duhove kličeš. Kaj takega je za Spiritizem namreč predrago. Kdor ima denar, si lažje privošči in kjer je denar, tam je tudi velika industrija. Amerikanci to že dolgo vedo. Dragi moji tam preko velike luže, mislite na to! Vojskujte se pa nikar, raje mir oznanjujte! Božič je praznik miru in sprave, naj bi se vsaj dotlej ohladile vse vroče glave! HVALEŽNOST Zadnjič je umrl rezervni častnik in pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi. Tudi častniki domače garnizije so se udeležili po- greba. Drugi dan se je prišla vdova zahvalit garnizijskemu poveljniku in zahvalila se je tako-le: »Oh, gospod, ne morete si misliti, kako sem bila vesela vseh teh časti, ki so se izkazale pri pogrebu mojemu pokojnemu možu. Lahko rečem, včerajšnji dan je bil najlepši v mojem življenju.« Tote novice AMERIŠKA KONKURENCA kranjskim k lob asom ne bo imela diplomatskih posledic, utegne se pa poznati na ameriškem kulturnem polju. Znanstveniki v Chicagu znanstveno izboljšujejo klobasice, če se učenjaki bavijo s klobasami, se bodo klobasarji z znanostjo! Če hočejo Amerikanci dati v nič kranjske klobase, bodo pa kranjski klobasarji spodnesli ameriško znanost. Pomagali jim bodo tudi konjederci, ki v tem primeru nočejo^ ostati nevtralni. Zato pozdravljajo Rooseveltovo zmago! MEHIKA OZNANJA, da je vzredila slepe miši, ki oslepe človeka, če ga ugriznejo. Drugod po svetu so se pa vzredili slepi politiki, ki sleparijo svoje volilce, če jim slepo verjamejo in marsikje so politikanti, ki svoje narode vodijo kar na slepo srečo, seve, če narodi slepo drve zia njimi. Poleg boljševiške, sta zdaj še dve drugi nevarnosti: mišja in politična slepota. ANGLEŠKI IN POLJSKI ZUNANJI MINISTER sta se kar prijazno izrazila o vkorakanju Sovjetov v ukrajinski in beloruski del žlahtne Poljske. Versajski državni sistem se je podrl, samo Sovjetska Rusija ga je zdaj spet spravila v modo', ko je potegnila Chur-zonovo črto, določeno že pred dvajsetimi leti. ATENTATI V ŠANGHAJU Kitajci streljajo Kitajce, junakov ne, le izdajalce: podrepnike in take šlape, ki nosijo japonske kape. ŽENIDBENA PONUDBA Sem čiste preteklosti, brez; zakonskih otrok, samska v toliki meri, da sovražim svojo samoto in hrepenim po združitv z moškim, ki premore toliko vrta, da ne bo treba kupovati peteršilja. Po možnosti želitn tudi to, da ima hišo z globokim zavetiščem pred letalskimi napadi. Zavetišče naj bo močno obokano in zagrajeno za pare, da ne bo motenj pri medenih tednih1, ki bi jih rada užila prej, preden me doleti bomba. Ponudbe na »Zgoščena sreča«, London, poštni predal 13. KRONIKA — Jesen je še kar nekam lepa in morda se jim na zapadlni fronti ne da zato več bojevati. Iz tega, sklepajo dnevniki, da »Angleži ne žele Nemcem nič slabega«. Nemci pišejo: »Mi ne želimo Franciji in Angliji nič slabega«. Velesile torej ne žele druga drugi nič slabega,t ker pa je kljub temu vse skupaj slabo, bo to najbrž za ne-velesile ... — Prišel je tudi svetnik Martin in ž njim njegova gos. In človek si res ni na jasnem, zakaj so oficidno gos pritaknili ravno Martinu, ko je vendar prenekateri drugi svetnik tudi v posesti gosi... — Nekateri so obhajali neki dan »praznik štednje« in sider prostovoljno. Nekateri imajo pa 365 dni na leto »praznik štednje« in sicer neprostovoljno ... — Letos je sadjevec, mošt in vino zlasti na deželi skrajno poceni. To se vidi zlasti po kirurških oddelkih naših bolnišnici... — Kje je spomenik rvk« ji«-t tv ti Denar je tu, osnutek je tu, kipar je tu, spomenika ni tu! Zlobni jeziki pravijo, da stoji v mariborskem — zaklonišču, ergo da ne stoji — nikjer... — »Glasbena Matica« si mora v zahvalo za dvajsetletno kulturno delo iskat strehe. Kaj ne ve, da se v dežju ne more peti in muzicirati, ker škoduje baje grlom in glasbilom. Morda je pa rajnki Prešeren mislil na resignacijo mariborske Glasbene Matice, ko je spesnil tisto: »Popusti posvetno rabo, orglar-ček in gre v puščavo!...« — Zmerom bolj nove filme gledamo pri nas. Baje pridejo sedaj na vrsto še novejši, oziroma najnovejši. Ti bodo nemi, pa to nič ne de, ker občinstvo lahko samo oskrbi zvočno spremljavo v obliki žvižganja. Nastopili bodo najnovejši stari Lya Mara, Lya dle Putti, Maks Linder itd. — Če pa morda; ni dobrih filmov, radi blokade, je čudovito, kako da jih imajo v Ljubljani na pretek, ko je vendar mnogo bližja morju ... — Mleko se je podražilo in so naivneži mislili, da zato, ker ni krav. Jok brate! Zato, ker mi — krme! In s tako krmo krmijo odjemalce mleka! — Radi nekega konkurza jei bila nedokončana obravnava. Tam je> nekdo nekomu zabrusil vi obraz »gang- sterja«. Navadno se šele ob koncu obravnave izkaže, kdo ali kaj je gangster, zato naj tisti gospod počaka do konca... — Nekateri someščani, zlasti pa njihovi ugledini sinovi so zelo brihtni, vsaj v svojem delokrogu. Tako jo neki sinček izumil epohalen izum: stroj, ki tiska na svilo razne znake. V pomanjkanju Patentnega urada se bavi s tem izumom sedaj — policija ... VELIKA TATVINA V MARIBORU Pretekli teden so v Mariboru okradli nekega bogatega Rusa in sicer so mu izmaknili kovčeg, v katerem je imel vrednosti za ca. 100.000 din. Tatvino pripisujejo — komunistični zalegi, ki se vedno rada znaša nad itnovino ruskih buržujev. Upamo, da zadene krivce zaslužena kazen. MARIBORSKA TRŽNICA je dobila nove mize, koliko, ne ve niliče.V časopisih smo čituli: danes 100, jutri 150, nato celo 200 itd. Povprašali smo, kako je s to rečjo, pa so nam dejali, da se v štetju niso zmotili, pač pa, da so mize ženskega spola in so dobile kar čez noč Dragi Jaka! Dolgo me že ni prineslo v Celje in prav gotovo se je od tedaj savinjska metropola precej spremenila in napredovala ... Zanima me, kako se podira stara grofija in s kolikimi koli jo zdaj že podpirate? Vsak dan pričakujem groznega poročila, da se je podrla in podsula sodnike, avskul-tante, paznike, jetnike in advokate. Kaj pa ura na nemški cerkvi? Ali še vedno brezhibno stoji? In stari pi-sker, so ga že kaj prepleskali? 7.daj se prav zares več ne splača, ko so tako nemirni časi. In gugalnica, tista preko Savinje! Kako rad sem zrl z nje »v valove bodre, valove te zeleno modre«! Presneto komično je bilo, ko sem sedel nekoč na klopi na Masarykovem nabrežju, pa je pričelo nekje divje grmeti, kakor bi se hotela zdaj zdaj uliti ploha, čeprav je IZ Fale V predzadnji številki »Totega lista« smo priobčili sliko falskega kolodvoru s petrolejko, ki se trdno upira elektrifikaciji. Falska elektrarna nam je v zvezi s tem poslala dopis, ki ga v celoti objavljamo: P. n. uredništvu »Totega lista« v Mariboru. Resnici na ljubo objavite, da ni naša krivda, če še danes ni na falskem kolodvoru elektr. svetilke. Mi bi jo že montirali, pa nam ne dovoli g. profesor Baš iz Maribora. Svetilko smatra kot veliko zgodovinsko redkost in nikakor ne dovoli, da bi prišla v pozabo. Gospod profesor Baš ščiti to zgodovinsko svetilko in jo bo ščitil z vsem svojim historijskim vplivom in se zavzemal zanjo, kot se uspešno zavzema že dolgo vrsto let za slavni, prepotrebni in vsakomur na poti — vogal v mariborski Vetrinjski ulici. falska elektrarna. IZ KASARNE Poručnik vpraša kaplarja: »Ko je je največje mesto u Sloveniji?« Kaplar: »Urlaub«. Poručnik: »Urlaub? Pa kako to?« Kaplar: »E, pa tako! Kad pitam rezervista odakle je došao, svaki mi kaže — iz Urlauba.« bilo nebo brez oblačka. Pa ni bilo nič — le avto je vozil preko gugalnice! Kaj pa tisti najin prijatelj z napelo zadnjico? Je že našel in ustrelil tepca, ki ga išče? Bog se ga usmili! Kaj pa tako nesrečno spočeto kulturno društvo? Še miga? Delajo kolporterji še tako zgago? Se še kdaj stepejo pred Camparutijem, kdo bo preje planil v gostilno? Kaj pa To-pidovič? Pride še kdaj z limuzino na agitacijo ? Ali je že izsleden razbojnik, ki je odnesel tistemu staremu učitelju v Prešernovi ulici s smrtne postelje testament z milijonsko zapuščino ? Joj, koliko stvari bi te še rad vprašal? Pa vidiš, da zmanjkuje prostora. Urednik bo že tako hud! Pa še drugič! Tvoj Zbičembij. — mlade. Svet, poln glasbe, v vsakem novem TELEFUN KEN aparatu. Prosim, obiščite me! Predvajanje vsak dan. Radio StarkeL - Maribor Trg Svobode št. 6 - Telefon št.26-85 Celjsko pismo V dobi pomanjKanja bencina — Dečka, povej ml no, čemu pa jokaš? — Mamica mi je rekla, da ne smem prej čez cesto, dokler ne pelje avtomobil mirne. Jaz pa že pol ure čakam, pa še ni prišel niti eden mimo. Iz Kranja NAŠA TOMBOLA — VODITELJ-SKI RECEPT Tombola kranjska, hudo znamenita, z dežjem pogosto je rada zalita. Vselej privabi na trume meščanov, od blizu in daleč je dosti faranov. Če hoče plitik ljudi pridobiti, karte za tombolo mora deliti. Še bolj ga pihne, če sam se potrudi in tombolo svojo volilcem ponudi. Dobitki lahko so velike obljube, saj z njimi ne tvegaš nobene izgube. ZNAMENIT OBČINSKI MOŽ, lahko bi rekli: svetnik, je sanjal o savskih valovih in o ozkem mostu, preozkem zanj in za njegovo čast. Pa se je uprl zdaj na eno stran mostu, potem pa še na drugo in — glej čudo kranjsko: most se je po njego- vi zaslugi razširil. Pridrveli so kranjski meščani in sc mu do pasu poklonili. Do tal bi se mi morali, si je mislil in je bil žalosten sredi sanj. Ko se je pa prebudil, je bilo še hujše: most je res bil razširjen, upognjenih hrbtov pa ni bilo toliko, kakor so jih sanje prikazale. Anekdota Ludvik XIV. je imel duhovitega dvorskega norca. Nekoč je bil kralj izredno dobro razpoložen in ni hotel spati. Dal je zbuditi svojega dvorskega norca sredi noči, da bi ga zabaval. Ta stopi pred kralja, ki mu reče: »Povej nekaj duhovitega, da se bom smejal!« »Dobro, Veličanstvo, poslušajte: Nekoč je bil neki pastir, ki je y planini pasel ovce. Ko mit je zmanjkalo paše, se je selil z ovcami vred na drugo stran potoka, kjer je bila lepa paša. Imel pa je 300 ovac. Zgrabi prvo in jo nese čez potok. Tako vidite, sedaj bova pa do jutri zjutraj počakala, da bo vse ovce prenesel na drugo stran, potem pa Vam bom povedal, kaj se je z njim zgodilo potlej. Lahko noč, Veličanstvo! in na svidenje jutri zjutraj!« URZnRR PETER Sverc pa nos Vsakša šmuglana reč ma svojo posebno znamenje, po kercn jo fi-iianci lehko vlovijo. Rečmo, švercani fajarcajgi nema-jo štempla, pr švercanih kortah pa na herc-asi zabadav iščeš potaček z »odlaron«, samo Šimi je gor. Po to-ten znamenji mo financ sveto pravico, ke fajarcajg al pa karte ftekne v žep, šmuglara pa v lukjo. Pr tak malih rečeh, ke so drgači jako potrebne, posebno pildeki za »ajnc«, človik pr šveroi čuda reski-ra, sedi lehko še več, zasluži pa figo. Zato so se vrgli šmuglari na taksi kšeft, ge več nese, pa so resen naj-šli Židove, ki se*jin letos tak midi nekam na jug. El joj no pomagaj, če jih na meji dobijo! Židov ma pač tildi svojo šmuglarsko znamenko — doj zafrkjeni nos, pa samo priftošjo. is tote nevole bi lehko fsen Židovem pomogli letos mi Prleki. Žganja mama, hvala Bogi tejko, ke najč na eno nebi trebala priti po dva Židova. Pač pa more celo operacijo te zdržati ot kraja do konca. Sesti si more na šamrl poleg kotla kak drugi, te se spije po dve kupici za kušovanje, kaj teče, potli pride na red kislo, te pa čaj. Za ten se začne kortati, doklič keri cvanoigara ne napove s pajbom. Zaj je provi cajt, ke hitro pove, kak-ši nos bi rad meja, ke nede več židovski, da bitje je že tii. Za pet minut mu ga preklestijo po želi v vse farbc pa modle. Dobi lehko formo kutine, el pa griiške, s špison na vajnk, el pa kviški, kak pač če. Drugi den ga rojeni brat po nosi nebi prpozna za Židova, kaj še te jegov prapra-dedlek, ke je bija za Cimermana pr Nojetovi barki, el pa pradedek, ke je meja že štarciinar-sko žilo, pa grata v Jeruzalem! pr Pi-latuši k. k. hofliferant. Lifra mu je tiste cajte šmol-pasto, razi-rklinge, cahrlin za buhc, mažo za kiirečje oči, pa patrone za hemeroidc. Liidi, ki majo takše zaslužne prednike, bi mogli pač bol spoštiivati. No, morti do šteli »TOTI LIST«, pa do si že znali pomoči. DOBER TEK Angleški trgovec je potoval po Kitajskem. Slučaj je nanesel, da je prišel tudi v mesto Hongkong. Mandarini tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi z velikim apetitom, posebno pa mu je teknila lepa rumena in mastna pečenka. Naenkrat mu pa šine v glavo neprijetna misel: Kaj, če bi bila to mačka? Slišal je, da Kitajci posebno radi jedo mačke. Sklene torej povprašati. Toda znal ni niti besedice kitajske, mandarin pa ne angleške, zato pokaže Anglež s iprstom na pečenko in vpraša: »Miau, miau?« Kitajec pa odkima z glave in reče: »hou, hou, hou!« — Bila je pasja pečenka. DVA DOKTORJA O doktorjih, pa najsi ibodo katerekoli vede, je že mnogo napisanega. Da, to so vzvišene osebe! Niti pojima nimaš, kaj vse ti nudi takle titel, kakor je doktor. Študiraš, pa izgubiš lase. To je čisto priroden pojav. Kaj moremo moški za to, % « t. »■••*'* *-• Toda ženskel Ta rahločutna bitja se špecijalizirajo na lase. Treba je nadomestila zanje. No, in doktorat je kakor nalašč za to. Še tako gola glava postane ženski simpatična, če jo nosi doktor. Potem pa družabni položaj.., Poglej! Pišeš se na primer Nezgoda, Pa stopiš v gostilno. »Dober dan, gospod Nezgoda!« Priznati mi moraš, da je to zelo neugodno; prvič, samo ta oguljeni dober dan, drugič pa gospod! To je premalo! Gospod je itak vsak ... Vse drugače je, če si doktor in stopiš v gostilno. »Klanjam se, gospod doktor«, prične gostilničar in potem natakarji in natakarice naprej: »Klanjam se, gospod doktor!« Vse se ozira, vse te gleda. Ni vrag, da ti ne bi postalo nerodno! Na tihem ipa uživaš za trud, ki si ga imel, da si se odoktoril... Le žalostno je, da ta slava danes že nekoliko pešal Toda, ne iboj se, pri ženskah še vedno vleče! Preveč je že te otitulirane gospode! Saj ti je vse doktor! Vsak zeleni-kovec! Tam se ti je revše nekaj časa pililo, na, pa ti je postalo doktor ... Prideš v družbo. Tvoj kolega je doktor. Pa ga predstaviš: »Doktor Ošaben,« Potem se bo rokovičil in sam predstavljal. Boš videl, kako bo povdarjal tisti sa so najmanj zaostajali - -namreč pri razpravah o dnevnicah.. RESTAVRATERJI — PISATELJI! Da, kdor hoče prevzeti savško Kazino, se mora izkazati z lastnoročnim življenjepisom. Tak je razpis. O Kazini bo lahko napisal lep roman, za moto naj navede: Tu smo Franc Jožefa slavili in dostikrat se pogostili. TISKARSKI ŠKRAT je obiskal našo rubriko in oznanil, da bo Nace Kralj večno študiral v Kovačevi kleti. Pa bo le tri dni v c č-n o s t gruntal, če se tisti, ki so to naročili, ne premislijo. A to se kaj lahko zgodi, kajti zgodilo se je celo to, da so minljivost tega sveta spoznali tisti, ki verujejo v večnost svojei moči. Prijateljstvo in zvestobo ponujajo že zdaj. Vsak si rad za-ara službo. Če gre gospodar na kant, se pa drugemu priporočiš, ako te mara. A nekateri ne marajo muhe v juhi, drugi pa ne prehudega jesiha v solati. Ekspozitura_______ oficirske zadruge in splošno krojaštvo_ VOJSK MARIBOR Slovenska ul. 28 DOBRA TRGOVINA Mlad trgovec je odprl špecerijsko trgovino. Sreča ga znanec in ga vpraša, kako je s kupčijo. Mladi trgovec kratko odgovori: »Gre, grel« Čez nekaj časa ga spet sreča isti znanec. Trgovina je medtem že propadla. Na vprašanje, kako je s »kšeftomi«, je trgovec odgovoril: »je šlo ...« Domač Šport Kinč nebeški NA BLEJSKI DOBRAVI se smejejo v pest vsem časopisom, ki pišejo, da bi bilo morda dobro urediti diplomatske in gospodarske stike z Rusijo. Naši Dobravci so jih že zdavnaj imeli — za Rusijo so delali elektrodte. Potem se je pa diplomacija podrla, z njo dobravska tovarna in tudi gospodarske zveze. Tako je bila Dobrava nekaka elektrodna republika in nima prav nič zoper to, če bi spet postala. Nič bi ji ne bilo v škodo, drugim pa še manj! ČASNIKARSKA UGANKA — Zakaj imajo v Beogradu dnevnik »Vreme«? — Zato, ker je zelo potreben list, ki se redno obrača po vremenu. BOLGARSKA VLADA je padla (zlobneži trde, da zaradi ruskega vetra) in se je spet pobrala. Ko bo stala dovolj trdno — in to je za vlade največja umetnost! — pojde pred narod, to se pravi na volitve. Tam bo zmagala, kakor je večinoma zmagala še vsaka vlada, četudi je ta-koj nato spet — padla. SEDMI REKORD Kjoseivanova, bolgarskega ministrskega predsednika, je njegov sedmi kabinet. Sedemkrat je odstopil in sedemkrat je spet pristopil. Malokdo se laliko pobaha s takimi uspehi! TO BI MU UGAJALO ... Jurček je imel zelo sitno, natančno in strogo boljšo polovico\ Stalno ga je kregala, ker se ni mogel navaditi metati pepel od cigare v pepelnik. Pa ji je nekoč Jurček pripovedoval: »Vidiš, dragica, ko umrem, se dam zažgati.« »To bi ti seveda ugajalo, nesnaga stara, zginiti, pepel pa kar tako pustiti ...« ZABELIL JI JE Žena (jezna); »Tako govoriš ti s svojo boljšo polovico!« Mož (razjarjen); »JCaj, vraiga, s polovico?! Če se slečeš, leže tri čertinke okrog ,po hiši!« Zaključek nogometne tekme Iz kota bohinjskega GRENKO OBČUTJE obhaja gospoda iz Srednje vasi, če pomisli, da bodo spet kmalu dane prilike za široko odpiranje ust, on bo pa moral bolj tehtati besede kakor jih je doslej. Še od lanskega leta sc mu je nekaj zaletavalo in pred kratkim je obtičalo v aktih, dia takoj odšteje nekaj stotakov in tudi na post pojde, če se leto dni lepo ne zadrži in paragraf prekrši. Za sedem dni bohinjskega sonca in par stotakov se pač splača potrpeti. Leto je hitro naokrog in za upokojenega Vodjo so zapoznele žrtve kaj odveč. Čemu bi hodil človek zanj na varno, ko je pa dobro zavarovan. Iz Trbovelj ŠPANOVIJA Če jim odpišeš trošarino, zaslužen si za domovino, če jih povabiš na proslavo, jim v govoru daš mesta pravo, čeprav pri tem pozabiš druge, ki niso čisto brez zasluge, je to dejanje plemenito, za one zgoraj res očito in se zapišeš jim v srce, lepo te gleda Te-Pet-De. DOBER NASVET V Sloveniji je živel nekoč možak z lepim slovenskim priimkom Vesel. Mož pa je čutil bolj po nemško in je nekoč v družbi potožil, da se mu priimek ne dopade, da bi se rajši bolj po nemško podpisoval. Pa mu nekdo svetuje: »Veste kaj, kur p r-v o črko izpustite, pa bo vse v redu!« DOBRI RECEPTI Neki zdravnik se je hvalil proti svojemu prijatelju odvetniku: »Moji recepti vselej pomagajo!« »Verujem), verujem!« Če bolniku ne pomagajo, pomagajo pa telhi in lekarni.« PRI VEDEŽEVALKI »Torej vi trdite, da mi je dotična oseba sojena kot večen spremljevalec?« »Seveda! Celo poročili se boste z njo!« »Nemogoče! Ta oseba je namreč moj šef.« & ena iz Kranja Novemu poštarju! Ena se Tebi je želja spolnila: pošta hotelu za vabo stoji! Kadar bo občina tramvaj gradila, pa še remizo in glajze požri! RED MORA BITI Peter in Pavel se sprehajata po mestu. Pa pravi Peter: »To je škandal! Poglej, koliko smeti iti odpadkov leži po tleh! Čudim se, da se merodajni činitelji ne pobrigajo za red.« »Ah, kaj hočeš!« pravi Pavel. »Takšni so današnji ljudje.« »Toda treba jih1 je tega odvaditi. Jaz mečem na primer vse odpadke in papir v poštne nabiralnike.« HIPNOTIZER »Ali je res, gospa Klopotec, da znate hipnotizirati ?« »Res je, toda samo svojega moža.« DOBROSRČEN KMET Sodnik: »Ali ste res morali takoj udariti? Par ostrih besed bi bilo tudi zadostovalo.« Kmet: »Nak, razžaliti pa ga res nisem hotel.« HRABROST »Jaz trdim, da je žena pogumnejša kot mož.« »Kaj pa vendar misliš, ženske se boje vsake miši.« €>0 SOIE 1939-40. VI, šol. nal. Danilo Goflja. Kadar se vrata mile učiteljice Šole gor odprejo, je v naročju moje velecenjene obi-telji navadno jok in stok in škripanje z Zobmi. Moja osebnost dobavlja škripanje z Zobmi zavolo konca Počitnic vun, moja ljubljena Mati jok zavolo novih len jih. moj ljubljeni Oče pa stok zavolo dalkof vun. On pravi, da vse Šole itak že spominajo na državo, že radi Brotekcije, ni treba da še spominajo z dafki in drugimi Ukovinami. Potem pa počasi doma izbruhne mir, le fčasi nastane kakšen Pretep, to pa bolj iz naejonalizma, da tokomentiramo, da smo slo-venci, in ne zavolo Šole vun. Zavolo Šole pravi moj ljubljeni Oče, da se bom že navadil, skraja sicer težko gre, on da se je tudi navadil na mamo. In resnično res! Navadil sem sel Fsaki dan sem točno nekaj menut po osmi uri f šoli. Gospod Učitelj me fsikdar pokara, edino kadar prispe Uršičev Lojze, ki je sin Trgofske hiše, tudi z zamudo, v,k * di tl »n l .»i t i ’ ■■ me ne osmerja, ker potem ibi moral tudi lojzefa. Jaz za svojo osebnost pa ne zamujam zavolo opozi- cjona, toda ampak radi naših ur, Poštna ura, teklarandi Kauza, kaže po Srednje-europskem času četrt na sedem, ko je že desaktično Osem, toda ampak je Poštna ura državna ura in pri državi se ne gleda na Ure, tam je najkrajši čas en Mesec. Stolna ura je kakor čestita Dubofščina vedno malo od zadaj, irančišikanska, pa je za Šolarje in druge človeke, ki se od njih zahteva Točnost, z tujko povedano »Sfinga«, ker nikoli ne veš, kaj kaže in pri čem da si. S tem jako sliči na (Politiko. Jaz mislim, da bi tudi naše Ure napravile med Sabo en nenapadalni pakt, oziroma kako urarsko zvezo in bi pokazale en čas, pa magari da ni čisto ta Pravi. Morda bi se pa le zmenile med sabo — saj niso Velesife. F šoli predelujemo fse' mogoče in nemo-gočne Predmete, pridelujemo pa Cveke, fajfe in druge odlične Rede. Mi imamo enega takega Učitelja, ki ga učiteljski Tovariši nikoli ne izprašujejo, koliko Cvekov je kakšno uro podelil f civekfabriki, oziroma f šoli. Oni mu samo naperijo Svoje be-dakoške poglede na njegove ustnice in kolikor je tam pik od Tintnega svinčnika, toliko je bilo cvekof. Jaz ljubim najbolj tisti Del pouka, ki se mu pravi Pavza. Potem pa jako ljubim žemiljepis. To pa zato, ker si pri Državah lahko izmislim meje, kakršne jaz hočem. Če niso slučajno praf, se razvname med mano in Gospodom učiteljem ena dolga debata in predno se ta konča, so meje navadno že f resnici takšne, kot sem si bil izmislil. F" šoli imamo fsako leto druge učne knjige in čitanke, ki se otlikujejo po jako- Razkošni opremi in ceni. Knjige pa niso morda zato Druge, ker prehajamo v dFuge razrede, temveč so fsako leto druge tudi v istem razredu. Jaz sem že tretje leto jako odličen Repitent f istem razredu, pa imam že tretjo različno čitanko. To je jako koristno za Zalogo knjig in za Magnatarje. Zaloge ka-sirajo, magnaterji pa nekaj žrtvujejo za Prosveto, čeprav ne svojih otrok, — drugače jo imajo itak na jeziku. Za reveža ipa je itak fseeno kakšne čitanke so, ker ne more kupiti ne ene, ne druge, F šoli sem opazil tudi mnogo jako pohvalnih bediagoških Momentof. Lojze Uršič je sin odlične trgofske hiše, Miha Urbič pa najbolj brihten, a ibrez trgofske hiše. Lojze Uršič prinaša pol trgovine v šolo in denar za rože, za revno deco, za božičnico in je naročen na 125 mladinskih Kako živi velika Ljubljana: U tisk dau: Cene. Pri Kogojevi proslavi je Ljubljana odprla svoje — dobro srce. Gledališče je bilo zelo zasedeno z ubogo uradniško in študentovsko paro. V Talijinem hramu smo pa pogrešali ljubljansko »denarno elito«, ki bi edino lahko podprla to humano akcijo. Morda bo imela za rokoborbe kaj več smisla? ... Ljubljanske kavarniške dame, ki nam ob vsaki priliki mole pod nos nabiralnike, so sklenile predlagati za letošnjo Nobelovo literarno nagrado novinarja Knickerbockerja. ker se še doslej nikomur ni posrečilo v tako lepem in prepričljivem slogu opisati premoženjskega položaja državnikov, GUrr-J « • ‘L t.»-.« li l l'l lili Ljubljanski vrtnarji so vsako leto bolj navdušeni nad vsesvetsko akcijo, pravijo celo, da bodo prihodnje leto izdali serijo vencev z napisom: Rajnkim v spomin — vrtnarjem v podporo. Ljubljanski tramvaj je opravil v praznikih miru Ogromno delo. Saj so »brodski mladeniči« s pomočjo starih veteranov in »opatov« (vozovi iz Opatije) prepeljali skoro 50.000 ljubljanskih srajc in srajčic na pokopališče. V gneči, ki je tli in tam nastala, Časopisof. Miha Urbič tega ne more ker nima razen Teligence in pameti nič. Lojze Uršič je fse, Miha Urbič ni nič. Kdo je reditelj? Lojze! Kdo dela ročno delo drugo, kot ostali razred? Lojze! Kdo mora tekla-mirati, igrati, vedno prvi? Lojze! Kdo mu pomaga pri šolski nalogi? Učitelj! Kdo mu riše rizbe? Učitelj! Kdo mu napravi domačo Nalogo? Godrnanta! Kdo ga pita? Mati! Kdo ga oblači? Oče! Kaj zna sam? Nič! Lojze Uršič je Odličnak. Fsi ga jako ljubimo. Le zadnjič smo ga počakali in z združenimi miočmi nabili. On sicer ni krif. Kdo je kril, ne smem povedati, ker spada pod Paragraf. Pa kaj zato, Ičasi so celi narodi tepeni, pa niso nič krivi, danes je že tako! Molgoče to pomaga do samostojnosti. Namreč pri Uršiču. Ker sicer v Življenju ne bi šlo tako dalje, nekdo bo za Njega hodil f urad, nekdo zanj plačeval pufe, nekdo zanj skrbel za naraščaj itd. To bi bilo preveč, čeprav se fčasih zgodi. AMERIŠKO V Chicago je umrl bogataš in iz hvaležnosti zapustil štirim damam po 25.000 dolarjev, ker so svoječasno odklonile njegovo ženitno ponudbo. smo lahko z veseljem ugotovili, da pri nas še ni pomanjkanja »surovimC . . . Z veliko pozornostjo so te dni ogledovali Ljubljančani znanega dirigenta, ki se je sprehajal s pendrekom v roki. Nek radoveden prijatelj ga vpraša: »Mirko, zakaj pa imaš pendrek?« »Zakaj neki, kaj ne veš, da bom danes policajem dirigiral, ko bodo v radiu peli,« odgovori dirigent in jo mahne proti študiju... Hišni posestniki so pred kratkim dobili poziv za Odstranitev vnetljivih snovi iz svojih podstrešij. Pri pospravljanju so Ljubljančani odkrili mnogo starih avstrijskih uniform in odlikovanj, ki jih bodo pOslali v Pariz, kjer ta čas zasedajo avstrijski legitimisti ob družabni igri — »Kdo bo kajzer«. Ta ukrep je zelo pameten, ker bodo prešle neljube uniforme edino na ta način ob trajno vred-ndst... Pod mikavnim geslom: Boj za zlato uro je priredil Moto-Hermes motorno dirko na Grad v svrho iskanja novih memorialov. Da ne bi dirka potekla brez vsakih presenečenj, ki so za ljubljansko športno občinstvo obvezna, se je pri razdelitvi nagrad pojavil presenečen zmagovalec z — ni-kljasto uro v roki... V Ljubljani je že delj časa udomačena med ženskim »duhovnim proletariatom« razvada jahanja. Pri tem se posamezne frkljice navzemajo — poljskih veleposestniških manir. Tivolski sprehajalci nameravajo v bodoče uvesti proti njim — ruski režim ... „Cvetje v jeseni“ Pri Keršiču naše so dame se zbrale, ki ne bi še rade abrahamovale. Mar popki ljubljanski? Ne! »Cvetje v jeseni«, odbornice v slavni ljubljanski »Ateni«. Na čelu te družbe sedi Julijana, ki dobro pozna jo vsa širna Ljubljana. Nekoč žvrgolela v elitnem je zboru, dandanes pa giblje v humanem se koru. in križev? le sedem in nekaj še čez! Saj to ni mogoče! In vendar je res! Kraj nje je Avgusta svoj prostor zavzela, ki nekdaj ga v drami je naši imela. I njej nastopila so leta nerodna, ki najbolj za pravljice dečje so godna. In križev? le sedem in nekaj še čez pred kratkim bilo je. Kar res je, je res! Med njimi se giblje gospa Gašperoni, prijazna je, pridna, nič slična matroni. Šest križev že Minka na rami prenaša in vendar še v urnosti mlade prekaša. Šest križev smo rekli? Seveda, še čez! Resnici na ljubo! Kar res je, je res! Ivanki k obletnici vzklikamo: Slava! Zasluga je njena, da kasa je zdrava, le petnajst let vodi blagajno »Atene«., agilno, da pare ne manjka nobene. In leta? Takole čez petdeset let bo menda nekako že sto let na svet'. Albina že dolgo je let med arhivo ... Pardon! Naj ne sliši se tdle mi krivo! Ni prišla v arhivo, recimo, kot starka, le funkcija nje se glasi: arhivarka. Pet križev pa vendar ima in še čez, čeprav se jih brani. Kar res je, je res! Predsednica slavnega društva »Atene«, je lepa. da lepše ni najti nobene. Agilna! Nie delo pozna se povsodi: pri zibelkah, šlapah in, jasno, pri modi. Da križev na ramah že pet je tn čez, kdo more verjeti? Pa vendar je res! Na koncu zabave, ob čašici vina, povzame besedo zaključno Albina: »Ker roke imele smo vedno le čiste, naj pride ta naša zadevščina p liste. Nerodna le naša visoka so leta, 7ato pa naj bodo nam malo odšteta, iv »postni« kar »Tilki«, ki ni je med nami. tej Tilki, ki n ar e plešoče nam hromi p r i š t e j m n vsa naša advišna ta leta. saj dim klinb temu cvet bode dekleta!« Tako so cvetovi »Atene« dejali. A drngj 'dav p »Jutru« obširno smo brali. kako sc prazmtic pri slavni »Ateni-, ko z leti v odpadku je »cvetje v jeseni...« REBUS Zakaj so nekateri tako navdušeni za Panevropo? Ker bi radi Evropo panali! Po beli Ljubljani: NA ELEKTRIČNI LINIJI (Šiškarska himna) Z a petrolej se tepe svet, mi Šiškarji pa ne, za zadrugo električno več let dajemo se. Je pravo zadružno povsod, za Šiškarje pa ne, zadruga je za člane vse, ne za načelnike. Težak je naš zadružni boj, odjenjamo pa ne. dajali bomo se naprej do zmage šiškarske. ČUDNI TABORNIKI so sc podili ono nedeljo po Ljubljani. Niso bili nc skavti in ne mestni ve-rižniki, tudi ne tihotapci. Pa so jih vendar krstili za tabornike, dasi se niso plazili po hosti in tudi na Taboru niso ničesar iskali. V restavraciji pri »Levu« so se zbrali, a ne zato, da bi Habsburžane restavrirali ali angleškega leva dražili. Le zmaja so malce poščegetali, zato je kihnil nanje. Zdaj bodo pa postavili čisto svoj šotor in pod njimi vedrili. Dežja sc ne boje in na sonce čakajo — res pravi taborniki! LIPAH — komik — režiser žaloigre »Antigona« Dovtipi s teatra so v knjigi izšli, igralci komedijo so mu igrali, kjerkoli je zraven, se svet mu reži, režiji njegovi se niso smejali. BLIŽA SE ADVENT, za nami je praznik vseh svetnikov in vernih duš dan, po Ljubljani pa razsaja Kurent. Je drugačen kakor smo ga vajeni, ni Cankarjev; Metka Bučarjeva mu je dahnila dušo in Šentjakob Za je pokazal svetu. Kurent v teh resnih časih morda kaj posebnega pomeni. Da bo kmalu Pust? Prej bo še veliki post, slovenska kultura ga nemalokrat okuša. Zlasti pa njeni kulturniki. UPRAVITELJ SLOVENSKE KULTURE — ABRAHAMOV JUBILANT Socialne pesmi pisal je, urejal je Ljubljanski Zvon, zdaj Hramu, Matici daje idejno-literarni ton. KULTURNO RAZUMEVANJE — Zakaj v slovenski literaturi še nimamo velikega teksta, o katerem je san jul Cankar? — Z ato, ker tekstilni industriji primanjkuje bombaža. Ni vse zlato... »Pardon, gospodična...« »Kaj pa hočete?« »O ..zdaj nič več!« Agent Je bil v Ljubljani agent Miha Muhič. Agent je bil za neko novo vrsto peči in iz. redno namazan tič. Po dvajset peči je tudi prodal na en sam dan. Bil je pa velik kos barabe in se spuJS.U vedno znova v razne falotarije. Končno ga je morala njegova tvrdka odpustiti. Toda, kakor odrezano: vsi njegovi nasledniki v službi niso opravili ničesar. Včasi je pretekel cel teden, ne da bi bila prodana ena sama peč. Končno se je Sef tvrdke odločil, da pokliče Miho Muhiča nazaj. Miha Muhič je prišel, a ni sprejei službe, ker je medtem dobil donosnejšo. Šef ga je obupan izpraševal, kako da je bil posel za Muhičevih časov tako dober, zdaj pa da sploh več ne gre. Za pet jurjev je Muhič izdal tajnost: »Treba je spet angažirati ciganko Jeleno. Jelena potuje od vasi do vasi in prorokuje kmetom, da pride v kratkem k njim tuj možakar, ki bo prinesel srečo in blagostanje v obliki — peči! No, in za ciganko potuje — agent!« Nedolžni Miha Miha jc obdolžen, da je ukradel nekemu trgovcu v trgovini hlače, medtem ko je ta stregel drugim strankami Pred sodiščem se je Miha takole zagovarjal: »Jaz, slavno sodišče, da bi ukradel hlače? To je podla laž! Jaz sem, slavno sodišče, njega vprašal: po čem so te hlače? On pa pravi: ali te tu? Jaz mu rečem, da, prav te. Te stanejo, pravi, osem kovačev. Lepe hlače, slavno sodišče, in jaz sem jih hotel kupiti. No, pa jih nesem malo do vrat, da vidim, kako izgledajo pri svetlobi. In prav pred vrati stoji moj znanec in mi pravi: te hlače hočeš kupiti? Prav te, pravim. Osem kovačev stanejo, O-o-o, mi reče on, ne daj toliko. Drugod jih dobiš ceneje. Tudi meni je bilo, slavno sodišče, malo predrago in sem šel pred trgovino na sonce, da si jih še natančneje ogledam,. In zopet srečam znanca. — Rečem m>u, da si hočem kupiti te hlače. Po osem kovačev da so. Tepec si, pravi on, če jih kupiš. Take dobiš za šest kovačev. No, pa sem šel dalje, da bi še koga srečal in vprašal za nasvet, predno jih kupim. Kar proti trgu jo mahnem, ker tam imam znance. In komaj sem enega ustavil, že me zgrabita od v zadaj trgovec in policaj in pravita: ukradel si hlače. Tako sem prišel, slavno sodišče, popolnoma nedolžen sem.« Prometno sredstvo, ki je vedno v modi, je dober čevelj, ki Vam ga izdela točno po meri tvrdka A. Jakac, Maribor, Mi 24 MASAŽA Oljna masaia zelo prijetna Vam poboljša linijo, poživi orga- ____________________________ nizem. — Blatna kopali z masažo proti (bolečinam) revmi, Ishlasu Itd. — Parafinska obloga za shujšanje. V eni url Izguba teže 30 dkg. ETI MT Vse kožne neprijetnosti kot gube, mozolje, ogrce, IWniPlli I llmP^ dlake na obrazu in telesu, rdeč nos, luknjasto kožo, mastno ali suho kožo Vam odpravim takoj. Presenetljiv uspeh že po prvem obisku. — Preiskava kože in nasveti brezplačno! — Kozmetika — Masaia LADy“, Maribor, Gregorčičeva ul. 4 i« NA VLAKU Oče in sinček Božidarček prideta na kolodvor in stopita v vlak; ker je bilo še časa do odhoda, gledata skozi okno. Mimo pride sprevodnik in oče ga vpraša: »Prosim Vas, kdaj gre naš vlak?« »Op bol zedmih in dritezedozem minut!« Čez nekaj časa pride siprevodnik zopet nazaj pred ono okno v vagonu in oče ga vpraša: »Povejte mi, prosim, kdaj pa gre naš vlak?« »Op bol zetmih in dritezedozem minut!« Kmalu nato pa se sprevodnik zopet vrne in oče ga vnovič vpraša: »Oprostite, gospod, ali veste morda, kdaj se točno odpeljemo?« »Vi gozbot, pozlršite, ali bi hočete imeli mene za gakeka petaka?« »Oprostite, pa saj jaz Vas ne bi vpraševal, ker imam sam vozni. red, ampak Božidarček skače od ves.eija, ko Vas čuje govoriti!« POMISLEKA VREDNO Nevesta: »AU mi boš pa tudi res čitai iz oči vsako željo?« Ženin: »Hm, že, ampak ti imaš tako velike oči!« NI ODGOVOREN K tovarnarju pride knjigovodja in prosi za povišanje plače, ker se je oženil. Tovarnar pa mu reče: »Čujte, odgovarjam samo za nesreče, ki sc zgodijo mojim ljudem v tovarni, ne pa za one, ki se zgodijo zunaj tovarne. DNEVNA NOTICA Nekateri pretepači so sinoči .zopet motili mir našega mesta z divjim preteipom. Med ranjenimi je tudi naš zelo spoštovani gospod župan. JABOLKA NISO ŠKODLJIVA Mama: »Janezek, ne je] toliko jabolk, to Je škodljivo.« Janezek: »Ni škodljivo, mama! Še kadar sem sc jih pošteno najedel nisem mogel par dni v šolo. PRI BRIVCU Mali Rudi pride k brivcu. »Kako naj Te ostrižem,« vpraša brivec. »Tako kot papa-na: na sredi mi pustite veliko prazno mesto.« POMOTA Neki gospod je stopil v Mariboru na br-zovlak Dunaj—Trst... Prosil je sprevodnika, da ga v Ljubljani zbttdi za vsako ceno', ima namreč naivado, da vedno mrmra, če ga kdo budi in robanti na vse pretege, to ga pa naj ne moti, in da sprevodniku še kovača predujma. Dotični pa se na veliko žalost zbudi, ko je bila Ljubljana že zdavnaj mimo. Ves razburjen plane kvišku in gre nad sprevodnika: »Čujte, hudiča, zakaj pa me niste zbudili, ko sem Vas vendar tako lepo prosil, pa še kovača sem Vam dal za trud, nesramni človek, kaj naj, strela jasina, sedaj napravim!« •' i »Taka je torej tale zadeva,« odvrne sprevodnik, »zato je torej oni potnik v Ljubljani tako strahovito preklinjal, ko sem ga vrgel skozi vratal« DOBER ZDRAVNIK Na Dolenjskem imajo zdravnika, ki postavlja svoje diagnoze s pomočjo pacijento-ve vode. To njegovo znanje je hotela izkoristiti tudi Pjapca iz Dobrega polja ob padcu svojega moža z visoke lestve. Vzela je polno zelenko moževe vode in se napotila k dobremu zdravniku. Dohtar prime zelenko, pogleda vodo in reče: »Vaš mož je z lojtre padel, če se ne motim, z enajstega klina, pa si je nogo zlomil.« Vsa vzradoščena nad dohtarjevim znanjem vzklikne Pjapca: »Rajs je tu, dej Jaka padu z lujtre, pa tud je rajs, d' sej ud palomu. Amipak za dva klina ste se zmotil — vejste trinajst jeh je blu — nja pa sam enajst, gspud dohtar.« Zdravnik se brž znajde in popravi: »Že mogoče, da je padel s trinajstega ‘klina, ampak Vi mi niste vse vode prinesli!« »Ja, k pa ni usa notr šla!« — se odreže Pjapca. PRIJATELJICE »Vidiš, to sem ]az, ko ml je bilo deset let.« »In kdo je ta mlada deklica tu na levi?« DOBER ODGOVOR Dva potepuha gresta mimo njive, kjer seje kmet. Porogljivo mu rečeta: »Oče, le delajte, le, midva bova pa uživala sad vašega truda!« »To je prav lahko mogoče«, odgovori kmet, »ravno sejem konoplje, iz katerih bodo za vaju spletli vrv za vislice.« FRANCOSKI JEDILNI LIST Neki malomestni gostilničar si je dal napraviti francoski jedilni list. Na vprašanje, zakaj si je omislil francoski jedilni list, je odgovoril: »Prvič se s tem prikupim svojim gostom, ker jih smatram za tako uičene, drugič pa, če kaj naroče, jim dam, kar hočem, ker ne vedo, kaj so naročili.« DOSLEDNOST Okrajni glavar je razposlal gostilničarjem svojega okraja imenik pijancev, katerim gostilničar ne sme dajati pijače, ako se hoče izogniti globi. Imenik je bil pravilno podpisan. Pa je okrajni glaivar potoval službeno po svojem okraju in je prišel v neko gostilno, da bi se prepričal. Naročil si je konjaka in pive ter se predstavil gostilničarju. Gostilničar je šel najprej po uradni imenik pijancev, ga prebral in potem suhoparno odgovoril: »Vam ne smem dati pijače, vaše ime je napisano v imeniku pijancev.« KroJaStvo la dame In gospode RADO HANŽIČ sprejme redno vsa na- ■■■■■' ■■ ročila in jih izvršuje po MARIBOR, Aleksandrova C. najnovejši modi. Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite v »Češkem magazinu" Maribor, Ulica 10. oktobra (Zraven glavne policije). kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. uniforme. Velika odprodaja ostankov! Krojaške potrebščine! Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru. Tam notri drug se k drugemu pritiska vsa gospoda, počenja isto John, ker to na mlin njegov je voda ... Minila je nevarnost brž ljudje se oddahnili, vsi zaklonišče tempo to takoj so zapustili. Le Johnu in pa Babyki se nič na dan še noče, iz zaklonišča spraviti sedaj ju ni mogoče. Že sonce šlo je za goro, prišla je luna zlata, a John in Baby zmeraj še strah pred letali1 imata ... In radi zakloniščnc te prelesti vse opojne, preden bi zapustila kraij, bil prej bi — konec' vojne ... Pa kruta je realnost vmes prišla v obliki glada, iz zaklonišča sta: odšla, dasi zelo nerada. In Baby je storila vzdih, za rod svoj izdajalski: »O, ljubi Bog, daj mi vsak dan, vsaj —en napad letalski!«... D. Goflja. »Vedi vrag, kdo je s kom zmenjen! Mogoče je celo moja stara vmes?« John, gabjr in letalski napad V tej pesmici nastopita dve glavni le osebi, Angleža sta, flegmatika in to sta John in Baby. Še tretja reč, je važna tu, to je — ljubav seveda, edina reč. ki vam celo angleški mik obseda. In ker ima pač vsak roman še tudi prizorišče, v sodobnih časih mora to pač biti — zaklonišče. Da že zato pri nas to ni, pač bralca koj ne dojmi, ker zaklonišča so pri nas doslej neznani pojmi... Naš John brezskrbno na sprehod gre z Baby, rdečelasko, • seboj seveda nosita vsak svojo plinsko masko. Naenkrat bije plat zvona zatulijo sirene, na cestah, kot bi trenil, več ni dlušice nobene. Še Johna našega sedaj brž vsaka flegma mine, zagrabi Baby, v prvo brž jo zaklonišče zrine. 10-tonsko križarko TEŽKA UGANKA Kje žive delničarji? (•ipmiuiaci t?n) Kako si Janezek predstavlja Po Darvvinovi teoriji prilagajanja in samoobrambe se bodo po letih vojne rodili taki otroci. »Daj mi tvoj sladki smrček!«