Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlBV. 46. Izven Ljubljane 8 vin.	\
Ljubljani, v ponedeljek, 26. Meja 1912.
Leto XL.
. „ 13 — . „ 6*50
aa Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta „ za četrt leta za en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— na pol lata „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en шевео „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat....., 10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnarlev.
: Izhajam
vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
ifcf uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nUoi štev. 8. leg Avstr. poštne bran. račnn ŠL 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Socialna demokracija v besedah in dejanjih.
Kako socialna demokracija svoj program zatajuje, kadar ji kaže, je zadosti znano dejstvo. Na. eni strani vara mase, katerim obeta popoln preobrat na vseh poljih, na drugi pa se prilagoduje obstoječi državi in socialnim razmeram, pa to seveda taji. Na ta način pride socialna demokracija večkrat v jako smešen položaj, o čemer socialnodemokraški listi ne pišejo, da bi se sodrugom ne odprle oči. Kako se je zadnjič v nemškem državnem zboru dokazalo, da je starega Bcbla »zapustil spomin«, ko je trdil, da ni niti pogojno izjavil, da bo šel socialnodemokraški podpredsednik na dvor, a so drugi poslanci dokazali, da je to res obljubil — o tem smo že poročali. Danes pa hočemo pribiti, kako so se vedli 23. t. m. socialni demokrati v laški poslanski zbornici, ko se je šlo za ane-ksijo Tripolisa.
Glede tega vprašanja je laška socialna demokracija med seboj razcepljena. Bissolati je za, Turati proti, oba pa imata vsak svoje pristaše. Silno zanimivo je brati, kaj so socialisti v laškem parlamentu spričo debate o razširjenju suverenitete laškega kralja nad Tripolisem govorili.
PosluŠajmo!
Glavni zastopnik tiste stranke, ki obsoja vsa rop, vsako osvajanje kolonij, vsako vojsko, ki je le v prilog kapitalizmu, vsak pretirani nacionalizem itd., Bissolati, jc izvajal sledeče:
Čeprav je on (govornik) bil nasproten tripoliškemu podjetju, je vendar mnenja, da se socialistična stranka ne sme odtegniti splošnemu narodnemu gibanju in da se mora pridružiti politiki osvajanja vedno večjega ozemlja, da more ondi narod izvrševati poslanstvo svobode in kulture. Klanja se he-roizmu italijanske armade, ki je povzdignila ugled Italije po celem svetu. Sicer govornik ne bo glasoval za anek-sijski dekret, vendar pa razume to dejanje, ki je je hotela volja italijanskega ljudstva. On in njegova stranka ne bosta vladi delala v tem slovesnem trenotku nobenih težav. V Carigradu
LISTEK.
Kako se ie preverila Kale.
Spisala Lea Fatur.
(Dalje.)
»I, kdo pa misli na tvojo smrt?« je tajil. Pa vgnezdila se jc misel in želja, ko je zagledal redarjevo. Pogosto-raa je hodil tja. Tam jc bilo vse sveže, veselo. Dajal je za vino, ona je pela. Sava ni očitala, ni branila. Molče je opravljala svoja dela, skrbela zanj. Prišla mu jc misel, da ga je okradla žena najlepših let njegovega življenja, da mu krade dan za "dnem veselje — jel jo je sovražiti — postajalo ga je sram hoditi ž njo, menil je, da kliče vse za njima: Poglejte, kak mož pa kaka žena!
Hodila sta vsak zase. On po kramah, ona po cerkvah. Včasih sta se srečala. Pogledala ga jc trudno in šla sta brez besede, brez pozdrava. 2ena jc bolehala, se je sušila. Dan, ko ji jc dal prijazno besedo, je bil za njo praznik, tak hip so se ji zasvetile, veselo mrkle oči, a. takf trenutki so bili redki.
Stari redar jc umrl. Vdova je ostala sama, mlada si je iskala veselja. Vid je bii pri njej vsakdanji gost. Nekega dne prihiti za njim hlapec in
naj ne stavljajo nikakih nad na opozicijo italijanske socialne demokracije, ki nikdar nc bo zatajila interesov domovine! ....
Tako je govoril med burnim odobravanjem meščanskih strank in ministrov kapitalistiške države voditelj laške socialne demokracije! Celo armadi se je ta sotlrug poklonil!
Prišel pa je do besede tudi poslanec Turati. Ta je pa čisto drugih nazorov kakor njegov sodrug Bissolati. Dejal je:
Jaz sem toliko socialist kolikor demokrat in Italijan in zato želim, da se tripoliško podjetje srečno izteče. Mora pa izreči mnenje, da sc mu ta politika zdi pogubna. Italija se je v svojih imperialističnih sanjah že enkrat preva-rilaj ko je pri Adui plačala s krvjo ambicije svojih mogočnjakov. Govornik izjavlja, da bi bil on rad akcijo vlade na vsak način preprečil, a se je vendar uprl misli na generalni štrajk z ozirom na posledice. Izjavlja, da jc proti militaristični kolonialni politiki, češ. Italija je revna. Poslanec Bissolati sc je zaplel v neskončna protislovja. Vlada, ki je to vojsko povzročila in aneltsijski dekret izdala, je ničvredna . . .
Komu naj zdaj ubogi sodrugi v Italiji in po vsem svetu verjamejo? Kako je mogoče, da si dva vodivna socialna demokrata v tako temeljnih vprašanjih tako bistveno nasprotujeta? Eden se izreka za dejanje, ki je označuje za kulturno osvojitev, drugi je pa obsoja kot nemoralno, imperialistično in pogubno.
Potem socialist. Ferri! Ta jc dejal, da je Bissolati bil čudovito nedosleden; odobraval je tripoliško ekspe-dicijo, a izjavil, da za aneksijo ne bo glasoval. To jc nerazumljivo. On (Ferri) je za ekspcdicijo in bo zato tudi za aneksijo glasoval. Idealistično je on nasproten vojski, a ne more pozabiti, da j c zgodovinski zakon, da mora vsak narod, ki je dosegel gotovo politično in gospodarsko stopnjo, preiti na polje kolonialne politike. Italija ima 6 milijonov svojih sinov v inozemstvu, ona nujno rabi kolonij!
Ferri je najbolj dosledno in pošteno postopal, Bissolati ju se pa sme upravičeno očitati hinavstvo, zakaj da njegova nedoslednost pomeni le hinavstvo, da bi prevaral tiste nezavedneže, ki volijo socialiste, je popolnoma jas-
mu javi, da je našla dekla gospodinjo nezavestno, da so poklicali zdravnika, duhovnika. Vid je zaklel in se vračal s hlapcem domov; v strahu in upu jc stopil k postelji ženini. Samo pogledala ■ ga je in obrnila glavo od njega. Tako sta se ločila.
Ko so odnesli črno krsto, sc jc čutil gospodarja v hiši. Sestra je prihitela, mu pripeljala otroka. Dekle naj mu gospodinji, fantič naj mu bo v veselje in čast, bral bo maše za dobrega strica, varoval njegovo lastnino. A stricu, dobremu, je rojila po glavi druga misel in želja.
S svojo navidezno dobroto in po nižnostjo ga je premamila Kata. »Za vse bo dovolj,« ga je tolažila, a komaj da sc jc segrela v Vidovi hiši, je razširila kakor jež svoje dodeče igle, jc zapodila nečaka, zagospodarila možu, si prilaskala vse premoženje. V omari tu je oporoka, ki potrjuje, da zapušča Vid Stopič pri zdravi pameti svoji zakonski ženi Kati vse. V omari pa jc šc prva in druga oporoka. Prva zapušča vse nečakom, druga ženi nepremičnino dokler živi, denar Zorku. Da bi mogel iz postelje, uničil bi drugo in tretjo oporoko, tako bi zapodil nevredno ženo prazino, kot jc prišla iz hiše, in poravnal svojo pregreho.
ila! Žvižg pred hišo . . . To je oni. Tako drdra samo njegov voz. izmed
no. Turati jc marksist, mož, ki bi rad ohranil fikcijo radikalnega antikapita-listiškega socializma, a ga je večina so-drugov pustila na cedilu.
Nekako drugo pot si je izbral socialist Giceoti. Ta se je zvijal, kar se jc dalo. Izjavil je, da je patriotičen. Priznava, da ima buržoazija pravico osvojiti si nova ozemlja v svrho večje produkcije in dela. Dvomi pa, ako bodo nove provinco res kaj produktivne. Tudi ne ve, ako sc tripoliška ekspedi-cija vjema z internacionalnimi garancijami Italije glede integritete turškega cesarstva. Zdi sc mu tudi, da bodo produkti Tripolisa konkurirali z južno-italijanskimi. Obžaluje, da socialnodc-mokraška stranka ni intenzivneje agi-tirala proti tripoliškemu podjetju. Apelirati na čast dežele je neumestno. Čast Italije sloni na blagodejnem miru, ne pa na orožju . . .
Ta sodrug je torej hodil kakor maček okoli kaše. Ves nastop pa je pokazal laško socialno demokracijo v najslabši luči. Taka je pa sploh vsa socialna demokracija. Saj so vsi sodrugi mecl seboj solidarni, kakor to socialistični listi vedno z veliko emfazo po-vdarjajo. Vsi solidarni demagogi, ki drugače govore, drugače pa delajo. Ni čuda, da laško delavstvo to stranko vedno bolj zapušča in da jo je prav spričo tripoliškega podjetja pustilo na cedilu.
llalijonsko-iurško vojska.
Bombardiranje pristanišča v Beirutu.
Italijansko-turška vojna, ki je doslej ostala omejena le na afriško turško ozemlje, je zadobila vsled novega senzacionalnega dogodka nov značaj. V soboto ob 8. uri 40 minut ste pripluli v pristanišče Bcirut v Mali Aziji dve italijanski bojni ladji in poslali tamošnjemu turškemu va-liju poziv, naj preda topničarko »Avmi-lah« in neko turško torpedovko, ki ste bili v pristanišču. Medtem ko se jc vali raz-govarjal s poveljnikom turške topničarke in pristaniškim prefektom, ste začeli italijanski bojni ladji pred dovoljenim rokom bombardirati ter ste potopili turško topničarko in torpedovko. Beirutski vali je o tem dogodku brzojavil carigrajski porti ter obenem sporočil, da so Italijani začeli bombardirati konak, ko je bil še v njem. To poročilo je napravilo v krogih porte velik vtis.
ropotov drugih ga spozna ljubosumnost. Da bi mogel kaznovati ženo in ni-čemnika, ki sc ji prilizuje, ker ve, da bo podedovala. Pomagaj vendar, Ma-1 rija bistriška! Pripelji k meni moje sorodnike, daj da poravnam krivico!
Vzdihuje in moli Vid in sc strese. Božje čudo! Kaj ne sliši znanih glasov? S kom govori Kata? Ta glas, nežen, trepetajoč. Izgine zavest bolezni, nemoči, izgine bolniška soba. Zašumi srebrna Sava, grgra zelena Krka, ljuba domača vas! Sive štrene preje, zaveje po senu, po cvetju, po gnoju ... na zelenih plotih, bele prame platna po travnikih, zlate vence na čelu hiš, rdeča lica za rožmarinom na oknu. Ljuba domača vas! Mati, Uršika, Nežika, Lizika — kdo od vas prinaša starcu zdravje, mladost?
Oh! Kata zaloputne hišna vrata, prihaja sama po stopnjicah, razburjen je njen korak. Zunaj joče nekdo. In naglo izgine Vidu domača vas,^ čut mladosti — pred njegovo hišo joče pozdrav iz rodne vasi, a on je priklenjen na postelji, ne more odpreti svojih vrat svojemu človeku . . . Zdaj! Znani glas kume Anke, mlekarice: »Nc jokaj sc, Nežika!« pravi. O! O! Nežika je tu! Nežika mu postelje, poravna blazino, Nežika mu zapoje, zapodi muhe, nočne strahove . . . Nežika, Nežika! Ne jo-fc^j. pridi! Ključ jc v omari, oporoka v
Panika med beirutskim prebivalstvom.
Na obrežju je bila zbrana ob prihodu italijanskih oklopnic »Voltuno« in »Gari-baldi« velika množica. Ko so začeli Italijani bombardirati, jc bilo veliko število oseb ubitih. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Ubitih je bilo 60 oseb. Ker je prebivalstvo mislilo, da sc bodo Italijani izkrcali, so ljudje hiteli k skladiščem orožja, da bi se oborožili. Le valijevi energiji se je posrečilo, pomiriti nekoliko ljudstvo.
Italijanski križarici ste bombardirali tudi mesto in konak popolnoma razrušili. Brzojav je funkcioniral do sobote opoldne, od tedaj naprej pa so izostala vsa poročila.
Vtis v Carigradu.
Italija je s tem, da je bombardirala Beirut, ki je prosto pristaniško mesto, kršila mednarodno pravo in sodi o tem dogodku carigrajska porta kot poročajo nekatere vesti, popolnoma mirno. Malo manj mirno pa sodijo o tem diplomatični krogi, ker biva v Beirutu pretežno krščansko prebivalstvo in so evropske vele-vlasti v beirutski luki močno interesirane. Beirut je tudi za avstro-ogrski promet v Sirijo najvažnejša točka na tamošnji obali. Iz Beiruta se namreč preskrbuje Damask in lamkajšna precej obljudena pokrajina z živili in industrijskimi izdelki. Avstrija izvaža v Beirut zlasti sladkor, pa tudi druga živila, od industrijskih izdelkov pa v prvi vrsti manufakturno blago, svilo, stroje kakor tudi celo vrsto drugih produktov. Iz Beiruta se pa izvaža v Avstro-Ogrsko največ južno sadje. Iz Trsta odplove v Beirut redno vsak teden kak avstrijski parnik. Večina evropskih velevlasti ima trgovinske interese v Siriji. Največ jih ima Anglija, na drugem mestu je Nemčija, na tretjem Avstro-Ogrska. Tem državam slede Francoska, Italija in Belgija. Jasno je, da nc pomenja obstreljevanje beirutskega pristanišča velike škode za trgovino inte-resiranih velevlasti, temveč tudi za Turško samo.
Število žrtev.
Medtem, ko cenijo posamezna poročila ubite žrtve na 60 oseb, se od druge strani poroča, da je mrtvecev le 40. Ra-njcnce se ceni od 100 do 170. Nekaterim ranjencem so bile odtrgane roke in noge ter je njihovo stanje zelo opasno.
Francozi o dogodkih pred Beirutom.
Francosko časopisje razpravlja o dogodkih pred Beirutom zelo razburjeno ter opozarja na to, kake slabe posledice zna imeti italijanska akcija ob sirski obali za
predalu — vse bo tvoje in Zorkovo. Pridi, otrok, ne boj se tete, ne boj se strica, on ne bo več veroval Katinim bajkam . . .
Nežikin jok, Ankin glas se oddaljujeta, izgubljata. Drsa pa in mrmra stara Frana, prinaša kosilo. Živo ji gleda nasproti gospodar, mračno ga pogleda ona. Boljši je, šc ozdravi . . . Vid se poskuša nasmehniti, vzame žlico, kliče Kato. Preoblečena prihaja, ne da bi ga pogledala, stopi k omari, obrne ključ, odpira predal. Prijelo jo je, da bi preložila oporoko drugam. A kam? Da jo da shraniti drugemu, ni varno, v hiši pa jc ta omara, ta zaprta soba na dvorišče najbolj varna. Kata zmaje ramena, obrne ključ in ga položi na omaro, se ozre v moža. Kako živo in napeto jo gleda! O vem, dragcc, vem, silno rad bi pokončal zdaj oporoko, kakor si pokončal one prve, naredil bi zopet po starem: Vse tvojim ljudem! Vem, nc-hvaležnik! Meni, ki trpim, ne bi dal ničesar, zaradi tega ker imam oči, da razločujem starost od mladosti.
»Kdo jc bil tu?« vpraša Vid z očmi in glasom. »Kaj ni bila Nežika? Zakaj jc nisi pripeljala k meni?«
Že ve, se začudi Kata. Zlobno mu pravi, kako je odpodila dekletce. Vid leži tiho. Skozi roje muh gleda na rja* vo podobo Marije.
'Dalje.)
francosko Tevantsko trgovino. Listi Wnn-statirajo soglasno, da narašča v Mali Aziji in specielno v Bcirutu vedno bolj ogorčenje prebivalstva. Zlasti revnejših slojev se je polastilo nepopisno razburjenje ter se ie bati napadov na lastnino posameznih Italijanov jn njihovih družin. Pod vtisom bombardiranja so sc razširile že vesti o klanju inozemcev, vendar pa tc vesti šc niso potrjene.
Posledice bombardiranja.
Iz Pariza poročajo: Več bojnih lad'j Je že odplulo za varstvo tujcev v Beirut. Nemška postajna ladja »Loreley«, ki se tacaš mudi v Aleksandriji, bo istotako od-plula v beirutske vode. V nevarnosti je 6000 Italijanov v Adani, kjer bo gotovo došlo do krvoprelitja kakor hitro se izve o bombardiranju.
Italijanske vesti.
»Agenzia Štefani« poroča z ozirom na bombardiranje Beiruta sledeče: Ker se je vedelo, da sta v Beirutu dve turški bojni ladji, ki imate nalogo olajševati vojno konterbando in napadati italijanske ladje, ki transportirajo vojake, je bilo izdano italijanskim bojnim ladjam povelje, odpluti pred Beirut ter zapleniti omenjeni turški bojni ladji in ju razrušiti. To je vojaška operacija, ki sc sme izvesti in o kateri še ni nobenega uradnega poročila. Izključeno pa je, da bi bilo mesto bombardirano.
Poročilo turškega notranjega ministrstva.
Turško notranje ministrstvo priob-čuje o bombardiranju Beiruta sledeče: Ob 7. uri ste pripluli dve italijanski oklopnici tipa »Vittorio Emanuele« in dve transportni ladji pred Beirut ter zahtevali izročitev topničarke »Avnilah« in torpe-.dovke »Angora«. Turški bojni ladji ste takoj zavzeli bojno pozicijo. Medtem ko so se oblasti posvetovale o noti, poslani sd italijanskega kontreadmirala, so začeli Italijani z bombardiranjem pred končanim rokom. Turški ladji ste se hrabro branili. »Avnilah«, zadeta od več krogelj, je začela goreti. Nek električni kotel je eksplodiral. Izkrcali so posadko in orožja, kolikor je bilo mogoče. »Avnilah« in Angora« ste bili končno potopljeni. Po bombardiranju so se sovražne bojne ladje odstranile, a so se po dveh urah zopet vrnile in bombardirale iz vode moleče dele turških ladij. En strel je zadel poslopje Banque Ottomane, ki jc bilo deloma poškodovano. Nato so italijanske bojne ladje odplule. Prebivalstva se je v prvem trenutku polastilo veliko razburjenje. Vsled hitrih odredb oblasti pa se je posrečilo zopet napraviti red. Vali je izdal proklamacijo, s čemur se jc posrečilo prebivalstvo po-
У* M Г«Ш POTU.
Porta je poslala velevlastim protest proti bombardiranju Beiruta, neutrjenega mesta.
Izgnani Italijank
Turški ministrski svet je včeraj sklenil, da se izženejo iz vilajetov Alepo, Sirija in Beirut vsi Italijani razen duhovnikov. Nad mestom Beirut je proglašeno obsedno stanje.	;
Razna poročila.
Carigrad, 26. februarja. Neka na-daljna brzojavka valija v Beirutu poroča: Ob pristaniškem obrežju je bilo samo poškodovano carinsko poslopje, stransko poslopje Banque Ottomane« in »Banque de Salonique« kakor tudi dve zasebni poslopji. Večina šrapnelov jc padla izven mesta na tla. Ko se jc vali posvetoval s pristaniškim prefektom o zahtevi italijanskega kontreadmirala, so padale kroglje tako na gosto, da je vali le vsled čudeža ostal živ. Ubitih je nad 30 oseb, okoli 150 pa ranjenih. Ni še znano, če so ranjeni tudi inozemci. Žrtve bombardiranja so postali lc ljudje, ki so bili na obrežju in del moštva turških bojnih ladij.
Rim, 26. februarja. »Agenzia Štefani« priobčuje sledečo brzojavko admirala Faravcllija, poveljnika italijanske eskadre, h kateri spadati oklopnici »Gari-baldi« in »Ferrucio«: Danes zjutraj sem v pristanišču Beiruta presenečil turško top-ničarko - Avnilah« in neko turško torpe-dovko. Bili ste pozvani, da se v roku do 9. ure predasti. Guvernerju in konzularnim oblastem sc je to sporočilo po nekem turškem častniku. Ob 9. uri se je zopet ponovil signal k predaji, ker pa ni bilo nobenega odgovora, jc otvorila naša ladijska artiljerija ogenj proti topničarki, ki je živahno odgovarjala. Ob 9. uri 20 minut je topničarka, ki je pričela goreti, utihnila, nakar smo tudi mi prenehali s streljanjem. Oklepna križarka '-Garibaldi« je nato sama zaplula k vhodu v pristanišče ter potopila turško torpedovko. Mesta se ni bombardiralo. Kmalu nato je naša mornarica zapustila beirutsko vodovje.
R i m, 26. februarja. (Poročilo Agenzie Štefani.) Admiral Faravelli jc dobil brzo-lavno še nadaljna poročila od kontreadmirala Di Revel, ki je vodil akcijo pred Beirutom. Oklopna križarka »Ferrucio«, ki je dobila popoldne nalog, dobiti gotovih informacij o stanju bombardiranih turških ladij, je našla torpedovko šc vedno plava-iočo na vqdi. Oklopna križarka fFerrucio«
je nato topničark'o potopila. Italijanske bojne ladje niso bile poškodovane.
V
X

Carigrad, 26. februarja. Poluradno sc poroča, da jc 23. t. m. priplula v neko malo pristanišče pri Milas ob obrežju vila-jeta Smirna neka italijanska bojna ladja, ki je oddala na nek lesen brod več strelov ift odplula dalje.
X X X
Bombardiranje Beiruta je jako nevarna igra. Italijanska vlada bi rada italijanski narod, ki nestrpno čaka kakih velikih zmag, a jih ne ifcaka, potolažila s kakim junaškim činom, a sirska obal ni za to pripravna. Tu imajo namreč vse velesile varovati jako velike trgovske in politične interese, tako Francija, kakor Anglija, Avstrija in Nemčija. Po splošnem mnenju so si Lahi ravno z Beirutom najnesrečnejšo točko izbrali. Oni sicer mislijo, da bodo s tem Turčijo k miru prisilili, a vprašanje je, če nc bodo s tem dejanjem razdražili drugih sil, ki imajo tudi kaj govoriti v Sredozemskem morju. Zlasti ne utegnejo bei-rutski dogodki nič kaj posebno ugodno vplivati na itak napeto razmerje med Ita-lijo*in Francijo,
ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA.
»Venkov« poroča, da se je glede narodne razdelitve deželnega odbora češkega doseglo med Čehi in Nemci popolno sporazumljenje in da je pričakovati, da se stranki tudi glede jezikovne rabe pri de-želnoknežnih uradih v kratkem zedinite. Govori se tudi, da bo takoj po sklicanju državnega zbora začel tudi češki deželni zbor redno delovati.
PARLAMENT.
Ministrski svet je imel v soboto popoldne sejo o delovnem programu poslanske zbornice, ki prične poslovati dne 5. marca. — Novi člani gosposke zbornice bodo imenovani še pred Otvoritvijo državnega zbora.
ZUNANJI MINISTER BERCHTOLD
je v soboto prevzel posle zunanjega ministrstva ter se mu je predstavilo ob tej priliki uradništvo. V svojem nagovoru na uradnike je povdarjal, da smatra za svojo nalogo, delovati dalje v duhu Aehrenthalovem.
CESAR VILJEM NA DUNAJU.
Letošnjo pomlad bo nemški cesar Viljem posetil našega cesarja na Dunaju. Program še ni natančneje določen z ozirom na zdravje našega cesarja. Cesar Viljem bi ostal na Dunaju samo en dan ter odpotoval nato proti jugu v Pulj, odkoder bi potem nadaljeval svoje potovanje na Krf. Poset nemškega cesarja Viljema na Dunaju se bo izvršil okoli SO. marca.
DELAVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM.
Dosedanja pogajanja med lastniki premogovnikov in rudarji na Angleškem niso imela nobenega uspeha. Cene premoga že sedaj znatno naraščajo. V gotovih krogih so mnenja, da bo došlo samo v Walcsu do stavke rudarjev, in da splošne stavke ne bo. Angleška vlada se trudi za enkrat, da se vsaj termin proglasitve stavke, ki bi se imela izvršiti jutri, preloži.
Slolerske novice.
š Občinske volitve v trgu Gornji-grad v Savinjski dolini so se vršile dne 22. t. m. S. K. Z. je priborila letos prvič tri odbornike v III. razredu. Izvoljeni so: Trepel /anez, Hren Franc, Rajter Jakob ter oba namestnika. V II. in L razredu se zdaj volitev še nismo udeležili. Upamo, da bo naš uspeh pri prihodnjih volitvah še boljši ter da se bodo liberalci popeljali iz našega občinskega zastopa.
š Socialni tečaj. Minuli teden je bil na Štajerskem takorekoč teden socialnih tečajev. V četrtek sta se vršila dva tečaja in sicer v Dramljah in petrov-čah pri Celju, v petek se je vršil v Št. Lovrencu na Dravskem polju in v fio-boto v Ormožu. Vsi tečaji so bili zelo dobro obiskani. Na tečajih so predavali o različnih zanimivih predmetih gg. dr. Hohnjec., provizor Schreiner iz Žalca, Vladimir Pušenjak, živinorejski inštruktor Krištof s Kranjskega ter župnik Tomaž Rožnik s Kranjskega.
š Občinske volitve v Karčevinl pil Mariboru so se vršile zadnji četrtek. DOzdaj Slovenci pri volitvah v tej občini Še niso nikdar nastopili. Pri zadnjih volitvah pa so se pokazali tudi Slovenci, ki niso nikakor več zadovoljni z gospodarstvom nemške mariborske klike. Zmage sicer niso dosegli, vendar pa so za prvokrat dosegli častno število glasov, ki bi bilo lahko še častnejše, če bi naša inteligenca ne bila v narodnih stvareh tnko zaspana. Povdariti moramo, da so prišli čas'no na VoližČc delavci in kmetje, samo in«
tellgericš je \"blila IcSmaj elfa freTjffia, drugim pa se ni zdelo vredno izpolniti svoje narodne dolžnosti. In ni izgovora, da bi ne bilo vspeha do zmage, če bi prišli volit; bil je začetek, v katerem bi morala dati inteligenca s svojo prisotnostjo pogum ljudstvu, ki jo voljno nastopiti tik Maribora v naših vrstah. Upamo da bo pri prihodnjih volitvah drugače.
š Ponesrečen delavec. Matija Močnik, delavec v Konjicah, jo pred nekaj drievi v temi padel tako nesrečno, da .si je stri obe roki. Prepeljati so ga mo-dali v bolnišnico.
š Pri skoku ponesrečil. Janez Žni-der, najemnik v Lažah, je hotel pred dvema dnevoma na Zbeloveni skočiti preko nekega jarka. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je stri desno roko in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
š Ponesrečeni šolar. Friderik Kru-Snik, viničarski sin pri Sv. Jakobu v Slovenskih doricah, se je med prostim časom igral pred šolo. Pri tem ga je nek šolar vrgel na tla. Pri padcu si je Krušnik stri desno nogo.
Zaradi ponarefanj delavskih izpričeval se je imel pred celjskim okr. sodiščem zagovarjati 281etni mesarski pojpiOčnik Ferdinand Fricl iz Črnomlja na Kranjskem. Bil je obsojen na 4 tedne ječe.
š Umri je na Humu pri Ormožu bivši posestnik in župan Matevž Pod-gorelec. Bil je dolgo let načelnik kraj-nega šolskega sveta in kot tak Šoli zelo naklonjen. S!ar je bil 76 let.
š Ponarejene krone krožijo po Sp. Štajerskem, zlasti v okrajih Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Ker imajo ti falzifi-kati iste znamke ponarejanja ko oni, ki so jih izdelali ponarejevalci denarja Dolmat in tovariši na Dunaju, katere so že zaprli, se je poslalo spodnješta-jerske falzifikate na Dunaj v preiskavo.
š Utonila je v So tli v bližini Rogatca pri posestniku Ogrjzeku uslužbena dekla Jožefa Špilak. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samoumor.
š Nečak Andreja Hoferja umrl. V Razvanju pri Mariboru je živel tiho in neopazovan od svot a nečak tirolskega junaka Andreja Hoferja, Franc Hofer. Pred nekaj dnevi je v starosti 75 let umrl. Služil je leta 1858. pri 27. infan-terijskem polku in se udeležil vojske leta 1864. in 1866. Dekoriran je bil z vojno in jubilejno kolajno iz 1. 1864.
š V spanja okraden. Iz Gradca nam poročajo: Nekemu pomožnemu delavcu, ki je prenočeval v neki graški gostilni je ukradel gostilniški uslužbenec Janez Reichmann ponoči 830 K v bankovcih. Nato se je podal na kolodvor ter se odpeljal v Ljubno. Graška policija je telegra fično obvestila policijo v Ljubnu, ki zasledujo Reichmana.
š Umor. Kakor smo poročali v eni zadnjih številk, so našli v bližini Maribora na železniški progi mrtvega dra-gonca Bogomira Kranerja, posestniškega sina iz Gačnika. Kraner je bil v vasi Tcrno od neznanih zločincev umorjen in mrtvega, so potem položili na železniški tir, kjer so ga potem drugo jutro našli.
š Iz Celja. Volitve v celjski mestni občinski zastop se bližajo ter bo volilni imenik v mestnem uradu kmalu na ogled. Merodajni krogi, storite svojo narodno dolžnost! Ker je, kakor se sliši, pri celjskih Nemcih in nemškutar-jih disharmonija, je lahko mogoče, da se bo tudi trud obilo poplačal.
š 30 vran napadlo lovca. Skoro neverjetno, pa vendar resnično se nam poroča od očividca tega. dogodka iz Rogatca sledeče: 361etni posestniški sin Ivan Kamenšek je šel pred kratkim na lov v rogaško okolico. Ker ni izsledil boljšega plena, je ustrelil na jato vran v zraku. Ena jo zadeta padla na tla. Kamenšek je hotel, nic hudega sluteč, pobrati ustreljeno vrano. Pri tem pa se je zagnalo iz višine krog 30 vran na njega, ki so ga začele obdela-vati s kremplji in perutmi. Prestrašen lovec je začel bežati, vse vrane pa so se vsule za njim. Ko je pritekel do nekoga. zavetišča je zopet enkrat ustrelil, nakar so vrane zbežale. Slučaj bi utegnil lovce zanimati in ie mal donesek k študiji o psihologiji živali.
Kmetka zmaga v kmeiilski družbi.
Danes dopoldne ob 9. uri se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« občni zbor Kmetijske družbe, ki je zelo velikega pomena za bodočnost tc važne kmetijske korporaeije. S spremembo pravil, katero je občni zbor sprejel med velikanskim odobravanjem navzočih kmetovalcev, se je naredil definitiven konec raznim liberalnim hujskačem in intrisantom, ki so hodili občne zbore
ЖбШ in hoteli iz Kmelijske družbe napraviti političen pašalik.
Občnega zbora se je udeležilo nenavadno veliko Število članov Kmetijske družbe; iz cele deželo so prišli kmetovalci, tako da se je velika dvorana hotela »Union« popolnoma napolnila. Prišel je pa tudi na shod kmetovalcev, kar se samo ob sebi razume, tržni nadzornik Adolf Ribnikar in z njim par liberalnih kmetov ter znani trgovec tuhinjski Engelman. Današnji dan je postal za take liberalne »kmete«, kakor smo jih videli na občnem zboru, pravi sodni dan, Kdor je danes slišal tisočglavo množico, ki je z gromovitim glasom obsodila nepoklicane ljudi, ki se štulijo slovenskemu kmetu za komandanta, bo zgubil enkrat za vselej korajžo, sploh šc kdaj v imenu kranjskega kmeta nastopati.
Predsednik družbe, komerčni svetnik Povše, je otvoril točno ob 9. uri občni zbor, pozdravil navzoče člane Kmetijske družbe in predstavil zastopnika vlade vladnega svetnika Otona pL Detela in policijskega svetnika Perto-ta. Povdarjal je, da je Kmetijska družba ena najstarejših v celi Avstriji. Ves čas, kar je v zvezi s Kmetijsko družbo, in tega je že 25 let, je bil njegov namen, ohraniti Kmetijsko družbo kmetu, družba naj bo njegov dom, njegova ognjišče. Tudi današnje zborovanje, na katerem se virši zelo važna sprememba pravil, ki bo prinesla kranjskemu kmetu res pravo stanovsko strokovno organizacijo, naj sc vrši v tem smislu v korist kranjskega kmeta. V imenu vlade pozdravi nato občni zbor vladni svetnik Oton pl. Detela, ki povdarja, da spremlja tudi vlada delovanje Kmetijske družbe z velikim zanimanjem, želi, naj bi bila Kmetijska družba res stanovska strokovna organiza-cija, katero bo vlada vsekdar matericl-no in moralno podpirala.
K besedi se oglasi <nato deželni poslanec Piber, ki predlaga, naj se zadnja točka dnevnega reda: izpremembo družbenih pravil na podlagi sklepa na družbenem občnem zboru dne 14. novembra 1910 postavi kot prva točka na dnevni red.
Besedo povzame družbeni ravnatelj Gustav Pire, ki utemeljuje izpremembo pravil. Sklepi občnega zbora ne smejo biti več odvisni od onih udov, ki so slučajno navzoči na zborovanju ampak cela družba se mora. postavit! na čifsto strokovna, stanovska tla. Po-Ijcdeljsko ministrstvo samo je vedne na to delalo in družbin odbor se je temu odzval ter temu primerna pravila, katera ima občni zbor potrditi, izdelal! Kmetijska družba naj bo naši deželi nadomestilo deželnega kulturnega sveta. Kranjska Kmetijska družba ima svoj začetek že v letu 1693. Takrat jc obstajala namreč takozvana. akademija operosorum, ki so je leta 1776. po pri/ " zadevanju cesarice Marije Terezije pre< novila v Kmetijsko družbo. Družba jc po okupaciji leta 1814. zopet nanovo oživela po prizadevanju avstrijske vlade. V 30 letih, kar deluje v družbi kot tajnik, je današnja sprememba pravil četrta.
Bistveno se spremenita dve točkij 1. Udje se ločijo v .prave in podporne, Pravi udje morejo biti le kmetovalci, .podporni udje pa tudi drugi, ki se zanimajo za kmetijstvo. Podporni udje imajo vse pravice pravih udov, samo glasovati ne smejo. Kakor se kmet ne vtika v trgovčeve in obrtniške zadeve, tako naj tudi kmet sam odločuje v svojih stanovskih zadevah. 2. Posamezni udje Kmetijske družbe ne bodo več prihajali na občni zbor volit, ampak volile bodo podružnice po delegatih; za dvajset članov se določi en delegat. Na ta način bodo odpadle sitnosti in pota članov na občni zbor.
Nato začne ravnatelj Pire čitati posamezne izpremembo pravil. Za vsako točko posebej odreja predsednik Povše, posebno glasovanje. Pri glasovanju se pokaže, da je ogromna večina navzočih članov za izpremembo.
Na vrsto pride važen paragraf 4., ki se bistveno glasi: Za. prave ude sme glavni odbor sprejemati le neomadeže-vane samolastne osebe, ki so dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v deželi kranjski predpisana zem-ljarina. Pravi družbeni udje morejo postati tudi načelniki in odborniki podružnic, potem načelniki, oziroma predsedniki gospodarskih in kmetijskih zadrug in društev za čas svoje poslovne dobe, in sicer ne glede na to, ali so lastniki ali užitniki kakega zemljišča ali ne, dalje absolventje kmetijskih šol, ki delujejo v deželi kot strokovni učitelji ali kot gospodarski uslužbenci, in slednjič vsi živinozdravniki, razen vojaških, dokler se dejansko pečaio z ži-I vinozdravnislvom.
K besedi sc oglasi k temu paragrafu mostni tržni nadzornik Adolf Hibni-kar, ki je stal tik pred predsednikovo mizo in predlaga, naj se sprejme v to besedilo določitev, da se imajo za prave ude sprejeti tudi učitelji. Ves Čas, kar je Adolf Ribnikar govoril, jc vladal strašen šunder med zborovalci, tako da je bilo Ribnikarja komaj slišati. Vedno so se ponavljali klici: »Kaj pa ta tukaj dela, ali je ta kmet?« Ribnikar je dalje trdil, da se s tem paragrafom odbijejo vsi tisti udje, ki so dozdaj podpirali in se zanimali za težnje kmetov. To ni prav! Nato sc oglasi deželni odbornik dr. Evgen Lampe: G. tržni nadzornik je prišel na občni zbor Kmetijske družbe kmete učit. Njegove svete bomo poslušali, toda ko ga bodo kmetje za kmeta sprejeli. Ko smo zahtevali v deželnem zboru, naj sc volijo v krajni in v okrajni šolski svet kinetski zastopniki, so bili vsi liberalci in liberalni učitelji zoper to, češ, kmet ne spada v te zasiopc. V zdravniški, v advokatski zbornici ne poznajo kmeta; z isto pravico sme tudi kmet zahtevati, da bo odločeval v svojih zadevah sam. Glavni odbor družbe je pokazal nasproti živinozdravnikom veliko prijaznost, da je sprejel v besedilo, da bodo imeli v družbi tudi živi-nozdravniki govoriti, škandal pa je, da pride semkaj mestni tržni nadzornik sitnosti stresat. Občni zbor sprejmi besedilo tako, kakršno ga odbor priporoča.« Dr. Lampe je končal med velikanskim odobravanjem; neprenehoma se ponavljajo klici: Ven z Ribnikarjem! Občni zbor je sprejel nato besedilo glavnega odbora.
Ravnatelj Pire opozarja nato, da pridejo učitelji, ki se zanimajo za kmetijstvo, itak kot pravi udje v Kmetijsko družbo, ker jih kmetje sami večinoma volijo v odbor kmetijskih podružnic. Zato je nasvet Ribnikarjev popolnoma brez podlage. Kdor ima res zmisel za kmetijstvo, ho zmirom dobrodošel.
Važen je tudi paragraf 12., ki določa področje občnega zbora. Zadnji odstavek tega paragrafa pravi, da ima občni zbor pravico »izpremeniti družbo v kak strokoven zastop kmetovalcev z istim delokrogom, kakor ga ima družba že sedaj, in sicer na podstavi kakega deželnega, oziroma okvirnega državnega zakona. Občni zbor, ki sklene tako izpremembo družbe, s tem sklepom takoj in brez druzega pooblasti glavni odbor, da zvrši tako izpremembo dogovorno z dotičnimi zakonodajnimi či-nitelji.«
K besedi se zopet oglasi med velikanskim hrupom in demonstriranjem Adolf Ribnikar: »Kmetijska družba jc ostala dosedaj v kmečkih rokah; po tem paragrafu se pa lahko zgodi, da bo prišla v kake druge roke; postane lahko čisto deželna ali pa državna naprava in jaz se bojim, da bo s tistim milijonskim premoženjem . . .« Ko je mislil Adolf Ribnikar neko obdolžitev izreči, je nastal strašen kraval, vpitje »ven ž njim,« tako da je predsednik po daljšem zvonenju komaj red napravil in opomnil govornika, da take hujskanje opusti, ako hoče sploh govoriti.
K besedi se oglasi dr. Evg. Lampe: »Tržni nadzornik mesta Ljubljane ima veliko opravila v svoji pisarni; pa on ima veliko večjo skrbi; boji se, češ, v bogve kakšne roke bo prišla Kmetijska družba, v katero samo kmetje volijo. Sedaj pa poslušajte, v kake roke bi družbo on rad spravil. Sestavil je kandidate za današnjo volitev in ti so: en učitelj, en trgovec, en inženir in en ži-vinozdravnik. (Velikansk smeh! Klici: To bi bila pa lepa Kmetijska družba, naj gre domov, bomo že sami volili.) Nekaj se pa lahko od tega možakarja učimo, namreč predrznosti. Ni kmet. in kljub žalostni ulogi, katero jc igrala liberalna stranka v deželnem zboru v živinozdravniškem vprašanju proti kmetu, sc jc danes predrznil tu nastopiti in kmetom poduke dajati. (Velikansko ogoi-čcnje po celi dvorani! Klici: Škandal!) Ako bo kmet s tako drznostjo svoje koristi zastopal, ne bojmo se za Kmetijsko družbo.« (Veliko odobravanje.) Sprejme sc predlagano besedilo.
Do burne debate je prišlo slednjič pri paragrafu 31., ki govori o pravicah podružnic in pravi, da ima podružnica pravico voliti podružnične zastopnike za družbeni občni zbor, in sicer na ta način, da podružnica voli za vsakih 40 udov enega zastopnika, pri čemer jc manjše število kakor 40 tedaj smatrati za polno, če dosega število 20.
Adolf Ribnikar sc zopet oglasi k besedi in se pritožuje, češ, S. L. S. voli danes v odbor samo svoje pristaše in onega Nemca. To je pristranost, zato predlaga, naj se voli delegate po pro-porčnem sistemu, da ne bo neodvisen, napreden kmet (Klici: Adolf Ribnikar) prikrajšan. Zavrne ga zopet dr. Evgen Lampe: Gospod Ribnikar misli, da je i&ffictjjska družba kaka politična kor-
poracija (Velika veselost), v katero se voli po političnih strankah. Mi nc.po-znamo nobene stranke v Kmetijski družbi, poznamo samo eno stranko, to je kmečka stranka. (Veliko odobravanje! Klici: Tako je!) Barona Lichten-berga zato volimo, ker je posestnik in pa namestnik deželnega glavarja! (Odobravanje.) Kmetijska družba mora z deželnim zborom ostati v sporazumu.
Občni zbor jc nato sprejel 36 paragrafov novih pravil en bloc. Na vprašanje, kdo je proti temu, se ni živ krst odzval. Nato jo predsednik družbe, ko-merčni svetnik med velikanskim odobravanjem konštatiral, da je izprememba pravil sprejeta in da je postaja Kmetijska družba s tem trenotkom res to, kar bi morala vedno biti, organizacija kmeta.
Druga točka dnevnega reda je poročilo o delovanju, družbe v letu 1911. Kmetijska družba ima danes nad 10.000 članov; spisov je bilo rešenih lansko leto 39.311; podružnic šteje danes 155. Poročevalec ravnatelj Pire našteva nadalje podrobne podatke o družbeni pisarni, podkovski šoli, živino-zdravnišnicah, drevesnici, o gospodinjski šoli, o družbenem listu, poučnih knjigah in navodilih. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič.
Predsednik je otvoril razpravo. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je dal predsednik poročilo na glasovanje. Bi'o je sprejeto skoro soglasno. Le Ribnikar in par liberalcev ni dvignilo rok. O poročilu odbora izpregovorimo v prihodnjih številkah še kaj več, isto-tako o računskem zaključku in proračunu, kateri poročili sta bili istotako odobreni. Bafo'ev gospod je hotel pri tej točki nekaj pojasnil, a jih mu je ravnatelj Pire tako temeljito podal, da j c umolknil.
Vol'tev odbora.
Nato pride na vrsto volitetv odbora. Liberalci so delili okolu bele lislke s svojimi kandidati, katero omenjamo med dnevnimi vestmi. Skoro nihče ni hotel sprejeti v neki liberalni advokatski pisarni napravljenih listkov. Kmetje so liberalnim agitatorjem ponosno kazali pod nos svojo listo.
K besedi sc je pri volitvi predsednika oglasil poslanec P i b e r. Gospod poslanec jc poudarjal, da je dolžnost vseh kmetovalcev zahvaliti se gospodu poslancu P o v š e t u. (Viharni ži-vijo-klici) za vse ogromno njegovo delo, ki ga jc tekom 25 let »toril za naše kmetijstvo. 25 let že modro deluje v Kmetijski družbi, vztrajal je v blagor kmeta v najbolj viharnih časih, vedno visoko držeč prapor kmetijski. Spoštovani predsednik Povše zasluži, da ga per acclamationem volimo.
Predsednik gospod Povše se zahvaljuje za laskave besede, pravi pa, da se taka volitev more po pravilih izvršiti le, ako nihče nc ugovarja. Vpraša, ako kdo ugovarja. Ne ugovarja nihče, zato je gospod poslanec Povše z vzklikom Izvoljen za predsednika Kmetijske družbe. (Dolgotrajne, navdušene ovacijc gospodu poslancu in predsedniku Povšetu). Pri glasovanju z vzklikom ni vzdignil roke samo ljubljanski tržni nadzornik Ribnikar. (Klici: In vendar bi bil moral gospodu Povšetu tudi Ribnikar biti hvaležen za marsikaj. Fej-klici na Ribnikarja.)
Novoizvoljeni predsednik Povše se ginjen med opetovanimi ovacijami zahvaljuje za izvolitev, obljublja, da bo tudi nadalje posvetil ljubi domovini, osobito kmečkemu stanu svoje delo. Eno zavest ima, da je bil vedno zvest prijatelj našega kranjskega kmeta. (Klici: Tako je! Slava Povšetu!) To niso fraze, kar govorim. (Priprost kmetovalec v bližini odra zakliče: Dela Vas slavijo! Vsa dvorana se pridruži klicu in prireja gospodu poslancu Povšetu zopet prisrčne ovacije.) Predsednik Povše nadaljuje: Čutim se kot zvest sin kranjskega kmeta. Tudi tistim, ki niso z nami, danes povem: Moja skrb jo bila marsikaka cloba. V marsikaki dobi me je žalilo, ker so moji lastni somišljeniki dvomili, ako pravo hodim. Jaz pa sem v dno duše poznal našega kmetovalca: poudarjal sem, da se je premalo storilo, da bi kmetje imeli veselje za Kmetijsko družbo. Današnja Vaša ogromna navzočnost priča o zdravem Vašem razumu, priča, da ®te porabili priliko stopiti v kolo delujočih mož — ustanavljate zastopstvo kranjskega kmeta. Kmetijska družba bodi last kranjskega kmeta! (Viharno pritrjevanje!) Zvezda vodnica mi bode: Kmet kranjski odločuj v Kmetijski družbi, če bo kmet srečen, bo srečna domovina. (Veliko navdušenje.)
Volitev podpredsednika.
Kmetje proti liberaln'm aglta'orjem.
K besedi so zopet oglasi poslanec P i b e r. Poudarja', da jc procvit Kme-
tijske družbe mogoč le v sporazumnem delovanju in s podporo deželnega odbora. Čc bodeta ta dva zastopa hodi-i la roko v roki, bo imel največji dobiček kmeiovalcc. Predlaga za podpredsednika dr. Lampe t a, referenta o kmetijstvu v deželnem odboru. (Navdušeno pritrjevanje.)
Ribnikar na podlagi § 15. pravil zahteva glasovanje po listk.h. Predsednik Povše: Se bo ugodilo.
Zborovalci kličejo: Živio dr. Lampe! Vun z Ribnikarjem! I
Predsednik Povše določi glasovanje z listki in skrulina.orje.
Po dvorani te nakrat pokaže slikovita slika. Rdeče listke, glasovnice, na katerih je tiskan dr. Lampe kot podpredsednik, dviga ogromna množica v zrak, vihti rdeče listke in kliče: Vsi smo za dr. Lampe'a! Liberalni agi.aiorji * se poizkušajo riniti med kmetovalce, pa ti jih odločno zavračajo.
Množica z rdečimi lis ki pritiska k mizi, kjer stoje veliki volivni koši.
Predsednik Povše zvoni in pravi, da želi besede ravnatelj Pire.
Ravnatelj predlaga, da oni, ki so za dr. Lampeta, slopijo vsi na eno stran in glasujejo na tej sirani, kaleri lo pa za Ribnikarjevo listo, naj stopijo na drugo stran in glasujejo na oni. Hitro sta improvizirani dve volišči. Nakrat je vsa liberalna družba potisnjena v levi kot, ves drugi ogromni del udeležencev pa oddaja glasove za dr. Lampeta. Mnogi liberalci beže iz dvorane, pametnejši liberalci so pustili svojega »voditelja« Ribnikarja na cedilu in kolnejo, da jih je slabo vodil. Ribnikar ostane skoro sam pri — praznem košu, ki jc določen za liberalne glasovnice. (Klici: Prazni upi, prazen koš, prazna glava! Veselost.) V ozadju je ostalo še nekaj liberalcev. Kmetje kličejo: Kdor ho e v> deti liberalne oši rje, naj pride seml Tu stoje »ta pravi kmetje!« Liberalni oštirji, rdeči kot kuhani raki, pihajo Jeze in kriče po:<ebno na dr. Zajca, ki je kot deželni poslanec dolenjskih kmetov počastil zborovanje: Z Zajcem v koš! Klici: Ta Zajec še nobenemu kmetu ni nič oglodal, ta doktor zdravi ljudi, vaši liberalni advoka-je pa kmete odirajo. Dr. Zaje liberalnim kriča-čem: Ali bi radi danes zmagali? Neki naiven liberalec se oglasi: I, seveda. Dr. Zajec: Potem pa kar naše kandidate volite, potem gotovo zmagate. Fest možje ste, pa kralja imate napačnega! Klic: Ribnikarju koš za liberalce na glavo. Hrupna veselost.) Poslanca in odbornika Kmetijske družbe Piber in Dimnik prihitita med liberalce, katerih je bilo v ozadju še kakih 20 ter jih vabila, naj oddajo pripravljene listke. Ribnikar izpred odra kriči: Mi ne bomo glasovali! Krohot po dvorani. Predsednik zvoni. V ozadju par hri-pavili glasov: Mi ne glasujemo. Klici: Živijo Agro-Merkur! Živijo Glavna posojilnica! Kje so R i b n i k a r j e v e uradne ure na magistratu? Liberalce v koš! Dovolj imamo liberalne ljubezni za kmeta, dovolj dolgo so nam kazali svoje zglede! Kmetje silijo osamljene liberalne agitatorje, naj vender glasujejo in se norčujejo iz njih: Pa glasujte z akcijami Glavno posojilnice ali deleži Agro-Merkur j a, tam je vaša ljudska moč!
Med tem sc izvrši glasovanje. Predsednik proglasi, da je dr. Evgen Lampe izvoljen za podpredsednika kranjske kmetijske družbe z 823 glasovi; nasprotna stranka ni oddala nobenega glasu. Klici: Sram jih je bilo, premalo jih je bilo. Liberalci imajo prazen koš!
Predsednik: Čestitam Vam možje, da ste izvolili dr. Lampeta, hvala Vam, da ste mi dali tako zvestega sodelavca, ki je vedno deloval za korist našega kmeta.
Predsednik odredi nato volitev ostalega odbora po listkih.
K besedi se oglasi Ribnikar in pravi: Mi te volitve ne bomo ovirali, ker imate štiri kmete na volivni listi. (Klici: Vi pa nobenega!) S svojim protestom smo hoteli protestirati proti nekmetu dr. Lampetu. (Ribnikar se obrne, kakor bi sam vedel, kako neumnost je povedal in se sam sebi ob topem izrazu na obrazu globoko krohota. Kmetje kličejo Ribnikarju: Ta je pa tisti kmet, ki nam mleko poliva!)
Predsednik protestira proti Ribnikar-jevem izrazu o dr. Lampetu ter pravi, da sc mora zahvaljevati dr. Lampetu, ker ve, kaj je on že dosedaj delal v blagor kmetijstva. (Klici: Živio dr. Lampe! Množica potiska proti Ribnikarju in ga hoče vreči iz dvorane. Le komaj sc posreči po netaktnem Ribnikarjevem nastopu razburjene može pomiriti.)
Poslanec Piber predlaga, naj se voli v ostali odbor z vzklikom gg.: Franc Bar-t o I, posestnik, župan in deželni poslanec v Sodražici; Franc lstenič, posestnik in načelnik živinorejske zadruge v Gornjem Logatcu; Leop. baron L i e c h -lenbcrg-Janeschitz, graščak in
dež. glavarja namestnik v Ablah pri Mengšu; J o ž e f Ravnikar, posestnik v Njivicah pri Radečah.
Predsednik: Ali ima kdo kaj proti? Nihče se ne oglasi. Izvrši se volitev z vzklikom. Navdušeni dvignejo kmetovalci kvišku svoje poštene, žuljave roke za svoje stanovsko zastopstvo.
Po poročilu ravnatelja g. Pirca se sprejme nato celo vrsto novih podružnic.
Zahvala in poziv predsednikov.
Predsednik se zahvaljuje: Zahvaljujem se vsem Vam, ki ste na občni zbor v ogromni množici prihiteli v zavesti, da jc treba odpomoči kmetskemu stanu. Naše slovensko kmečko ljudstvo sc je zavedlo svojih pravic in hoče biti sam svoj gospodar. Pojdite domov, snu,te pridno podružnice Kmetijske družbe, ustvarjajte avtonomijo, svojo samooblast. Zahvaljujem se za naklonjenost kmetijski družbi vladi, osobito gosp. deželnemu predsedniku. (Zivio-klici.) Oglasil se je k besedi še gospod župan Jan.
Proč z Ribnikarjem iz Kmetijske družbe.
Zupan Jan pravi, da na podlagi pravil v imenu tu navzoče množice kmetov predlaga, da sc radi tega, ker je gospod Adolf Ribnikar nastopil proti interesom kmečkega stanu, Ribnikarja izključi iz družbe. (Sploš. odobravanje. Zadnji liberalci zapuščajo občni zbor, le Ribnikar ostane sam v levem kotu, obkoljen od zavednih naših kmetovalcev.)
Predsednik izjavlja, da ima občni zbor pravico izključevati in da predlog g. župana Janca na glasovanje. Izključitev Adolfa Ribnikarja iz c. kr. Kmetijske družbe kranjske se sprejme z vsemi glasovi proti Ribnikarjcvemu glasu.
Predsednik zaključi občni zbor.
Ribnikar ostane ves bled v kotu sredi množice kmetovalcev, ki naprav-ljajo jako duhovite opazke o ljubljanskem tržnem nadzorniku. Naš poročevalec stopi v obližje, kmetje ga opazijo in prično klicati: Sedaj gre pa Štefe Ribnikarja gledat! (Hrupna veselost! Štefe: Povsod vun frči, sedaj ga čaka to še na magistratu!«) Le počasi se je izpraznjevala dvorana. Iz opazk mož si čul, da so liberalci z nastopom svojega Ribnikarja napravili zopet najboljšo agitacijo za Slovensko Ljudsko Stranko. Zopet enkrat so liberalci razkrinkali sami sebe, razkrinkali pred ogromno množico tudi svojo lažnjivo »skrb za kmeta«. Liberalen terorizem je strt sedaj tudi v kranjski Kmetijski družbi — naš kmet je na delu za svojo pravdo v blagor domovine!
Razne slvari.
»Iredentovec« potegnil italijanske lahkoverneže. Po italijanskem časopisju kroži vest o dogodku, ki ni brez humorja. V Pistoji se je nedavno pojavil mlad človek, ki sc je izdajal za Tržača-na in ki je trdil, da so ga avstrijske oblasti pregnale iz njegovega rojstnega mesta vsled političnih ozirov. V Pistoji je bil zaradi tega sprejet seveda nadvse gostoljubno. Dobil je denarja, kolikor ga jc hotel, da bi mogel nadaljevati v Italiji svoje študije, dijaki so prirejali zanj denarne zbirke in izdali so tudi oklice v ta namen na dijaštvo v drugih mestih. »Preganjanemu patriotu« so dali priporočilna pisma na Barzilaia in druge vplivne politične osebnosti v Rimu. Možakar sc je ravno pripravljal, da bi odpotoval v Rim, ko mu je namero preprečila neka malenkost: tiralica državnega pravdništva v njegovi domovini, ki pa ni bila Trst, temveč južna Italija! Ubogi pregnanec je bil nek kalabreški pustolovec, ki je znal pravilno ceniti svoje rojake ter razburiti njihova patriolična čustva. Prebivalci v Pistoji so sedaj seveda vf.i besni, ako pa bo imel ta dogodek vsaj ta učinek, da se bo sploh vse, kar se bo govorilo o Avstriji in Avstrijcih, previdnejše prcmotrivalo, predno sc bo izreklo sodbo, bo že nekaj doseženega.
Proces italijanske kamore. Iz Rima poročajo: V slovi cm kamoristič-nem procesu v Viterbi je nastal nenavaden preobrat. Obtoženci, ki jih jc 36, niso obdolženi vsi encr;a in istega zločina. Med tem ko so eni obloženi umora zakonskih Cuocolo in »As- ociazione a dclinquere«, zveze v zločinske namene, stojo ostali samo pod drugim delom obtožbe. Ti so namreč obloženi kot pomagači glavnih obclolžoncev in tvorijo večino, namreč 21 po številu. Italijanski zakon pa pozna za »zločinske zveze« najvišjo kazen samo 5 let ječe. Poleg tega pa jc uveljavljeno tudi pravno načelo, da sc mora odšteti preiskovalni zapor pri obsodbi od kazni. Vse to jc ustvarilo v tem velikem procesu nov položaj. Dno H. februarja 1912. sta dva kamorista. ki sta obtožc-
na zločinske zveze, srečiio presedela pet let v preiskovalnem zaporu. To se torej pravi, da sta v preiskovalnem zaporu presedela za svoj zločin najvišjo določeno kazen petih let, vsled česar jih morajo izpustiti. Ti slučaji se bodo v prihodnjih mesecih ponavljali, ker sedi večina obtožencev že več kot 3 ali štiri leta v preiskovalnem zaporu. Seveda bodo zagovorniki zahtevali, da se obtoženci takoj izpuste in kakor trdijo poučeni ljudje, ki poznajo predsednika porotnega sodišča v Viterbi, bo sodišče tem zahtevam ugodilo. S te^j-jc torej usoda kamorističnega procesa zapečatena: obtožbe zaradi »Asso-ciazione a dclinquere» postanejo brezpredmetne. Porotniki bodo imeli soditi s;pnn še o umoru zakonskih Coucolo.
Konec mladočeškega veljaka. Praski »£ech« piše: Odvetnik dr. Rcimann, vodja kolinskih mladočchov in glavni činitelj v taboru reorganiziranih mladočehov, je bil aretovan, ker je zakrivil številne sleparije, s katerimi je oš kod o-\al kliente svoje pisarne, razne privatne o?rt>c in zavode za 300.000 K. Dr. Reimann jc bil tip mladočeškega advokata, če#ki jud z vsemi lastnostmi tega čudnega plemena. Izredno razburjenje vlada v Kolinu in njegovi okolici. Ljudje. ki so dr. Reimannu zaupali ves svoj denar, so postali berači. Tudi tri praške banke, katerim je Reimann iz-ix>čil tri ponarejene menice za 130.000 kron. so oškodovane. V dneh, predno je bil dr. Reimann aretovan, so se dogajali v njegovi pisarni ganljivi prizori. Dr. Reimann je imel celo še one, ki jih je spravil na beraško palico, za norce. Na njihove zahteve jim je izročil šeke poštne hranilnice in reveži čakajo še danes na denar, kajti Reimann je svoj konto pri poštni hranilnici že davno izčrpal. Kolinski judje so hoteli skupno z voditelji mladočeške stranke sanirati dr. Reimanna, ko so pa primanjkljaji narastli na ogromne vsote, so pa prepuslili dr. Reimanna usodi. Dr. Reimann je igral na borzi ter je mnogo denarja. porabil tudi za svoje politične nastope; dr. Reimann je financiral volilno agitacijo za dr. Forta in profesorja Formaneka. Mnogo financielnih žrtev ie doprinesel za protikatoliško agitacijo. Mnogi sicer jokajo sedaj za njim — -toda. g o t o.v-o n e, z ar ad i njegove osebe.
75 vojakov obolelo na zastrupljenju.
V podčastniški šoli v Potsdamu je dne 23. t. m. obolelo 75 mož po večerji s zaiaki zastrupljenja.
Dvoboj med pisateljema. 24. t. m1;
sta se v Parizu dvobojevala pisatelja Leon Daudet in Mortier s sabljami. Mortier je bil na rami ranjen,
vftfftn •
SBP
GOSPODARSKE VESTI.
.. • Tečaj za avtogensko varenje, ki ga
pripravlja »Zavod za pospeševanje obrti« skupno z Državno obrtno Šolo pričel se bo v pondcljek, dne 26 t. m, ob 9. uri dopoldne ter bo trajal okoli tO dni. Za sprejem se je zglasilo 20 prosilcev, od katerih se je pa moglo z ozirom na praktični pouk lc 16 sprejeti.
Samostojni konjerejskl odsek c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljub-IjanL Dne 12. svečana 1912 se je vršil občni zbor samostojnega konjerejskega odseka za Kranjsko. Tri dopolnilnih volitvah v odbor so bili zopet, izvoljeni dosedanji gospodje odborniki: Leopold baron Liechtenberg, graščak in deželnega glavarja namestnik, Alojzij Pau-iin, c. kr. živinozdravniški nadzornik in Ivan Žark, posestnik in župan v Lescah. Na novo so bili izvoljeni gg. Leopold Dekleva, velepdsestnik v Bilja,li, kot zastopnik za Notranjsko in Iv. Piber, župnik in deželni poslanec kot zastopnik za, Bohinjsko dolino.
.,	■	ii 1.1 m
JDnevne novice.
cjr'-'r? Lepi kmetje. Kakšni prijatelji Kmečkega, stanu so liberalci, se najlepše razvidi iz kandidatne liste, ki so jo sestavili za odbor c. kr. kmetijske družbe, s katero so seveda temeljito pogoreli. Postavili so kandidate: Ivana Kneza, predsednika trgovske zbornice in v e 1 e i n d u s t r i j c a, ki naj bi bil za predsednika kmečkemu stanov, zastopu, potem inženir-j a Pavlina, živin o z d r a v n i k a Pavlina, živinozdravnika Ribnikarja in naduičitelja Likozarja. — Take »pristne kmete« bi liberalci cadi spravili v kmečka zastopstva, da bi o interesih tega stanu odločevali. Današnji občni zbor c. kr. kmetijske družb« jo pokazal, da je takih liberalnih eksperimentov enkrat za vselej konec. Skoro dvajset let, ccl čas, ko je trajalo v deželi liberalno gospodstvo, so se kmetje borili za to, da dobe besedo v svoji lastni stanovski organizaciji, pa je niso mogli izbojevati, tako da so gospodarili s kmečkim zasto-num.raaUčni gospodje,.ki.so imcli.kai
malo pojma o kmečkih težavah in potrebah. S. L. S. pa je zdaj izbrisala tudi zadnji sled nekdanje liberalne komande in priborila kranjskemu kmečkemu stanu ono kmetjjsko družbo, ki jo bila ustanovljena v prid in blagor kmetu, ne pa zato, da bi se šopirila pri njej liberalna gospoda. S tem je S. I.. S. izvršila pomembno dejanje, ki znači zopet korak naprej na poti do napredka slovenskega kmečkega ljudstva. Tudi za c. kr. kmetijsko družbo pomeni današnji dan novo dobo.
-j- Liberalna sodba o liberalnih poslancih. List gospoda Pluta piše o delovanju S. L. S. v deželnem zboru, da so naši poslanci »s svojim delom za probujo sloven. naroda mnogo več storili v dobi teh par let, kot napredni komodni gentlemeni celo dobo svoje nekdanje vlade.« Iz liberalnih poslancev se pa norčuje, čei, da se za razprave, nič ne brigajo, čepe samo »v bufeju in na hodnikih« in »puščajo svoje tovariše same govoriti«. O ViŠni-karju pravi: »Mi nimamo od poslanca Višnikarja prav nič, toda če ga vidimo pred očmi v prečinski burni debati od svojih tovarišev skoro popolnoma osamljenega, se nam ta častitljiv osiveli gospod v srcu smili. In takih prizorov nc želimo več videti v deželni zbornici.« — Res, žalostno je v liberalni stranki, nič zavesti, nič energije. Toda, kaj pa hočejo narediti? Saj so obstruiraii, a so pogoreli. Stališče poslancev, za katerimi ne stoji ljudstvo, in ki niso za nobeno pozitivno delo sposobni, je nevzdržljivo. Zato se bo število liberalnih zastopnikov še bolj skrčilo. Izpolnile sc Tx>do besede: Tisti, ki imajo veliko, bodo Šc več prejeli, tistim pa, ki imajo malo, bo še to odvzeto.
-j- Belokranjska železnica. Železniško ministrstvo je na podlagi javne ofertne razprave oddalo zgradbo belokranjske železnice po posameznih oddelkih dr. Alojziju Samohrd, inženirju in stavbnemu svetniku iz Brna, podjetju Biedermann v Inomostu in Josipu Lončariču iz Ljubljane.
Naši shodi. Izobraževalno društvo na črnučali je imelo včeraj občni zbor v novem društvenem domu. Dvorana je bila polna. G. Terseglav je imel govor o načelih in temeljih S. L. S. Po govoru sc je vpisalo 74 novih udov. Naprej za ideali S. L. S.!
'J,- Kartelna enketa glede sladkorja se zbere jutri, 27. t. m., ob 10. uri dopoldne na Dunaju. Enketo je sklicala vlada, ki ima s tem edinole namen celo vprašanje zavleči, namesto da bi delala na to, da se sklene protikartelni zakon.
+ Sankcioniran zakonski načrt. Cesar je sankcijoniral 21. t. m. od kranjskega dež. zbora sklenjen zakonski načrt, ki se tiče zgradb in vzdrževanja javnih, neerarnih cest in potov.
—	Imenovanje. Cesar jc podelil višjemu finančnemu svetniku v Inomostu Abdonu Šusteršiču naslov in značaj dvornega svetnika.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval dosedanjo šolsko praktikantinjo v Postojni Gu-stino Kavšek za prov. učiteljico na tri-razrednici na Blokah. — Okr. šolski svet v Radovljici je na mesto obolele učiteljice Antonije Jaklič imenoval abs. učit. kandidatinjo Ano Strich za su-plentinjo na ljudski šoli v Koroški Beli.
—	Umrl je v četrtek, 22. t. m., v št. Vidu pri Zatičini Franc Medved, oče gospoda župnika Janeza Medveda in stric g. župnika Antona Medveda. Rajni je bil mož stare korenine, spoštovan v celi fari, dolgoleten cerkveni ključar; rad je bil vesel v družbi, a vedno veren katoličan in zvest bojevnik za katoliško in slovensko stvar. Dosegel je visoko starost 80 let. Večen mir blagemu pokojniku, znancem, zlasti duhovnikom, pa se priporoča v prijazen spomin !
—	Smrt vsled udarca. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je bil pred kratkim sprejet Jernej Petrič iz Brune vasi pri Mokronogu. Petrič je tožil o raznih bolečinah. Na glavi je imel rano. ki mu je bila očividno prizadeta po zlobni roki in katero je dobil pred okroglo Štirimi tedni po do sedaj še ne poznatih storilcih. Dne 22. t. m. je Petrič umrl in se trdi. da je njegove smrti kriva gori označena poškodba. Petrič je bil udan alkoholu ter se vsled isvoje pijanosti večkrat tako obnašal, da ni dvomiti, da bi mu ne bil zadal kak jezen nestrpni sovražnik te poškodbe.
—	Novo Šolsko poslopje bodo gradili letos v Mavčičah pri Kranju. Stav-bišče je žet ri leta kupljeno, pa vsled ukrepa deželnega odbora se poslopje do zdaj ni moglo graditi, šola — ono-razrednica, — šteje do zdaj 170 šoloobveznih otrok. Ker sc razširi zdaj v dvo-razrednico, se število porazdeli.
—	Uradne nre za okrajno šolske nadzornike. Ministrstvo.za uk in boso-
častjo je odredilo, da imajo okrajni šolski nadzorniki po mestih kakor po deželi držati se natanko svojih uradnih ur v prostorih, ki so jim odkazani; iii|to nc le zara,d njih pisarniškega posla nego tudi zaradi strank, ki imajo pri njem opraviti, ker ni dolžnost drugih oseb, da bi morali nadzor-liikovc posle oni izvrševati.
• — Nasilni klient.- 23. februarja ob II. uri predpoldne je v Voloskem pred c. kr. okrajnim sodiščem neki klient streljal zavoljo izgubljene pravde dvakrat. iz samokresa na odvetnika dr. Poščiča. Prvi strel usmrtil bi ga bil na mestu, da ni žepna ura projektil odbila; drugemu strelu se je izognil. Napadalec je zbežal.
—	Skrbimo za natančne zemljevide! Pred nekaj tedni so pisali listi, da se pripravlja izdaja novega zemljevida slovenskih pokrajin. Vedno so sc pri nas pojavljale zahteve, naj bi se slovenska imena pravilno pisala, da se grde spake odpravijo. Ko sem zadnjič enkrat čakal na postaji v Kranju, sem za par minut, ki so bile še na razpolago, stopil prccl zemljevid, izdan, Če se nc motim, od Slovenskega planinskega društva, in mimogrede zapazil precej napak, ki sem jih nekatere zapisal. Naštel sem samo v tistih krajih, ki so mi dobro znani, marsikaj topogra-fičnih napak. Tako sta n. pr. na Bledu risana dva kolobarja z imeni Bled in Grad, kot da bi bili dve posebni vasi: ena Bled, druga Grad, kar pa ne odgovarja dejstvu. Zakaj Bled jc kolektivno ime za vse vasi in sploh cclo kotlino blejskega jezera, vasi Bled torej sploh ni (kakor n. pr. ni vasi Bohinja ali Dobrepolj), arnp&k tam, kjer sta risani dve vasi je v resnici samo ena: Grad. Dalje je nekaj krajev in tudi nekaj številk zamenjanih oziroma napačno postavljenih. Tako sta zamenjani vas Grad in Dvorje pri Cerkljah, Orchovlje stoje na zemljevidu na levem bregu Kokre, v resnici pa leže na desnem. Risani so včasih manj pomembni kraji, dočim so večji in važnejši izpuščeni. V zemljevidu stoje Pešata (pravilno bo pač Peščata), Šmar-t.in, celo mala Pšenična Polica, velikih vasi s sedeži županstev, n. pr. Zaloga in Lahovič, pa ni. Imenskih spake-drank bi pa menda ne moglo več biti, če bi bil kakšen star nemškonadah-n j en birokrat zemljevid risal: Bobovk (pravilno Bobovek), Bukovca (pravilno Bukovica), Pešata (Pešičata), Pšine (Puščine), Strmole (Strmol) itd. Samo to-le hočem reči: če želimo, da se bo drž. kartografični urad oziral na naše povsem upravičene zahteve po pravilnem jeziku glede slov. imen, sami vsaj tam, kjer nam je mogoče, skrbimo, da bodo izdaje brez topografičnih in jezikovnih pogreškov. Kdor kaj izdaja, naj malo pomisli, če pa ne zna ali noče sam misliti, naj pa vpraša!
—	Sobota v Zagrebu. Kljub temu, da je vlada prepovedala shod v soboto zvečer na Starčcvičevem trgu, so jc nabrala tam velika množica ljudi, ki je predrla na, Ilici policijski kordon in tam demonstrirala. Iz Ilico je šlo občinstvo pred vseučilišče, kjer jc policija na konjih razgnala množico. Stražniki so z golimi sabljami udarjali po ljudeh. Slušatelju trg. akademije Ka-kanoviču so razbili črepinjo in se bori s smrtjo. Vdč oseb jc lahko ranjenih. Demonstranti so razbili okna na železniški upravi. Žandarmcrija je za beže-čo množico streljala, a k sreči ni nihče ranjen. Na trgu Khuen Hedervaryja so vse ulične table strgali. Trg je brez napisov. Demonstranti so sc šele pozno v noč razšli.
—	Alkohol je umoril dne. 22. t. m. ob cesti na Klancu nad Vačami nekega Janeza Konrada iz moravške župnije. Zadela ga jc kap. Pokopali so ga preteklo nedeljo na Vačah.
—	Prepoved prodajati blago »Lege Nazionale«. Finančno ravnateljstvo v Zadru jc prepovedalo po tobakarnah prodajati znamke, razglednice in uži-galice »Lege Nazionale«. Laški poslanci so se pritožili na c. kr. finančno ministrstvo.
Mati in hči pobegniti s hranilno knjižico. »Marburgerca« poroča: Dne 20. t. m. sc niste vrnili Matilda Fricfi in njena 201etna hčerka, potem, ko sta celo no>č preveseljačili v, Roj ko vi gostilni v Pobrežju, več v svoje stanovanje. Obenem pa je z njima izginila tudi očetova hranilna knjižica, glaseča se na 3000 K. Kam sta izginili, je neznano.
—	Sprememba voznega reda na Istrskih progah. Dne 1. sušca 1912 stopijo na progah Divača-Pulj, Herpelje-Trst c. kr. drž. kol. in Kanfanar-Rovinj naslednje spremembe voznega reda v veljavo, a) Proga Divača-Pulj: Osebni vlak štev. 313 odhod iz Divače ob & uri 40 minut zjutraj, prihod- v Pulj oh 9. uri 36 minut dopoldne) Odpade; mesto njega sc vpelje brzovlak štev. 303 (odhod iz .D.iyaCc ob. 0, .uri .26 minut zju.
traj, prihod v Pulj ol> 8. uri 27 minut dopoldne) z zvezo na brzovlak juž. žel. štev. 3, z direktnimi vozovi I. in II. razreda Dunaj juž. kol.-Pulj in z direktnimi vozOvi I., II. jln .1) I. razreda Trsi-* c. kr. drž. kol.-Pulj. Za lokalni promet na progi Hcrpelje-Kozina-Pulj bo vozil mešani vlak štev. 351 (odhod iz Herpelj ob 6. uri 13 minut zjutraj, prihod v Pulj ob 10. uri 16 minut dopoldne). Osebfta vlaka štev. 312 in 318 zadene le malenkostna sprememba. — b) Proga Herpelje - Kozina - Trst c. kr. drž. kol. Vlaka štev. 212/211 odhajata k zvezi na vlak štev. 303 nekoliko preje (odhod iz Trsta c. kr. drž. kol. ob 5. uri zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. kol. ob 7. uri 10 minut zjutraj. V primeri z dosedanjo vožnjo skrajša se z vpeljavo te jutranje zveze Trst c. kr. drž. kol.-Pulj vlaka štev. 212/303) vožnja za približno eno uro. — c) Proga Kanfanar-Rovinj. Vlak štev. 440 bo vozil k zvezi na vlak štev. 312 in vlak štev. 443 k zvezi na vlak štev. 351 kasneje. Vozni red drugih vlakov ostane nespremenjen.
LioMlaoske novice.
Ij Seja liberalnih »kmetov« v »Narodnem Domu«. Za danes ob pol S. uri zjutraj so povodom občnega zbora c. kr. kmetijske družbe kranjske napovedali liberalci sejo »liberalnih kmetov« v — frakarskem »Narodnem Domu«. Ob pol 8. uri zjutraj so se morali zbrati v — najmanjši sobi »Narodnega Doma«, ker je bila vsaka druga soba za »ogromno udeležbo« prevelika. Bilo jih je komaj za eno sejo »izvrševal-nega odbora« narodnonapredne stranke. Ljubljanski tržni nadzornik Ribnikar je zastopal ljubljanske kmete ter je imel glavno besedo, v kolikor so mu jo sploh prepustili že navsezgodaj jako gostobesedni liberalni oštirje, ki jih »Narod« in »Slovenski Dom« nazivata za »narodnonapredne kmete«. Sestavljali in sestavljali 60 kandidatno listo za odbor kmetijske družbe in navajali razne osebe preden so se zedinili na odlične »kmete«, ki jih navajamo v prvi dnevni notici; Nekateri so predlagali v odbor tudi g. Josipa Turka, imejitelja ljubljanskega pogrebnega zavoda, pa so se drugi tej kandidaturi ustavili, češ da bi bila to že vnaprej preveč pogrebna kandidatura, drugi so bili zopet za upravnega svetnika »Glavne posojilnice« Jožefa Mačka, pa tudi ta kandidatura je propadla in na kandidatno listo so prišli »kmetje« veletržec Knez, živinozdravnika Ribnikar in Alojzij Pavlin, inženir Fr. Pavlin in pa »kmet« pri Salezijancih nadučitelj Liko-zar. Te kandidature so bile danes sprejete v »Narodnem Domu« ob navzočnosti množice 25 »kmetov«. Potem pa smo kmalu razne take gospode liberalne kmete videli pred »Unionom«. Tu smo v prvi vrsti videli izdelovatelja slavnoznanih klobas gostilničarja K o 1 e n c a, ki je bil pozneje v dvorani posebno glasan in so mu kmetje pomenljivo dejali: »Kolenc klobasa!«, mizarskega mojstra Praprot-n i k a iz Vodmata, ki je predstavlja zadnjega liberalnega Kroparja, knjigoveškega mojstra g. Franceta Breskvarja, ki bi najraje danes vse kmete »povezai« in nekaj druge take odlične kmečke gospode. Prav lepo so se pripravili ti gospodje — pa kmetje so enkrat ubogali »Slovenski Dom«, ki je klical: »Kmetje, udeležite se tega občnega zbora 1« — Kmetje so res prišli in pometali liberalce. Tudi velik del Ljubljančanov se veseli zmage poštene stvari ter kliče: Slava našim zavednim kmečkim možem!
Ij Begunec iz ljubljanske justične palače prijet. Franceta Judež, ki je lansko leto iz tukajšnjih zaporov ušel, so pretekli teden zasledili v Freuden-thalu (Šlezija) in ga bodo te dni trans-portirali nazaj v hišo pokore. Gotovo se bodo vsem prizadetim srca ohladila; napravil je namreč s svojim begom mnogo neprilik.
Ij Na Dunaj se je odpeljala včeraj deputacija obstoječa iz g. župana dr. Iv. Tavčarja, podžupana dr. Trillerja in g. ravnatelja Šubica, v zadevi obrtne šole in nekaterih drugih zadev. Kje pa je ostal dolgočasni ljubljanski poslanec dr. Ravnihar?
Ij Oblastveno nedovoljen učni tečaj. Deželna vlada je zaukazala učitelju G a r t n e r j u ,Ja mora s svoje table v Gosposki ulici; kjer ima nastanjen svoj »Prvi slovenski oblastveno dovoljeni učni tečaj«, zbrisati prista-vek »oblastveno dovoljeni«, ker Gart-n e r takega dovoljenja sploh nima! Čudimo se le dejstvu, kako je mogla deželna vlada pustiti temu trgovskemu specialistu dve leti rabiti ta pri-< stavek!
ij Zborovanje c. kr. uradnikov. V salonu hotela »Ilirije« se je vršilo včeraj dopoldne zborovanje združenih uradniških organizacij o uvrstitvi Ljubljane v prvi razred aktivitetnih doklad. Predsedoval jc shodu višji davčni upravitelj g, Lilleg, ki je poudarjal sledeče: V januarju 1911 so predložile združene uradniike organizacije
vladi j-fižlaesR M^u^^^jigjje, jl kaj
tcrih se je predlagalo, naj se uvrsti mesto Ljubljana v 1. razred aktivitetnih doklad. Ta prošnja je bila podprta z dokazom, da šteje Ljubljana po zadnjem ljudskem štetju nad 40.000 prebivalcev in da bo najbližja okolica Ljubljane, ki šteje tudi nad 15.000 prebivalcev, v doglednem času inkorpori-rana Ljubljani. Dokazalo se je tudi, da državni uradniki z ozirom na splošno draginjo živil in stanovanj s svojimi sedanjimi prejemki izhajati ne morejo. V jesenskem zasedanju je interpeliral poslanec dr. Rav-nihar v državnem zboru vlado, kaj je z uvrstitvijo Ljubljane v prvi razred aktivitetnih doklad. Uspeh pa je bil ta, da prošnja uradništva še do danes ni rešena, kakor tudi nobenega odgovora na omenjeno interpelacijo ni bilo. Ako uradništvo zopet nastopa za svoje zahteve, je to dokaz, da je njegovo stanje obupno. Znano je, da so se Line in druga mesta na podlagi § 2, zakona z dne 17. februarja 1907 že uvrstila v 1. razred aktivitetnih doklad, zato je neumevno, zakaj bi se Ljubljana merila z drugim merilom. Združene uradniške organizacije se obračajo do zastopnikov vseh političnih strank, naj se zavzamejo za uvrstitev Ljubljane v 1. razred aktivitetnih doklad. — Nato je profesor Reisner utemeljeval sledečo soglasno sprejeto resolucijo: Na shodu dne 25. februarja 1912 zbrani ljubljanski c. kr. državni uradniki vseh kategorij smatrajo uvrstitev mesta Ljubljane v 1, razred aktivitetnih doklad kot zakonito utemeljeno zahtevo uradništva. Mestom, ki imajo nad 40.000 prebivalcev, določa zakon višji razred nego mestom, ki štejejo manj prebivalcev. Ker je bila Ljubljana uvrščena v 2. razred, ko je imela pod 40.000 prebivalcev, jo je s 1, januarjem 1911, ko ima po ljudskem štetju z dne 30. decembra 1910 mnogo nad 40.000 prebivalcev, uvrstiti v 1. razred. Že meseca januarja 1911 so c. kr. državni uradniki ljubljanski predložili visoki c, kr. osrednji vladi prošnjo za uvrstitev mesta Ljubljane v 1. razred. Ker ta prošnja, žal, do danes še ni rešena, dasiravno so postale gospodarske razmere ljubljanskih državnih uradnikov vsled še vedno naraščajoče draginje naravnost obupne, obračajo se ljubljanski c. kr. državni uradniki vseh kategorij ponovno na c. kr. vlado z nujno zahtevo, da jim nemudoma dovoli zaprošeno, dejanskim razmeram primerno uvrstitev v 1. razred aktivitetnih doklad, in sicer začenši s 1. januarjem 1911. — Navzoči liberalni ljubljanski poslanec dr. Ravnikar je izkušai sejati na liberalno polje. Poživljal je uradnike, naj se tesneje organizujejo, da ima poslanec zaslombo za seboj, da vidi vlada, da ne uganja prazne demagogične politike. (Ker je vlada to izpoznala, ni od-ovorila na interpelacijo dr. Ravnikarja?) 'radniki naj tudi neglede na stranke pre-motrivajo z gospodarskega stališča s svinčnikom v roki vsako predlogo v deželnem zboru, kajti po dr. I^avnikarjevem mnenju je današnje deželno gospodarstvo tako, da bo treba zvišati doklade za še-enkratno vsoto. Cestni zakon bo vrgel na Ljubljano 200.000 kron bremena. Podržav-Ijenje policije bo velikansko breme za Ljubljano, četudi je baron Sclrvvarz nasprotno trdil. Združeno uradništvo bi moralo vse take stvari pretresavati in zavzeti svoje stališče. Po našem mnenju bi »združeno uradništvo«, ako bi hotelo vse te stvari trezno premišljati, dr. Ravnikarja že davno postavilo pod kap. Toda najlepše šele pride I Dr. Ravnikar je po svojih za uradništvo »velepomembnih« besedah tudi svečano povedal ter se s tem nesmrtno blamiral, da je dne 11. oktobra 1911 stavil v parlamentu predlog za uvrstitev Ljubljane v 1. razred aktivitetnih doklad, toda poslanci S. L. S. riso glasovali, da bi se uradniška predloga izročila brez prvega branja odseku in je stoprav pred zaključkom parlamenta prišla uradniška predloga v parlament. Ta kolobocija političnega tovariša se je zdela celo profesorju Reisnerju preveč ter je povedal velepoli-tiku dr. Ravnikarju, da je uvrstitev Ljubljane v 1. plač. razred izvenparlamentarna zadeva, ki jo more izvršiti le vlada nared-benim potom in da se zaradi tega ne more dosti predlagati v parlamentu. Tudi zahteva o uvrščenju Ljubljane v 1. razred aktivitetnih doklad ne spada zaradi tega med ostale zahteve uradništva. Ko se je nato še izvolila deputacija, ki naj bi sklenjeno resolucijo in tozadevni memorandum izročila deželnemu predsedniku baronu Schwarzu, se je shod zaključil. — Mi pa smo le radovedni, na koliko interpelacij še vlada ne bo odgovorila dr. Ravnikarju in koliko »predlogov« bo stavil zaman. Taki zagovorniki gotovo ljubljanskemu uradništvu ne bodo mnogo pomagali. Poročali smo pa o dr. Ravnikarjevem govoru edino le zato, da spozna javnost, kako nekateri gospodje izrabljajo stanovske shode za svojo propadlo politiko. S tem kažejo kako malo resno jim je tudi za uradnike.
lj Pri mestni klavnici ljubljanski
se napravi. postajališče in nakladišče. Tozadevne razprave so že v teku. Kakor znano, se je železniško ministrstvo v zadnji seji žel. sveta glede te naprave ugodno izjavilo, Naprave so nujno
potrebne. Stvar se je izvršila na iniciativo poslanca Povšela.
lj Ledu letos primanjkuje. Ledeni-! ce so komaj napolnili pivovarnarji, re-stavraterji in sladšfičarji pa so si ga komaj za pol leta mogli nabaviti. Treba ga bo ucl zunaj dovoziti.
lj Graški pre zkuševalec živil se je mudil te dni v Ljubljani. Hudomušni ljudje pravijo, da sta hodila skup z Ribnikarjem, ker ga je zadnji naprosil za potreben pouk, ker še nima Ribnikar sam nobene skušnje za proiskuše-vanje živil. Pač blamaža za Ribnikar-ja, pa tudi za prejšnji občinski svet, ki ga je nastavil.
lj Društvo zdravnikov na Kranj« skem ima izredni občni zbor v sredo, 28. februarja, ob 8. uri zvečer v hotelu Tratnik. Glavna točka: Razdelitev dr. Loschner-Maderjeve ustanove.
lj Pri ožjih volitvah v obrtno sodišče so dobili v veliki obrti od 465 oddanih glasov socialni demokratje 274 glasov, v mali obrti od 164 oddanih glasov 163.
lj Zopet vlomi na Dolenjski cesti. Dne 24. t. m. ponoči je bilo zopet vlomljeno na Dolenjski cesti na dveh krajih : pri Jebačinu in pri Plan-k a r j u. Liberalna večina občinskega sveta ljubljanskega je nujni predlog občinskega svetnika Štefeia o nujno potrebni policijski stražnici na Dolenjski cesti odklonila —- sedaj pada nanjo odgovornost. Stražnik, ki ima delokrog od Sv. Jakoba po celem barju, pač ne more biti povsod. Stražnico na Dolenjski cesti je treba ustanoviti, da sfc še kaj hujšega ne prigodi!
lj Revizijo v hotelu »Union« sta izvršila gg. tržna nadzornika iz Ljubljane in Gradca. Pregledala sta vso kuhinjsko posodo in opravo v kavarni in restavraciji ter izrekla ravnateljstvu pohvalo, da sta našla vse v najlepšem redu in snagi. O tem naj se blagovolijo informirati pri g. Ribnikar ju vsi liberalni listi ter naj ponatisnejo to notico, ker hočejo tako radi ob vsaki priliki škodovati domačemu podjetju.
lj Nesreča pri igri. Sajevic Zdenko, 13 let star. dijak in sin kontrolorja juž. žel. v Ljubljani je včeraj na dirkališču v Tivoli pri fotbalu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko.
lj Umrla je Wadlan Jera v starosti 58 let iz Mlake ob pol 9. uri zjutraj. Bila je v soboto pripeljana k operaciji v deželno bolnico in je danes tam umrla.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V torek se igra prvič na našem odru grandiozna drama »B 1 a z n i k a 1 i s v e t n i k«, ki jo je spisal španski dramatik Josć' Echegaray.
lj Poizkušen samoumor. Te dni se je v šentjakobskem predmestju 17letna hčerka gostilničarja Kavčiča sprla s svojimi starši in šla k sosedu potožit svojo bdi. Sosed je šel to sporočit njenim staršem in ko so le-ti rekli, da ima priti takoj domov, je dekle stekla na Prule in skočila v Ljubljanico. Ko je bila od brega že kake štiri metre oddaljena, je prihitel za njo dijak Srečko Franci ter jo s pomočjo svojega brata Gustava s težavo rešil gotove smrti.
lj Bogoskrumba. V soboto je policija aretovala 20letnega hlapca Nikolaja Ren-dolič, rodom iz' Slunja, ki je v svoji sobi vpričo drugih vzel s stene Kristusovo in Marijino podobo, obe raztrgal in pri tem izustil besede, ki niso za javnost. Policija je suroveža izročila c. kr. deželnemu sodišču.
lj Zaradi prepovedanega povratka je
bil v soboto aretovan leta 1886. na Brdu pri Kamniku rojeni Franc Rak. Oddali so ga sodišču.
lj Ujel se je. V soboto je prišel na magistrat s prisilnim potnim listom neki En-gclbert Schmidt, rojen 1. 1894, v slovenje-graškem okraju. Kakor že pri drugih oblastih, tako je tudi tukaj mislil, da bode dobil jesti potem pa da bode odpotoval dalje. Toda zmotil se je. Ko mu je policija natančneje preiskala obisti, je prišla na to, da ga že od leta 1910. radi nekega delikta
preganja sodišče v policijski tiralici,, vsled česar so ga dali v zapor, pozneje pa izročili sodišču.
lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Men-cin, delavec, 68 let. — Ivan Lah, kočar, 34 let. — Neža Zore, užitkarica, 72 let. — Ivana Povž, delavčeva žena, 31 let.
lj Pozor! Po mestu krožijo ponarejeni 20vinarski novci. Kjer bi jih kaka sumljiva oseba utegnila razpečavati, naj se jo takoj izroči policiji.
Izpred sodiSCo.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Otroke k tatvini zapeljevala. Na zatožni klopi sedi kot prva v tej porotni sc-siji Marija D a r o v i c, 32 let stara, pristojna v Prečno, bivša služkinja, že pred-kaznovana; imela je 3 nezakonske otroke. Josipu Murniku, trgovskemu potniku v Ljubljani, je umrla eoproga in mu zapustila 3 nedoletne otročiče, Umevno, da mu
po smrti soproge ni preostalo druzega kakor poiskati si žensko, katera bi skrbela za vsakdanje potrebščine za njegove otročiče in jih po njegovih navodilih pošteno vzgojevala. A mož se je zmotil v osebi današnje obdolženke, kajti Murnik, ki jc vsled vednega popotovanja popolnoma zaupal gospodinjstvo in poveril vzgojo svojih otrok obdolženki Mariji Darovic, je prišel pozno do prepričanja; kako malo se je ta oseba brigala za njegove otroke. Na Jurjevo nedeljo lanskega leta jc peljala Marija Darovic otroke svojega gospodarja na ljubljanski Grad. Pred odhodom od tod pridružila se je tem otrokom Leniča Mar-chotti, desetletna hčerka Ivana Marchot-tija, trgovca z usnjem v Ljubljani na sv. Petra cesti, ker je zgrešila svojce. Obdol-"enka je šla čez nekaj časa z Gradu ter peljala vse otroke v Weisovo gostilno v Trnovem kjer jc zanje plačevala. Ker je bila pa Marchottijeva hčerka Leniča prijateljica z Milico Murnik in je obdolženka dobro poznala imovinske razmere Mar-chottijeve obitelji, zato ji je zabičala, da ji mora današnje stroške povrniti. Obenem jo je pa tudi podučila, kako mora svojemu očetu denar jemati. Neizkušena mlada deklica, ki je prišla popolnoma v oblast obdolženke, jo je ubogala in vse storila po njenem navodilu. Rekla ji je, da kadar gre oče opoldne k obedu, naj ostar* ona v prodajalni, da naj se skrije za vreče, potem ko bo videla, da ni nobenega v bližini, naj sc pa polasti denarja in ga ji prinese. Podučevala je deklico tudi, kako naj denar skrije, namreč v hlače, nogovice itd. Da bi neizkušeno mlado deklico še bolj zajela v svoje mreže, ji je pravila, da zahteva denar neka >šlogarca< (vedeževalka na karte), ki natanko ve, koliko denarja imajo Marchottijevi in da bo grozno srdita, če ne dobi denarja. Deklica jo je vedno ubogala, zlasti ker se je bala Šlogarce ter jc vedno iskala prilike, da je jemala doma denar. Navadno ni nosila sama denarja obdolženki, marveč ga je dajala svoji prijateljici Milici Murnik, katera ga ji je potem izročila. Ta deklica je bila tudi posredovalka med obdolženko Marijo Darovic in njeno prijateljico Lenico Marchotti. Milica Murnik pravi, da jc Darovic jako osorno ž njo postopala, če ji ni prinesla denarja ter jo celo klofutala, bila je takrat na vse jezna, največji revež pa je bil njeni brat Miljutin, tega je tepla in mu dajala slabšo hrano, dostikrat je dobil le star kruh. Nekoč je Leniča Marchotti vzela doma svojemu očetu bankovec za 1000 K, katerega sta z Milico Murnik zmenjale, nekaj kron zase pridržale, vse drugo je pa izročila iz strahu pred »šlogarco« Milici, ki je denar izročila Mariji Darovic.
(Dalje sledi.)
Telefonsko ln isrzolavno poročilo.
ZMAGA S. L. S.
Železn ki, 26. februarja. Pri občiji-ksih volitvah je zmagala S. L. S.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 26. februarja. Včeraj je prišlo tukaj do demonstracij. Demonstranti, večinoma delavci so oddajali ostre strele na policijo in metali nanjo kamenje. Policija je potegnila sablje. V spopadu je bilo na obeh straneh veliko ranjenih, en policist je bil težko ranjen. O polnoči so so. demonstranti zopet zbrali na Jelačičevcm trgu v Gornji Ilici, pobili vae svetilke ter tako dolgo metali kamenje, da se je morala policija umakniti.
DEMONSTRACIJE V SPLITU.
Split, 26. februarja. V tukajšnjem mestnem gledišču se je vršil protestni shod proti razmeram v Banovini. Govorila sta dr. Smodlaka in Trumbič. Nato sc je vršil demonstrativni obhod. Pred mostno hišo so sežgali ogrsko zastavo. Zastavonošo in pet drugih demonstrantov so zaprli.
PODRŽAVLJENJE TRŽAŠKE MESTNE GIMNAZIJE IN REALKE.
Trst, 26. februarja. C. kr. namest-ništvo je naznanilo tržaškemu županu, cla hoče naučno ministrstvo podržaviti mestne srednje Šole, kot prvo pa mestno realko. Lahi so vsled toga razburjeni, ker se boje, da bo vlada potem na vseh teh zavodih uvedla slovenske vzporednice. Laškim krogom je tudi žal, da so napravi na mestnih učnih zavodih, kjer vlada nered in korupcija, s podržavlje-njem potrebni red.
BOMBARDIRANJE BE1RUTA.
Pariz, 26. februarja. Vsi listi zelo ogorčeno protestirajo proti početju Italije. Od italijanske strani se trdi, da italijanske bojne ladje Beiruta niso nameravale bombardirati in ga tudi niso, ampak da so potopile le dve turški torpedovki, ki da ste hoteli spremljati turški tihotapski transport. Poročila iz Beiruta pa pravijo, da so Lahi pristanišče tako bombaridrali, da jc uprav opustošeno. Hiše ob morju so razrušene, med njimi dve banki, ranjenih in ubitih je okoli 150, sami domačini.
Carigrad, 26. februarja. Angleška, francoska in nemška vlada so poslale vsa-
ka po eno bojno ladjo proti Beirutu, da ščitijo svoje podanike. Avstro-Ogrska se daj tega še ni odredila. Trdi sc, da Lahi bombardernenta niso nič naznanili, ampak ztčeli na mesto iznenadoma streljati.
Carigrad, 26. februarju. Ministrski svet je sklenil izgnati vse Italijane iz Bei-luia, Aleppa in Syrije razun duhovnikov Ako bi Italija svojo akcijo nadaljevala, sc izženejo še ostali Italijani.
KREDITI ZA VOJSKO.
Rim, 26. februarja. Finančni minister je predložil zbornici zakon, s katerim zahteva za armado 140 milijonov izrednega kredita, za mornarico 30 mi lijonov, 10 in pol milijonov pa za nujno pristaniško zgradbe v Tripolisu, Ben-gaziju, Derni in Homsu, za saniteto. dva kabla iz Sirakuze v Tripolis in iz Sirakuze v Derno, nadalje za telegrafsko in telefonske zveze v Severni Afriki.
AVTOMOBIL PRED SCHONBRUN-NOM POGOREL.
Dunaj, 26. februarja. Danes sta se dva častnika generalnega štaba pripeljala pred Schonbrunn, cla so podata v avdijenčo k cesarju. Tik pred Sclion-brunnom pa je začel avtomobil, v katerem sta sedela, goreti. Častnika sta hitro izstopila. Ogenj so pogasili.
EKSPLOZIJA.
Berclin, :.'6. februarja. V tovarni za kisik v \Villmersdurfu se je zgodila velika eksplozija. Poslopje je zletelo v zrak, en strojnik jo bil ubit, dva delavca ranjena. Y okolišu pol kilometra so se vso hiše potreslc.
VELIKI KNEZ LUKSEMBURŠKI UMRL.
Luksemburg, 26. februarja. Veliki knez Viljem luksernburški jo umrl v 60. letu svoje starosti.
V	%
— Trgovka A. Lukić se mudi nn Duna ju pri nakupu n a j m o d o r n e,-je s p o m 1 a d a n s k e k o n )' e k c i j e za dame, gospode, dečko in deklice, na kar opozarjamo slavno občinstvo iz mesta in dežele.
Ff. i lis, џш, ш\ ii 3
priporoča kot prvi slovenski izpraša! in oblastveno kon-ccs.onira»i .ptlk in sTrokovnjak svoj ^ ^
otščipalni-.ie, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-тпегс, dalno-glede i. t. d. Vsa popravila izvršujem točno in
solidno v .svoji, ponaj-tiovejšCH&si-stemu z električnim obratom urejeno delavnico.
Ceniki brezplačno.	CcnUii brezplačno.
Zahvala.
Mnogoštevilna vdeležba pri pogrebu moje blage sestre
mi je v veliko tolažbo. Prav iskreno se zahvaljujem p. u. p. čast. kanoniku in dekanu J. Novaku, dež. poslancu Pi-bru,p. superioru in orpiaiiistu, izBrezij z Boh. gospodm, še posebno domačemu kaplanu za ljubeznjlvo skrb za. dušo rajne vso dolgotrajno, mučno bolezen do zadnjega izdibleja, učiteljstvu s šolsko mladino, Marij, družbi in izobraž. društvu domačemu in Koprivuiškemu, cerkv. pevcem, sorodnikom, župljanom domačim in iz Boh. Bistrieo-in Ko-privuika, priporočevaje jo vsem v molitev!
Bob. Srednja vas 25. februarja 1912.
Ivan Berlic
župnik.

Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. februarja 1912.
Pšenica za april 1912 .... 11'76
Rž za april 1912.......10 67
Oves za april 1912......10-25
Koruza za maj 1912.....S'88
Za tako) se iščeta v najem
ena ali dve sobi
blizu sredine mesta. Ponudbe sprejemu vratar deželne bolnice v Ljubljani.
Razpust oDčinskego zastopa v Fulju.
O tem poroča »Edinost«: Razpust občinskega zastopa oziroma mestnega sveta puljskega jc vzbudil splošno s?m-zacijo. Prišel pa je ta energični korak vlade tudi res povsem nepričakovano. Ker je pa znano, da vlada čuva svoje italijanske Benjamine kakor punčico svojega očesa, je jasno, da je morala imeti za ta svoj ukrep zelo tehtne razloge. In kakor se govori, so tu vmes pred vsem veliki neredi v občinskem gospodarstvu in občinskih računih. Italijanska večina mestnega sveta je delaia dolgove ter najemala posojila v svrho izvedbe gotovih javnih del. Od vseh teh del pa se ni izvršilo takorekoč ničesar, a denar je kljubu temu — izginil! To bi bil torej vzrok, da se je vlada odločila za ta povsem nepričakovan korak. Da z občinskimi računi v puljski mestni upravi ni vse v redu, dokazuje dejstvo, da vladni komisar baron Gorizzutti včeraj ni našel v mestnih blagajnah potrebni denar, da bi mogel izplačati pometače in druge na teden plačane delavce ter je moral vzeti v ta namen na račun občine pri Kreditu posojilo 5000 K. Tudi dejstvo, da so se uradniki in osobito voditelj blagajne uprli vladnemu komisarju ter mu niso hoteli izročiti ključev, dokazuje, da ni z občinskimi računi vse v redu. Tajnik plinarne in vodovoda, gospod Benedetti, tudi včeraj še ni hotel baronu Gorizzuttiju izročiti občinskih zavodov, sklicevaje se pri tem na § 3. statuta občinskih zavodov, ki pravi, da ostarne upravni svet, četudi je občinski svet razpuščen, v svoji funkciji toliko časa, da je konstituiran novi zastop. Tajnik je telefoniral članom upravnega sveta, ki sta bila na vrsti, gg. Boccasi-niju in Petrisu. Ta dva sta se podala v občinske zavode, kjer sta tudi protestirala proti zahtevi barona Gorizzutti-ja, sklicevaje se na statut. Baron Gorizzutti je nato rekel, da pusti tam za kontrolo štiri svoje uradnike, ki jih je imel seboj. Svetovalca sta seveda tudi proti temu protestirala, a baron Gorizzutti je na kratko odgovoril, da v slučaju upiranja uporabi silo. Oba svetovalca sta na to potom okrožnice pozvala vse uradnike zavodov, naj ne priznajo nikake druge avtoritete izvzemši one upravnega sveta. Ko so opoldne uradniki izšli, je baron Gorizzutti pustil zapečatiti vrata raznih sob. Tajnik mu tudi še sedaj ni hotel izročiti ključev. Seveda je ob teh dogodkih vsa italijanska signoria Istre po konci. Posebno gospodje v Poreču stikajo glave skupaj in se posvetujejo o sredstvih, da bi preprečili stvari, ki imajo priti. Če jim bo vse to pomagalo, je seveda drugo vprašanje. Preveliki .so grehi, ki jih ima italijanska oligarhija Istre na svoji vesti in konečno se zdi, da tudi ona ne odide nemezi maščevanja. Z ozirom na veliko razburjenje, katero kažejo Italijani zbog dogodkov v Pu-Iju, je bilo pričakovati, da bodo tudi tržaški Italijani v sinočnji seji deželnega zbora vsaj v obliki kakega plato-ničnega protesta povzdigniti svoj glas prilog svoje »zatirane« posestrime — italijanske Pule. Ali gospodom se je bržkone dozdevalo, da bo najbolje molčati. 24. t. m. popoldne je hotel deželni odbornik Salata revidirati občinske urade, a mu vladni komisar tega ni pustli ter mu zapretil, da ga s silo odstrani, ako bi pri tem vztrajal. Istrski deželni odbor (seveda samo laški člani) je proti razpustu protestiral, sklenil se pritožiti na ministrstvo in upravno sodišče in poslal deželnega glavarja Riz-zija na Dunaj intervenirat. S prevzet-jem občinskih zavodov v upravo vladnega komisarja nastane vprašanje: Kaj je z mestno hranilnico (civica cassa di risparmio), kjer se steka pupilarni denar. To je čisto občinski zavod, katero vodi poseben, od občinskega zastopa izvoljen kuratorij. Z razpustom občinske uprave je prenehala tudi funkcija tega kuratorija in samoobsebi umevno je, da prevzame tudi ta zavod vladni komisar v svojo upravo. S tem bi vsaj nastopile v tem zavodu normalne razmere in bi od zavoda imeli primeren delež dobička 1udi Hrvatje, dočim so dosedaj vseli dobrot, tega zavoda bili deležni le Italijani in celo regnikoli. — »Piccolo« poroča, da je bivši župan Va-reton občinskim uradnikom ukazal, da morajo urade izročiti vladnemu komisarju, kar se je zgodilo 24. t. m. pozno zvečer.
PERZIJA.
Iz Teherana poročajo, da zahtevali Rusija in Angleška v skupni noti ocl perzijske vlade odstranitev perzijskega vojnega ministrstva, da se mora nadomestiti perzijsko armado s kozaki in žandarji, cla se mora oddati kontrola zakladnega urada in carinskih dohod-
kov na jugu Angleški, na severu Rusiji. Za to dovoliti obe državi Perziji dva milijona rubljcv posojila ter sc za-vežeti, da odstranite eksšaha in njegove brate. Londonska »Morningpost« poroča iz Teherana, da se je perzijska vlada že odločila, sprejeti pogoje an-gleško-ruske note, ako se v dogovoru prizna integriteta Perzije.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Iz Mukdena poročajo: Takozvana družba neustrašenih jc sporočila Juan-šikaju, da se bo bojevala z orožjem v roki proti republiki.
Glasna.
Franc Gerbič: Slava nebeške kraljice. Dvajset Marijinih pesmi za mešan zbor. Op. 72. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani. »Cerkveni glasbenik« piše o tej skladbi med drugimi: Vse pesmi so lepe, "dostojno melodijozne in iskreno občutene. Kot posebno lepe zbore treba omeniti: štev. u., 10., 11., 13., 15., 18. in 20. Zanimiv in bogat je Gerbič zlasti kot harmonik; v tem oziru ga moramo, kav se naše cerkvene glasbe tiče, pač prištevati najbolj modernim. Ilromatike se precej poslužuje, a z dobrim uspehom in ne pretirano. Pa tudi, ko se giblje na čisto diatoničnih tleh, nam zna Gerbič nuditi prav zanimivih in okusno izbranih harmonij. Opozarjam zlasti na bogato zalogo njegovih zadržkov, prebitkov in raznih drugih nehar-moničnih tonov, ki obilo pripomorejo k olepšavi glasbenega stavka. Zbirka, ki jo najtopleje priporočamo, se dobiva v katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena partituri: 3 K, posamezni glasovi po 60 h.
Anton Jaki: Orel, koračnica. Op. 41. Besede spisal Fran Kristan. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvarna. Cena 1 K. Preprosta in lahka, pa zelo efektna koračnica. Trio ima podložen prav lep in idealno vznesen tekst. Ja-klova koračnica bodi našim Orlom prav toplo priporočena.
Slovenska Straža.
Pristno voščene sveče v korist »S 1 o v c n s k e Straž e« prodaja odlikovana tovarna J. Kopač v Gorici. Vse prečastite župne urade opozarjamo na to prvo slovensko tovarno sveič — pošteno bodo postrežem.
Zahtevajte povsod lc vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Drage vžigalice niso naše. Dolžnost vsakega somišljenika je, da rabi samo te vžigalice.
Drože v korist »Slovenske Straže«
so priznano najboljše. Izdeluje jih domača drožarna Josipa Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. Te drože so popolnoma čiste brez vsakih primesij ter se kosajo tako v kakovosti, kakor tudi v ceni z vsakimi drugimi. Slovenske gospodinje, zahtevajte jih povsod!
Preklic.
Podpisani preklicujem, kar sem govoril zoper A. Vahtarja proti Neži Verhovnik.
Mihael Verhovnik,
585	Mengeš.
Važno za mlade trgovce!
n samostojnost!
Proda se
oziroma tudi odda v najem 30 let obstoječa
z velikim vsakoletnim prometom v večjem kraju na Dolenjskem, jako ugodno ležeča blizu farne cerkve. — Resni reflektanti s primernim kapitalom, ki žele podrobna pojasnila, naj naslove svoja vprašanja oziroma ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „Brez konkurence". Odgovor sledi v najkrajšem času.	587
Odda se za majev termin ali pa takoj
na dobrem glasu v najbližji okoiici Ljubljane na zelo prometnem kraju. Poizve se 524 pri upravi tega lista pod St. 524.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Odda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji stara, dobro idoča	525
mala trgovina
s špecerijskim blagom
v Ljubljani na zelo prometnem kraju. Za prevzetje zadostuje K 2000 gotovine. Izve se pri upravi tega lista pod št. 525.
Umetni
v dobro obiskanem trgu Spodnje Labodske doline, ob državni cesti in želcznici. cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, električno lučjo in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oi-alov zemljišča, z lepim sadovnikom, se po ceni proda.
Vprašanja na upravo lista.	578
Kavarna .Central'
Danes in vsak dan
KONCERT
dunajskega damskega elitnega
orkestra. P2S" Kavarna vso noč odprta, "ššrfl Z velespoštovanjem
Štefan MiboUč,
577	kavarnar.
Sprejme se takoj priden in zdrav V	551
pri Jeanu Schrey, Ljubljana, Gradišče.
Resna ponudba.
Mlad. in simpatičen veletrgovec z obširnimi in zelo dobička nosni mi podjetji itd. želi resnega znanja z izobraženo, zgovorno in simpatično gospico iz mesta ali z dežele. Prva pisma se prosijo na naslov: Majnik 1912, Ljubljana, poste restante do 3. marca t. L — Popolna tajnost sc jamči.	541
Lepa prihodnost.
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
v lepem trgu ali pa v večji vasi na Notranjskem. Pri posestvu je trgovina z mešanim blagom, več vrst zaloge in gostilna s prenočiščem.
Več se izve pri upravi tega lista pod številko „50".	580 2
se sprejmeta takoj na privatno hrano in stanovanje. Soba je velika, zračna in novo opremljena. Poizve se v Za-tlSkl nI. št. 1, I, desno. — Sprejme ee tudi več gospodov na dobro hrano.	581
Društvo inženirjev v Ljubljani.
bčnl zbor
584
se vrsi
dne 2. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v gornjih prostorih gostilne „Pri Roži"
s sledečim dnevnim redom:
1. Naznanila predsedstva. — 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 3. Poročilo o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi. — 4. Poročilo o računskem zaključku. — 5. Poročilo preglednikov. — 6. Poročilo o proračunu za poslovno dobo 1912. — 7. Volitve: a) odbornikov, b) preglednikov, c) društvenega soda. — 8. Predlogi: a) odbora: O volitvi zastopnika v „Stalno delegacijo"; b) ing. Gustinčiča: O stališču društva napram uvedbi novih uradnih naslovov za tehniški status pri „Agrarskih operacijah".
Takoj se odda lepa, zračna
mesečna soba
filrez oprane, na solatnem prostoru. VeC se Izoe: SfrellSka nllca St. 20.
згаггнгнгггнггипшгццЕ
Gaieln gostilna na Brezjah
se takoj odda na račun. Več pove lastnica Marija Gabrijelčičeva na
Brezjah (pošta Radovljica).	579
онЕшнннашшнаивЕншншно
DUNAJ
LONDON
PARIŠ
RIM
3380
MASTIN
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Тгпкбсгуја kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah jo dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet? zavojev za 2 K 70 v.
fflimnHa Irmma brez maščobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Ullill[flja МсШа sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimniio milini* rožnat, bel in cremc, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ullmpijd JIUUGl polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las кгсР1 lasišče in zabranjujc izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo Prašek za. otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline.	~ Lon£ek z navodom 0 rabi
OtrOŠkO HiaZilO t0 Zft 4trokc 7 ožu^enimi mcsti- — L°aček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastlm za živinorejce. — Telefon 190.	3481
azzxzx

Priporoča se na novo urejena

Popolnoma novo blago iz najboljših tovarn. Crevljl po meri. Popravila po zmernih oenab. Onmijevl pod-petnlkl se prodajajo in pritrdijo. Izdelovanje in popravila lovskih in tnristovskih črevljev. Pravi arno-rikanski crevljl. Prisine rusko galoše po zelo nizki cen). Telovadni ereviji.
trgovina črevljev
A.Schweitzer
Ljubljana, Prešernova nI. 48
421
Važno! Za dijake posebne nizke cene.

Jzdaia konzorciji »Slovenca«.
iTisk: »KatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.