Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
telefoni aredniStva la uprave: 40-01, 40-03, 4(W)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številk« 10.630 in 10.349 z« inserate.
0 prava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Nemčija bo posredovala
med Finsko in Sovjetsko Rusijo
Veliki vojni svet v Parizu je sklenil, da bo odpravo izdatne pomoči Fincem pospešil
V Imenu Njegovega Veličanstva kralja !
Okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani jo zaradi naredbo z dne 17. V. 1931), s katero je bila določena Klavna razprava, razpravljalo dne 7. VI. 1939 juvno pod predsedstvom sot,. lirelihu Ivanu, ' v uuvzocuu&u bos. Ledorhasa liiijka, sos. dr. Feluherja Julija kut sodnikov m n. p. Marjana 1'uvliča kol zupianikarja, v prisotnosti zastopniku zusobuego tožilcu dr. Josipa Cepuilru iu branilcu Miloša Sturetu o obtožbi, katero jo dvignil zasebni obtožitelj dr. Albert Krumer zoper Viktorja Ceuciču zaradi prestopkov po čl. 52 zak. o tisku in po predlogu, stavljenem po tožiteljevciii zu-stopniku, mi j so obtoženec obsodi v smislu olUo/.nice, une 7. Vi. 19o!J razsodilo: Obtoženec Ceiieič Viktor, roj. 3. Vil. 1883 v Kamniku, prist. v Ljubljuno, kut., ožen., sin pok. Jerneju iu Helene roj. Vidinur, urodnik dnevnika »Slovenec, v Ljubljuui, 1'oljiinski nusip lu, žo predfcuznovun po zakonu o tisku, jo kriv, du jo dal kot urednik v Ljubljani izhajajočemu dnevniku »Slovence« objaviti: o) v Številki 278 od 3. XII. 1938 nu drugi strani v 2. in 3. stolpcu pod naslovom »Blnuinžu krumorjevcev z volivno oddajno postajo« članek, v ko-tcrein sloji: »Ta skrivnostim kruinurska radijska kratkovalovna posluju jo delovala zgolj suino dva dni...«; Ii) v številki 279 o od 4. XII. 11)38 v prvem iu drugem stolpcu nu prvi strani pod nuslovom »Strnimo sw>je vrste« uvodnik, v katerem stoji: »Kajti zu masonsko kliko pomonja že največje preganjanje in zutiranje liuprediiegu živijo v Sloveniji«, kudar oni ne morejo drugih preganjati, pobijati in jih vlačiti po ječalil Za lo nuduto in puhloglavo kliko je največja nesreča m pomen ja največjo krivico, kadur nima izjemnega stališča in veljajo Inili zanje prav iste postave in zakoni kakor za ostalo prebivalstvo. V svojem onemoglem besu, ker je izenačen prod zakoni z drugimi, se je šel g. Krumer tudi zvezali s federalisti, in s komunisti in socialisti, du bi zmagala seveda nacionalna ideja...«; c) v številki 2811 a od li. XII. 1938 v prvem in drugem stolpcu nu prvi strani pod naslovom »Gospod Atoman« uvodnik, v katerem stoji: »Du so t«ki. izključno negativni elementi v zavesti, da jim bije pod vlado državljanske sloge in načrtnega dela smrtna ura, skušajo ohraniti s pomočjo najbolj brezvestne, lažnive in nepošteno volivno agitacije, lo ni nobeno čudo. Ni čudno, da se poslužujejo najbolj grdih sredstev v tej borbi, ker s poštenimi bi sploh no prišli nikamor. I)a le svoje izmišljotine vozijo po deželi kar nu tovornih avtomobilih, je tudi razumljivo, ker la/., če naj kaj zaleže, je treba širiti v največjih množinah, posebno če gre za take abotne izmišljotine, kakor jih izdelujejo danes v Kramarjev) in Mačkovi pisarni, kjer očividno računajo no učinek in uspeh le pri umsko najbolj zaostalih in politično nevednih ljudeh..! č) V številki 281 a od 7. XII. 1938 v četrtem stolpcu na tretji strani pod naslovom »Himna g. Alberta« pesem sledeče vsebine: »Novo tvrdko sem otvoril, staro šaro sem sežgal, kar mogoče, vse bom storil, čislo drug bom zdaj postal. — Časi so se spremenili, »Izini« gredo zdaj v klas. mi vam bomo vse nudili, kur zanimalo bo vas. — »Izmov« je nn cele kupe: naeij- soeij- knin in ka.i. vse prodajamo na upe. če se lio splačalo kdaj. — Stopite Ie malo k meni, vse obljubim vam takoj. Prav nikjer ni tok' poceni, samo če sle kupec moj. — Kil j t Prepričanje vas brigat Mene pn še ni ilikol. Kila jo le in bo le figa vedno stolni moj simbol.« d) V številki 282 n od 8. XII. 11138 v prvem in drugem stolpcu na prvi strani pod naslovom Zu čast slovenskega imenu' uvodnik, v katerem stoji . . . ali pa je tu Rndičev naslednik mnenja, da bo on premodril take mojstre makijavelizma, kakor so Krumer... Znlo ne čaka onih, ki hi to nedeljo poleg dr. Mačka volili Kramerjn. dušo jugoslovanskega fašizma . .., ničesar drugega kol največja sramota, da so proti resničnim koristim slovenskega 111110110.- e) V številki 28fi a od 14. XII. 19.18 v prvem iu drugem stolpen na drugi struni pod naslovom »Samoupravo o volitvah — Belgrajski list o polomu ,INS in o mačkovskem terorju« članek, v katerem ponotiskuje Po beograjski »Samoupravi sledeče: »...ni nobena škodo, du se iz našega jnvnego življenja zgulii politična oseba tipn dr. Kromerja, političnega špekulanta in l(re?.nnče'lnegn akrobatu . . . . R tem ie nn način. označen v čl. 1 z. o. t., in sicer s trditvijo, da A) r/.nesel o osebi zasebnega tožilca izraz prezirali in nli omalovaževanja, ne da bi navedel činjenice. s članki od b). c). č). d) in e) pa o osebi zasebnega tožilca nekaj neresničnega priobčil, kar utegne 'škodovali njegovi časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu. Zakrivil je oh t. ad nI prest, žalitve po čl. 52 odst. 4. od b), c), č). di in pa prestopke klevete po čl. 52 odst. 1 z. o. t. ter se zaradi tega obsodi po čl. 56, odst. 1 in 2 z. o. t z uporabo ^ 71 t. 5 k. z. in glede nn dol. $ fi.l k. z nn skupno 1620 din denarne kazni, plačljive v smislu čl. 40-1 z. o. t. v R dneh po pravoinočnosli sodhe in spremenljive v.n primer neizterljivosti s 27 dnevi zapora in po $$ .lin. 314 k. p. na povračilo izterljivih stroškov postopanja in ev. izvršitve kazni. Tudi se oh t. po čl. 02 z. o. t. obsodi, iln moro plačati v roku 14 dni pn pravomočnosti sodbe (čl. 40-T T T z. n. 1.) zasebnemu tožilcu materialno odškodnino 000 din in da moro v smislu čl. 53 z. o. t. na svo.ie stroške objaviti dispozitivni; del le sodbe na čelu listu Slovenec«, in lo v drugi številki, ki izide po doalavilvl prnvnmočne sodbe v roke obtoženca. Po 114 n. k. n. se obt. obsodi tudi na . plačilo povprečnine 500 din. V smislu 4 280 k. p. pa se obt.
oprosti
obtožbe, dn je zakrivil prestopke po členu 52 zakona o tisku s tem, da je dol objaviti v številki 27H od dne 3. decembra 1938 v prvih treh stolpcih nn drugi strani pod naslovom »Glasilo JNS pljuje na slovenski narod in jezik... kaj poreko na lo dr. Krumer in njegovi zavezniki z mačkove liste«, članek, v katerem stoji med drugimi ».Naše .vprašanje je zdaj: Ka.i poreko na to tisti slovenski intelektualci, ki so v sedanji volivni borbi sklenili kompromis z bivšim jugoslovanskim diktatorjem Zivkovičem in njega drugorn dr. Krn morjem, ki je bil prav zu prav dušo Zivkovi-čeve diktature...« in s tem, dn je v številki 282 a (lil 8. NIT. 19.18 objavil nn prvi strani pod nuslovom »Zn čost slovenskega imena uvodnik, v katerem sloji: »Pakt med nosileljem Iindičeve ideologije in njenimi načelnimi nasprotniki, ki so zapriseženi no .iugoslo-venski integrnlizem, dn bodo namreč drug drugega politično lioziranje »uvaževoli in spoštovalije gola igro z besedami in tako očividno post, dn je le tako naiven politik, kakor je dr. Maček, ni opnzil . .» ter končno s tem, dn je v številki 28(1 n od 14. NIT. 1938 na drugi strani pod nnslovom »samoupravo o volitvah... bolgrnjski list o polomu JNS in o Mačkovem terorju« objavil članek, v katerem ponntiskii ie v beograjski »Samoupravi sledeče- »Vloga dr. Krnmerjn v našem političnem življenju je zaključena. Volitve dne 11. XII. so bile njegova politična smrt.«
Rim, 6. febr. Havas. Italijanski časopisi objavljajo daljša poročila, da se Iran (Perzija) in Afganistan z mrzlično naglico pripravljata na neke vojaške dogodke. Po teh poročilih računata perzijska in afganistanska vlada z možnostjo, da se bo vojna v kratkem razširila tudi na področje južno od Kaspijškega jez;ra, od koder da nameravata Nemčija in Sovjetska Rusijo z združenimi močmi udariti proti jugu v smeri proti Perzijskemu zalivu. Od tamkaj bi nemške čete mojjle ogrožati angleške in francoske postojanke v Siriji, nadalje angleške pe-trolejske vrelce v Iraku in v Perziji, kakor tudi
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in megleno.
Zcmunska vrem. napoved: Prevladovalo bo oblačno in mpgleno vreme Ponekod nekoliko jasno. V južnih krajih utegne narahlo deževati. Temperatura se ne bo bistveno spremenila.
Stockholm, 6. februarja. Havas. Berlinski dopisnik »Dagen Nyheter« javlja, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop še ta teden sprejel nemškega poslanika v Helsinkih BI ti-cherja in nemškega veleposlanika v Moskvi von der Schulenburga, ki sta bila oba poklicana v Berlin. Švedski časnikar pravi,
da se bo Ribbentrop z njima posvetoval o načinu, kako bi bilo mogoče s pomočjo nemškega posredovanja na najhitrejši način končati finsko sovjetski spor.
Tsti časnikar poroča, da je v nemškem tisku opaziti spremembo v zadržanju do finsko-sov jetske vojne. Nemški tisk že s poudarkom podčrtava uspehe in vedno bolj obširno govori o junaškem odporu Fincev. »W e s t d e u -t s c h e r Beobachter« je celo zapisal, da bi finski odpor še dolgo ne bil zrušen, če tudi bi se Sovjelom posrečilo, da presekajo Finsko na dva dela s prodorom od Soumisalmija do Uleaburga.
švedski časnikar pristavlja, da je nemška vlada izdala slu/beno dovoljenje za nastavitev dveh finskih konzulov, s čemer je podčrtala. da še vedno priznava finsko vlado v Helsinkih. ne pa finsko vlado, ki jo je postavila Sovjetska Rusija v Teriokiju.
švedski časnikar meni, da bo Nemčija v kratkem posredova med Finsko in
Finska poročila
Helsinki, 6. febr. Reuter. O polnoči je finska uradna agencija objavila kratko službeno poročilo, v katerem pravi, da so razna poročila o tem, da so Finci uničili 18. sovjetsko divizijo, brez vsake podlage, ker je res samo toliko, da je bila ta divizaja večji del obkoljena. Samo četa 1000 mož je že izven finskega obroča. S tem poročilom je finska uradna agencija sploh prvič povedala, da so Finci spet spravili eno sovjetsko divizijo v stisko.
Helsinki, 6. febr. A A. Reuter: Poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da je včeraj dopoldne prišlo do bojev nn Karelijski ožini, in sicer na nekaterih krajih med llatajo in Summo. Teh bojev se je udeleževalo več sto tankov. Bitka je trajala ves dan. Sovražnik je izvedel pet napadov samo na eno našo postojanko. Okoli polnoči so bili vsi napadi odbiti, in je sovražnik pretrpel težke izgube. V boju so naše čete uničile 22 sovjetskih tankov. Severovzhodno od Ladoškega jezera so naši oddelki odbili neprestane sovražne napade pri Pitkarantu. Sovražnik se je spet umaknil in je pustil na bojišču nekaj sto mrtvih. V smeri proti T.ekru in Kumo so bili manjši sovražni napadi tudi odbiti in prav tako tudi v bližini Mutkajaervja. Na morju ni bilo nobenih dogodkov. Naši letalci so ponoči metali bombe na sovražne čete, ki so bile zbrane okoli ognjev. Podnevi so naši letalci izvedli ogled-niške polete ter bombardirali tudi sovražne oddolke v zaledju. Sovražno letalstvo se na finskem bojišču ni udeistvovalo Na Karelijski ožini je prišlo do nekaj spopadov med finskimi letalskimi patrolnmi in sovjetskimi letalci. Sovjeti so bombardirali Kajano in Kasko. Pri tej priliki sta bili ubiti dve osebi, nekaj pa ranjenih. Na severnem Finskem so s sovjetskih letal spustili nekaj vojakov s padali, znani pa so kraji, kamor so se ti sovjetski vojaki spustili.
veliko suhozemsko pot iz Palestine v Indijo. Perzijska vlada je izdala obsežna ukrepe, vojaškega značaja na severni meji in je v naglici naročila v inozemstvu precejšnje število vojnih letal. V Afganistanu, ki meji na Indijo, pa je bila objavljena delna mobilizacija, ki nikjer ni zadela oa odpor, marveč mladina rada prihaja na zbirališča, kjer se vadi v uporabljanju modernega orožja.
Italijanski listi nadalje podčrtavajo, da se tudi Anglija in Francija zelo resno pripravljata na možnost sovjetsko - nemškega udara in da v la namen pripravljata v Siriji in v Iraku veliko azijsko armado, ki ji kakor znano poveljuje francoski general Weygand. Tamkaj je zbranih že več stotisoč mož vojske, ki je pripravljena na vsako presenečenje. Pripravljena celo, da morebiti prehiti nasprotnike in sama napade SovieUkn Rusijo na Kavkazu in zasede petrolej s ke vrelce, ki so za preskrbo nemške armade neobhodno potrebni.
Sovjetsko Rusijo ter poskušala la spor končati, ker dela velike ovire pri izvajanju drugih zunanje političnih in vojaških načrtov.
Angleško-francoski vojni svet ie sklenil hitro pomoč Fincem
Pariz, 6. februarja. Ilavus. Včeraj je zase-dal v
Parizu peti ungleško-f runcoski vojni
svet.
Anglijo so zastopali ministrski predsednik Chamherlain, zunanji minister lord Halifax, mornariški minister Churchill, vojni minister Stanley, letalski minister Kingslcv Wood, angleški poslanik v Parizu Ronald Campbel, admirala Cadogan in Dudly Pound, general Ironside, letalski maršal Nevvall in ncku.j ge-neralštabnih častnikov.
Francijo so zastopali predsednik vlade in vojni minister Daladier, mornariški minister Campinclii, letalski minister Guy Ln Cham-bre. državni tajnik za zunanje ministrstvo Champelier de Ribes, opolnomočeni minister Leger, general Gamelin, general Wuillcmiii,
Nemško poročilo
Helsinki, 6. februarja. AA. DNB: Sovjeti so na več krajih začeli spuščati patrole s padali. Patrole obstojajo iz častnika in pet podčastnikov ter se spuščajo podnevi in ponoči. Te patrole so oborožene z avtomatičnim orožjem ter imajo večinoma seboj tudi kratkovalovno radijsko postajo. Včerajšnji sovjetski zračni napad je veljal na prvem mestu pristanišču Turku. Razen t;ga so bombardirali več mest na severnem Finskem.
Bombardiranje Vipurija je trajalo več ur ter je nastalo več požarov. Severnovzhodno od jezera La-doge borbe še vedno trajajo. Sovjetski oddelki dobivajo hrano s pomočjo letal. Sibirski smučarski bataljon je izvedel napad v pokrajino Kumo. Dnevno preleti Finsko do 400 sovjetskih letal, ki napadajo razne kraje. Od 28. januarja do 3. februarja je sovjetsko letalstvo napadalo predvsem kraje na severovzhodnem in jugozapadnem Finskem. Skupno je bilo ubitih 155, ranjenih pa 179 civilnih oseb.
Sovjetska poročila
Moskva, 6 februarja. AA. Sporočilo generalnega štaba Ijeningradskega vojnega poveljništva dne 5. februarja se glasi:
Izvidniško udejstvovanje ter tu pa tam artilerijski ogenj, V pokrajini severno od jezera Ladoge se nadaljujejo 6popadi med pehotnimi edinicami. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov.
Sovjetska ofenziva severno od Ladoškega jezera
Helsinki, 6. febr. b. Sovjetske sile, ko so uvidele, da ne morejo prebiti Mannerheimove črte, so se odločile za ofenzivo severno od Ladoškega je-
Na suhem
Berlin, 0. febr. A A. Vrhovno povel jstvo poveljstvo poroča: Nobeniji posebnih dogodkov.
Pariz, 6. februarja. A A. Havas. Uradno poročilo, izdano 6. februarja zjutraj se glavi: Nič novega.
Francosko svarilo nevtraieem
Pariz, G. febr. t. Informations de Presse: Francosko informacijsko ministrstvo je objavilo si>o-ročilo, v katerem pravi, da so zavezniške države Anglije in Francije opazilo, da se uvoz golovMi nevtralnih držav zadnje mesece stalno dviga in da obstoja sumnja, da dotične države samo za to več uvažajo, ker potem uvoženo blaco oddajajo dalje Nemčiji. Sporočilo našteva tudi nekatere države. Tako je Švedska v zadnjih 3 mesecih prejšnjega lela uvozila za 30 milijonov dolarjev blaga iz Amerike, torej za 20 milijonov več. kakor leta 1038. Na Nizozemskem se je uvoz povečal od 5 na 15 milijonov, za Švico od 3 na 7 milijonov dolarjev, za Italijo od 14 na 17 milijonov. Franro-sko informacijsko ministrstvo meni, dn zavezniške velesile tecra ne bodo dopuščale, da bi Nemčiia dobavljala potrebno blago po posredovanju ne-vtralcev in da bo orlslei angleško-frnncoska kontrola strogo pazila, da nevtralne države ne bodo uvažale blaga, o katerem bi se moglo sumiti, da bo šlo naprej v Nemčijo.
admiral Darlan in nekaj višjih generalnih činov iz generalnega štaba.
Kakor vsakokrat do/daj. je vojni svet obravnaval tekoča vprašanja, ki tičejo vojskovanja na suhem, na morju, v zraku in na gospodarskem polju. Kakor vsakokrat doseduj jo bil tudi ta vojni svet sklican zaradi nekih p o s e b n i h pomembnejših dogodkov, ki se pripravljajo-
Čeprav o posvetovanjih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, so na poučenih mestih vendarle povedali toliko, da je vprašanje pomoči Fincem pri .sestanku vrhovnega vojnega sveta igralo prvenstveno vlogo. Zavezniki so proučili položaj na Finskem ter prišli do zaključka, da je treba p o m o č F i n s k i p o s p eš i t i. V London in v Pariz so namreč prišla tudi poročila, da namerava Nemčija posredovati med Sovjetsko Rusija in Finsko. Angleško francoski sklepi glede pomoči Finski naj bi imeli to posledico, da bi odpornost Fincev okrepili, da bi finska vlada pri kakšnem morebitnem tujem posredovanju ne bila v takem položaju, da bi morala sprejeti vsake pogoje, ki bi jih Sovjetska Rusija po svojem posredniku stavila. Zaradi tega sta se vrhovnega vojnega sveta udeležila tudi oba zununja ministra.
Bojišče severno Ladoškega jezera Belo polje — Finska; črno polje — Sovjetija; pikčasto polje je od sovjetskih čet doseženo finsko ozemlje (v začetku februarja 1940.)
zera. Včeraj je prvi oddelek 500 sovjetskih vojakov izvedel napad čez zamrznjeno jezero. Finci so uničili sovjetske čete do zadnjega moža. Danes so zopet na vsej fronti hude borbe. Na nekaterih krajih prihajajo Sovjetom na pomoč močni oddelki, zlasti na odseku pri Salli in pri Kumi, kjer hočejo Sovjeti zabiti klin v finsko obrambno črto, kar pa se jim doslej še ni posrečilo. Finci so zaplenili veliko orožja in municije, ki so ga takoj uporabili za borbo proti Sovjetom.
Na morju
London, 0. febr. b. Britanski minonosec »S p h v u x«. ki je bil v soboto poškodovan od nemških letal, se je včeraj potopil. Poveljnik in štirje mornarji so bili mrtvi, obstoja pa tudi bojazen. da je utonilo vseh 49 članov posadke, ker doslej ni o njih nobenih poročil.
I »o ncl on. (>. febr. Poštno ministrstvo naznanja, da je bila vsa pošta, ki jo je ladja >\Vidar« vozila s seboj za Dansko, Nizozemsko in Belgijo, iz-gubliena. ker je bila ladja od nemške podmornice lorpedirana.
Admiraliteta poroča, da je bilo v tednu, ki se |e končal preleklo soboto opolnoči, potopljenih skupno 8 angleških ladij s skupno 25.000 tonami in šest nevtralnih ladij s skupno 17.500 tonami. Na uradnih mestih izjavljajo, da te številke niso ugodne, a tudi niso preveč neugodne, kajti angleške ladjedelnice dogradijo tedensko novih ladij za okroglo 20.000 ton.
l'OiuIon. 0. febr. AA. Havas. V minuli noči je nastal v bližini vzhodne škotske obale na danski adji »Kar en« (330 ton) požar. Dva člana posadke, ki sta bila v strojniškem prostoru sta našla pri tem smrt.
Sevilla, 0. febr. AA. Španska ladja »D c 1 f i-no« (2200 ton) se je potopila ob ustju reke (iua-dalquivir. Posadka je bila rešena.
Kolterdam. ft. febr. AA. Tukajšnji pomorski krog, trdijo, da se je potopila belgijska ladja »Charles«.
Spet ena sovjetska divizija od Fincev obkoljena
Na zahodnih bojiščih
Vznemirljiva poročila iz Perzije in Afganistana
Italijanski listi spet poročajo o vojni nevarnosti v Prednji Aziji
Izjava ministra dr. šuteja o uradnikih
Finančni minister dr. Sutej, ki je v sedanji vladi zastopnik HSS, je v Sarajevu, kjer je doma, dal časnikarjem izjavo, v kateri je mod drugim dejal: »Središče mojega političnega delovanja je bilo Sarajevo, ki bo to še naprej ostalo. Prosim vse prijatelje, naj me ra«umejo, da moram politiko naših somišljenikov zastopati pred tistimi forumi, ki o tem odločajo. Menim, da jo boin skupaj s svojim tovarišem g. dr. Btarišeni Smoljanom najpravilneje in najtočneje zaetopal. Ko je del Hrvatov pripadel banovini Hrvatski, bodo moji prijatelji najbolje razumeli, da fie morava jaz in dr. Smoljan na vso moč brigadi, da t>odo interesi teh krajev dostojno zastopani tudi pred bansko oblastjo in pred bodočim hrvatskim saborom.« Na vprašanje časnikarjev, ki se je tikalo premeščanja hrvatskih uradnikov, je minister dr. Šutej odgovoril: >Kar se tiče mojih misli glede službe domovini vsakega nagega človeka (Hrvata), sem tukaj jaz brezkompromisen. Stojim namreč na stališču, da mora vsak naš čkivek (Hrvat) ostati na mestu, kjer je bil doslej, bi to zelo dobro vedo tudi moji osebni tovariši, višji uradniki, ki se zoper mene pritožujejo, ker utn nisem omogočil, da bi si bili izbrali lažja mesta in boljše položaje.« — lz te izjave g. finančnega ministra bi sledilo, da gre hrvatska politika za tem naj bi hrvatski uradniki ostali tamkaj, kjer so bili doslej, to se pravi, tudi zunaj banovine Hrvatske. Iz tega bi pa potem nujno sledilo tudi naslednje spoznanje, naj bi tudi državni nameščenci slovenske ali srbske narodnosti ostali tam, kjer so bili doslej, kar pa je v protislovju z zahtevami, ki smo jih pretekli teden brali v hrvatskih listih, naj bi namreč Slovenci zapustili državne službe na Hrvatskem. Ker izjavo ministra dr. Šuteja prinaša tudi »Hrvatski Dnevnik, se nam zdi. da je minister dr. Šutej povedal s tem uradno stališče svoje stranke.
Reis ul ulema in patrijarh o verskih pribežnikih
Kakor smo že poročali, je v Belgrad prišel vrhovni poglavar naših muslimanov, sarajevski reis ul ulema, g. Fehim Spaho. Obiskal je tudi poglavarja srbske pravoslavne cerkve, patriarha Gavrila. Po sprejemu je reis ul ulema dal časnikarjem izjavo, v kateri je med drugim spregovoril tudi o pokrščevanju muslimanov v Nišu- kar je pred kratkim muslimanski svet močno razvnelo. Reis ul ulema je dejal: »V svojem pogovoru s patriarhom sem zlasti pazil na vprašanje prestopanja iz ene vere v drugo, kar nekateri delajo iz špekulacije. Oba sva obsodila tako ravnanje tcf sklenila, naj bi se ne s|>rejemali ljudje, ki prehajajo iz vere v vero, če tega ne store iz prepričanja. Oh tej priliki mi je Nj. Sv. patriarh navedel vzgled nekega profesorja, ki je poprej iz špekulacije, zaradi ženitve, prestopil v islam, potem pa se je hotel vrnili v pravoslavje. Nj. Sv. mu ni odobril vrnitve.« Nato je reis ul ulema naglasil, da je tudi muslimanski verski svet že decembra 1938 izdal odlok, naj se v islam ne sprejemajo konvertiti, ki to delajo iz špekulacije. Vsi muslimanski verski služabniki s? .dobili navodila v vsej državi, naj takih ljudi he sprejemajo. Nazadnje pa je reis ul ulema z ozirom na polemiko glede niških krščencev dejal: »Zato so deplasirana vsa pisanja o prestopanju iz ene vere v drugo, s čemer se dela senzacija ali pa pripisuje zasluga pristojnemu svečeniku, nakar se to še neprimerno komentira, med verskimi skupnostmi pa povzroča ne[>otrebno razburjenje.« Izrazil je upanje, da v prihodnje dnevno časopisje o takih rečeh ne bo več pisarilo.
Nacionalna dolžnost Belgrada
V nedeljo so demokrati imeli v Belgradu svoje zborovanje, kjer je govoril tudi g. Boka Vlajič. Ta je med drugim naglašal veliko nalogo, ki jo ima v teh časih Belgrad kot glavno mesto srbskega naroda. Dejal je: »Belgrad ima dvojno nalogo. Helgrad kot glavno mesto srbskega naroda je poklican nositi srbsko misel tako, kakršna najbolj ustreza tradicijam Srbije. Kot središče srbsko-hrvatsko-slovenske skupne države pa mora Belgrad do konca brez ozira na težke krivice, ki mu jih delajo od raznih strani, zastopati misel usodne povezanosti Srbov in Hrvatov.«
Gospodarska vloga Belgrada
Kakor poročajo listi, je bilo lanskega leta v Jugoslaviji ustanovljenih vsega skupaj 58 delniških družb s skupnim kapitalom 136 milijonov dinarjev. Od tega števila odpade na Belgrad 44 društev. To je 75.4% vseh novih društev je vzelo svoj sedež v Belgradu. Kar se tiče kapitala teh društev, je pa Belgrad še bolj ugodno prizadet. Celih 95.8% vsega novega kapitala namreč pripada društvom, ki so vzela svoj sedež v Belgradu. Mnogo je pripomoglo k temu razvoju dejstvo, da so delniška društva na področju Belgrada prosta banovinskih doklad ter imajo še druge ugodnosti.
Dr. Drljevič o položaju črne gore
Znani črnogorski federalist dr. Sekula Drljevič je dal listom izjavo, kjer se je postavil odločno na stališče, da je najprej treba iti na volitve, nato pa šele preurejati državo. Nato pa je dejal: »Jugoslavija ni postala z združitvijo Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državno skupnost, temveč z združitvijo naših dežel, ki so dolga stoletja živele svoje posebno življenje. Zato pri preurejanju Jugoslavije ne gre za preureditev pravnih in političnih odnosov med Srbi, Hrvati in Slovenci, marveč za preureditev teh odnosov med združenimi deželami. Pravni in politični temelj Jugoslavije ni volja Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč volja združenih dežel. To je dejstvo, ki ga nihče nekaznovan ne sme prezreti pri preurejanju Jugoslavije. Dežele južnih Slovanov se niso izrekle za državno skupnost zaradi skupnosti, temveč zaradi samih sebe. Verovale so, da je vsakteri izmed njih v Jugoslaviji bolje zajamčen gospodarski in kulturni razvoj. Poleg tega pa so dežele južnih Slovanov enako velike ter se ni treba bati, da bi katera koli izmed njih ogrožala njihov kulturni in gospodarski razvoj. Zato ni mogoče spojiti katero koli teh dežel z drugo, da ne bi bil ogrožen obstanek celote. Preureditev Jugoslavije more biti le organska, in sicer na načelu enakopravnosti zgodovinskih dežel. Kdor zahteva tri enote, ta nehote zahteva delitev Jugoslavije ... «
Predsednik vlade pri voditelju staroradikalov Aci Stanojeviču
Belgrad, 6. febr. m. Predsednik vlade Cvel-kovič je tudi današnji dan prebil v Nišu, kjer je sprejel več deputacij bivših narodnih poslancev. Ob pol 12. je predsednik vlade v spremstvu senatorja Joksimoviča obiskal v sanatoriju dr. Petkoviča, voditelja staroradikalov Aco Stanojeviča ter je imel z njim nad eno uro trajajoče razgovore. Po razgovoru so časnikarji Cvetkoviča obsuli z raznimi vprašanji. Časnikarji so se predvsem zanimali za vsebino razgovorov z Aco Stanojevičem. Predsednik vlade je časnikarjem izjavil:
Cisto naravno je, da je bilo ob priliki mojega obiska pri Stanojeviču, s katerim sem se že zadnjič sestal, govora o našem skupnem delu v vprašanju združitve radikalov. Jaz ne mislim hoditi po isti poti kot razne delegacije in deputacije, ki so dajale izmišljena tolmačenja tem razgovorom in neodgovorne izjave.
Na vprašanje časnikarjev, če obstoja nesoglasje v pogledih med Stanojevičem in predsednikom vlade glede reorganizacije radikalne stranke je Dragiša Cvetkovič izjavil: Na glavne probleme gledava jaz in Stanojevič popolnoma enako, če je pa pri tem še dobra volja, potem se bo vse dobro uredilo. Razgovore vodim direktno jaz. Vse druge izjave o tem vprašanju za mene niso merodajne. To je moj odgovor na vaše vprašanje z ozirom na zadnje dogodke.
Časnikarji so nato predsedniku vlade omenili razne verzije, ki zadnje dni krožijo v zvezi z neko latentno krizo vlade. Na to vprašanje je Cvetkovič izjavil: Odnosi v vladi so čisto korektni, zlasti glede sodelovanja s Hrvati, kar se je moglo videti iz nekaj zadnjih izjav dr. Mačka.
Na vprašanje časnikarjev, če je že sprejet volivni zakon in kaj je z zakonom o društvih, shodih in T>osvetih, je Cvetkovič dal naslednji odgovor: Volivni zakon je sprejet soglasno iu ho popolnoma zadovoljil želje opozicije. S samim volivnim zakonom bo urejeno tudi zelo važno vprašanje političnih strank, ki spadajo v področje zakona o združenjih. Tu se je na najširši osnovi prečistil pojem, kaj je stranka in če ji je potrebno posebno dovoljenje oblasti. Iz tega se izvzema samo edina stranka, ki je bila prepovedana že
preje po zakonu In to je komunistična stranka. Vsi krogi želijo, da potom pravih narodnih predstavnikov pride do popolne ustalitve države. Toda to ni odvisno samo od nas. Tukaj so važni številni činitelji, med njimi še prav posebno mednarodne razmere, ki bodo odločilne za naše sklepe. Eno je gotovo: Nihče ne želi rušiti ali zavirati poskus popolne in pravilne ustalitve.
Končno je predsednik vlade Cvetkovič dal časnikarjem tudi zaprošeno pojasnilo glede preselitve železniškega ravnateljstva iz Belgrada v Niš, kjer so za to ravnateljstvo že pripravljeni prostori, za uradništvo pa stanovanja.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je po razgovorih z Aco Stanojevičem, voditeljem starih radikalov, razgovarjal še z nekaterimi svojimi političnimi somišljeniki in se je ob 18. uri odpeljal z brzovlakom v Belgrad, kamor je prišel zvečer.
Izjava Ace Stanojeviča
Belgrad, 6. febr. m Po današnjem razgovoru, ki ga je imel predsednik vlade Cvetkovič z g Aco Stanojevičem, voditeljem staroradikalov, je g. Stanojevič izjavil, da ga je obiskal g. Cvetkovič ter mu je ob tej priliki obrazložil nove predloge za združitev vseh radikalov. G. Stanojevič v svoji izjavi poudarja, da je g. Cvetkoviča prosil, da mu dostavi te nove predloge pismeno, da bi jih lahko proučil in sprejel s svojimi sodelavci potrebne sklepe.
Sestanek staroradikalov
Belgrad, 6. febr. m. Na stanovanju prvega podpredsednika radikalne stranke g. Miše Tri-funoviča je bil nocoj sestanek ožjega glavnega odbora, v katerem so člani tega odbora bivši minister Krsta Miletič, Bobič ter bivši poslanec dr. Mirko Kosič poročali o svojem razgovoru z voditeljem narodne radikalne stranke g. Stanojevičem. Po seji so člani tega odbora izjavili, da je bil današnji sestanek ožjega odbora narodne radikalne stranke čisto informativnega značaja in da bodo sprejeti potrebni sklepi na prihodnji seji.
Prof. dr. Ilič odgovarja v »Napredu« »Hrvatskemu dnevniku«
Belgrajski Armenci
Listi poročajo, da so Armenci, ki prebivajo v Belgradu. imeli te dni zborovanje svojega društva. Zborovati je je bilo v Armenskem domu v Belgradu. Z zborovanja so poslali brzojavni pozdrav kralju Petru II. Za predsednika Armenskega društva'v Beleradu je bil izvoljen A. Baedasarian.
Belgrad, 6. febr. m. Jutrišnja številka tednika »Napred«, ki ga izdaja vseučiliški prof. dr. Ilič, se znova peča z vprašanjem vrstnega reda reševanja preostalih notranje-jiolitičnih vprašanj. V uvodniku »Pred ali po volitvah« odgovarja na izvajanja glavnega glasila HSS, »Hrvatskega dnevnika«, ki je pred kratkim v svojem uvodniku trdil, da duh sporazuma zahteva, da se najprej izvedejo državozborske volitve, preureditev ostalih pokrajin v državi se pa prepusti novi narodni skupščini. Na to trditev pa g. prof. dr. Ilič, eden od avtorjev s|>orazuma Cvetkovič—Maček odgovarja: »Hrvatski dnevnik« je docela izgubil lz vida, da se poleg ustanovitve ostalih edinic dne 26. avgusta tudi ni izvršila politika normalizacije v ožjem smislu, temveč so tako v enem kakor v drugem bile izdane odredbe, na podlagi katerih so se mogli še izvršiti potrebni i>odpisi. In sedaj, če duh sporazuma zahteva, da to, kar se v pogledu ustvaritve ostalih edinic ni izvršilo 26. avgusta, mora ostati nerešeno, tedaj bo isti duh sporazuma zahteval, da se tudi do izza volitev odloži politična normalizacija, ker bi se tudi ti, kakor tudi tam z isto logiko in pravico lahko reklo, če se je mislilo na normalizacijo pred volitvami, tedaj bi se to izvedlo že 26. avgusta. Samo kako naj gremo na volitve brez volivnega sistema, brez spremembe v režimu tiska in v režimu združevanja. Duh sporazuma zahteva, da se čimprej sprejme politični zakon, toda prav tako ta duh zahteva, da se tudi čimprej ustanovi ostale edinice. Nikakor ne bi bilo mogoče reči, da bi bilo v soglasju s tem duhom, da se prvo izvrši takoj, drugo pa pusti za poznejši čas ter enostransko razlagajo eni kakor drugi pogoji za ureditev našega političnega življenja.
V ostalem to, kar se je izvedlo za Hrvatsko, po naravi stvari zahteva, da se izvede tudi na ostalem področju. Brez organizacije ostalih delov
Spet en nizozemski general odstopil
Amsterdam, 6. febr. Havas: V zvezi z odstopom vrhovnega poveljnika vseh inozemskih oboroženih sil generala Reyndersa, je odstopil sedaj tudi general Van Worst Totvvorst, poveljnik lahke divizije in vrhovni inšpektor konjenice in kolesarskih čet. Tudi ta odstop je povzročil na Nizozemskem in v mednarodnih krogih veliko senzacijo, ker le podčrtava mnenje, da nizozemska vlada in vrhovni generalni štab zadnje čase nista delovala v polnem soglasju.
„Ostmarke" ni več
Berlin, 6. febr. t. Časopisje objavlja vsebino cele vrste vladnih uredb, s katerimi se končnove-Ijavno ukinja »deželna vlada v Ostmarki (Avstriji), ki je po priključitvi Avstrije k Nemčiji še obstojala, da avstrijske dežele počasi privadi na nov 2 razmere. Sedež te avstrijske deželne vlade, ki je bil zadnji ostanek samouprave, je bil Dunaj, kjer je prebival tudi vrhovni državni namestnik za vso deželo. Z dne 1. februarjem pa vse to preneha in bo »Ostniarka« končnoveljavno izginila kot upravna celota, prav tako, kakor je izginilo preje ime »Avstrije«. Vse avstrijske dežele so bile že prej preimenovane v »Reichsgaue« z namestniki na čelu, ki so istočasno tudi voditelji strankine edinice. V mnogih rečeh so bili podrejeni dunajski deželni vladi. Odslej stopajo avstrijske dežele kot Raichsgaui popolnoma in neposredno v upravni sestav nemške države ter bodo neposredno podrejene državnemu vodstvu v Berlinu. Ostmarke ni več, pišejo časopisi, in bivši cesarski Dunaj, ki je bil pozneje prestolnica Avstrije, na to prestolnica male deželne vlade Ostmarke, j t danes samo še posabna upravna edinica Nemčije v isti meri, kakor Koroška ali katerikoli Reichsgau nemške države.
V Poznanju
Uradni list nemške vlade objavlja ukaz vodje Nemčije in državnega kanclerja, ki pravi, da se bo pokrajina Poznanj v bodoče imenovala »R e i c h S -g a u • W a r i e i a n d«.
in brez spremembe v organizaciji same državne celote ne morejo normalno poslovati niti oblasti v banovini Hrvatski sami. Kadar je to znano, kako je mogoče trditi, da duh sporazuma ne dopušča, da se čimprej, ne čakajoč volitev, izpolnijo pogoji za normalizacijo, kar se je z istim sporazumom ustvarilo. Brez potrebe nam »Hrvatski dnevnik« pravi, da se tudi mimo skupščine lahko izvaja §116 ustave, brez vsake potrebe, ker smo ta slučaj tudi že imeli v praksi Če smo se mi vprašali, kako je treba izvajati omenjeno ustavno določbo o skupščinskih volitvah, je vsak moral razumeti, da smo hoteli s tem pokazati na to, da v normalnem političnem stanju, ki naj bi po volitvah nastalo, ni več možnosti za Izvajanje tako izjemnih ukrepov. Toda dočim na enem mestu »Hrvatski dnevnik« trdi, da se uredba, ki je bila izdana na, podlagi § 116 ustave in ki določa možnost združevanja banovin, mora izvesti po volitvah, na drugem mestu prihaja do sklepa, da je to združevanje možno samo v definitivni obliki. Ker pa spet združevanje v definitivni obliki lahko pride samo po redni spremembi ustave, bi to pomenilo, da se omenjena uredba ne bi mogla izvesti ne samo pred volitvami, temveč tudi ne po volitvah, in bi se dejansko sploh ne izvedla, ker bi se to, kar ona določa, ne moglo drugače izvesti kakor s spremembo ustave. Tako se je »Hrvatskemu dnevniku« pripetilo, da je povedal preveč. Hotel je pojasniti, da se ustanovitev ostalih enot ne more izvršiti pred volitvami, izpadlo je pa, da se ta izvršitev ne more izvesti tudi po prihodnjih volitvah, temveč šele ob priliki ustavne revizije, za katero so pa spet potrebne še ene volitve. Predvsem iz dejstva, da se po potrebi lahko menja teritorialni obseg banovin, nikakor ne sledi, da se ta obseg mora tudi pri vseh banovinah menjati, in tudi ne, da se banovine ne bi mogle v celoti združiti. Prav tako ne smemo pozabiti, piše g. prof. Ilič, da izven banovin obstoja tudi upravno področje mesta Belgrada, ki mora najprej priti v obseg ene banovine, in da se skupno z njo združi z drugimi banovinami in da se ustanovi nova enota. Kakor je iz tega razvidno, smo ob spreminjanju obsega banovin čisto drugačnih misli od tistih, ki jih je podal »Hrvatski dnevnik«.
Dr. Maček In ban dr. šubašič
Kakor poročajo listi, je podpredsednik vlade g. dr. Maček dne 5. t. m. dalj časa konferiral s hrvatskim banom dr. Subašičem. Kakor pravijo listi, sta se po tej svoji konferenci oba še dalj ča6a pogovarjala s šefi oddelkov hrvatske banske oblasti, zlasti za kmečko gospodarstvo ter za obrt, trgovino in industrijo. Teh konferenc se je udeležil tudi delegat Gospodarske sloge. Obravnavali so gospodarska vprašanja, ki so za Hrvatske prav zdaj najbolj pereča.
Nov generalni ravnatelj železnic
Belgrad, 6. februarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog prometnega ministra upokojen generalni ravnatelj državnih železnic v 2-2 inž. Nikola Djurit. Za generalnega ravnatelja državnih železnic v 2-2 pa je postavljen inž. Milan Jojii, dosedanji pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic v 3-1.
Premije za celulozo
Belgrad, 6. februarja. AA. Trgovinski sporazum med -iašo državo in Francijo od decembra 1939 je zagotovil naši državi letni kontingent 13-tisoč ton celuloze. Z istem sporazumom je določen letni kontingent 65.000 ton navadnega lesa, rezanega in tesanega. Z odlokom trgovinskega ministrstva od 21. junija 1939 je določena izvozna premija 18 din za 100 kg celuloze, 150 din za les iglastega drevja, ki se izvaža v Francijo, 85 din za les iglavcev, ki se izvaža v Alžir in 85 din za bukov in hrastov les, ki se izvaža v francoski Alžir. Ker pa se je pokazalo, da je v sedanjih razmerah izvozna premija na omenjene artikle velika, je minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s spojim današnjim odlokom zmanjšal nekatere premije za celulozo od 18 na 14 din od 100 kg, na les pa na 66 din.
Uvoznikom cementa in pomaranč
Belgrad, 6. februarja, AA. Obveščajo ee izvozniki cementa, ki ga pošiljajo v Srednjo in Južno Ameriko, da bo devizno ravnateljstvo vzelo v pretres prošnje za kompenzacijo izvoza cementa v omenjene države z izvozom surove kave iz Brazilije. Zaradi tega je potr;bno, da se zainteresirane tvrdke obrnejo 6 konkretnimi prošnjami za kompenzacijo izvoza cementa z uvozom kave in to po pooblaščenih denarnih zavodih s tem da navedejo vse podatke, ki se nanašajo na izvoz omenjenih stvari. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kr. Jugoslavije).
Obveščajo se izvozniki pomaranč iz Palestine. da je odbor za uvoz sprejel sklep, da se odobri uvoz pomaranč iz Palestine v kompenzaciji z izvozom domačih proizvodov v isto državo. Uvoz pomaranč v kompenzaciji bo dovoljen samo za eno tretjino blaga, dočim se morata ostali dve tretjini uvoziti v državo v svobodnih devizah, s katerimi je treba postopati v 6mislu deviznih določb. Zainteresirani izvozniki in uvozniki 6e lahko obračajp na odbor za uvoz s konkretnmi prošnjami za kompenzacijo z vsemi potrebnimi podatki preko pooblaščenih zavodov. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevine Jugoslavije).
Vprašanje trošarin na alkoholne pijače
Belgrad, 6. februarja, m. Vodstvo zemljoradniške stranke je sklenilo započeti veliko akcijo med ljudstvom proti novi državni trošarini na alkoholne pijače, ki jo je predpisal finančni minister dr. Šutej. Zemljoradniki vodijo to akcijo tako v Bosni kakor v Srbiji. V Šumadiji je za ponedeljek, ko so pravoslavni sv. Trije kralji, napovedanih 12 shodov, na katerih bodo zemljoradniki nastopili proti omenjeni državni trošarini na alkoholne pijače.
Znižane voznine
Belgrad, 6. februarja. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah ljubljanske oblastne direkcije vsem članom kmečke zveze iz Ljubljane, ki se bodo udeležili zborovanja te zveze 25. t. m. v Ljubljani. Vozna olajšava velja za odhod 24. in 25., za povratek pa 26. t. m.
Uboj v Zagrebu
Zagreb, 6. februarja, b. Snoči ob 7.30 so neznani napadalci v šulekovi ulici oddali 5 revol-verskih strelov na Ivana Brkiča, bivšega urednika »Mlade Jugoslavije«, ki je pozneje poleg vseh naporov, da se mu reši življenje zaradi dobljenih ran izdihnil.
Belgrad, 6. februarja, m. Kakor smo že poročali, je na zadnji seji ministrski svet sprejel nov volivni zakon. Danes so novi volivni zakon začeli podpisovati člani kr. vlade. Iz tega 6ledi, da bo no»i volivni zakon prihodnje dni že objavljen v »Službenih novinah«.
Okrožnica g. Miše Trifunoviča
Prvi podpredsednik bivše radikalne stranke g. Miše Trifunoviča je te dni izdal svojim pristašem okrožnico, ki v njej poroča o stanju, poganjanj med gg. Cvetkovičem in Stanojevičem. Okrožnica je zelo zanimiva, vslcd česar jo dobesedno prinašamo:
»Sporočilo. Na pobudo predsednika vlade g. Cvetkoviča so se začeli dogovori za zbiranje radikalov. Predlog g. Cvetkoviča je v tem: t. Da g. Aca Stanojevič in g. Miša Trifunovič kot predstavnika glavnega odbora Narodne radikalne stranke, 2. g. D. Cvetkovič in dr. A. Korošec kot zastopnika JRZ, 3. g. Boža Maksi-movič kot zastopnik svoje skupine in 4. g dr. L. Markovič kot zastopnik ene sku|>ine odbora »ugotove po enega, največ pa po dva zastopnika v vsakem okraju iz nuvedenih skupin in radikalnih frakcij. Pri tem ugotavljanju bi bilo treba poštevati, naj se izbere tisti, ki je najsposobnejši, najbolj j>opularen, brez ozira na to, kateri frakciji pripada.« Ko bi okrajni zastopniki od gorenje šestorice tako bili ugotovljeni in izbrani, bi bilo istega dne razglašeno, du je odobrena narodna radikalna stranka. Nato bi gorenje osebnosti izdale oklic ter bi se nazadnje pred tem forumom izvršilo formiranje glavnega odbora. Glavni odbor bi bil sestavljen iz teh le osebnosti: Predsednik g. Aca Stanojevič, podpredsedniki Miša Trifunovič, Dragiša Cvetkovič, dr. A. Korošec in dr. Džafcr Kulenovič. Ožji glavni odbor bi imel 2t članov, v širšem odboru pa bi bil še po en delegat iz vsakega okrožja. Kakor se vidi, bi bilo to navadno dekretiranje nove stranke od strani vlade ali JRZ ter bi se nova stranka imenovala Jugoslovanska narodna radikalna stranka. Po naših mislih bi bila to druga oblika JRZ. Šef naše stranke g. Stanojevič in glavni odbor tega predloga g. Cvetkoviča nista mogla sprejeti. Mi zahtevamo, naj se najprej
odobri Narodna radikalna stranka in da ne bi bili pod zabrano ter da bi v takem stanu vodili dogovorov in pogajanj z g. Cvetkovičem. Nato, ko bi nam stranka bila odobrena, bi naš šef izdal oklic, naj se izvrši organizacija naše stranke po okrajih, oklic vsem radikalom in njihovim prijateljem ter bi se vsakdo mogel zglasiti za vpis v stranko. Ko bi bilo organiziranje končano, se skliče državna skupščina zastopnikov stranke iz okrajev ter bi ta skupščina izvolila glavni odbor stranke. Ko bi tako bila organizacija stranke končno dovršena, bi se začela z JRZ dogovarjati in pogajati glede zbiranja radikalov, če JRZ pokaže to željo in namen, da se doseže ožje ali širše sodelovanje med njima. Če pa bi JRZ imela vzrok ustaviti svojo organizacijo ter želela zedinjenje z narodno radikalno stranko, se bo njenim članom dalo ustrezajoče mesto v organizacijah narodne radikalne stranke. To je torej docela druga metoda, ki po njej organizacija stranke pohaja od ljudstva. Vse to jc bilo sporočeno g. Cvet-koviču in na tem stoji zadeva dne 1. februarja.. O vstopu članov glede glavnega odbora, kakor poročajo nekateri listi, v vlado g. Cvetko viča, pa ni niti govora. Radikalna stranka, njen šef in glavni odbor v tem oziru ostajajo na svojem stališču, ki je že znano.«
Tako se glasi okrožnica g. Miše Trifunoviča. V kolikor nam je znano iz vrst članov glavnega odbora JRZ, predlogi g. Cvetkoviča v tem sfMiročilu niso bili točno navedeni. Zaradi stališča muslimanov, ki odločno odklanjajo vsako sodelovanje s starimi radikali, je zdaj akcija za združitev JRZ in starih radikalov za nekaj časa zastala, kar pa ne bo dolgo trajalo, ter se bo nadaljevala z novimi predlogi, ko bo bolje kazala. ?e poprej pa bo treba odstraniti vse samoijubne iulrigauie.
l
i
Življenje Poljakov v Franciji
Pariz, v začetku februarja.
Pred časom sem vam poslal nekaj misli o vsakodnevnem življenju francoske prestolnice iu o zadnjih dogodkih na političnem področju. Danes pa vam poročam o Poljakih, ki seni jih obiskal v pariškem delavskem predmestju C h a r e n t o n , kjer so jim francoske oblasti uredile nekakšno osrednje zbirališče, v katerega se stekajo poljski begunci iz vseh strani.
Zbirališče Poljakov
Sredi tovarn,, ki delajo, noč in dan, so torej Poljaki našli začasno zatqčišče v velikih prostorih, ki so jih sedaj sami za silo uredili. V veliki jedilnici sta na steni dve simbolični podobi: poljski beli orel kot znak njihove državnosti in na drugi etrani podoba Marije Čenstohovske, kot znamenje njihove vere. Zastopniki vseh socialnih razredov, ki so mogli ubežati iz svoje nesrečne domovine, so tu združeni: inženirji in mehaniki, izobraženci in industrijci, visoki politični uradniki in preprosti delavci. Tu vidite, kako nekdanja veleposestnica pere svoje revno- perilo, tam krpa delavka edini par nogavic za svojega moža, ki skoraj odide k poljski armadi, katera se zbira in vadi nekje v Franciji. Francoska vlada skrbi za denarna sredstva, s katerimi se to zasilno zatočišče vzdržuje. Sicer pa je popolnoma pod poljskim nadzorstvom in ga vodi neka poljska grofica, ki je poročena s Francozom. Prostori so seveda zelo preprosti, vendar pa čisti. Tudi za hrano je preskrbljeno: zjutraj mlečna kava, opoldne juha, meso in pri-kuha, zvečer pa čaj, kruh in kakšne mesenine. Tisti, ki so v taborišču, morajo točno prihajati
Katoličanstvo v Ameriki
Delavnost katoliške cerkve v 20. stoletju je ogromna in predstavlja danes gotovo največjo moralno in kulturno silo za preporod kulture. Zlasti široko polje delavnosti na iz-venevropskih celinah nuja katoliški cerkvi bolj in bolj razmaha in ji obenem dovaja sveže sile. Pretekli mesec je bil v Washingtonu letni občni zbor največje katoliške organizacije v severnih državah Amerike, tako zvane National Catholic Welfare Conierence, ki je pokazal živahno delavnost katoličanov na tem delu sveta.
Občni zbor je stal pod vtisom velikih svečanosti ob priliki 150 letnice ustanovitve redne katoliške cerkvene hierarhije v Ameriki, 50 letnice ustanovitve katoliške univerze v Washingtonu in 20 letnice katoliške narodne organizacije same. Poročila so bila tako izčrpna, da jih je težko podati celo v glavnih potezah. Pripomniti je, da se je kongres spomnil tudi 150 letnice univerze v Georgetownu, ki je bila prva visoka šola katoličanov v Ameriki. Veliko mesto je zavzemala prva okrožnica papeža Pija XII;, kakor se je tudi hvaležno komentiral Rooseveltov sklep, ki je imenoval za svojega posebnega predstavnika pri sveti stolici g. Myrona Taylorja, ki je prvi poslanik USA za Rususom Kingom, ki je bil iz Rima odpoklican pred 73 leti. To imenovanje bolj kot vse drugo kaže velik vpliv in ugled, ki ga uživa katoliška cerkev v najbolj svobodoljubni državi na svetu. Pri spominskih slavnostih in prireditvah ob stopetdeset-letnici katoliške univerze v Washingtonu je bilo navzočih 300 predstavnikov ameriških in evropskih univerz. Spominske slavnosti ustanovitve katoliške cerkvene hierarhije v Ameriki so se udeležile tudi vse civilne oblasti. V kratkem bosta proglašeni za blaženi č. mati Seton in Indijanka Tekahwita.
Na kongresu so poudarili, da je Roosevelt uresničil deset predlogov, ki jih je bila katoliška organizacija sestavila na svojem kongresu leta 1919 kot temeljne zahteve socialnega programa Cerkve. Rektor katoliške univerze v Washingtonu, mons, Corrigon, pa vodi odbor, ki socialno uredbo krščanske države proučuje dalje in v katerem so zbrani vsi prvi strokovnjaki Amerike v tem vprašanju neglede na veroizpoved. Kongres pa ima tudi podorganizacijo za industrijska vprašanja, ki je imela shode in zasedanja ter tečaje v vseh večjih mestih države. Veliko delavnost razvija katoliška narodna organizacija tudi v borbi proti nemoralni literaturi, proti propagandi, ki zagovarja kontrolo rojstev ter proti nemoralnim gledališkim in kino-predstavam. Uspehi te akcije so izredno veliki, vse radio-postaje prenašajo zadnja leta verske govore in tečaje. Katoliški iilm napreduje in kino-podjetja čedalje bolj upoštevajo verska čustva in nravstvene zahteve krščanstva. Le eno polje delavnosti je težko, namreč borba zoper umetno preprečevanje rojstev, ki pa se je je katoliška Cerkev v Amreiki lotila eedaj z vsemi silami in se zlasti trudi na polju postavo-daje, da bi osrednja vlada prepovedala federalnim propagando in delovanje v prid ubijanja življenja. V ta namen so ustanovili katoličani posebno organizacijo, tako imenovano National Catholic Rural Lile Conierence. Kongres je prišel Cerkvi v tem pogledu že nasproti in postavodaja se je začela boriti zoper strašno ameriško zlo ločevanja zakonov. Veliko katoliško zavest so pokazali ameriški katoličani tudi, ko so ustanovili odbor, ki se je boril proti propagandi za rdečo vlado v Španiji ter so s tem pomagali svojim sodržavljanom, da so polagoma spoznali pravo resnico o borbi nacionalne Španije za krščansko vero in tradicijo. V 1. 1939 je bilo ustanovljenih devet novih katoliških dnevnikov. Ogromne vsote, ki grejo v milijarde, žrtvujejo ameriški katoličani v karitativne in socialne varstvene namene. Danes je v USA 21.405.507 katolikov, to je 239.827 več kakor v letu 1938.
k jedi in najpozneje ob 11 mora biti vse že pod streho in v postelji. Vodstvo se prizadeva, da jim po možnosti preskrbi delo in takoj prihajajo novi, ki zavzamejo njihova mesta. Dotok se zdi brez konca.
Sedež poljske Vlade
Poljska vlada ima svoj sedež, kakor znano, v A n g e r s u. Dne 30. decembra je predsednik H a c k i j e w i c z razpustil parlament, to je sejem in senat, ker nista bila več pravo zastopstvo naroda. Od leta 1938 dalje v poljskem parlamentu, kakor veste, niso bile več zastopane opozicionalne stranke: narodna stranka, delavska stranka, ljudska stranka in socialistična stranka. Novih volitev pa iz razumljivih razlogov ne more biti. Tako je predsednik z odlokom od 11. januarja odredil ustanovitev *Narodnega sveta poljske republik et. Sestavljen je trenutno iz 19 udov, toda mogel bi jih po tem zakonu imeti 24. Ta Narodni svet pa ni zakonodajna, ampak je le posvetovalna oblast. Lahko predlaga vladi svoje mišljenje, toda odločitev je v rokah vlade. Pač pa mu vlada mora obvezno predložiti proračun. Člani so zastopniki najvažnejših poljskih strank, predsednik pa je Ignac Padere\vski. Članica Narodnega sveta je tudi ena ženska, ki je že prej bila v parlamentu, in sicer Zofija Zaleska.
Poljska vlada stremi za tem, da bi osvobodila poljsko zemljo nemških in sovjetskih čet. To je njen cilj. Potem naj bi Poljska dobila meje, da bi mogla nezavisno in samostojno živeti. Njen zadnji politični cilj pa je, da bi se osnovala zveza malih držav, ki bi segala od Baltskega do Jadranskega morja. Poljaki se bore na strani zahodnih velesil za te cilje. Dne 4. januarja je v francoskem vojnem ministrstvu Daladier s poljskim predsednikom podpisal naredbo, ki določa ustanovitev poljske armade in zračnega brodovja. Glede mornarice pa je bil že prej podpisan enak dogovor z Anglijo. Deli poljske vojne mornarice so se namreč zatekli v Anglijo in so sedaj pod angleškim poveljstvom. Po besedilu teh dogovorov ostane poljska armada in ladjevje pod poljskim poveljstvom z lastnimi častniki, a pod vrhovnim poveljstvom francoskega generalnega štaba.
Poljski parlament
Poljski narodni svet, o katerem sem govoril, je imel 23. januarja svojo prvo sejo v poljskem poslaništvu v Parizu. Začetek je bil zelo
svečan. V ozadju dvorane je bil postavljen oltar s sliko Ostrabramske Matere božje iz Vilna. Na obeh straneh oltarja so sedeli člani vlade, čisto pred oltarjem pa predsednik republike Hackievvicz in general Sikorski. Dalje v ozadju pa so bili sedeži za 19 članov Narodnega sveta. Pri vhodu pa je bil določen sedež za I'adere\vskcga, čigar prihod so vsi navzoči stoje pozdravili. V ostali dvorani so bile poljske osebnosti iz političnega, znanstvenega in vojaškega področja, kakor tudi zastopniki tiska. Msgr. Gavvlina je inaševal, po maši so govorili predsednik republike, potem Sikorski in končno Paderewski, ki je govoril o nesmrtni Poljski in vsi člani Narodnega sveta so pred njim prisegli, da bodo živeli in delali za blaginjo poljske republike.
Nato je bil Padereicski, ki je do tedaj bil le častni predsednik, izvoljen za pravega predsednika Narodnega svela ter trije podpredsedniki. To so: Tadej Bieticki, predsednik narodne stranke, N i k o l a j č i k , predsednik ljudske stranke in Liebermann, vodja socialistov. Zadnji je imel patriotični nagovor general Sikorski. Končno je predsednik Paderevvski predlagal slovesen sklep, v katerem se vlada in narodni odbor zahvaljujeta poljskemu narodu, ki se je pogumno boril, potem papežu in nato velikim narodom, ki pomagajo Poljski in malim narodom, ki so poljskim beguncem nudili gostoljubje. Končno je sledila še izjava spoštovanja hrabremu finskemu ^arodu.	x. y.
Saradžoglu v Sofiji
Sofija, 6. februarja. Havas. Semkaj je prispel turški zunanji minister Saradžoglu, ki ostane v bolgarski prestolnici en dan. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik vlade Kjoseivanov, obdan od vseh članov vlade. Sprejema sta se udeležila jx>leg poslanikov vseh zavezniških držav Balkanske zveze tudi poslanika Anglije in Francije, kar so v mednarodnih krogih zelo opazili. Kmalu nato je bil sprejet v avdienci pri kralju. Po avdienci pri kralju Borisu je imel turški zunanji minister Saradžoglu dolgo konferenco z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Kjoseivanovim. Razgovori obeh državnikov se bodo nadaljevali ter končali danes popoldne.
Romunija bo Madžarom stavila predloge glede zadovoljitve madžarskih manjšin
Budimpešta, 6. febr. b. Edino le »Magyar Nemszeti« objavlja izjavo visoke romunske osebnosti, glasom katere je Romunija pripravljena v najkrajšem času izročiti madžarske predloge glede Madžarov, ki živijo na Sedmograškem. To vprašanje je pripravljena Romunija rešiti v neposrednih pogajanjih z Madžarsko. Z ;stim predlogom se bo Romunija istočasno	a tudi v Sofijo
zaradi Dobrudže.
Madžarski pogoj
Budimpešta, 6. febr. b. Pod vidikom, da Romunija razumeva pod nacionalnim področjem samo ono področje, na katerem je naseljen romunski narod, ne pa tudi one kraje, kjer prebiva 1,800.000 čistokrvnih Madžarov, bi bilo mogoče skleniti med obema državama dvostranski pakt, ki naj bi služil tudi evropskemu miru. Ako Romunija smatra za nacionalno področje vse sedanje njeno področje, torej tudi ono, na katerem prebiva madžarski narod, potem je zastonj izgubljati vsako besedo o sporazumu.
Tako zavzema danes poluradni »Pester Lloyd« stališče do Romunije. V članku, ki ga objavlja na prvi strani, pravi list dalje: Kjerkoli hočejo na bodočo ureditev Evrope vršiti kakšen vpliv, morajo upoštevati, da se Madžarska ne more pogajati tako dolgo, dokler onkrat meja po trianonski pogodbi živi dva milijona Madžarov. Potrpežljivost Madžarske in njena pripravljenost, da ne povečava svojih težav v Evropi, vendarle ne sme nikjer vzbujati suma, da bi bila Madžarska pripravljena rešitev tega problema še naprej zavlačevati. Madžarska razume svojo poslanstvo v Evropi in je hvaležna onim svojim prijateljem, ki so jo pravilno razumeli in pravilno ocenjujejo njene zahteve in težnje.
f«
Položaj Italije na
f#
Balkanu se ie okrepil
Uradno poročilo agencije Štefani o pomenu belgrajske konference
Rim, 6. febr. A A. Diplomatični urednik agencije Štefani piše:
Sestanek Balkanske zveze se je končal brez senzacionalnih rezultatov. To je bilo tudi predvideno. Pozitivna stran zasedanja je obnovitev Balkanske zveze in potrditev skupne volje, da sc Bulkan obvaruje pred vojno Kar se tiče drugih vprašanj, ohrani vsaka država svoje stališče. Jugoslavija se nahaja izven okvirja jamstev ter je v odnošajih sodelovanja z vsemi svojimi sosedi. Romunija in Grčija imata drug položaj kot Jugoslavija in Turčija ter so jima bile zato dana jamstva brez obojestranskih obveznosti. Turčija ostane še naprej vezana na osnovi zvezne pogodbe s skupino zahodnih vojskujočih se velesil. Priznanje, ki sta ga izrazila Cincar-Markovič in Galenco italijanski vladi za napore na Balka-
nu za obrambo miru se naglasa kot izredno pomembno. Z vseh strani priznajo, da se je po konferenci položaj Italije okrepil. Fašistična Italija se stalno trudi za ohranitev miru na Balkanu, ostanejo pa še odprta vprašanja jiodonavsko-balkanske Evrope.
Predsednik vlade Cvetkovič o bolgarsko-jugoslov. odnošajih
Sofija, 6. februarja. AA. »Utro« in »Zarja«1 objavljata naslednji razgovor Naumova s predsednikom vlade Cvctkovičem.
»Kaj nam morete povedati, gospod predsednik, o odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo,« je vprašal Naumov.
G. Cvetkovič je odgovoril: »Odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo so odlični, iskreni, prijateljski, prisrčni in takšni, kakršni so bili do zdaj ter kakršni morajo biti v bodoče. Mi bomo vedno pristaši te ideje. Eden jugoslovanskih ministrov, namreč minister za trgovino in industrijo dr. Andres bo odšel te dni v Sofijo v zvezi z ustanovi-tvijo jugoslovansko-bolgarske trgovske zbornice.« »Bodočnost Balkana je odvisna od nas samih. Naše stališče je znano, znano je tudi stališče Bolgarije, in t. j. — nevtralnost in mir.«
Gospodarska konferenca Balkanske zveze
Atene, 6. febr. c. Grški listi objavljajo danes vesti, da 1k> čez nekaj tednov gospodarska konferenca držav Balkanske zveze in da bodo na tej gospodarski konferenci, ki bo v Bukarešti, zastopane vse štiri balkanske države. Na to gospodarsko konferenco bo povabljeno tudi bolgarsko za-sloj>stvo.
Sovjeti ne bodo prelomili z Anglijo in Francijo
Riga, 6. febr. c. Iz Moskve so prispele vesli, da niso resnične vesti, ki so se razširile v tujini, da misli Sovjetska Rusija prekiniti diplomatske stike z zapadnima velesilama.
Angleški list o postopku francoskega generala Gamelina
London, 6. febr. dl. Londonski dnevnik »Eve-iiing Standardi prinaša uvodnik, v katerem razpravlja o strategiji generala Gamelina. List piše, da 6e je Gamelin boril ob znani vstaji v Maroku proti genijalnemu arabskemu protivniku Abd el Krimu. General Gamelin se je tudi vojskoval v Siriji. Tudi tam je potrpežljivo čakal, dokler ni okrepil svojih čet na 80.000 mož. Gamelin je znan po tem, da ne riskira rad dragocenega ljudskega materiala Navajen je čakati do trenutka, ko misli, da je gotov uspeha.
V Angliji se zadnji čas vodi velika razprava o strategiji po listih. Nekateri bi radi hitro ofenzivo na koj>nem in v zraku. V tej zvezi ojx>zarja omenjeni angleški list, da je treba zaupati da-melinu, ki je preizkušen vojskovodja in ki hoče dati nasprotniku prilike za maneversko vojsko, ki si jo sovražnik tako želi.
List tudi [)oudaija, da ima Anglija odprta vsa morja in da ji ni treba iskati novih bojišč. Nasjirotiiik bi tega o sebi ne mogel reči. V zadnji svetovni vojni je bilo prelivanje krvi strašno. Tega v sedanji vojni ni. Zato pa je treba [>°leg hrabrosti tudi potrpljenja in živcev. Zakaj bi protestirali, če bi mogli tudi brez potokov krvi zmagali, zaključuje list.
Ob koncu leta 1940 bo angleška vojska štela 2 in pol milijona mož
London. C. febr. dl. Novi vojaški pozivniki, po številu 200.000, pridejo pod zastavo 17. febr. To so fantje, stari 23 let. in bodo jiotem, ko bodo izvežhani, takoj jioslani na fronto. Sodijo, da je do sedaj Anglija poslala na francosko bojišče okroglo pol milijona vojakov. Ob koncu tega leta bo pod orožjem okrog 2,500.000 angleških vojakov. Toda v tem številu niso vključeni vojaki britanskega cesarstva. Po vesteh angleškega tiska pa bo Velika Britanija imela ob koncu leta 1940 j>od orožjem okrog 5 milijonov ljudi.
Nemčija jemlje nikelnasti denar iz prometa
Bern, 6. febr. dl. Potrebe nemške vojne industrije imajo gotov učinek na kroženje kovanega denarja. Odlok finančnega ministra namreč odreja, da se umaknejo iz promela s 1. marcem nemški kovanci j>o eno marko, ki so iz nikla. Že prej pa je sličen dekret potegnil iz prometa kovance iz nikla po 50 pfenigov, ki so jih nadomestili z aluminijastim denarjem.
Nemški uradni list objavlja zakon. jh> katerem bodo tiste vzhodne pokrajine, ki jih je Nemčija priključila rajliu, na 60.000 prebivalcev volile enega poslanca.
Sovjeti nadaljujejo s komunistično propagando v Nemčiji
London, 6. febr. dl. Dopisnik »Daily Tele-graphac iz Amsterdama poroča, da Sovjeti kljub sporazumu med Berlinom in Moskvo nadaljujejo s komunistično ptoj>agando v Nemčiji. Dopisnik poroča o neki brošuri, ki so jo izdali komunisti in v kateri pozivajo delavce v Nemčiji, naj se bore za mir in da naj strmoglavijo »nemški fašizem«'. V isti brošuri zahtevajo osvoboditev svojega voditelja Thalmanna, ki je še vedno zaprt, in izpustitev drugih komunističnih voditeljev.
Iz Češko-Moravske
Praga, 6. februarja. AA. DNB: 1. februarja je stopila na ozemlju protektorata v veljavo uredba o prisilni naselitvi ciganov. Cigani si morajo izbrati stalno bivališče in redno zaposlitev v katerem koli kraju. V glavnem bodo cigani zaposleni kot poljedelski delpvci Oni, ki se ne bodo poprijeli nobenega rednega dela, bodo prepeljani v koncentracijska taborišča. Večina ciganov se je preselila v teku minulega leta na Slovaško in na Poljsko. Največja ciganska taborišča se nahajajo sedaj na južnem Moravskem v okolici Brna. Skupno je v protektoratu okoli 4000 ciganov.
Angleško-japonski spor
Anglija se je delno uklonila, toda Japonska še ni zadovoljna
London, 6. febr. t. Reuter. Danes sta ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici zunanji minister lord Halifax pa v lordski zbornici prebrala enaki izjavi o angleško-japonskem sporu glede 21 nemških državljanov, ki 6o jih angleške vojne ladje po preiskavi japonske ladje »Asama Maru« zajele in pridržale, a jih japonska vlada zahteva nazaj, češ. da je angleška vojna ladja postopala proti pravilom mednarodnega prava.
Izjava angleške vlade se glasi: Po preiskavi smo ugotovili, da so izmed 21 nemških podanikov ki so bili odstranjeni z japonske ladje »Asama Maru« nekateri sorazmerno nevporabljivl za vojaško službo. Angleška vlada vztraja na svojem stališču, a vendar izraža svojo pripravljenost, da spusti na svobodo 9 mož izmed navedenih 21, in da jih bo pravočasno predala japonskim oblastem. Istočasno pa so bile japonske pomorskotrgovske oblasti obveščene, naj v bodoče ne sprejemajo kot potnike pripadnike vojskujočih se držav, če pripadajo vojaškim edinicam ali če obstoja sumnja, da pripadajo. Angleška vlada ostane pri svojem stališču, da je postopala po zakonitih predpisih in izraža upanje, da se podobni spori, kot so se pripetili z ladjo »Asama Maru« ne
hndo več ponavljali.
Po tej izjavi 60 razni ministri v spodnjem domu
razlagali nekatere nove ukrepe glede uvedbe nadzorstva nad vporabo nekaterih živil in druga blaga
Vlada je dala poslancem in lordom tudi na vpogled pisma ki so bila izmenjana med angleško in japonsko vlado. Iz teh pisem izhaja, da so angleške vojne ladje našle na japonski ladji »Asama Maru« 50 moških oseb nemškega državljanstva, med njimi 13 častnikov in 8 tehnično izobraženih mož Samo ti so bili odstranjeni, medtem ko angleško nadzorstvo druge potnike ni nadlegovalo.
Japonska: »še ni zadosti«
Tokio, 6. februarja AA Reuter- Japonski zunanji ministet^ Anta je sporočil danes senatu, da angleška vi,-da ponovno naglaša željo, da se prijateljsko uredijo vsa nesoglasia, ki so nastala v zvezi z afero ladje »Asama Maru«. Arita je dodal, da je glede tega vprašanja sprejel noto angleške vlade Na osnovi 4e note, lahko sporoči, da bo devet od 21 Nemcev, ki so bili prijeti na »Asama Maru«, spuščenih na svobodo. Ni še določen dan in kraj, kjer bodo predani japonskim oblastem Arita ie dodal, da japonska vlada ni zadovoljna 6 tem ukrepom angleške vlade ter da bo še naprej ostala pri zahtevi, ua še izpustijo vsi Nemci, ki su bili prijeli na »Asama Maru«
GajpOdcVtitvo
Do kdaj veljajo stari kovanci
Po zakonu o kovanju srebrnega denarja (Službene novine 15. avgusta 1932) smo dobili kovance po 50 din v skupnem znesku 550 milij. din. Po cl. 2. tega zakona, ki je še sedaj v veljavi, morajo sprejemati srebrni denar kot zakonsko plačilno sredstvo vse državne, banovinske in občinske blagajne v neomejenem znesku, zasebniki pa do zneska 1000 din.
Po zakonu o odtegnitvi slarega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega (Službene novine 8. septembra 1937) se potegne sedanji kovani denar po 50 din in ostali postopno iz obloka in prekuje.
V smislu pooblastil v leni zakonu je linančni minister pod datumom 31. julija (Službene novine z dne 9. avgusta 1939, št. 179.) izdal odlok, po katerem se od 10. avgusta 1939 dalje v šestih mesecih, t. j. do vštetega 16. februarja 1940, odtegne postopno iz obtoka stari kovani srebrni denar po 50 din. Po preteku tega roka — 6 mesecev — preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in se more le še v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka z novo nakovanim denarjem samo še pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodov.
To je popolnoma jasno zakonito določilo, katerega se morajo držati vsi državljani države.
Zdelo se nam je potrebno navesti vsa ta zakonita določila, da pomirimo prebivalstvo. Kajti že se dogajajo številni primeri, da občinstvo noče
sprejemali posameznih kovancev |X) 50 din stare izdaje, češ, saj jih ne sprejemajo niti državni uradi kot so pošta. Pri denarju so ljudje že itak dovolj občutljivi, nt jim pa treba še delati ne-prilik, da potem upravičeno zabavljajo in se prepirajo z organi.
Do kdaj veljajo stari kovanci. V smislu zakona in odlokov finančnega ministra veljajo stari kovanci kot zakonito plačilno sredstvo do tehle rokov:
po 50 din do 16. februarja 1940 „ 20 „ „ 16. avgusta 1940 „ 2 „ „ 16. avgusta 1940 „ 1 „ „ 20. aprila 1940 „ 50 par „ 16. avgusta 1940 Po preteku teh zakonitih rokov, do katerih morajo zasebniki sprejemati v omejenih količinah te kovance kot zakonito plačilno sredstvo, jim pa še preostaja rok 6 mesecev, torej do 16. avgusta 1940 za kovance po 50 din, do 20. oktobra za kovance po 1 din in do 16. februarja 1941 za kovance po 20 din, 2 din in 50 par za zamenjavo brez vsakega odbitka. Samo zamenjavo pa vrše Narodna banka in državni finančni zavodi, to sta Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka.
Roki so sicer kratki, tako da bi bilo želeti, da se podaljšajo, vendar je gotovo, da bo ogromna večina kovancev stare izdaje iz leta 1931. in 1932. odtegnjena prometu.
Inozemski kapital pri nas
Včeraj smo poročali o knjigi gg. Rozeinber ga in kostiča »Kdo financira jugoslovansko gospodarstvo«.
Posebej kar se tiče Slovenijo, navajamo po naših virih nekaj številk o udeležbi tujega ka-jjitala pri naših delniških družbah v letu 1938.
Predvsem je ugotoviti, du je najčisteje zastopan naš kapital v bankarstvu, kar ni primer v drugih pokrajinah države. Niti ena delnica slovenskih bank sc ne nahaja v inozemski posesti, kakor je razvidno iz seznamov delničarjev na občnih zborih naših bank v letu 1939, torej na občnih zborih, ki so odobravali bilance slovenskih bank. I.dino izjemo tvori ]>odružnica Češke industrijulne banke, ki je pa samo podružnica češkega kapitala. Inozemski kii pita I je udeležen ix> svojih centralah tudi v podružnicah zagrebških bank razen 1'rušte-dione.
V industrijskih delniških družbah imamo samo dva primera, v katerih je večina delniške glavnice v rokah inozemskega kapitala. Pri 10 družbah je udeležen tudi inozemski ka-pital, vendar nima v rokah večine delnic in je zastopan samo z manjšinjskiin paketom. Ni pa mogoče ugotoviti, koliko je med delniško glavnico slovenskih industrijskih delniških družb jjosredno inozemskega kapitalu. Dve podjetji delata z izključno po dotaciji inozemskega kapitala, ker sta samo afiliaciji inozemskih podjetij, odn. podružnici.
Ni pa ta slika popolna, ker nam manjkajo jHidiitki za družbe z omejeno zavezo, ki so zelo priljubljena podjetniška oblika v Sloveniji, nadalje o rudarskih združbah, j>ri kuterih je gotovo tudi udeležen inozemski kapital, in tudi za družbe, ki nimajo sedeže v Sloveniji, pa delajo |>retcžno pri nas.
Tudi v obliki dolgovanj naših delniških družb je le malo inozemskega kapitala. Tako je znašal na koncu leta 1938 obligacijski dolg vseh naših podjetij v inozemstvu 3 milij. din, dolg podjetjem v istem koncernu 8. milij. din. \ si krediti inozemskih denarnih zavodov so znašali na koncu leta 1938 majhno vsoto 17.7 milij. din, večja pa so blagovna dolgovanja, katerih pa ne moremo v vseh primerih smatrati za udeležbo tujega kapitala, ker gre lahko za čisto normalne trgovske i>osle. Pa tudi skupna vsota raznih upnikov v inozemstvu ni znatna. Znašala je na koncu lota 1938 komaj 46.9 milij. din (statistika za 1938 je nepopolna, leta 1938 je znašala vsa inozemska zadolžitev: banke in ostali upniki okoli 155 milij.).
To so majhne vsote v primeri z bilančno vsoto, ki dosega poldrugo milijardo dinarjev.
To je razmeroma ugodnejša slika kot v ostalih pokrajinah države. Za vso državo posnemamo še nekaj jiodatkov iz že navedene knjige.
To je razmeroma ugodnejša slika kot v ostalih pokrajinah države. Za vso državo posnemamo še nekaj podatkov iz že navedene knjige.
Od glavnice 882 milij. din v rudarstvu in topilništvu ie v rokah inozemskega kapitala 607.5 milij, din, od tega največ v dotacijah podružnic inozemskih tvrdk. Od kreditov v znesku 521.7 milij. din odpada na inozemstvo
329.4	milij. din.
Industrija zemlje in kamenja izkazuje pri glavnici 247.7 milij. din, odpade na inozemske delničarje 91.6 milij. din. V proizvodnji električnega toka odpade od glavnice 601 milij. din na inozemski kapital I 355.y milij. din ali 89.73%. V lesni industriji odpade od glavnice
327.5	milij. din nu inozemske delničarje 94.5 milij. din, v kovinsko strojni stroki odpade od vse glavnice 417.4 milij. na inozemski kapital 136.63 milij. din. V elektrotelinini industriji delajo pretežno tuje družbe. Od glavnice kemične industrije v znesku 449.-H, milij. din odpade na inozemski kapital 399.3 milij. din. V sladkorni industriji je od 206.1 milij. dn tujega kapitala 39.4 milij. din. V tekstilni strok je 296.9 milij. din glavnice v rokah inozemstva 67.35 milij. din. V industriji usnja in čevljev jc velik vpliv Bate.
Drugo zvišanje mezd v tekstilni industriji •
Že lani, v začetku decembra, so tekstilne industrije v Sloveniji, združene v Zvezi delodajalcev tekstilne stroke, ki obsega 42 podjetij z okoli 17.000 zaposlenimi delavci, zvišale mezde svojemu delavstvu z ozirom na dragi\jo za 10%. V mesecu januarju pa je prišlo do novega zvišanja mezd, ki znaša 25 par na uro efektivnega dela. Če vzamemo povprečno mezdo s 4.50 din, znaša sedanje povišanje 6%, tako da so se skupno lani in letos zvišale mezde tekstilnega delavstva v Sloveniji za okoli 16%, kar pomeni letno okoli 20 milijonov dinarjev.
Bolgarija pred nami
Pred nedavnim se je mudila v Madridu bolgarska trgovinska delegacija, ki je sklenila j»o-seben trgovinski sjiorazum s Španijo, po katerem 1k> znašala letna trgovina skujmo 10 milij. švic. frankov (5 milij. frankov uvoza in 5 milij. fran-uov izvoza). Ta sporazum velja za lelo dni. Bolgarija je glede carin dovolila klavzulo največjo ugodnosti, Španija pa je pristala na uporabo minimalnih carin na nekatere predmete.
Med kontingenti bolgarskega izvoza v Španijo imajo najvažnejšo vlogo koruza (katere žal letos sami nimamo dovolj), toda na drugem mestu stojijo kontingenti za uvoz bolgarskega bukovega lesa v Španijo. To je blago, katerega je Bolgarija doslej izredno malo izvažala, nadalje bodo Bolgari izvažal: v manjših količinah v Španijo les za sode, tobak, seme sladkorne pese, jajca, oglje itd. Svoječasno so bila jajca najvažnejši bolgarski izvozni predmet v Španijo, toda sedaj se Španci interesirajo bolj za druge predmete.
Bolgarija pa bo kupovala v Španiji v prvi vrsli bombažno blago, železniške tračnice in ostalo železno blago, v manjših količinah pa svinec, živo srebro, plutovino, celofan, limone, mandarine, rastlinska olja itd.
Plačilni promet se bo razvijal v kliringu pri španskem deviznem zavodu. Obračun bo v švicarskih frankih. Če preseže klirinški saldo 500 tisoč frankov v korist Bolgarije, lahko Bolgarija ustavi izvoz. Dovoljeni so tudi kompenzacijski jx>sli.
Nova pogodba osigurava Bolgariji mnogo blaga, katerega ji je primanjkovalo. Dovoljeni kontingenti, ki se še lahko zvišajo, bodo znatno j>o-večali trgovinski promet med obema državama.
Pri nas že dolgo časa piše strokovni in drugi tisk, da je treba obnoviti trgovinske stike v Španijo, ki bi posebno v sedanjih časih postala lahko važen partner v trgovini z našo državo, vendar doslej še nismo prišli do tega in nas je prehitela naša bolgarska soseda.
Najnižje mezde za kmetijsko delavstvo na Madžarskem
Iz Budimpešte poročajo, da je poslanska zbornica sprejela zakonski osnutek o uvedbi kmetijskih najnižjih mezd. Sicer je imela Madžarska sličen zakon že iz leta 1923., ki je dajal možnost določitve najnižjih mezd pri dnevni in akordni mezdi. Novi zakonski osnutek pa se razširja na vse skupine kmetijskih delojemalcev razen uradnikov na posestvih.
Glavno bistvo reforme je v (em, da se morajo v vsakem komitatu ustanoviti komisije, ki se se-stanejo meseca januarja in se pečajo z vprašanjem, za katere vrste delavstva je potrebna in zaželjena ugotovitev najnižjih mezd v novem letu. Do sedaj je prišlo do določitve najnižjih mezd le, če je to odredil kmetijski minister.
Najnižje mezde so se nanašale doslej samo na en okraj, odslej pa se bodo določal za ves komitat — županijo. Seveda je še dana možnost' delati razliko med posameznimi okraji. Nadalje se ustanovi posebna komisija za vso državo, ki naj spravi v sklad določitve minimalnih mezd v posameznih okrajih in komitatih. Ta komisija izdaja sklepe, ki so veljavni za vso državo in lahko izdaja tudi obvezne smernice za komitatske komisije. Za kontrolo o izvedbi določil skrbe kmetijski inšpektorji. V ta namen se zviša število
Tudi v ladjedelnicah sneg nagaja
osebja v vsakem komitatu za enega inšpektorja dela, zaenkrat jih je že organiziranih 16 takih inšpektoratov, za katere so že dani v preračunu za 1939-40 potrebni zneski.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da so po tej bolezni okuženi le še naslednji okraji: Okraj Črnomelj: Dobliče in Jerneja vas, obč. Črnomelj okolica; okraj Ljubljana (okolica): Vrhnika, občina ista; okraj Logatec: Dol. Logatec, občina Dol. Logatec; Kalce, obč. Gor. Logatec; Stara vas, obč. Žiri; okraj Celje: Ostrožno, obč. Celje.
i #
Seslav nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice.
Do sedaj je štel nadzorstveni svet Poštne hranilnice, ki je dejansko vršil funkcijo upravnega sveta, šest članov. Z odlokom finančnega ministra pa je povečano število članov na 7. Poleg tega je vneseno novo določilo, da vse člane in namestnike postavlja minister financ. To je v zvezi z dejstvom, da pripada vse poslovanje Poštne hranilnice pod nadzorstvo finančnega ministrstva, dočim je bila Poštna hranilnica pod drugo kompetenco in je imenovalo člane nadzorstva več ministrov.
Kontingenti za uvoz prediv. Odbor za uvoz je na svoji seji dne 23. januarja 1940 sklenil, da se kontingenti prediv uvoznikov prediv odrejajo na podlagi uvoza odnosnega predmeta iz vseh držav tako na neklirinških kakor tudi klirinških izvzem-ši Italijo. Doba, ki bo vzeta za merilo pri odrejanju kontingentov, sta leti 1938 in 1939. Nadalje poročajo, odbor za uvoz ni mogel upoštevati prošnje, naj se ob priliki ugotavljanja kontingentov vzamejo v poštev količine uvoženega blaga.
Carinjenje blaga pri prispetju v železnih sodih. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra odredil, da se bo za čas 6 mesecev pri blagu iz tar. postavk 171 in 177 (nafta in proizvodi destilacije nafte), ki prispe v železnih sodih, plačevala uvozna carina, kakor da je blago prispelo v cisternah ali tankih, lako da se carini brutto za netto. Finančni minister je pooblaščen ta rok tudi podaljšati. — Ta odlok ministrskega sveta, je upošteval pomanjkanje cistern in tankov za prevoz nafte in njenih proizvodov.
Nova delniška družba. Trgovinski minister je odobril osnovanje Srbskega donavskega brodar-stva, d. d. v Belgradu, z glavnico 1.2 milij. din.
Carinjenje uvoza iz neklirinških držav. Na vprašanje neke carinarnice, kako je postopati v primeru, ko uvoznik prijavi za carinjenje manjšo količino blaga, kakor pa je naznačena v odobritvi odbora za uvoz, dočim je glede vrednosti blaga vse v redu, je finančno ministrstvo odgovorilo, da je ta pojav smatrati normalnim z ozirom na zvišanje cen na svetovnih tržiščih. Carinarnice naj pazijo na to, da nabava ne prekorači niti količine niti vrednosti, navedene v odobritvi.
Znižanja carin na Madžarskem. Že 22. septembra 1939 je madžarska vlada odpravila nekatere uvozne carine, med njimi na uvoz tovornih avtomobilov, njih šasije in sestavne dele, na trgovska letala in sestavne dele, na aluminijeve plošče in trakove, železobetonske cevi za zaklonišča, za nevulkanizirane kavčukove plošče. Pretekli mesec so bile odpravljene uvozne carine na rastline, ki vsebujejo rdečo glino, težko terovo olje iz črnega premoga, sulfitovo milnico, arzenovo kislino in metilklorid, nadalje za surovo železo, aluminij v kosih, žičnato pletivo za papirno industrijo, papir za izdelovanje papirnih cevk in celuloidne cevke, za soljene slanike itd. Nadalje je znižana uvozna carina za mešanice bombaža in volne z umetnimi tekstili jami.
Nemški pionirji pri gradnji mostu v Cigrcih. ki so ga hilj Poljaki razdrli
Borze
Dne 6. februarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 5,141.450 din, na belgrajski 6.15 milij. dinarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 300.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji
London, 1 funt	i , t 176.35— 179.55
Pariz, 100 frankov	99.65— 101.95
Newyork, 100 dol. .,■„■■ 4425.00—4485.00 Ženeva, 100 frankov . , , , , 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. > , , » , 2349.00—2337.00 Bruselj, 100 belg . . , , , , , 749.00— 761.00
Ljubljana — Svobodno tržišče;
London, 1 funt .>■■■■■	217.84— 221.04
Pariz, 100 frankov > , i , , ,	123.15— 125/45 Newyork, 100 dol. . „ , , , , 5480.00—5520.00
Ženeva, 100 frankov , , , , ,	1228.18—1238.18
Amsterdam, 100 gold. j > i , s	2901.17—2939.17
Bruselj, 100 belg.	925.05— 937.05
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin, 1 marka . i i j , i , 14.70— 14.90 Solun, 100 drahem . i . . , , 30.25— 30.75
Zagreb — zasebni kliring
Solun, 100 drahem	30.40— 31,10
Sofija, 100 din .,».»» •. 100 din 95 blago
Belgrad — zasebni kriling Solun, 100 drahem . < , , , , 30.83— 31.53 Sofija, 100 din.......100 din blago
Curih. Belgrad 10. Pariz 10.03, London 17.7925, Newyork 446, Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.175, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Budimpešta 86.5, Atene 3.30 ponudbe, Carigrad 3.55 pon., Bukarešta 3.30 ponudbe, Helsingfors 7.75 pon., Buenos-Aires 102.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 423.50—424.50 v Zagrebu 420 denar v Belgradu 425.25—425.75
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investic. posojilo 98—ICO, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 423.50—424.50, begi. obveznice 76—77, dalmatinski agrarji 70—72, 8% Bler. pos. 96—98, 7% Blerovo posojilo 88—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 100— 101, 7% stab. pos. 98—100. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest pos. 98 denar, agrarji 52 blago, vojna škoda promptna 420 den., begi. obveznice 75 den., dalm. agrarji 68 denar, 4% severni agrarji 50—52, 6% šumske obveznice 66 den., 8% Bler. pos. 96 den., 7% Bler. posojilo 87.50 den., 7% stab pos. 95 den. — Delnice: Privilegirana agrarna banka 190 den., Trboveljska 245—250 (245), Gutmann 60 blago, Sladk. tovarna Osijek 140 den., Osj. livarna 160 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 98.50 denar, agrarji 53 den., vojna škoda promptna 425.25 do 425.75 (425.50, 425), begi. obv. 77—77.50, dalmatinski agrarji 71.25—71.75 (71), 4% severni agrarji 50 den., 6% šumske obveznice 67.50—68.50, 8% Blerovo pos. 96 den., 7% Bler. pos. 88 den., 7% posojilo Drž. hip, banke 101 den., 7% stab. posojilo 97.50 den. — Delnice: Nar. banka 7.400 den., Priv. agrarna banka 192 den. (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač okolica Novi Sad, Sombor sred. bač. 197—199, srem. slav. 197—199, gornja bač. gornja ban. 198—200, južna ban. 192— 194, bač. ladja kanal, bač. ladja Begej 202—204, bač. Tisa šlep Ia, Ha 202—204, bač. ban. ladja Du-nav 201—203. — Oves: bač. srem. slav. 151—153.
—	Rž: bač. 155—160. — J e č m e : bač. okolica Sombor in Srem. 172.50—175, bič. spomlad. 68 kg 192.50—197.50, baranj. spomlad. 69 kg 195^200. — Koruza: bač. stara 138—140, bač. nova 125— 125. — Moka: bač. Og Ogg 302.5—322.5, 282.50— 302.50, 262.5—282.5, 242.5—262.5, 212.5—232.5, 137.5 do 142.5. — Otrobi: bač. srem. 125—127.5. — Fižol: bač. beli 2% 390—400. — Tendenca stalna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju,
dne 1. februarja 1940. Voli 1. vrste 6—6.25 din, 2. vrste 5-^6 din, 3. vrste5 din; telice 1. vrste 5—6 dinarjev, 2. vrste 4.50—5 din, 3. vrste 4—4.50; krave
1.	vrste 4—5 din, 2. vrste 3.50—4 din, 3. vrste 3 do 3.50 din; teleta 1. vrste 6 din, 2. vrste 5.50 din; prašiči špeharji 10 dinpršutarji 9 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste 12 din, 2, vrste 10 din, 3. vrste 9 din; svinjina 16—18 din, slanina 17—18 din, svinjska mast 20 din; čisti med 20 din, goveje surove kože 12—14 din, telečje 14—16 din, svinjske 8—10 din za kilogram. — Pšenica 240 din, ječmen 200, rž 195, oves 235, koruza 180, fižol 600 do 850, krompir 175, lucerna 120, seno 100, slama 45 din, pšenična moka 290—375 din, koruzna 225, ajdova 400—450 din za 100 kg. — Drva 100 din za kub. meter, jajca 1.75 din za komad, mleko 2—2.50 dinarja za liter, surovo maslo 28—40 din za kilogram.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 1. februarja 1940. Biki 1. vrste 5—6 din,
2.	vrste 4—5 din; telice 1, vrste 5—6.50 din, 2. vrste 4—5 di; krave 1. vrste 3—4 din, 2. vrste 2—3 din; teleta 1. vrste 4—5 din, 2. vrste 3—4 din; prašiči špeharji 7—11 din, pršutarji 5—7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. rvste 12 din, 2. vrste 10 din; svinjina 12—14 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 d in; čisti med 15—16 din; goveje surove kože 12 din, telečje 13 din za kilogram. — Pšenica 200 din, ječmen 160, rž 150—155, oves 160, koruza 150, fižol 600, krompir 100, seno 90—100, slama 30—35, jabolka 1. vrste 200, pšenična moka 375—400, koruzna 200, ajdova 400 din za 100 kg.
—	Drva 115 din za kub. meter, jajca 0.90—1 din za komad, mleko 1.50 din za liter, surovo maslo 26—30 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 din za liter, finejše sortirano vino 5—7 din za liter.
Jadranske ladjedelnice, Split, podružnica Kraljeviča. Izbrisani so bili člani uprave Gjtira Paun-kovič, dr. Svetislav Šumanovič, Velimir Ristič in D j uro Stipetič, vpisani pa dr. Milorad Djordjevič, Dragomir S. Pavlovič, V. Marin Fcič in dr. Zore Vinko, nadalje je vpisana prokura ravnatelja gosp. jcana Louisa uomeli^.
J

Pomagajmo našemu malemu kmetu
V Sloveniji imamo le malo velikih kmetij, ki bi res v vseh ozirih lahko preživljale celo kmečko družino, ki se leta in leta bori z zemljo, da ji iztrga sredstva za življenjski obstanek. V Sloveniji prevladuje kmet z malim kmečkim posestvom, ki ne more nuditi kmečkemu domu vse tiste trdnosti, ki je potrebna za pravilen razvoj življenja po naših kmečkih domovih in naših kmečkih družinah. Številni so kmečki domovi, kjer tako proti koncu zime ali vsaj pred začetkom pomladi že zmanjka najpotrebnejših življenjskih potrebščin in v takih domovih že prav pogosto ne* kuhajo več* kot samo enkrat na dan. Najbolj spoštovana hrana je v takih domovih edino še kruli, toda tudi tega že zelo primanjkuje; malo posestvo ga ni dalo dovolj in zalo je treba poseči po drugih sredstvih za obstoj — poleg kmečkega dela se je treba ozirati. še j)0 drugih zaslužkih v bližnjih mestih, v bližnjih tovarnah ali pa v velikih lesnih podjetjih. Kmečki delavec se mora začeti oddaljevati svojemu domu, počasi postaja tudi sam neke vrste proletarec.
Naše zadružne iu prosvetne organizacije so doslej že mnogo storile, da bi pomagale prebroditi le težave. Po številnih vaseh so vzrastle lepe gospodarske, mlekarske in sadjarske zadruge. Kjer pa se tudi lo ni moglo dovolj uveljaviti, tam je pa bil pač naš slovenski živelj obsojen na to, da je moral kreniti v svet s popolno palico v roki — začelo se je pospešeno izseljevanje našega rodu na razna dela v tujino, bodisi samo na sezonska dola ali pa so šli tujcem kolonizirat njihovo redko ali s slabotnimi ljudmi poseljeno zemljo. Ze pet mesecev pa traja v dveh tretjinah sveta vojna in možnost zaslužka v tujini se bo silno omejila; zaradi raznih nerednosti in težavnih pogojev dela v nekaterih državah naši ljudje- tudi ne bodo marali hoditi v tujino, če tudi jim je to v nekatere države mogoče še možno. Kavno naš kmečki stan bo le ovire in nesreče novega stanja v svetu najbolj občutil. Na domačem trgu so razmere že dovolj razrvane in bo kmet brez velikih koristi moral vnovčevati svoje proizvode, v tujini pa so razmere še zamotanejše in v posredovanju s tujino bo nazadnje zaslužil vse samo jirekupčevalec in verižnik.
Dvigniti moramo donos kmečke zemlje
Naše slovenske družine so hvala Bogu blagoslovljene z otroki, toda še jired 20 leli smo Slovenci predstavljali 10 odstotkov vsega prebivalstva v naši narodni državi. Danes je padel naš odstotek že izredno nizko in predstavljamo samo še (i.8% vsega prebivalstva v Jugoslaviji. Iz naših kmečkih
domov že desetletja prihajajo naši najboljši narodni in kulturni delavci. Najti moramo torej .sredstva zato, kako ohraniti trdnost leni mišim kmečkim domovom, kako dvigniti občutje zadovoljstva, sreče in ponosa po naših vaseh, da se bo zopet dotakala v našo narodno kri najboljša življenjska moč našega naroda.
To bi bilo mogoče doseči edino na la način, da znatno dvignemo donos naše kmečke zemlje. Dvigniti moramo našo kmečko proizvodnjo do skrajnih meja njene možnosti in ji priključiti ona bogastva, ki so vkopana v našo zemljo.
Ustvariti si moramo svojo industrijo
1'otrebna nam je industrija, in sicer predvsem ona mala industrija, ki je vkopana v bogastvo naše zemlje in ki je naša narodna last. To je ona industrija, ki sloni na zdravih temeljih slovenske grude, na naravnih ppgojih in se razvija iz prvin v naših surovinah in iz našega dela. Te industrije nam nihče up more vzeti.
Semkaj moramo v prvi vrsti šteli vso našo lesno industrijo z vsemi vejami (pohištvo, stavbni les, kolarstvo, rezbarslvo, pnrketi, kemična industrija, olja, laki itd.). V to vrsto spada tudi naše podzemeljsko bogastvo, naši rudniki (premog, cink itd.)
Naši gozdovi in planine so polno zdravilnih zelišč in bilk; to bi morala zajeti naša bilna industrija, ki še ni jirav nič razvita. S pridelavo zdravilnih zelišč bi so lahko marsikdo pomagal, l>riho«lnja višja stopnja te proizvodnje pa je že industrija izčrpavanja bilnih izvlečkov.
Ljubljansko polje že desetletja čaka na svojo sladkorno industrijo
Ze več desetletij se razpravlja in o<l časa do časa resneje obravnava načrt o pospeševanju ea-dilve sladkorne pese na ljubljanskem polju, po-
sebno na ljubljanskem barju. Načrti so že obstojali, toda vse je bilo odloženo, Počasi pa bomo le, morali zagrabili tudi za lo Vprašanje in izvesti zamisel, naj se v okolici Ljubljane po njenih poljih razvijp sladkorna industrija na zadružni podlagi. To bi lahko poslala najmočnejša naša narodna zadružna industrija, ki bi lahko takoj zaposlila na deset tisoče naših ljudi in jim dajala zadosten kruli.
Prav tako bi morali dvigniti industrijo našega lanu in konoplje ter našega ovčarstva; vse lo bi dajalo surovine za našo domačo tekstilno industrijo.
Industrija našega hotelirstva je v polnem razmahu
Silno bogat vir dohodkov nam prinaša vsako leto naš tujski promet. Dve tretjini Slovenijo živita v poletnih in deloma tudi zimskih mesecih od do loka lujcev, ki radi prihajajo v naše kraje. Ves dosedanji razmah hotelirstva in goslilničarstva po važnih tujskoprometnift središčih je v zadnjih dveh desetletjih slonel na delu zasebnikov, ki so ponekod ustvarili ros ogromna dela. Toda že večkrat jo bilo treba prositi oblast za pomoč, posebno tam, kjer jo tujskoprometna sezona slonela na pogojih mednarodnega značaja. Sedaj v teb hudih časih so bodo morali naši tujskoprometni kraji še bolj poprijeti dola in poskrbeti hitro za tak načrt, ki jih bo obvaroval katastrofe v teli čudnih časih, v katerih živimo. Pa tudi oblast bo morala odločno in smotrno priskočili na pomoč. Celi predeli Slovenije žive ponekod od tujskega prometu.
Za vso to stvari pa bo nujno potrebno poiskati finančna sredstva, za močnim in modrim vodstvom pa bi moralo ili na dolo vse naše ljudstvo, ker se sedaj razmere zapletajo tako, da moramo za vsako ceno prili do svojega socialnega, gospodarskoga in narodnega načrta, ki ga moramo izvajati z vso svojo trdno voljo. V pravilno organizirani lastni samoupravni enoti bi bili ti načrti sposobni izvedbe. Do lo pa moramo priti, ker nam bodo sicer razmere naložile še ležja bremena iia rumeua.
P&pelnaca
Pogreb švicarskega predsednika Motte v Bernu
Knr čez noč nastopi vsako loto velika >žehla', odločilen preobrat. In glasno, hrupne jiustne dni sledi sleherno loto liha, siva pepelnična sreda.
Na pepelnično sredo ima Cerkev svoj posebni, resni obraz. Prodiren hlad in pobožna liliota valovita skozi pol mračno cerkev. Z resno vijoličasto barvo opominja duhovnikovo blačilo. Tožeče, |>re-sunljivo plovejo zadržani akordi orgol skozi liišo božjp. Ljudstvo moli: »Pomisli, o čiovek, da si pepol in da se v pepel |>ovrneš!c
Ko je služba božja končana, so ljudstvo razgiba. Vse se približa oltarju in vsakdo |>repro.sto in resno poklekne. Duhovnik zaznamuje vsakogar z blagoslovljenim pepelom z znamenjem sv. križa na čelu. In vsi pridejo jk> pepelnati križ, stari in mladi, kmet in delavec in gosj>od. Prastara in sveta je ta poliožna navada pepelnice. Zo v 4. stoletju so je s toni dnom začela kanonična doba jX)i<ore za javno s|>okornike, ki se je končala na veliki četrtek z javno odvezo. Če so bili grehi hudi in pohujšujoči, tedaj je spovednik izročil spokorniku raševinasto, s pejK!loni jkjsuIo sjkh korniško oblačilo.
Ko je v 11. stoletju prenehala javna pokora, je slojiilo na mesto javnih spokornikov rimsko ljudstvo, duhovščina in visoke osebe Cerkve j>rav do papeža navzgor. Vsi ti so šli l>osi in s pepelom na glavi, pojoč 1 i ta n i je vseli svetnikov, v baziliko sv. Sabine — k evharistični j>roslavi. šli so mimo majhnega (»kopališča, čigar grolx>vi so spominjali na smrt in minljivost vsega pozemskega. Liturgič-ne molitve za blagoslovitev pojiela so bile bržkone zaradi vpliva frankoviske lilurgije uvedene v rimski misale.
Tudi moderni človek se zrosni spričo nemih besed pepelnatega križca. Po|>el |>omeni minljivost, smrt in pogin. Vse bo nekoč |>opol in prah: hiša. obleka, orodje, denar, roke, »či in truplo. Življenje, ki danes še cvete in polje. se l>o jnlri spremenilo v pepel, ki ga veter odpihne; Ik> liorna, mrtva prst. Cerkev se zaveda, zakaj jiritisno v začetku resnoga, tihega in posvečenega postnega časa ljudem križ na čelo. To jo znak opomina, jMikore, zbranosti, da bi s Kristusom, ki je za nas nesel križ in se na Golgoti žrtvoval za vse človeštvo, stopali jk> poti pokore in premagovanja: Kdor hoče bili moj učenec, naj vzame svoj križ na rame in naj gre za menoj.<
V znamenju križa nam Cerkev napravi jx>-pelniit križ na čelo. In spominjajoč in velik sp v tem postnem času dvigne križ Golgote nad našim
inosla. občino odino upanje,
življenjem, nad življenjem vasi in in družin. Križ, ki je kristjanom edina moč In rešitev, znamenje vseli znamenj in simbol največjo človeško skrivnosti: odrešenja tega sveta |io Sinu božjem.
IVpel je pripravljen iz posvečenega lesa pre.jš-iijo cvetne nedelje. Les pa je iz palm, in palme so znak Gospodove zmage, ln lako pomeni križ iz pepela likrali Kristusovo zmago. Tako tli pod tem blagoslovljenim i>o|>eloiu upanje v zmago Kristusovo.
In kdo bi se zlasti dandanes branil tega znamenja?
SCHICHTOV RADION
pjzre 4a*n!
Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijoni UisiUovih mehurčkov vse delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijovso nesnago in perilo je tako belo da se kar sveti.
RADION BELINA!
3000 posnetkov ohranjenih z nemške ehspediciie na Himalajo
Iz Monakovega poročajo: Zaradi nove vojne in ker sta bila internirana dva bivša člana ekspe-dicije na Himalajo, so zdaj odpadli vsi načrti za tako nadalinjo ekspediciio. Zalo so leni pomembnejši zadnji, v preteklem letu doseženi uspehi prve hoje v to visokogorje. Član ekspedicije, Ernst Grob, je prinesel z ekspedicije 3.000 izvrstnin posnetkov. Več mesecev dolgo ie bil dragoceni lilmski material nerazvit v Indiji, ne da bi ga bilo moči spraviti v Nemčijo Kako letalo sploh ni prišlo več v poštev. K sreči je bil del posnetkov že v avgustu poslan v domovino S tem je prišlo veliko dragocenih posnetkov z ekspedicije na Nanga Parbat v Evropo. Slednjič pa se je Ernestu Grobu, ki je švicarski državljan, posrečilo, da w še nadaljmo zbirko in tudi slike mogel rešiti. Le še ma»hen del teh slik je prišlo v javnost, a ostali del bo 6koraj objavljen, ker namerava Erne6t Grob izdali posebno knjigo, kjer bo objavljenih 80 najlepših posnetkov,
Vojaki na nemški zahodni fronti donašajo potrebni les za strelske jarke. Ta služba jc jako težavna in nevarna saj je Ircba paziti na pot, na težo in na sovražnika
Boguslav Kuczynski:
Beg iz Varšave
Morda je bilo to res. Staeliowiak jc izmislil: Do l.ubliiia ni daleč. .Se bom žc 'pripeljal kakor koli. Za Marijo pa bom že dobil prostor.« Tedaj pa se je spomnil, da se je njegova sestra vozila ves dan samo do .Spala, ki je še bliže, kakor pa Lublin. Zato se je spustil v pogovor z moškimi, ki so 11111 branili vstop.
»Prostora je dovolj, toda rezerviran,« so mu razlagali nerodno. »Za prijatelje, ki čakajo na vzhodnem kolodvoru.«
Stnchovviaku se jc zdelo to malo verjetno.
»Ko pridejo, jim ga odstopim,« je rekel. -Samo za to mi gre. da bom blizu /omi. ki so v sosednjem vagonu. Ne hotel bi se od njih preveč oddaljiti.«
Dali so mu mesto. Stachovviak je stopil v oddelek, položil aktovko in sedel. Tam so bili še trije moški. Pozorno jili je ogledovul.
»Odkod ste. gospodje!"« jili je vprašul čez trenutek. Eden med njimi je bil starejši od drugih cl\oh in je imel /o preko štirideset let in dva prstana na roki. Druga dva sta bila dvaj-setletnika.
»Smo od ministrstva financ,« je rekel starejši.
»Sluge,« je pomislil Stachovviak. »in še to zelo neolikani.«
Stachovviak ni vedel, kako dolgo bodo stali še tu na postaji. Seilel je tako, kakor bi pričakoval, da bo takoj potegnilo. Za hip pa je stojiil v sosednji vagon in šepetuje rekel nekaj Mari j i.
Pri meni je še prerej }>roslorfl.* ji je rekel. »Z mano vred smo štirje. Oni sicer govo-
re, da je rezerviran prostor za prijatelje, ki vstopijo na drugi postaji, zdi se mi pa, du hočejo imeti prostor — za udobno spanje.«
»Kaj naj naredim?« je vprašala Marija. Vidno je bilo. du ne more ostati v tem oddelku, kjer ni zanjo prostora. »Grem s tubo.«
»Pojdiva!« ji je rekel Stachovviak. Ni bilo kaj oklevati.
Vzel je prtljago in stopil naprej. Oni pa mu niso več branili in se mu upirali, ko je jiri-nesel prtljago. In niso mu več govorili o svojih prijateljih /. vzhodnega kolodvora. Samo noge so nejevoljno potegnili pod klop in nekdo je zamrmral: »S spanjem že ne bo nič.«
»A tako!« je odgovoril Stachovviak. ki je iskal jiriliko. da bi se nekako sporazumel z njimi. »Nekako se bomo že razvrstili, pa bo šlo.«
Onim pu je padlo v glavo, da bi jih moralo biti sruin, če bi bil prostor ostal nezaseden.
»Prostora je še dovolj,« je rekel starejši. »Toda s spanjem bo slabše.«
»Neumnost!« je rekel Stachovviak. »Se dve dami prideta, je rekel za vsak primer. Melu-nija in hčerka sta ga namreč prosi 11, naj jim preskrbi nov prostor. In tako sta čez hip |>rišli tudi oni dve pogledat /. Marijo, kateri so se sluge ministrstvu financ odmaknili. Eden izmed njih je celo pomagal Stachovv iaku uredili prtljago na [Milice, drugi na je pospravil s klopi časopise, da je imelo Marija prostor.
»I udi midve se preseliva sem!« jc rekla Melanija.
»Prostora ie dovolj še za tri osebe.« je rekel Stachovviak; Kmalu sta prinesli prtljago in Stachovviak jo je položil zraven svoje. Nato po se je obrnil in pošepnil Mariji, da je šla z njim. sla sla na postajo iskat telefon, da obvestita svojega svaka. Zvonila sla. pa ga nista mogla priklicati. Tudi služkinje ni več bilo v hiši.
»Morda je šla pospravljat najino stanova-vanje,« je šepnil Stachovviak, in obadva sta jiomislilu na zapuščene sobe.
».Naj bo v božjem imenu!« je vzdihnil Stachovviak. »Je pač vojna in je težko.«
Poskušala sta telefonirati še enemu in drugemu, toda nikjer nista dobila od/.ivu. Stopila sta na peron. V vagone, ki so jih priključili njihovemu vlaku, so nosili zaboje z akti ju uradnimi spisi.
Nad vagoni se je bočil prehod za pešec. Na njem ni bilo dosti ljudi. Nekaj dečkov je stalo tain in gledalo v globel.
Nenadoma so završele sirene po vsem mestu. Takoj sta so spomnila, da so varšavske železniško postaje najbolj nu|)adaiii cilj sovražnih letal.
»Marija! Marija!« je kriknil Stachovviak in jo prijel za roko. Ni vedel, kani naj bežita. »Pod most! Pojdiva pod most!«
Seveda. Tu slu bila razmeroma dobro skrita, saj sta stala tesno ob drugem steblu. Tudi sicer ta majhen most, ki teče čez vagone, ne more biti glavni cilj sovražnih 1m>iiiI> Cez lii|> sta ču I a blizu topotanje motorjev in streljanje protiletalskih topov,, obenem pa rcgljanje strojnic. Kmalu so se letala odstranila.
Marija je ostala še ob stebru.
»Počakaj tukaj, da ti prinesem kožuh!« ji je rekel Stachovviak.
Ko se je vračal ponj, je naletel na debelega moža, ki se mu je nasmihal Od nekod mu je bil znan tn obraz Stachovviak se je rahlo poklonil in hotel ili mimo njega dalje. Toda debeli človek ga je vseeno zadržal.
»Poznamo se. poznamo se...« je hitro zu-čel. Skupaj smo hodili v šolo.«
Iles s<o včasih hodila skupaj v šolo. 1/me-njala sta nekaj imen svojih davnih sošolcev. Tri, štiri. Hotela stu se spominjati šc drugih,
za spo-
lodu tu ni bil primeren kraj ne čas mine.
»Vidim, da potuješ z damami,« je reke! Zbierski. »Jaz sem pa sam. Končal seiii jus in zdaj sem kontrolor.
Stachovviak je pomislil, da ga bo moral predstaviti ženi. pri tein pa je videl, da se /bierski nesmiselno obli/nje. š.,.| je , n(-.M)j za njegovim pogledom in videl, da stoji tam hčerka gospe Melanije in se mu nasmiha.
»A tako!« je pomislil Stachovviak po kožuh.
Odslej je vsepovsod do odhoda srečaval poglede /.Merskega. Povedal je o tem tudi Mariji.
»Predstavi ga ji in imel boš je smeje sc reklu Marija.
•Res,« ji je odgovoril Stachovviak »Toda ne hotel hi ga imeti vedno |>red
stojiil
mir z njun,«
ku j ti
pozneje nosom.«
še enkrat da telefonira od
je stopil v kolodvorsko pisarno, znancem. Od nikoder ni dobil govora, tramvaji so vozili prenatrpani mimo kolodvora, l judje so se selili od severnih predmestij Varšavo v južna. Stachovviak je nejevoljno pomislil, da je pustil stanovanje v popolnem" neredu.
In pa izgubljam ure in uro! Vrniti bi *e
ga je bilo sram, d
a jc
moral,« je |m>hiis tako pobegnil.
»Morda je še bolje, da sem šel takoj, če «e vrnem, bi začel oklevati in bi si morda nikdar ne mogel odpustiti, da sem pustil v nemar tako lc|io priložnost. . .«
Pogledal je proti vlaku iu zdelo se mu je, da vidi Marijo med vrati vagona.
Poizk usimo! Morda ho nama lam. kamor bova prišla, bolje!«
\ luk je stal nu postaji šc do sedmih
čer.
jve-
l&hoJfate fu>v£ce
Koledar
Sreda. 7. februarja: Pepelnica. Romuald; Ju-
lijana.
Četrtek, S. februarja: Janez Malajski. sj>okor-nikj Juvencij.
Novi grobovi
+ V Tacnu pod Šmarno goro je mirno v Gospodu zaspal gospod Alojzij Tomšič, oče profesorja univerze v Ljubljani g. dr. Ivana Tomšiča in profesorice drž. učiteljišča v Mariboru gdč. Jožice Tomšič. Rajni je bil plemenit mož in vzoren oče. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Šoštanju je v ponedeljek, 5. februarja v 63. letu starosti umrl gospod Josip Meiič, gostilničar, lesni trgovec itd. Pokopali ga bodo danes ob po! 5 popoldne na župnijskem pokopališču sv. Mihaela. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Poročila sla se v cerkvi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani g. Ivan Režek, magistralni uradnik, in gdč. Dana Trtnlkova. Obilo sreče!
—	Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Lev Starin iz Ljubljane in Viktor Markovič iz Ljulmega pri Podnartu, Čestitamo!
—	Protituberkulozni dispanzer krajevne protituherkulozne lige v Murski Soboti se je preselil iz
banovinske bolnišnice v hišo Greiger, Aleksandrova cesta, ter bo zopet redno posloval z dnem 1 marca.
—	Gg. rezervni oficirji! Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. Kassig. Ljubljana, Miklošičeva c. 17 — blizu glavnega kolodvora
—	Službo zaščitne sestre razpisuje krajevna pro-tituberkulozna liga v Murski Soboti pri krajevnem protituberkul o/nem dispanzerju v Murski Soboti. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Pravilno opremljeno prošnjo s sliko je poslati na krajevno protiluberkulozno ligo v Mur-sJd Soboti do 15. februarja 1940. — Predsednik lige: dr. Bralina.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da
redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Smrtna nesreča. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah poročajo: V soboto popoldne ob 5 se je v Trsteniku smrtno ponesrečil kmet Jože Senekovič. Ogrodje strehe na gospodarskem poslopju je začelo pokali pod težo snega. Domači sin hiti po očela, ki se je nahajal v bližnjem vrhu. Oče pride, se povspne pod streho, da pove. kje 6e naj podpre V tem trenutku se streha sesede in tramovje pri priči ubije 60-lelnega dobrega gospodarja na veliko žalost
asa
Nepozabno lep film po slovitem romanu Viktorja Hugo-a Danes premiera ob ie. 19. in 21. ud
Superšlager francoske filmske produkcije! Film najpre-tresljii/e.Jih dramatičnih efektov! Kazko je in beda, veselje in trpljenje Usoda dve bednih deklet, ki vam bo ostala neizbrisno _ , r . . e Rosine Derean v spominu! RGneG 321111 tyr Gabriel Gabrio
Najlepše filmsko delo, ki si ga morate ogledati) — KINO SLOGA, tel. 27-30
DVE SIROTI
40 letnica zvestega službovanja
Te dni je obhajala gdč. Franca Pečan. kuharica pri g. župniku in pesniku Anionu Hribarju na Zalemlogu 40-letnico zvestega službovanja. Poznana je daleč okrog kot dobra in vestna gospodinja. Mnogo jih je, ki se s hvaležnim srcem spominjajo dobre »farovške tete«. /. vsakim je prijazna in postrežljiva, posebno do siromakov ima vselej odprte roke.
Obenem našu j ubila n tka obhaja tudi svoj — rojstni dan. Kljub visoki starosti je še vedno čila in zdrava, še vedno ima polne roke dela od zore do mraka, pri tem pa vedno dobi časa za branje. Ni dneva, da l>i ne prečitula Slovenca« ler ostalih katoliških listov.
Ko bi jo videli, s kako dekliško prožnostjo in gorečo vnemo gre po hišah agitirat za naše katoliške časopise, za Mohorjevo družbo. Mar-sikuk naročnik bi pozabil obnoviti naročnino, pa pa teta še pravočasno opomni. Vsi, ki jo poznamo, jo cenimo in jubileju iskreno čestitamo ter kličemo: Teta nu mnoga letu! *
—	Podružnica Slomškove družbe za ljubljansko okolico zboruje v nedeljo, dne 11. februarja t 1. ob pol 10 v Rokodelskem domu v Ljubljani. Predava g. okrajni šolski nadzornik Erjavec Franc o pouku zgodovine v ljudski šoli. Pridite vsi! — Odbor.
—	Opozorilo hišnim posestnikom. Zadnje dni se je pri odmetavanju snega s streh primerilo, <la so bile v mnogih primerih pretrgane telefonske žice in da je bil tudi sirer moten telefonski promet. Zaradi tega se opozarjajo vsi hišni posestniki in vsi oni, ki opravljajo ta dela, da pri tem pazijo na telefonske linije, ker bo sicer poštna uprava proti vsakemu postopala v smislu predpisov zakona o pošli, telegrafu in telefonu ter zahtevala povračilo povzročene škode. V težjih primerili pa bo zasledovala ludi kazensko po S 2tH) kazenskega zakonika. Poudarjamo, da se po tem paragrafu kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din celo prestopek, storjen iz kakršnekoli malomarnosti. — Direkcija pošle, telegrafa in telefona v Ljubljani.
njegove družine in vseh sosedov ler mnogoštevilnih prijateljev. Naj v miru počiva!
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
p4> ebi&o/i
■ixua

Jčoj pKovite?
Tj Dolenjskega sem prinesel seboj v Ljubljano steklenico nekaj litrov cvička. Na ljubljanskem kolodvoru sem vino prijavil trošarinskemu uradniku mu plačal pristojbino in ynislil vino odnesli domov. Pa mi troiarinski uradnik ljubeznivo pove, da mori/m vino oildnli v shrambo trošarinskega urada, sam pa z lističem, ki mi ga jr dal, oditi na davčno upravo na Breg. Odkobacal sem se skozi ilobudro na Breg, kjer mi je davčni uradnik izročil izpisan črk s pristavkom, naj ga takoj nesem na pošlo, plačam predpisani znesek in sc vrnem z odrrzkom nazaj, fsel sem plačeval ček na pošlo, kjer sem zaradi precejšnega navala strank moral dosli dolgo čakati, da sem prišel na vrsto. V. odrezkom sem se napotil nazaj na Breg. ga oddal davčnemu uradniku, ki mi je nato napisal potrdilo, da je vse v redu. S tem potrdilom sem sr napotil nazaj na glavni kolodvor, kjer sem potrdilo oddal trošarinskemu uradniku, ki mi je potem izročil moje vino. Ko sem po doseženem uspehu mulo zagodrnjal, so mi rekli, da so sedaj, odkar država pobira trošarino, takšni predpisi.
Ne godrnjam proti državni trošarini. Tudi ne godrnjam na uradnike, ki morajo svojo dolžnost izpolnili, toda godrnjam proti onim, ki so za pobiranje teh zneskov iznašli postopek, ki me je veljal za ubogih nekaj litrov vina celo dopoldne letanja po Ljubljani, odnosno ki bi me veljal še mnogo več, da nisem slučajno sam imel časa. da sem opravil vse osebno. Ali res ni mogoče najti drugega postopka, takšnega, da bi človek pri plačevanju javnih dajatev ne t:ne vtisa, da ga po vrhu še sekirajo, ne glede na to, da mu jemljejo dragoceni čas¥ Včasih se je vse plačevalo na trošarini na kolodvoru. Kaj neki se je zgodilo, da sedaj to v c gre več?.
*	Bivši predsednik romunskega senata v Dubrovniku. \ Dubrovnik se je pripeljal romunski vseueiliški profesor in bivši predsednik senata llije Daniami, katoliški duhovnik. Prišel je, du pregleda dubrovniški arhiv in knjižnico, če 1 >i našel kakšne podatke o potovanju in bivanju v Dubrovniku romunskega svetnika Jeremije. Znano je, du je sv. Jeremije bil v Dubrovniku leta IVO. Daniami in is) i. da je Jeremije prijel v slik tudi z dubrovniškimi plemiškimi krogi in da je o tem v arhivu ali knjižnici kaj zapisanega.
*	Snemanje novega filma v Dalmaciji.
Filmski igralec Svetislav Petrovič je sporočil svojim prijateljem \ Splitu, da Ivo spomladi prišel v Dalmacijo s filmsko ekspedicijo in sne-mul nov zabavni film.
*	Katoličani pomagali muslimanu iz zapora. Zaradi neprijavljenega sestanka HSS v muslimanskem delu Bosanske Kostajnice je bil kaznovan predsednik tamkajšnje krajevne organizacije HSS musliman A d i I Gulič na (lenarilo globo 025 dinarjev ali pa na 12 dni zapora. Ker se proti sodbi ni pritožil, jc postala pravočasna Oblast je Guliča pozvala, da plača globo ali pa nastopi zaporno kazen. Golič ni imel denarja, pa je odšel v zapor. Ko so to zvedeli hrvatski katoličani iz Hrvatske Kostujnice, so takoj med seboj zbrali 625 dinarjev in namesto Guliča plačali glol>o oblasti, da bi izpustili iz. zapora Guliča, kur se je tudi takoj zgodilo.
*	Smrt v snegu. Poletni kmet Blaž Vukšie iz T.ukučkega Dolgega sela pri Virovitici se je ponoči peš vračal od svojega sorodnika proti domu. Ker je bilo zelo mrzlo, noč pa temna, je zašel v globok sneg. zgubil orientacijo in padel \ obcestni jarek, kjer so ga drugo jutro našli kmetje zinrznjenega.
*	Mož in žena, ki štejeta skupaj 20 let. Arnavt Redžep Šaban v Kosovski Mitrovici je mislil, da je zadnji čas, da preskrbi svojemu II letnemu sinu Ša-banu ženo. Gledal je po deklicah in se končno dogovoril z očetom 9 letne Selme. Ko je Redžep odštel Selminemu očetu odkupnino v starih turških cekinih, je bila takoj poroka. Po stari navadi mora mladi mož svoji ženi kupiti poročni dar. Šaban je kupil »ženi« na njeno izrecno željo veliko punčko, seveda ne živo. Ko so oblasti zvedele za to otroško poroko, so povabile mladi zakonski par kakor tudi starše pred preiskovalnega sodnika. Mladi Šaban je med zasliševanjem začel bridko jokati Bal se jc, da bo izgubil svojo komaj poročeno ženo. Selma pa je bila bolj pogumna in ga je tolažila, da ju ne more nihče več ločiti.
*	Po 25 letih se je vrnil iz Rusije. Med svetovno vojno je prišel Anion Sabo iz neke vasi pri Slavonski Požegi v rusko ujetništvo. Do izbruha boljševiške revolucije je delal kot vrtnar na posestvu blizu Odese. Pozneje se je preživel kot dninar. V zadnjih letih pa se je vedno bolj pojavljalo domo-tožje. Šele proti koncil preteklega leta se mu je posrečilo, da se je v Odesi vtihotapil na ladjo, ki je bila namenjena v Konstanco. Pot od Konstance do Bukarešte je prehodil p*š in za to porabil več tednov. V Bukarešti se je javil pri jugoslovanskem poslaništvu, ki mu jc oskrbelo, da se je mogel vrnili domov, kamor je prišel pretekli teden, V domači vasi ga ni nihče več spoznal,
*	Pošten« bivši redar. Pred par tedni sla bila odpuščena v Glini dva redarja. Fden izmed teh redarjev jc povsod govoril, da je to krivica, da je bil vedno pošten in vesten, da jo bil odpuščen iz. političnih vzrokov, ne pa zaradi nerodnosti v službi. Mnogi so mu verjeli, pa ne dolgo. Te dni je dala v gostilni natakarica te/pii odpuščenemu redarju 100 dinarski bankovec, da ga menja, pa se »polteni« redar ni več vrnil, pač pa je bankovec v drugi gostilni zapil.
*	Smrt na železniškem tiru. Med železniškima postajama Zorkovac in Ozalj so preteklo soboto zjutraj našli na železniškem tiru razmesarjeno moško truplo. Kakor so pozneje ugotovili, je bil mrtvec 40 J let stari kmet Stjepan Kranjčec iz Zorkovca. Ali gre za nesrečo, zločin ali samomor, bo ugotovila preiskava.
*	45 kaznjencev odpuščenih iz Mitrovicc. Preteklo soboto so iz kaznilnice v Sremski Milrovici pogojno izpustili 45 kaznjencev. Med njimi jih je nekaj, ki so bili 6Voj čas obsojeni na dvajsetletno ječo.
*	Pekel v družini. Proti koneu novembra preteklega leta se je blizu Slavonske Požege odigrala strašna družinska žaloigra, v kateri je našel smrt kmet in bivši orožnik Mihajlo Aduinovif. Dobil je udarec |>o glavi in je umrl v bolnišnici. Državni tožilec je obtožil Adamo-vičevo ženo Evo, češ, da je. ona možu udarila, ko je spal. To je pod prisego izpovedal tudi pokojni Adamovič, preden je umrl. Eva je prišla pred okrožno sodišče. Razprava je ugotovila, da je bil rajni Adamovič zelo rabijaten, nasilen in se je vsak dan napil. Pretepal in mučil je ženo in otroke, ki so bili večkrat lačni kakor sili. V družini je bil pruvi pekel. Pred moževimi udarci je žena pogosto bežala od hiše in tako tudi kritičnega dne, ko se je mož vrnil pijan domov iz Požege. Mož jo je poiskal in jo pregovoril, da je šla ž njim domov. Doma je spet nastal prepir. Mož je otroke spodil iz sobe in nato začel prelepavati ženo. Davil jo je za vrat in ji svojo srajco zamašil v usta, da ne bi kričala. Mož je ženo pretepel do nezuvesti. V tem pa je prihitel v sobo 14-letni sin Nikola in je očeta, ki je klečal na materinih prsih, udaril s sekiro po glavi. Ko je tako mater rešil, je zaklieal: »Vstani, mama in beži. jaz sem očeta ubil s sekiro.« In zbežali so, hudo ranjeni mož oziroma oče je pa ostal sam v hiši. Kot priča je nastopil I4letni sin Nikola. Priznal je, da je res on ubil očeta. Nikola je najprej očeta odrinil od matere in ga prosil, nuj jo |>usti pri miru. Ko vse to ni pomagalo, je zgrabil sekiro in udaril očeta jx> glavi. Sodišče je ženo Evo oprostilo, ker za njeno krivdo ni dokazov, marveč je verjetno, du je očeta res ubil sin Nikola.
*	Zaluigra 16 letne žene. Pred letom dni se je poročil v Kragujivcu Andrej Nikolič, ki je bil znan strasten igralec, s 16 letno Milico. Čeprav je Milici 6veto obljubil, da ne bo vzel nobene karte več v roke, ga je vkljub temu kmalu zopet premagala igralska strast in prebil je noč za nočjo v gostilni, kjer je igral. Mlada žena se je zato vrnila k 6vojim staršem. S seboj je vzela par tednov starega otročička. Mož je silil, naj se 6pet vrne k njemu, ona pa tega ni hotela, ker je bila preveč razočarana. Ko se je te dni Mihca vračala z zabave, na kateri je bila s svojimi znanci, je pred hotelom »Zanatski dom« skočil k njej Mikulič in jo kakor besen začel obde-lavali z nožem. Na Miličino vpitje 60 prihiteli ljudje, nakar je Nikolič zbežal. Milico so takoj prenesli v bolnišnico kjer je pa kmalu umrla. Nikoliča so orožniki prijeli in izročili sodišču.
*	Ker ni mogel najti dela..,. Pleskarski pomočnik Hasan Hoto v Sarajevu 6e je zabodel z nožem v prsa iz obupa, ker ni mogel najti nobenega zaslužka. Njegova žena je v kuhinji pripravljala kosilo, ko je zaslišala zamolkel padec. Hitela je v sobo, kjer je našla svojega moža v mlaki krvi, Hotovo stanje je smrtno nevarno.
*	Ponesrečen beg v tujino. Te dni je pri-jilul v Split italijanski čezoeeanski |>arnik »Oceania< na svojem rednem potovanju v Južno Ameriko. V Splitu je ukrcal 12 potnikov, izkrcal pa tri »slejie« jiotnike, ki so se v Gružu dne 27, januarja vkrcali na italijanski parnik »Isaieo«. To so ISletni fantje Gabrijel Perce, mornar iz Dubrovnika, Siavko Kupbelašič, čevljar, in Niko Marnarevič, mornar iz Dubrovnika. Med vožnjo so jih našli skrite na parniku in jih izkrcali v Trstu, odkoder so jih sedaj poslali v Split.
*	Nevaren razbojnik prijet. Iz Siska jjoročajo: 18-lelni Josip Sovič je nepoboljšljiv kriminalni lip. Od zgodnje mladosti je že stalen gost raznih jx>-licij. Zagrešil je že številne tatvine, pa ludi hudih zločinov se ni ustrašil. V Sunji je na sejmu zapazil trgovca s perutnino Leopolda Steiner.ja. Videl je, da Sleiner dobro kuj>čuje in je bil prepričan, da ima pri sebi precej denarja. Ker si ni upal trgovca oropati |>red očmi drugih ljudi, se je poslužil drzne zvijače. Stopil je k Sleiner,ju in mu na uho šejietal, da ima večjo množino ukradenih kokoši In da jih proda za slepo ceno. Cene j>a tli hotel |>ovedali, marveč je zvabil Sleiner,ja na temen hodnik bližnje hiše. Trgovec niti slutil ni, kaj Sovič namerava. Ko sta bila čisto sama, je Sovič trgovca udaril jx> glavi, nato pa z nožem prerezal torbo in pobegnil s plenom 5400 dinarjev. Trgovec Soviča ni poznal in zalo orožniki niso vedeli, kam vodi sled. Pozneje je bil Sovič aretiran in obsojen zaradi manjše tatvine na šest mesecev zapora. Posrečilo se mu je, da je pobegnil iz ječe petrin,jskega okrožnega sodišča, nakar se je skrival pri svoji teti. Te dni so ga prijeli in sedaj je Sovič tudi priznal, da je oropal Stei-nerja. Sovič je vodja dobro organizirane roparske lolpe, ki »deluje« v krajih med Siskom, Pe-trinjo in Kostajnloo.
*	Možu je odgriznila nos. Trgovec Mihajlo Kovač v Bariloviču pri Karlovcu ima zelo ljubosumno ženo, ki oprezuje na vsak njegov korak. Te dni se je Kovač podal v Karlovec, kjer bi se moral sestati z večimi jioslovnimi tovariši. Poslovni pogovori so trajali nenavadno dolgo. Šele proti 0 zjutraj je prišel Kovač domov. Ze na, ki jo je vso noč mučila ljubosumnost, je padla kakor fu rija nadenj iu tolkla s palico (>o njeni. Ko ji je mož iztrgal palico, mu je odgriznila nos.
*	.še suknjič je zaigral. Gostilna v Sarorcih pri Velikem Orašju je bila prizorišče krvavega dejanja. Odpuščeni orožnik Svelozar Sarič, ki je ves svoj denar in končno tudi suknjič zaigral, je v napadu besnosli z nožem zaklal' gostilničarja. Po stor je nem dejanju se je sam javil orožnikom.
Anekdota
Po smrti generala Scharnhorsta je poslal general Gneisenau Blucherjev generalništab-ni šef. Prisrčno prijateljstvo je vezalo oba moža. či.iih sposobnosti so se medsebojno izpopolnjevale. BlUcher je nekoč, zelo dobro razpoložen, pri kosilu vprašal častnika: »Kdo lahko svojo lastno glavo poljubi?« Nihče ni mogel tega storiti, nakar je Bluchcr dejal: »Jaz pa lahko,« vstal, šel h generalu Gneisenau iu ga poljubil na čelo.
»Človek nikoli ne v«, če bo dobil dovolj bencina tudi za vožnjo nazaj domov!«
Ljubljana, 7. februarja
Gledališče
Drama. Sreda, 7.: »Profesor Klepeo«. Red Sreda. Četrtek, 8.: j Prazni k cvetočih češenj«, Pre-mierski abonma. Petek, 9. ob 15: »Striček Vanja . Dijaška predstava Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 10.: »Na prisotni strank. Red A.
Opera. Sreda. 7.: »Rusalkat. Red Četrtek, Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9.: Zaprlo. Sobota, 10.: »Gorenjski slavček«. Red B.
Radio Ljubljana
Sreda, 7. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Resni zvoki (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Obisk pri J. S. Bachu (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Za mlade naravoslovce (M. Zor); b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič) — 18.40 Slov. pravne starine, II. del (dr. Jos. Zontar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Odgovornost časnikarskega dela pred narodom in državo (I,ud. Mrzel, Lj.) — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz. ljubljanske opere; v
1.	odmoru: Glasb, predavanje (V. Ukmar), v
2.	odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 7. februarja: Belgrad: 20 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Zbor. 20.50 širolove skladbe — Bratislava: 20.15 Klenglove skladbe — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 21 Simf. konc. — Ankara 18.50 Gledališki program — Beromiinster: 20.05 Orkestralni koncert — Budimpešta: 19.50 0|>ern — Bukarešta: 20.50 Klavir — Trst-Milan: 22.50 Madri-galisti — Rim-Bari: 22.50 Pianino — Florencn: 21 Pihala — Oslo: 20.20 Ork. konc. — Sottcns 21.15 Sodobna gl. — Stockholm: 20.45 Griegovu »Rapsodija«.
Prireditve in zabave
Za XIV. koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo
v petek, 9. t m. ob 20 v Unionu, je izšel obširen spored, ki prinaša poleg biografskih podatkov izvajanih skladateljev tudi popis in razčlembo del, ki so na sporedu koncerta. Dirigent Baranovič je prispel v Ljubljano in vadi 6 filharmoničnim orkestrom Naj naše koncertno občinstvo ne zamudi prilike, da spozna enega največjih jugoslovanskih dirigentov. Prodaja vstopnic je pri blagajni kina Union.
Učiteljišfniki pri rede v proslavo 10 letnice »Kulturnega združenja« v soboto 10. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani slavnostno akademijo. Na sporedu so glasbene točke in komedija »Vzgojitelj Lanovect. Komedija posega s svojimi h umoru i m i scenami v marsikatero vprašanje našega šolstva. Vljudno vabimo vse prijatelje našega društva, |x>sebno pa gg. učitelje, da obiščejo našo prireditev. Predprodaja vstopnic na učiteljišču v pelek in soboto od 2—5 poj>oldne.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I.
priredi redno predavanje drevi ob 7 v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrckelj o »Pomladanskih delih pri sadnem drevju. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt na 8 redni sestanek v frančiškanski kapeli. V6e akademičarke vljudno vabljene!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Pircoli, T.vr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Pes — volčjak — se je našel. Dobi se pri Antonu Hribarju, Rudnik 47.
Novfce iz Argentfne
Buenos Aires, 20. januarja.
Leto 1939 ni bilo najboljše za slovensko izseljensko skupnost v Argentini, ki šteje po približnih računih kakšnih dvajset do pet in dvajset tisoč dus. Vojna, ki jo je staro leto prineslo Evropi, rodi neprijetne posledice tudi v Južni Ameriki, čeprav se bojišča nahajajo daleč proč od nje in se je samo jh> izrednem slučaju dogodilo, da se je prva večja pomorska bitka v sedanjem konfliktu odigrala blizu Montevidea. Mnogo naših zidarjev, mizarjev, kovačev, mehanikov itd., ki so si bili po dolgih letih krize in pičlih zaslužkov o[x>niogli z rednim delom, sedaj |>ogostonia pohajajo, ker je nastal zastoj v mnogih industrijah in predvsem v erad-beni.
i m„Kar, ?e društvenega delovanja tiče, je leto kJ;39 poteklo v znamenju precejšnjega mrtvila in samo glede Rosaria moremo zabeležili pozitiven uspeli: graditev društvenega doma Slovenskega delavskega kulturnega društva »Triglav«. Od štirih slovenskih organizacij, ki delujejo v Buenos Airesu — »Slovenski Dom« na Paternalu. »Gospodarsko društvo« in »Ljudski oder« v Villl Devoto ter »Ivan Cankar« v Saavedri — je bila slovenska javnost le parkrat v celem lelu povabljena na večje prireditve s precej šibkimi programi. Mrtvilo v društvenem delovanju se je opazilo tem bolj, ker so v prejšnjih dveh. treh letih tukajšnja društva kar tekmovala med seboj v agilnosti in je bilo včasih prireditev kar preveč.
Lepo pa je napredovala izseljenska šola na i aternalu, ki jo vzdržuje Jugoslovansko osrednje šolsko združenje. Pod vodstvom čč. šolskih sester *o otroci na dveh prireditvah pokazali lepe uspehe v učenju našega jezika. Sedaj, ko so tu počitnice, so pa dobili nagrado. Vodstvo naših izseljenskih sol je namreč organiziralo prvo počitniško kolonij* za nase malčke v kakšnih 40 kilometrov od Buenos Airesa oddaljenem San Antonio de Padua, in sicer na lepem posestvu, ki ga tam upravljajo slovenske šolske sestre. V ponedeljek. 15. januarja, je avlo->ns odpeljal na počitnice dvajset paternalskih šo-larckov, ki se bodo v San Anloniu hladili do konca meseca. Mi mnogo, ampak za začetek dovolj in za zdravje otrok tem boli vredno, ker je letošnje poletje izredno vroče. Prvi naval vročine, ki je bil tako hud, da je v samih dveh dneh zahteval v Buenos Airesu 25 človeških žrtev, je sicer minil, ampak po par dneh znosljivejše temperature se ie že spet začelo dvigati živo srebro v toplomerih. Po prvi skupini s Palernala pojdejo na počitnice otroci srbsko-hrvaške šole z Dock Suda, ki bodo iudi osiaii v počitniški kolaniii nelnnist dni.
JUNAKI SIBIRIJE
d LJUBIJ4NA
Ambrožev trg urefujejo
Ljubljana, 6. febr.
Priznati je treba, da je bil Ambrožev trg eden tistih prostorov v Ljubljani, ki so bili dolga leta najbolj zanemarjeni. Zdaj pa je prišel čas, da bo tudi ta prostor, katerega izgled je bil dokaj nevšečen « katerekoli strani, dobil drugo lice. 2e dobre tri tedne — od 15. januarja sem — je na Ambroževem trgu na delu truma delavcev, ki marljivo podirajo drevesa v sredini parka in planirajo teren za novo ureditev trga.
Načrt za novo podobo Ambroževega trga, ki ga je napravil tehnični oddelek mestnega poglavarstva v sporazumu s prof. Jožetom Plečnikom, je približno takle: Poljanska vesta od križišča pri šentpetirskem mostu naprej bo dobila vzporedno cesto, ki bo vodila mimo mestnega pogrebnega zavoda tja do stare cukrarne. Ta cesta bo v svojem teku lahno padala navzdol, tako da bo med njo in Poljansko cesto nagib, ki bo obdan z rušami in zasajen z drevesi. Ta cesta bo široka 12 metrov, od česar bo 7 metrov cestišča, na vsaki 6trani pa bo hodnik za pešce. Tred cukrarao bo cesta v širokem polkrogu zavila na levo in 6e stekala na cesto Poljanskega nasipa. Tudi cesta na Poljanskem nasipu bo razširjena in urejena. Široka bo 16 metrov, od česar bo 9 metrov cestišča, ostalo pa bo za hodnike ob straneh. Vsredi med tema dvema cestama pa se bo dvigala vodoravna ploščad na višini sedanjega cestnega križišča ob šentpeterskem mostu. Ta ploščad bo urejena v vidu parka, z zelenicami, nasadi, drevesi, grmičjem in klopicami, za kar bo poskrbela mestna vrtnarija. Okrog in okrog ploščadi bo tekla tri metre široka sprehajalna pot. Ploščad bo segala od križišča pa tja do cukrarne in bo v cukrarni široka kakšnih 20 metrov, na gornjem koncu pa bo nekoliko ožja. Za dvig te ploščadi bodo poribili materijal, ki ga izkopavajo pri gradnji zaklonišča za Mestnim domom ter pri gradnji zatvornice ob šentpeterskem mostu. Ob stavbi pogrebnega zavoda bodo vodile 6 Poljanske ceste na njeno vzporednico stopnice. Ploščad bo okrog in ekrog obložena z zelenimi rušami.
Dela izvršuje mestno poglavarstvo v lastni režiji pod vodstvom g. inž. Gjuda. Pri delih so zaposleni sami brezposelni. Dosedanja dela je močno oviralo slabo vreme, kljub temu pa 60 delavci podrli že nekaj dreves in splanirali že precej terena. Dreves bodo podrli, kolikor bo nujno potrebno, ostala pa bodo pustili in jih porabili za ureditev parka. Računati je, da bo urejevanje Ambroževega parka končano tja na pomlad. S tem bo ta zanemarjeni košček Ljubljane dobil bolj prikupno lice. Vendar bo to vse skupaj le začasna ureditev, kajti po regulacijskem načrtu ljubljanskega mesta odpade stavba pogrebnega zavoda in še nekatere druge in potem bo treba tudi Ambroževemu trgu ponovno dati drugo podobo. To pa bodo doživeli najbrže šele poznejši rodovi ljubljanskih meščanov.
V zadnjem času je tehnični oddelek mestnega poglavarstva dokončal urejevanje Marmontovega trga, kakor se je imenoval dosedanji zanemarjeni prostor med Hajdrihovo in Verstovškovo ulico. Tam so navozili okrog 1000 kubičnih metrov materijala, po večini onega, ki 6o ga dobili pri kopanju temeljev za stavbo Narodne galerije in pri odkopavanju na Haj-drihovi cesti. Poprek čez trg vodi pot, ob kateri todo postavili klopice, trg pa bo uredila mestna vrtnarija.
prijavilo zadostno število tečajnikov, se bo pričel zopet nov tečaj za začetnike. Onim, ki hi se želeli učiti angleščine zasebno, so na razpolago angleški in domači učitelji; enako je moči prirediti tečaje za majhne skupine. Društvo nudi svojim članom čitalnico, ki ima mnogo raznovrstnih časopisov in revij, kakor tudi bogato knjižnico klasič-in sodobne litenture. Klubova čitalnica je odprta dnevno od 17—19, medtem ko posluje knjižnica ob sredah in sobotah od 17—19. Društvo goji tudi družabne stike članstva s čajankami, ki se vrše tudi ob sredah ob pol 21 in kjer je članom možno vežbati se s svobodnim pogovorom v angleški kon-verzaciji. Vse informacije daje in sprejema tajnik učnega odseka ob torkih in četrtkih oil 18—19 v društvenih prostorih Tavčarjeva ulica 12.
1 »Dve siroti« je prekrasno delo francoske filmske produkcije, prirejeno po slovitem in vsakemu intoligenlu znane romanu francoskega pisca Victorja Hugoa. Obravnava na najbolj dramatičen način usodo dveh mladih deklet-sirot, od katerih pade ena v roke pustolovcu iz boljše družbe, ki jo zvabi na pretkan način k sebi, kjer jo čakala sramota in poaiižanje v krogu razbrzdanih mladih ljudi. Druga pa, slepa sirota, je prepuščena izkoriščanju zločinske slarke, za katero mora nabirati milodare s pouličnim prepevanjem. Usoda obeh deklet je tako pretresljiva, tla gane slehernega gledalca do solz. Toda pota usode so tudi za njiju milostljiva. Žarek ljubezni posveti v to brezdanjo temo in reši obe dekleti propasti. To izredno filmsko delo je od danes naprej na sporedu v kinu »Sloga«.
Danes slanikova pojedina v restavraciji
hotelo limon Ljubljano.
Razstava hladnih jedil od 16—18 h.
Vstop prost. — Vljudno vabljeni.
Rezerviramo mizel
1 Čigavi so glasbeni instrumenti? Na pustni torek dopoldne je službujoči stražnik v neki gostilni na Miklošičevi cesti opazil moškega, ki je ponujal naprodaj glasbene instrumente. Stražniku se je možakar zazdel sumljiv in je pristopil bliže k njemu. Izkazalo se je, da je mož vrtnar brez posla in stalnega bivališča Jože G. Imel je rjav kovčeg, v katerem je imel klarinet in še nekaj drugih glasbenih instrumentov ter par moških čevljev. Vse to je skušal spraviti v denar, kar pa mu je stražnik preprečil. Odvedel ga je na policijo, kjer se je Jože G. izgovarjal, da je dobil predmete od nekega dobro znanega uzmoviča, kar lKilrjuje policijo v domnevi, da so Irili predmeti ukradeni. Lastnik klarineta in drugih instrumentov se lahko zglasi pri upravi policije, kjer jih bo dobil nazaj.
1 Še o smrtni nesreči krovca na Emonski ccsti. Včeraj smo na tem mestu poročali o smrtni nesreči krovskegar pomočnika 30 letnega Straha Martina iz Zaloga, ki je padel z Jelacinove hiše na Emonski cesti na tla in se ubil. Policija je zasli-sala mojstra Janežiča, pri katerem je bil pokojnik zaposlen. Ta je izpovedal, da je Straha opomnil, naj se priveže, ko je šel na streho odmetavat sneg. Krovski pomočnik Pavunc Bogomil, ki je Strahu pomagal pri delu, je povedal/da je Strahu podal skozi podstrešno okno pritrjeno vrv, da bi se pri-
Krasen in zabaven film po motivih isto menske Rossinijeve komične opere
Reprezentativen španski film z najbolj- m ■■■■■■■	UM m nMlssm
širni preds'avniki španske umetnosti! jCVILJSKI P 1 AJ B^ f
Razkošje humor, ples, muzika in petje
Kino Union, tel. 22-21
Predstave ob 16, 19. in 21. uri
1 Mesečna rekolekcija za ljubljanske gg. duhovnike bo izjemno v četrtek, 8. februarja ob 5 popoldne v Dc&u duhovnih vaj. Zbirališče v hišni kapelici. Po meditaciji predavanje preč. g. ravnatelja Jagodica: »Nadškof Jeglič kot duhovnik«. — Vodstvo Doma.
1 »Srednjeveški cehi med Slovenci« je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek, 9. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani g. prof. dr. Blaznik Pavel. Brez dvoma je bila to najmočnejša organizacija v srednjem veku. Tudi pri nas je bilo cehovstvo močno razširjeno. Tako, da njegove korenine segajo še v današnji čas. Prosvetna zveza je s tem predavanjem odkrila nov list zgodovine našim ljudskim plastem. Kakor je predavanje »Slovenske pravne starine« od dr. Zontarja vzbudilo vsesplošno zanimanje po Sloveniji, tako bo zlasti med obrtniškimi krogi vzbudila to predavanje splošno pozornost. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
1 Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem, ki so s prispevki v denarju in blagu pripomogli, da je odbor obdaroval za božičnico svoje najrevnejše člane in članice.
H Kino Kodeljevo te/.4i-64 M
Danes ob 8. uri dva velefilma
Kmečke norosti Robin Hood
1 Mestni odsek za zaščito otrok je že meseca decembra razjioslal pole za popis otrok do vštetega 16. leta. Ker teh pol nekateri še niso izpolnili in vrnili, ojw>zarja mestno poglavarstvo vse starše, med njimi tudi one, ki ne reflektirajo na pomoč oblasti ob morebitni evakuaciji, naj oddajo izpolnjene jiole najkasneje do 10. februarja v sobi 37, Mestni trg 2, I. nadstropje. Na vsa vprašanja na polah je treba odgovoriti natančno in razumljivo, da staršev ne bo treba naknadno klicali za pojasnila. Kdor je polo založil ali izgubil, lahko dobi drugo na mestnem poglavarstvu. Opozarjamo, da predpisi zamudnikom prete s kaznijo in mestno poglavarstvo je prisiljeno, da se j>o teh predpisih tudi ravna.
1 Dr. V. Staoul od 10. februarja do 3. marca ne ordinira.
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča vsem tistim, ki se uče angleščine ali ki to še nameravajo storiti, da se še vedno lahko vpišejo v katerikoli učni lečaj društva. Polog tečajev za začetnike, ima društvo še dve vrsti tečaja za najvrednejše, kot tudi tečaje za dikcijo s konverza-cijo, za literarno zgodovino, tečaje za vaje in či-lanje Shakerspcareja in dr. Kakor hitro se bo
vezal, toda Strah je to odklonil, češ da je za dimnikom varen. Ko je odmetal nekaj snega, se je zgornja plast snega premaknila in Straha spod-nesla, da je jiadel 8 m globoko na kup snega, pod katerim so bili železni sodi. Policijska preiskava je nedvomno ugotovila, da za nesrečno krovčevo smrt ne zadene krivda nikogar.
1 Poljski velefilm »Junaki Sibirije« od danes dalje v Kino Matici. Do sedaj je imel Kino Matica na sporedu že par poljskih filmov, ki so našemu občinstvu izredno ugajali. Tako film »Roža«, nadalje »Znachor« in pred kratkim film »V vrtincu strasti«. In zopet je v Kinu Matici na sporedu prekrasna poljska umetnina »Junaki Sibirije«, film Polu dinamike, samožrtvovanja, plemenitosti, svobode in suženjstva poljskega naroda. V dovršeni, prepričevalni igri prikazuje film vračanje Poljakov leta 1918 iz Sibirije v Poljsko domovino. Vsa mladina se prostovoljno stavlja na razpolago domovini. Osnovala se je tiste čase slovita »Sibirska legija«, ki se krvavo bori proti »rdeči armadi«. Oglejte si lepi film v Kinu Matici.
1 Junaki noža i Ižanske ceste pod ključem. Včeraj smo poročali o hudem pretepu, ki ga je v noči od nedelje na jx>nedeljek doživela sicer mirna Mokarjeva gostilna na Ižanski cesti. Ljubljanska policija je s hitrimi poizvedbami ugotovila, da sta prepir izzvala in se v njem z noži najbolj udejstvovala brata Stanko in Vinko J. iz Črne vasi. Policija je dognala, da sla ta dva brata bila tista, ki sla prizadejala sinrtnonevarne poškodbe jx>sestniku Škafarju Cirilu in Vidmarju Alojziju. Vinko J. je že pod ključem, Stanka pa čaka enaka usoda, kakor hilro bo zapustil Leoni-šče, kjer se zdravi zaradi malenkostnih poškodb, ki jih je v pretepu tudi sam izkupil.
I Na past je lovil jcrebice na periferiji Ljubljane brezposelni pekovski pomočnik Alojzij T. iz Štepanje vasi. Policija in sodišče ga bosta poučila, da je to lovska tatvina, ki se precej strogo kaznuje.
Restavracija „SLON"
Danes
velika ribja pojedina
Popoldne od 17. do 18'30 ure razstava kuhinjske umetnosti.
1 12 jurjev je bilo ukradenih v ponedeljek zasebniku Karlu Kaplju iz stanovanja na Slari poti st 10. Za tatom manjka vsaka sled. — Neznan ljubitelj otroških igrač se je spravil na podstrešje v Gledališki ulici št. 7 in je iz oddelka Ahačič indije odnesel razne olroške igrače, med njimi otroško igralno sobo, majhen otroški pribor, okrašen s petelinčki in putkami, ter še 'druge igrače v skupni vrednosti 1200 din. - Skoraj novo črno zimsko suknjo je nekdo odnese! Hasanti lunini i/ kletne drvarnice v Igriški ulici št. 4. Suknja je
bila vredna 900 din. — Strojevodji Ignaciju Groš-lju je bil te dni i/, poslopja pri kurilnici ukraden nov službeni železničarski kožuh temnomodre barve z belo kožuhovino znotraj in siv klobuk v skupni vrednosti 650 din. — Iz gostilne Ilabjan na Glincah je nekdo ukradel Albertu Škribu suknjo Hubertus«, vredno 300 din.
1 Tatvine koles. Izpred gostilne Mencinger na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno Francu Svetku moško kolo znamke -Elinor«. Kolo je skoraj novo. Tatvine je osumljen neki prodajalec preprog, znan pod imenom »Muharem«, ki so ga videli, da se je s tem kolesom peljal proti Mostam. — Iz gostilne Marije Vidmar na Šmartinski cesti je neznan moški, star okrog 35 let, oblečen v uniformo |x>š(nega uslužbenca, odpeljal moško kolo neznane znamke in številke.
Kamnik
Novo izborno primorsko črnino točijo pri šafarju!
Zagorje
Dvo- ali cnosobno stanovanje v Zagorju iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca«; pod značko »Mirent-1033.
Krasen je požirek vročega čaja sredi snega in mraza 1
MARIBOR
Slab in drag živilski trg
Maribor, 6. februarja.
.-Hudi časi so nastopili za mariborske gospodinje. Večina se mora zadovoljiti z istimi sredstvi za prehrano družine, kakor so jih imele na razpolago pred nastopom draginje; če pa prideš s tem | denarjem na trg ali v trgovino, pa dobiš polovico i manj kot poprej. Zlasti hudo je na trgu, kjer gospodari sedaj veliko pomanjkanje vsega potrebnega. Slaba lanska letina, še bolj pa huda zima kaže čini dalje občutneje svoj vpliv na tržno življenje. Zaradi velikega snega se kmetje ne |iodajo na trg, če ni skrajna potreba za denar pri hiši, poleg tega pa tudi nimajo blaga, da bi ga spravili v mesto. V mariborski kmečki okolici sami se že čuti hudo pomanjkanje krompirja, tako da se dobi to važno živilo samo še ob sobotah in sredah, kadar prihajajo na trg kmetje z vozovi iz oddaljenih krajev Dravskega polja in Slovenskih goric. Do mače zelenjave s podeželja sploh ni dobiti, ker za radi snega ljudje ne morejo do nje. Nekaj je pri pravijo za trg mariborski vrtnarji, ki imajo solato shranjeno tako, da je ne žamete, poleg tega pa je začela sedaj polagoma prihajati na trg tudi solata iz Dalmacije. Obe pa imata isto napako — domača in dalmatinska solata sta tako dragi, da si jo lahko privoščijo danes res le imoviti sloji. Tudi radič je zelo redek gost na trgu. Kmetje prinašajo sedaj poinaleni tudi ohrovt in zelje, dosti pride na trg tudi jabolk. Cene se gibljejo sedaj takole: merica krompirja 10—12 din, kilogram radiča 12—14 din, kilogram dalmatinske in domače solate 10—12 din, mleko je po 2 din, jajca po 1.75. Nekaj dni pred pustom pa so skušali prodajalci izrabiti priliko, ko konzum mleka in jajc nekoliko naraste ter so cene naenkrat dvignili. Mleko so začeli prodajati po tri, jajca pa po dva dinarja in temu primerno so se skušale spraviti navzgor tudi cene za ostala živila. Naenkrat, brez vsakih predpriprav pa je sledila reakcija mariborskih gospodinj, ki so vse, kakor da so se dogovorile, nastopile na trgu z učinkovitim bojkotom. Podraženih živil namreč niso hotele kupovati. Nastop je bil učinkovit, ker je še istega dne cena spet nazadovala ter so prodajalci že dopoldne ob 11 prodajali mleko, jajca,
maslo in druge dobrote spet po nižjih cenah. *
m Pol cd i ca sc pozna v bolnišnici. V mariborski bolnišnici imajo sedaj največ posla z žrtvami zadnje poledice, ki prihajajo neprestano s podeželja po pomoč. Potujoči godec Oton Omejc si je zlomil nogo, ko je šel s cilrami iz Hoč proti Mariboru. V Rogoznici si je zlomil roko 60 letni občinski revež Lovrenc Drevenšek; v Studencih se je ista nesreča pripetila 58 letni postrežnici Ivani Kajzer, prav tako pa 60 letnemu krojaču Frideriku Dvoržaku v Pipuševi ulici ter 55 letnemu vpo-kojenemu poštnemu zvaničniku Juriju Bratušku v Orožnovi ulici. Roko si je zlomil tudi 9letni sin strojnika Anton Pažon.
ni Kritičen dan za falsko elektrarno je bil v ponedeljek. Na elektrarni so se hoteli znebiti prevelikega pritiska ledu ter so zato odprli eno zatvornico, s čemer se je zmanjšala kapaciteta elektrarne začasno za 2000 ks. Nagel odlok vode pa je pobral precej zastalega ledu ter se je tako neprijeten pritisk zmanjšal. Opaža pa se že na elektrarni vpliv južnega vremena ter je začel pritok vode naraščati, tako da je kritičen čas pomanjkanja vode najbrže že mimo in se bo obrat v kratkem lahko že vršil v običajnem obsegu.
m V narodnem gledališču gostuje v četrtek, 15. t. m. M rakova gleduliška skupina iz Ljubljane. Gostje bodo uprizorili najnovejšo Mrakovo tragedijo ».Stari Riml jan«. Delo, ' ki prikazuje v petih razgibanih slikah tragičen razjiad ljubljanske meščanske rodbine, je bilo uprizorjeno v Ljubljani že večkrat z izrednim uspehom.
m Fantovski odsek Maribor I. obvešča članstvo, da sestanek, določan za četrtek, odiiade, zato pa naj se vse članstvo udeleži prosvetnega večera v dvorani na Aleksandrovi 6. -
m Iz Touring kluba. Letošnji redni občni zbor podružnice Touring kluba v Mariboru bo jutri, v četrtek ob 20 v lovski sobi hotela Orel z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga vabljeni.
ni Gledališki abonenti redov A in C se opozarjajo, da so tehnični razlogi zahtevali s|»re-membo njihovega v dnevnikih že objavljenega vrstnega reda v tem tednu. V četrtek bo za red A drama »Othello«, premiera operete <Cigan baron za red C pa bo v solioto. '
m Ljudska govorica jc ustvarila iz malenkosti roparski umor. Včeraj se je na Dravskem polju in tudi v Mariboru hilro razširila govorica o divjaškem roparskem umoru nad ubogo starko, katerega so izvršili nekje pri Hočah nepoznani slorilci. Ljudje so vedeli kar točno povedati kako so roparji revico mesarili in koliko plena so odnesli. Zadevo pa so že pojasnili orožniki v Hočah ter se je pri tej priliki izkazalo, kako hitro ustvarja govorica iz muhe celega slona. V Hoti-njo vas je prišla v ponedeljek pojioldne skupina v maškare oblečenih fanlov. Obiskovali so hiše ter
ro!i po vasi, pri tem pa
o pil, iz velike
pletenke, tako da so bili nazadnje, ko so prišli v
hišo 80 letne poseslnice Marije Koban, že močno vinjeni. Zahtevali so od nje, da jim da krofe, ko pa je odvrnila, da jih nima, jo je eden izmed njih sunil, da je padla ter se pri tem poškodovala po glavi. Ker i>a je zaradi visokih let starke izgledalo, da bi bila poškodba lahko nevarna, so Orožniki odredili, da jo preišče zdravnik, ki so je res pripeljal iz Frama ter ugotovil, da je poškodba prav neznatna ter bo zaradi nje starka lahko še dolgo živela. Iz tega dogodka je potem nastala govorica o strahotnem umoru, ki je ljudi močno razburila.
ni Hudi časi za šoferje avtobusov. Šoferji na podeželskih progah mariborskega mestnega avtobusnega prometa preživljajo sedaj hude čase. — Vožnja po zasneženih, slalio očiščenih cestah predstavlja silen najior za šoferja. Polog tega pa je vožnja izpolnjena s samimi neprijetnostmi. Ceslo se dogaja, da avtobus jiri izogibanju z drugimi vozili zaide v globok sneg, nakar mu mora šofer z lopato dplali gaz, da ga spravi v tir, včasih pa mora iskati celo konjsko in volovsko vprego, da mu pomaga na »noge«. Najbolj najToriia za šoferje je proga v Ljutomer, ker je cesta zelo ozka in vijugasta. Na tej jirogi vozi mestni avtobus sedaj češ Košake, ker jo cesta Št. Peter—Ložane zaenkrat neprehodna.
ni Nevarne opekline starčka. Od Sv. Ane v SI. gor. so pripeljali v mariborsko bolnišnico 801et-nega starčka Janeza Vogrina. Zadobil je nevarne opekline po vsem hrbtu, ko se je grel pri premočno zakurjeni peči.
111 Dva specialista za kovaška nakovala sta prišla včeraj pred sodnike. Sla to brata Avgust in Anton Pak s Teznega, ki sta se bavila lansko lelo samo s tatvinami kovaških nakoval ter sta spravljala s tem poslom v strah vse kovače v mariborski okolici. Težka nakovala sta. poleni prodaja naprej kovačem v Dravsko dolino. Obsojena sta bila: Avgust na 2 meseca in pol, Aiilqii pa na 4 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dve leti.
m 3 leta robije zaradi roparskega napada. Razprava proti 31 letnemu zidarju Francu Stepiš-niku iz Gorišnice pri Ptuju, ki je bil obtožen roparskega dejanja, je bila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča že trikrat preložena, včeraj pa se jo vendar vršila ler končala z obsodbo. Stepišnik je bil obtožen, da je 31. avgusta lanskega leta napadel v zamušanskem gozdu sedaj že |>okojnega posestnika Jakoba Vesenjaka ter mu s silo vzel iz listnice 1200 din gotovine. Pri današnji razpravi je Stepišnik odločno zanikal vsako krivdo ter je spet izjavljal, da mu ie Ve-senjak sam dal ta denar, da bi mu spravil njegovo ženo s sveta, česar pa Stepišnik seveda ni imel namena izvršiti. Med pričami, ki so bile zaslišane, pa je za obtoženca posebno obtežilno izpovedala njegova žena. Stepišnik je bil nato obsojen na 3 leta robije ter 3 leta izgube častnih pravic.
Gledališče
Četrtek, 8. februarja, ob 20: .Othello*. Red. A.
Petek, 9. februarja. Zaprto.
Sobota, 10. februarja, ob 20: »Cigan baron«. Red C. Premiera.
Sv. Peter pri Mariboru
•Farni sestanek smo imeli v nedeljo. Na njem ie pojasnil pomen Kmečke zveze g. Bantan iz Ljubljane. Po predavanju se je razvila živahna debata, pri kateri je povedal marsikaj primernega in resničnega župan g Kirar. Udeležba je bila prav dobra, sklep sestanka je bil, da se na eni izmed prihodnjih nedelj ustanovi Kmečka zveza.
Gasilska četa bo podala v nedeljo, dne II. februarja svoj letni obračun na občnem zboru. Začetek ob pol 9 v prostorih g. Sandeja. CIani in prijatelji vabljeni!
Avtobus Maribor-Ljulomer že skoraj 14 dni ne vozi čez Sv. Peter in vendar bi nam bil sedaj v tem vremenu najbolj potreben. MP naj zadevo čimprej urede!
Ptuj
Mariborski trio koncerlira v pelek, 9. II. v dvorani Glasbene Matice. Na sporedu so: Beethoven: 10 variacij za gosli, čelo in klavir, Mnrcello: Sonata za čelo, Paganini: Sonata e-niol za gosli, Ravel: Sonatina za klavir, Dvorak: trio op. 90~ na-zvan »Dumky«.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
»Farne smučarske tekme« smo. čeravno smo sami ravninci, na pustno nedeljo priredili na Ptujski gori. Tekmovalo je 12 domačinov in izven konkurence 2 mariborska dijaka ob udeležbi približno 140 gledalccv, ki so se naužili »meha nič koliko. Prehodni pokal je odnesel 15 letni Martin Hrtiš p d. Kovačev Natančno poročilo priobčimo prihodnjo nedeljo v športni rubriki.
Sijajen uspeh je ob rekordni udeležbi dosegla na svečnico drama »Črna žena« v režiji in glavni vlogi gdč. učiteljice Pavle Košenina. Nastopil je tudi tamburaški zbor iz Apač. Igralcem čestitamo!
Naši fantje radi čitajo. Saj si jih jc 45 naročilo svoj fantovski list »Kres«, 35 pa »Mladca«.

KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Opera:
Nestroy-štritof: Lumpacius Vagabundus
Zajernljiva in v marsičem dragocena bi bila kratka, recimo kulturno-sociološka študija o obiskovalcih operete v našem Narodnem gledališču. Morda bi se na ta način vsaj posredno pojasnile nekatere nam nerazumljive stvari, na primer nečloveška potrpežljivost operetnega občinstva in njegov idealizem, ki ga najhujše preizkušnje niso mogle omajati. Zaenkrat nam je to še uganka; zadovoljiti se moramo z najskromnejšo domnevo, da je obiskovalec operete navaden, normalen človek. Zdi se, da pri nas avtorji in zagovorniki operete pozabljajo celo najpreprostejša dejstva: da ima normalen človek ušesa, s katerimi precej zanesljivo loči dobro petje od slabega, da kolikor toliko razlikuje tudi dobro narejeno glasbo od slabo narejene, da ima smisel za humor in da je zanj humor važna in resna zadeva, morda nič manj važna kot je na primer za nekatere pojem Narodnega gledališča. S tem prihajam do glavnega očitka proti opereti na našem opernem odru, oziroma proti njenim zagovornikom: ne da jemljejo opereto preveč resno (kot bi se dalo morda sklepati iz očitne favorizacije operete v zadnjih letih), ampak prav nasprotno: da jo vzamejo premalo resno,
Isti očitek velja v marsikaterem oziru tudi za Lumpacija Vagabunda«, ki ga je operno gledališče uprizorilo za pustne dni. Da je to delo mogoče namenjeno predvsem v korist gledališki blagajni, ne more spremeniti neizpodbitnega dejstva, da je — kakor vsak produkt gledališča — namenjeno v prvi vrsti občinstvu. Zato je neodpustljiva površnost in hitrica, s katero je bilo postavljeno na oder. Ce hočemo, da postane opereta kaj vec kot samo sinonim za dve tri dobre pevske točke
in tri, štiri posrečene dovtipe, se moramo predvsem otresti naziranja, da je v njej dovoljena ležerna malomarnost, ki se pri nas kaj hitro sprevrže v dolgočasno okornost. Preden bi se lahko zanesli na improvizacijo, mora biti vsaka malenkost enako skrbno pripravljena in pretehtana kot pri kakem resnem umetniškem delu. Na mene osebno ua primer učinkuje enako neprijetno, če igralec naenkrat pozabi, da mora govoriti v določenem dialektu, kot kaka napaka prvega horni-sta pri »Rusalki«. Čeprav se komu zdi to preti-.rano, sem prepričan, da podobna pretiranost pri teh vprašanjih ne inore nič škodovati resni umetnosti, ampak kvečjemu lahko koristi lahkotni umetnosti.
Poleg teh negativnih strani, ki sem jih zato podčrtal, ker se ponavljajo pri naši opereti že vsa dolga leta, ima »Lumpacij« v sebi tudi nekaj prav posrečenih stvari. To je predvsem nepogrešljivi smisel za humor in komiko gg. D. Zupana in Mod. Sancina, ki jiipa je iznajdljiva dovtipnost g. N. Štritofa dala veliko priložnosti za uveljav-ljenje. Posebno navdušenje je izzvala posrečena operna parodija (ga. Kogejeva in g. Mod. San-cin) in »kometovski« kuplet g. D. Zupana. Učinkoviti so bili tudi ostali glasbeni vložki g. Nika Stritofa. Tako je ta »burka s petjem«, kot so dali pri nas ime »Lumpaciju«, ugajala bolj po drugem delu svoje označbe, to -je po glasbeni plati, dočim se kot burka izživlja v običajnih odrskih, ne vedno posrečenih dovtipih. V celoti je med Nestroyem iij Štritofom, ki je prvega v precejšni meri izpodrinil iz »Lumpacija«, ostala neka praznina; v kolikor je ni mogla premostiti uprizoritev, jo je — recimo — izpolnilo občinstvo z dobro voljo pustnih dni.	dr. W.
K uprizoritvi Klabundovega »Praznika cvetočih češenj« v četrtek, 8. februarja
Izmed del, ki so dosegla v zadnjem desetletju poseben uspeh, moramo predvsem imenovati to Klabundovo dramo. Zanimivo je spoznati ocene naših dnevnikov, ki so pisali o tej uprizoritvi. Delo je bilo doslej ponovljeno dvakrat; letošnja četrtkova uprizoritev t>o jubilejna, petindvajseta na našem odru. Število priča o uspehu.
Naj ponovimo ob tej priliki odlomek gledališke ocene, ki jo je svoj čas napisal v »Slovencu« najmerodajnejši kritik prof. Koblar, da se vidi, na kako visoki umetniški višini je Klabundovo delo.
»Praznik cvetočih češenj , piše g. Fran Koblar med drugim, ki ga je po Takedi Izumi prepesnil Klabund, je zaradi svoje vsebinske moči in fine uprizoritve tudi za nas eden najlepših gledaliških praznikov... Z veseljem ugotavljamo, da to lepo in resnobno delo kaže zopet |>ravo in osnovno smer našega gledališča in da so igralci dosegli ž njim najlepši uspeh; delo bo gotovo vzbudilo splošno zanimanje ... Delo je zlasti jiri poznejših uprizoritvah močno vplivalo zaradi silnega, originalnega otosa, morda pa še bolj zaradi liričnega ozračja, ki gledalca pritegne s svojim nasprotjem in ustvarja v njem neprestano močno čustveno najietost. Našo uprizoritev je pripravil Ciril Debevec in je s svojimi igralci in odrom dosegel skladnost, kakršna osvoji gledalca najprej s svojo eksotičnostjo, nato z odlično izvedeno tragično zgodbo... Trije starci (Potokar, Plut in Sancin) dajejo igri osnovni čustveni ton, poln resnobe in mistike, igralci tragedije pa s svojo ostro analitično zadržano igro, najboljše, kar kdaj vidimo pri nas...*
Po drugi ponovitvi pa je prof. Koblar napisal:
»Naša drama je dosegla zopet uspeh, ki ga lahko štejemo med posebne dogodke našega gledališča. Morda je v zadnjem času malokatero delo jiripravilo tako svečano sožitje med odrom in občinstvom, kakor to. Tako neposredno more današnjega človeka premagati samo še glasba in zato nas v resnici zanimajo svojstvenosti te »japonske« igre. Delo preseneča zaradi svoje moderne misli in oblike, zaradi nasičenja japonske folklornosti, najbolj jia zaradi svoje široke reprezentativnosti.«
Letošnja u|)rizoritev bo prinesla v glavnem isto zasedbo z nekaterimi izjemami majhnih vlog ter bo tako že tretjič prišla na repertoar ljubljanske drame, kot delo, ki spada že v njen stalni spored.
*
Plesni par Pino in Pia Mlakarjeva v Ljubljani.
Kak or vemo, bosta v kratkem nastopila v Ljubljani naša znanca Pia in Pino Mlakarjeva z novim plesom »Lok«, ki sta ga pred leti naštudirala v gradu Bokalce pri Ljubljani in ga bosta sedaj prvikrat predvajala v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali v našem listu, je bila pred kratkim premiera v Miinchnu ter sta z njim dosegla velik uspeh. — Glasbeno vodstvo je poverjeno dirigentu radijske postaje Ljubljana g. Dragu Š i j a n c u.
Mozartove proslave. Ob priliki Mozartovega jubileja (140 letnice) se je na Dunaju ustanovil posebni odbor za Mozartove proslave. Vodstvo Mozartovih proslav pri nas je poverjeno dirigentu Dragu Šijancu.
Srbsko književne novosti. Njegošev »Gorski vijcnac« je poleg italijanskega doživel tudi nov nemški prevod, ki ga je oskrbela znana posredovalka med srbskohrvatsko in nemško literaturo gdč. Katarina Jovanovič. Ob tej priliki naj omenim, da je prvi nemški prevod Njegoševega dela izdal J. Kiirsle 1. 1880. na Dunaju.
Zadnji roman Jordana Jovkova 3 Posestvo na meji«, ki je pred konec lanskega leta izšlo v nemščini, izide v kratkem v Beogradu v prevodu Siniše 1'aunoviča.
V	Parizu je izšla vsestransko zanimiva knjiga Šemse Derviševiča z naslovom »Evolution de Bcl-erade«. Je to inavguralno delo mladega znanstvenika, ki je doktoriral na pariški univerzi. Obsega geografske, geološke, klimatološke, zgodovinske in urbanistične podatke o Belgradu od njecovega začetka do danes in pomeni popularen in zgoščen prikaz rasti naše prestolnice. Piscu je na nekaj sto straneh in z več ko tridesetimi mapami in črte-ži uspelo vzbuditi široko zanimanje za Belgrad.
V	zbirki »Naša knjiga« je pri Kohnu tik pred božičem izšla druga zbirka kratke proze nadarjenega Bosanca Branka Čopiča z naslovom »Borci i bjegunci«. Pisatelj še študira na belarajski univerzi (čisto filozofijo), obeta pa da bo postni eden najvidnejših sodobnih srbskih prozaistov. V tej zbirki je objavil dva ciklusa kratkih zapisov. Prvega je naslovil »Nasradin-hodža u Bosni«, drugega pa ^Težačko pleme«. O pisatelju bom na drugem mestu obširneje spregovoril.
■T Najstarejša še izhajajoča srbska književna re-' vija »Srbski književni glasnik« je začela zopet redno izhajati na 80 straneh vsakih štirinajstih dni kakor pred leti. Prva številka prinaša usr>el esej pesnika Jovana Dučiča o Egiptu in karakteristično novelo Iva Andriča »Čaša«, znano predavanje Slo-bodana Jovanoviča »Jugoslovanska misel v preteklosti in prihodnjosti«, karakteristično beležko Isidoro Sekulič in med drugim tudi geopolično in geografsko razpravico prof. dr. Mihajla Radovano-viča o Sloveniji.
Prestolniški advokat Svetolik Grebenac je izdal 130 strani obsegajočo polemično razpravo z naslovom »Vrhovna uprava i politirke borbe u Ka-radjordjevičevoj Srbiji«, ki je v glavnem naperjena proti prof. Slobodanu Jovanoviču.	T. P.
Prof. Bobčev v Sofiji za Jugoslovansko akademijo v Zagrebu. Ob priliki debat med Hrvati o preimenovanju Strossmajerjeve Jugoslavenske akademije v Hrvatsko akademijo, kar je ban dr. Šu-bašič pridržal bodočemu hrvatskemu saboru, je v sofijskem listu »Mir« napisal dne 31. januarja t. 1. prof. S. S. Bobčev, član Jugoslavenske akademije v Zagrebu, feljton proti preimenovanju Jugoslavenske akademije v Hrvatsko, poudarjajoč utemeljitev velikega ustanovnika ter pomen jugoslavenske akademije za vse Jugoslovane, tudi Bolgare. Znano je, da so se izdaje Jugoslavenske akademije ozirale na ves jugoslovanski teritorij (Zbirke makedonskih narodnih pesmi) ter so nekatere razprave (n. pr. Bogišičevo Gradivo raznih pravnih določb po slovanskem jugu) dobile svetovno slavo. Je za to, da Jugoslavenski akademiji ostane ta širši jugoslovanski okvir.
Slovaki proslavljajo Hviezdoslava kot narodnega pesniktk Ob priliki 92 letnice rojstva pesnika Hviezdoslava so Slovaki svečano položili na njegov grob vence v imenu vsega naroda, ter proglasili Hviezdoslava za narodnega pesnika, katerega dela naj postanejo narodni brevir. Hviezdosla-vove proslave so bile tudi po vseh večjih slovaških mestih. V Bratislavi so se zbrala kulturna društva in zastopniki države z ministrom prosvete Siva-kom pri spomeniku, kjer je imel govor pisatelj slovaške samostojne Tid J. Gašpar.
Petdesetletnica češkega katoliškega kritika ,4i-berta Vyskočila. — Albert Vyskočil, katerega petdesetletnice so se spominjali češki katoliški listi, spada danes med najboljše češke literarne kritike ter dobiva vedno več na veljavi, tako da mu danes dajejo v roke nekdanji položaj F. X. Šalde ali pa Arneja Novaka. Da sta oba ta dva pokojna velika kritika visoko cenila tega novo tomističnega estetskega kritika, je znano, in to v času, ko je ofi-cialna češka levičarska kritika molče ignorirala tega nežnega, a globokega in v višine segajočega ocenjevalca najvišjih čeških in tudi drugih literarnih pojavov. Ce sta bila Salda, zlasti pa A. Novak od sile plodna, ki sta pisala vsak dan članke (Novak) ali izdajala mesečno svoj lastni list, katerega je napolnjeval sam (Salda), je Vyskočil na-pisal razmeroma malo. Zrasel je ves od vsega početka iz religioznega katoliškega gibanja Floria-novega v Stari Riši, ki je izdajalo svoje zanimive zvezke Nova et vetera, iz kroga Otokara Bfezine, Denila in Durycha ter se je udejstvoval kot kritik v Durychovem »Rozmachu«, v mladokatoliškem »Tvaru« ter brnenskih > Akkordih«, toda knjižno je izdal samo nekaj svojih esejev, s katerimi se je posvetil prav v isto vrsto s Saldom in Novakom. To so njegovi razbori pesniškega dela K. II. Mache (Pesnik, Pesniška pot, Pesniška beseda, pri katerem je odkril nov izvir: domačo baročno tradicijo kot pravi navdih tega največjega češkega pesnika, prvega pesnika v času gluhega pozitivizma. Ob tej njegovi ugotovitvi se je vnela sicer debala, toda jirav šalda in Novak sta mu pritegnila ter s tem utrdila njegov sloves. Ta ugotovitev Machove ba-ročnosti bo trajna pridobitev češke literarne zgodovine. Dotaknil se je tudi problemov takih iiesni-kov kot so Denil, Brezina, Durych, od tujih pa Crusoe, Kiets, Carlvl, Poe itd. »Lidove lisly< končujejo svoj sestavek v čast temu petdesetletniku z besedami: »Po odhodu F. X. Šalde in Arneja Novaka je ostalo v češki kritični klopi nieslo samo še za Vyskočila.«
Katoliški literarni klub v Pragi bo izdal v letu 1040 naslednja dela: 1. Izvirni roman znanega katoliškega pisatelja zdravnika Fr. Skacelika: j Če me zapustiš...« (Opustiš-li nine...), ki bo roman iz sedanje preteklosti. 2. Konec trilogije I. II. M die: Brez začetka in konca (Bez počatku a konce), ki je dosegla že v svojih prejšnjih delih velik uspeh. 3. Prevod Oertrude ron I.e Fort: Magdenburška svatba, romana iz tridesetletne vojske. 4. Novi roman Jaroslava Durijclia: Nekoristni služabniki (Slu-žebnici neužitečni), ki je zgodovinski roman o Karlu Spinolu. To knjigo bodo dobili Ie člani Katoliškega literarnega društva, posebej se ne bo mogla dobit i. 5. Francoisa Mauriaca: Pola k morju ter G. J. Kirschucga: Lev v izbi. Obenem pa bo
Postno življenje narodov
Začasno zdrževanje od jedi in pijače na podlagi vere v zvezi s posebnim duhovnim življenjem najdemo v različnih oblikah skoraj pri vseh narodih vsega sveta. Različni so vzroki za te, včasih jako stroge, vaje. Primitivni prirodni narodi in vprav najstarejši zastopniki od njih so dobro spoznali, da ni nenaiavno, če se človek vzdrži stvari, ki pomenijo vsakdanji kruh in da nasprotno Io na človeka jako dobro učinkuje in se iz tega razvijajo lastnosti, ki jih današnji Evropejci nimajo zmeraj.
Post je predvsem v tesni zvezi z jako pomembnim odlomkom življenja — z doseženo puberteto. Takrat se otrok slovesno sprejme v občestvo odraslih, kar je posebno v navadi pri južnih prebivalcih zemlje, tako pri Indijancih z Ognjene zemlje, dalje pri nekaterih plemenih južno-vzhodne Avstralije in pa pri Pigmejcih z Arida-manskih otokov v Bengalskem morskem zalivu. Človek se mora čudili, s kakšno resnobo in vne-tostjo ti preprosti ljudje sprejemajo dozorevajoeo mladino v svojo sredo. Navzlic velikanskim daljavam med poedinimi plemeni je v poglavitnih potezah ta slovesnost skoraj enaka. Pri plemenu Jamana na Ognjeni zemlji je opazoval misijonar in raziskovalec Gusinde, kako sprejemajo mladeniče v svojo sredo, in kakšnih foslnih zapovedi in strogih predpisov in verskih navodil se je mo-
rala mladina prej navaditi. Nauki in vaje v sa-mopremagovanju mladine in vse te stroge postne zapovedi |k>magajo izoblikovati človeka, česar se tudi najbolj divja plemena zavedajo, čeprav smo jih včasih nazivali ljudžrce.
Vzgoji mladine drugih etnološko starih narodov, kakor so južni Avstralci in Andamanci, je tudi v zvezi z različnimi za|>ovedmi o jx>stu in premagovanju. Te zapovedi potem [>o starosti po-nehavajo, tako da prav stari možje že nimajo več takih strogih postnih zapovedi.
Jako važnega pomena je post pri indijanskih plemenih Kanade in Združenih ameriških držav. Že otroci od 10—12 let se morajo najstrožje postiti. Iste navade imajo tudi severnosibirska plemena. Če kakega dečka zalotijo, da je post prelomil, se mora začeti postiti še enkrat od začetka.
Zelo razširjena je tudi iz praktičnega stališča važna navada, da se ljudje fiostijo, preden gredo n. pr. na lov ali v vojno. Naši športniki morejo le soglašati s pomenom in važnostjo takih vaj. Prav tako se mnogi narodi starega Orienta postijo, preden se začno kaki veliki prazniki, da si tako naberejo duhovnih moči in si v duši pripravijo pravo nastrojenje. Tudi kristjani imamo postni čas pred velikimi prazniki, da prerodimo v sebi starega človeka in si pridobimo novega duha za vstajenje.
ŠPORT
II. smučarske tekme Zveze dekliških krožkov v Bohinju, članice so pripravljene na progi
za smuk-	Foto. I. K-er.
Pogled na tekme ZF0 v Bohinju
Prvi de 1 letošnjih smučarskih tekem Zveze fantovskih odsekov, to je tekmovanje v alpskih panogah, je za nami. Bile so to tretje tekme, od kar je začela prirejati ZFO tudi smučarska tekmovanja, in vendar je zaznamovati velik napredek ne samo od prvih, temveč tudi od lanskih. In to prav v vsakem pogledu: v številčnem in po doseženih uspehih. Mlad in borben rod stopa v ospredje in hoče le rekordov, tako da se človek nehote vpraša, kje se bo vse končalo. Kdor je gledal pri letošnjih tekmah v Bohinju te mlade fante, s kako zagrizeno borbenostjo so se pognali v tekme, ta se ne bo čudil njihovim uspehom in njihovi brzini, ki so jo dosegli na progi za smuk, ki je bila prav težka, zlasti pa v gornjem delu', ki je zahtevala od tekmovalca vse njegove sposobnosti in moči. Tekmovalci prvega razreda so s tako brzino drveli mimo gledalcev, da je kar »žvižgalo«. Neustrašeno in z največjo eleganco so vozili mimo nevarnih mest in ovinkov.
Prava bratska tekmovalna borbenost je vladala med temi fanti. Veselih obrazov so šli 'na tekme v nedeljo zjutraj po sv. maši. V plemeniti borbi so merili svoje moči z izbranimi med najboljšimi. Tudi letos je bilo nekaj novih tekmovalcev, ki so se šele zadnja leta povzpeli na tako višino. Jedro za alpske panoge tvorijo seveda Gorenjci z Jesenicami na čelu, vendar je bilo več tekmovalcev tudi iz drugih krajev, iz česar sklepamo, da se je tudi drugod udomačilo med mladino tako priljubljeno tekmovanje v alpskih panogah. Mladina hoče hitrosti, spretnosti, poguma, in to ji nudi v polni meri prav smuk. Cim bolj je strm, čim več nevarnih mest ima, tem ljubši ji je. To so pokazale tudi letošnje smučarske tekme ZFO v Bohinju, ki so v vsakem pogledu lepo uspele, četudi vreme ni bilo naklonjeno prirediteljem.
Tudi tekem članic ZDK, ki so se vršile istočasno, samo na drugih progah, in sicer v smuku in v teku na 3 km, ne smemo prezreti. Kajti napredek od lanskega leta je tudi pri njih tolikšen, da smo ga vsi lahko veseli. Zvišalo se je število tekmovalk, zboljšali pa so se še prav posebno uspehi. Zelo pogumno so se izkazala nekatera dekleta, ki so v resnici prav lepo vozila.
Končno ne smemo prezreti FO in DK Bohinjska Bistrica, ki sta skrbela za najboljši potek vse prireditve. Z vso vnemo so se lotili člani in članice ne prav lahke naloge, ki so jo izvrstno izpeljali v zadovoljstvo vseh tekmovalcev in tekmovalk. Le po tej poti naprej in uspehi bodo od leta do leta boljši.
Športni drobiž
Prvenstvo v naši nogometni ligi je določeno na 25. februarja po temle redu: v Zagrebu: Gra-djanski : Bačka, Concordia : Hašk. V Sarajevu: Sašk : Ljubljana. V Splitu: Split : Slavija (Varaž-din) in v Osijeku: Bata : Vojvodina.
Nurmi in Maeki sta že v Ameriki, kamor sta prispela na parniku »Bergensfjord«. Maeki je takoj ob svojem prihodu izjavil, da bo tekel boljše kakor sploh kdaj prej, kakor hitro bo v popolni formi. V desnem kolenu je imel še pred nedavnim revmatizem, katerega pa je med tem že ozdravil.
založba dala zn Veliko noč povrhu še vsakemu članu majhen bibliofilski lisk. Cena 160 K (Kato-licky literarni klub, Praha II. Vadavska ulice č. 12).
Oba tekača bosta nastopila že 3. marca v Los Angelesu, kamor potujeta s posebnim letalom, ki ju bo prevažalo tudi v druga ameriška mesta, kjer bosta nastopala in agitirala za Finsko. 12. marca bo Maeki nastopil v Jersey City kot gost; za to prireditev je prodanih že več kakor 8000 vstopnic.
Luksemburška dobi drž. športni znak, tako se namreč glasi ministrska odredba iz junija 1939. Luksemburškemu olimpijskemu odboru je bilo naročeno, da pripravi vse potrebno, zlasti pa tozadevna pravila. Tekmovanje za omenjeni znak se predvideva tudi za ženski spol.
Predavanje SPD: Slovensko planisko društvo pripravlja zanimivo predavanje g. dr. Svetozarja Iiešiča pod nazivom -Gora in človek v gosiKidarskem pogledu . Predavatelj bo obravnaval žvljenje človeka v visokih gorah, izrabo visokogorskih tal v borbi tn-mošnjega prebivalstva zn svoj življenjski obstanek in drugo. Predavanje bo v torek, dne 1«. t. m. ob 211. uri v ilieli dvorani« hotela Union na Miklošičevi res ti (no v dvorani Delavske Zbornice kot običajno). Stevil-dia.poziti bodo pojasnjevali zanimivo predavanie. Planinci pridite v čini večjem številu na Io prireditev, ki bo pokazala naše planine z gospodarske strani.
ZFO
III. smučarsko prvenstvo ZFO v Mojstrani
Ob priliki drugega dela našega prvenstva, ki bo izvedeno 10. in 11. t. m. v Dovjem-Mojstrani, bo nastopila tudi naša mladež. Prirejen bo med-odsekovni mladinski tek na 3 km.
Prijave, ki še niso bile doslej odposlane na ZFO v Ljubljano, naj se odslej naslovijo na FO Dovje-Mojstrana.
Z današnjim dnem se je v Dovjem začel ofi-cielni trening. Vsem tekmovalcem, ki bodo poleg teka nastopali tudi pri skokih, se priporoča, da pridejo v Mojstrano že v petek zvečer ali vsaj v soboto zjutraj, da bodo v stanju preizkusiti skakalnico. V nedeljo dopoldne za poskusne skoke ne bo časa, ker se bo vršil štartni tek 4 X 4 km V nedeljski številki je bilo glede štafete pomotoma navedeno 3X10 km. Ponavljamo: štafete ne nastopajo za odsekovne, temveč za okrožne naslove.
Vsakdo, naj si bo tekmovalec ali drugi udeleženec, naj se ob prihodu v Mojslrano oglasi v Društvenem domu v Dovjem, kjer mu bo nakazano mesto za prehrano in prenočišče. Za tekmo-va ce bo prijavljeno skupno prenočišče v zakurjeni sobi Društvenega doma. Kljub temu naj vsak tekmovalec vzame s seboj toplo odejo.
Z ozirom na južno vreme, naj se nihče ne plaši, ker je snega tudi za primer najhujše odjuge
Razpis
Uprava občine Kozje, okraj Šmarje pri Jelšah, razpisuje pragmatično mesto občinskega
delovodje in vojnega referenta
ki mora imeti tozadevni tečaj vojnega referata. šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene r. listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kr. banske uprave drav. banovine z dne 20. julija 1936. štev. 477/61) je vložiti v 30 dneh jio objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini.
Občina Kozje, dne 4, februarja 1940.
43° mraza ob Karelijshi ožini
V labirintu strelskih jarkov - Hoja po Mannerheimovi črti
Poročilo nemškega lista:
Od Niipurija do fronte je 30 ali pa 40 km. Mi smo se peljali več kot eno uro v ledenem mrazu, ko je bilo 30 stopinj pod ničlo in kasneje celo 43 stopinj. Ta zima je na Finskem najbolj mrzla, kar so jih imeli izza 20 let. Okna na avtomobilu so na debelo pokrita z ledom in skozi umetno segreto šipo spoznavam pokrajino. Vojak pri krmilu ne spregovori nobene besede in tudi častnik poleg mene nobene ne črhne. Strahoviti mraz mi gre do mozga in če odprem usta, tedaj zabolijo vsi zobje, kakor bi bili odprti in bi bil prepih skozi nje. Še nikoli v življenju nisem bil tako debelo oblečen, vse imam po dvoje, perilo, srajco, poluver.
Verige za sneg na avtu žvenketajo in škripajo po zmrzlem snegu. Nebo je modro in v dalji izginja v rezki belini pokrajina kakor bi bilo ne!)0 in zemlja eno in isto. Iztegnem roko le za hip skozi okno, in ko jo potegnem spet noter, zaslišim, kako se blago odtrga od okna, ker je v istem hipu primrznilo. Pokrajina in cesta se ne razločita. Vse je v eni sami belini, in šofer komaj razločuje pot. Ničesar ni videti, daleč okoli ni nobenega vojaka, nobenega avtomobila, in le tu in tam kaka rdeče popleskana finska kmetska hišica. Zdaj smo že sredi vojaških postojank. To mi pove častnik, ki zamahne krog in krog z roko. Kakor da bi mi to kaj pomagalo! Tedaj pa rajši izstopim in nenadoma zagledam vojaka. Treba je, da stojiš 20 m jired njimi in jih še ne zagledaš, ker so tako dobro prikriti v svojih belih snežnih plaščih.
Zaslišimo hrumenje motorjev. To so letalski motorji. Kakor srebrni metulji se dvigne pet ruskih lovcev v nel>o. Za seboj vlečejo dolg rep sivo-belih zmrzlih plinov. Hitro zapeljemo svoj belo prepleskani avto med drevesa in čakamo 20 minut v snegu, dokler ne mine nevarnost. Potem se odpeljemo dalje — pa ne več dolgo. Vojak se dvigne iz snega in vzdigne puško in mi moraiTlo obstati.
Podzemska bivališča
V bližini je eno od mnogih podzemskih bivališč, eno od sto in tisočev, ki četam sploh omogočajo, da morejo prestajati v tem mrazu. Vsa Man-nerheiniova črta jih je polna, in sicer v dolžini 90 km in v globini 30 km. — Ta črta, ki o njej govori ves svet, ni noben obrambni nasip v modernem pomenu. Plosko ozemlje, ki ga le malo prekinjajo valovite črte tal, sili brambovce, da se morajo bolj kot kje drugje držati prirodnih zaslomb. Zaradi tega je Mannerheimova črta (ki se samo v inozemstvu tako imenuje, na Finskem je brez imena) popolnoma prilagojena gozdovom. Ta Črta poteka v zmedenih šviga-švagačrtah, in včasih je prva postojanka daleč naprej pomaknjena in gre potem spet nekaj stotin metrov nazaj, Zdaj zidajo betonske utrdbe. Vsa mreža obrambnih naprav sestoji iz dobro zgrajenih bojnih postojank in strelskih jarkov.
Bil sem v podzemskih bivališčih, ki so povprečno 2—3, včasih tudi 4—5 m pod zemljo. V njih je po 10 ali pa |>o 40 mož. V teh jamah je jako toplo. Včasih tudi gorijo >lesene pečic. Tu eo tudi železne postelje. Vojaki sedijo okoli, igrajo harmoniko in kadijo močne cigarete z dolgimi, ruskimi ustniki. Skoraj v vsakem teh bivališč je radio, ali pa vsaj gramofon. Seveda ne sme lia fronti nihče piti alkohola.
Siva kučma
Kadar ni napada, ležijo vsi v teli bivališčih in samo straže opravljajo svojo službo. Napeto in brez besed gledajo straže s ktikalom ali brez njega tja proti sovražniku. Gremo dalje in nenadoma streljajo v nas. Trikrat poči in dvakrat slišim tiste sika joče, visoke glasove krogel. Kot bi trenil, se vržemo na tla, in moj častnik me krega
Iz Julijske Krajine
Čuden svetlobni pojav. V Sp. Idriji so dne 27. januarja okrog 8 zjutraj opazovali svojevrsten svetlobni pojav. Ozračje je najprej močno porudelo in vsa pokrajina, hiše in drugi predmeti so postali rdeči. Ta barva se je potem prelivala v rumenkasto in različne druge barve. Električne žarnice so pozelenele. Tudi luč v sobah je postala zelenkasta. Na nebu, ki je bilo oblačno, ni bilo videti nikake zarje ali posebne spremembe. Pojuv je trajal slabe pol ure.
Postojna. Pred dnevi je umrl tukajšnji trgovec g. Milan Kutin. Sinrt ga je pobrala nenadoma v najlepši moški dobi. Naj mu sveti večna luč, družini naše sožalje!
Ker ni hotel prodati kuriva, so ga zaprli. Trgovec s premogom in drvmi K. Vianello v Benetkah, ki ima svojo zalogo v bližini trga Sv. Marka, ni hotel nekim svojim odjemalcem prodati svojega blaga. Razdraženi kupci so ga naznanili pristojni oblasti, posebnemu varnostnemu oddelku, ki v sedanjih hudih časih nadzoruje trgovine, in ta ga je dal pod ključ. Ko so preiskavali trgovčevo zalogo, so odkrili okrog sto kvintalov različnega kuriva.
zaradi moje sive kučme, ki je videti od daleč kakor črna maroga. To vidijo ruski strelci, ki čepijo na drevesih in nadzirajo natančno, kar se godi na finskih postojankah. Hitro mi potegnejo snežni plašč čez kučmo in nato gremo po isti poti dalje. Zdaj nas Kusi ne morejo nič več videti. Toplomer v nekem podzemskem bivališču kaže 42.7 stopinj pod ničlo.
» Spet zaslišimo hrumenje motorjev, vendar ne vidimo ničesar. Počasi se bližamo majhni vzbo-klini, kjer je finska postojanka. Moj spremljevalec mi pove, da smo približno 80 km pred Leningradom. Desno na obzorju je morje, a tega ne" bi vedel, ce mi ne bi povedali, saj je vse ena sama belina in en sam led. Obrnil bi se rad, ne morem več zdržati. Od mraza mi je slabo in najrajši bi se ulegel. Do smrti sem utrujen. Častnik, ki me spremlja, pa mi s snegom podrgne nos. Pravi, da mi je nos zmrznil in da je čisto bel.
Nevarna noč
Ko pridemo pozneje k našemu avtomobilu, motor še vedno deluje. Iz dalje neprestano slišimo grmenje topov. To je brez dvoma bolj na severu, ob jezeru Ladoga. Šofer stopiclja z noge lia nogo. Medtem se je prikazalo sonce! Prav malo, malo sonca, ki nič ne greje. Na kljuki avtomobila je debel srež. Celo gumijasti obroči so na tleh
prlmrznili. Peljemo se nazaj, spočetka počasi, potem zmeraj hitreje, enkrat na levo, potem na desno in sj>et tja in spet sem in spet nazaj. Ne vem, ali se peljemo |>o isti |>oti kakor prej, saj si niti nočem dati pojasniti, kje sem prav za prav.
Zadaj za menoj je Karelijska ožina, je del finske armade. Pohiteti moramo. Sivi oblaki visijo na obzorju in prav iz megla jo videti majhen odsev sonca. Večer je pred durmi, prišla je noč, nevarna finska noč v svojem neskončnem snegu, ki more zavesti tudi najboljšega poznavalca te pokrajine. Zakaj, kmalu ne vidimo ničesar več, nobene poti, nobene ceste, samo sneg in gozdove in le sneg in gozdove. Prav prav blizu pa vidiš in čutiš smrt.
Odkod ie beseda „koledar44 ?
Beseda koledar (Kalender) izvira iz latinskega. »CalendarU je bila knjiga, ki so bili vanjo zapisani dolgovi. To ime pa je knjiga dobila zato, ker so navadno plačevali dolgove in obresti vedno prvi dan v mesecu: »calendaec. — Besedo almanah so v istem pomenu uporabljali. Beseda je grško-egiptovska: »Almanachiakat in je isto kot koledar.
Jesenice
Shod J. It. Z. V nedeljo, 11. februarja ob 10 dopoldne bo shod JRZ v veliki dvorani Krekovega doma. Govori gradbeni minister dr. Miha Krek.
Sestanek zaupnikov JRZ bo drevi ob osmih v čitalnici. Zadeva važna, zato se gotovo udeležite sestanka vsi zaupniki.
Avstralski letalski minister Fairbairn (v civilni obleki) pri ogledu angleškega letalskega taborišča in v pogovoru z avstralskim letalcem. Med obema je poveljnik britskcga letalstva v Franciji pod-
maršai PIayfair	'
Vinskim bralcem za pepelnico
Ljubljana dobi morda v kratkem lasten zavod za preizkušanje vina — Ljubljanski pivci plačajo na leto 3,200.000 din za vodo
Kadar ljubljanskega vinskega bratca po prekrokani noči zapeče vest, katere bolečino podpro še takšni in takšni očitki boljše polovice, se navadno izgovarja, češ, ne morem pomagati, pil sem dalmatinca. Tako je ljubi dalmatinec kriv premnogih reči, ki 6e dogajajo po Ljubljani, dasiravno imajo strokovne instance za vino o dalmatincu precej drugačno mne-| nje. Trdijo namreč, da je prav velika mera dalmatinca, ki ga popijemo v Ljubljani, zelo krščena,
Ljubljančani pijejo vsako brozgo
Po naši lepi domovini gre namreč glas, ki močno dvomi v strokovnjaški okus ljubljanskih vinskih prijateljev. Vinogradniki in kletarji ter trgovci z vinom, ki zalagajo Ljubljano, sodijo o ljubljanskih pivcih tako, da je zanje tudi najslabša brozga odlična kapljica. Na Štajerskem so celo hudobni, da pravijo, da vinski trgovci 6ploh ne morejo in ne znajo zmešati take brozge, ki jc ne bi Ljubljančani z užitkom popili. Podobno mnenje o okusu ljubljanskih grl ima tudi ljubljanska strokovna instanca, to je združenje gostilničarjev, ki si močno prizadeva, da bi Ljubljančani pili dobro in zdravo vino. Ob tem prizadevanju stoji združenju krepko ob strani tudi mestna uprava, ki se je že dostikrat prepričala, kakšno škodo ima Ljubljana od slabih, krščenih in me-
česar je po trditvah poznavalcev in pričevanju registrov vsaj dva milijona litrov dalmatinca, Združenje gostinskih podjetij pa je ugotovilo, da Ljubljančani popijemo več vina, nego ga pa uvažamo.
Pošteni gostilničarji namreč sami domnevajo, da brezvestni prodajalci vina pomnože količino v svojih sodih za 20 do 30% s pomočjo vode. O tem pa, koliko »vina« nastane v Ljubljani sploh brez kaplje pristnega vina, na žalost ni podatkov, ker nimamo lastne preizkuševalnice za vino Za vso Slovenijo preizkuša namreč vino samo banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru.
Ne samo pivci, tudi država, banovina in mesto so ogoljufani
Po ugotovitvah mnogih članov Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani pristnega dalmatinskega in drugega vina sploh ni mogoče prodajati po takšnih cenah, kakor 6e ga potožijo ogromne množine. Tgko so poleg pivcev ogoljufani tudi država, mesto in banovina. Če računamo, da se 2 milijona litrov dalmatinca, ki se ga letno uvozi v Ljubljano, pomeša vsaj z 20 odst. vode, izgube te tri javne kor-poracije na leto 2,250.000 din na trošarinah. Če računamo še, da se plačuje najcenejše vino po 8 din
trudi, da bi Ljubljana dobila lastno preizkuševalnico vin v svojem laboratoriju za preizkušavanje živil pri mestnem uradu.
Ljubljana pije več vina, kakor ga uvaža
Po podatkih mestnega trošarinskega urada uvozi Ljubljana na leto okrog 4 milijone litrov vina, od
šanih vin Zato se mestna uprava že poldrugo leto j liter, pridemo do ugotovitve, da plačajo ljubljanski hl I-""w,an»	l"1™	• pivci letno okrog 3,200.000 din za vodo, ki je pri-
mešana dalmatincu, pri tem pa si še domišljajo, da pijejo žlahtno kapljico. Skupno je torej Ljubljana zaradi vinu primešane vode ogoljufana letno okrog 5,500.000 dinarjev. Pri tem pa je treba še pomisliti, koliko škodujejo slaba vina, ki se točijo v Ljubljani, tudi v tujskoprometnem oziru. Mnogo tujcev pride v našo prestolnico v dobri veri, da 6topajo v paradiž, kjer si bodo lahko postregli z najbolj žlahtnimi pa tudi cenenimi kapljicami, toda žal, se vračajo močno razočarani...
Mestna uprava bi rada ohranila ljubljanskemu mestu sloves poštenosti, slovenskim vinogradnikom pa dober glas, zlasti pa bi rada obvarovala zdravje in žepe prebivalstva pred škodo. Zato si vztrajno prizadeva, da bi dobila Ljubljana lastno preizkuševalnico za vina, ki bi gotovo napravila konec tem razmeram. Lani 9. julija je osebje mestnega doho-darstvenega urada in tržnega nadzorstva dobila od banske uprava pooblastilo, da sodeluje pri kontroli po zakonu o vinu. Toda zavod za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru je daleč, tako da to pooblastilo ne pomaga mnogo. Mestna uprava pa je tudi že prej prosila kmetijsko ministrstvo, da bi dobila pooblastilo za analizo vin, ko naj bi nadzorstvo nad vinom opravljal mestni strokovni odbor za oceno vin. Prošnjo je mestna uprava pred kratkim ponovila z dostavkom, da je mestno poglavarstvo pripravljeno nositi vse stroške strokovnega odbora in izpolniti vse pogoje, ki so potrebni po zakonu o vinu in njegovem izvršilnem pravilniku. Zato je v načrt proračuna za leto 1940-41 že vstavila v6oto 15.000 din za razširitev svojega laboratorija v tem smislu.
Ljubljana ima torej že vse pripravljeno za ustanovitev lastnega zavoda za preizkušanje vin in samo čaka na dovoljenje, da se takšen zavod ustanovi. Potem bodo za ljubljanske pivce nastopili boljši časi.
Japonska blokada brijske koncesije 5 Ticncina
Zahtevajte povsod naš list!
_1 Negujte lase s
| Trilysinom, da I odpravite prh-J Ijaj in izpadanje jj las. Nova učin-i kujoča tvarina, fdodana Trily-J sinu, čuva Vaše • lase.
J MASTEN ALI BREZ MASTI ' !
Eirniinr- r-* im' 1 r 11 - t iif" r'nr i
Celjske novice
c Ob obletnici Prešernove smrti bo priredilo Ljudsko vseučilišče v Celju v četrtek seminar o Prešernovi ostalini. Vpdil ga bo g. prof. dr. Pavel iStrmšek.
c Celjska podružnica Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI obvešča vse interesente, da se sprejemajo ustne in pismene prijave za kovinarski in mojstrski izpitni tečaj še do dne 15. februarja.
c Avtobus na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami spet redno vozi.
c F0 ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, c Novi grobovi. V Liscah pri Celju je umrl 70-letni posestnik Krulc Franc in 7 mesecev stari sin posestnika, Henrik Tržan. V celjski bolnišnici je umrl 27-letni krojaški mojster Jožef Bračko iz Brezna pri Sv. Krištofu nad Laškim; v Medlogu pri Celju je umrla 78-letna mestna reva Marija Kresnik. Naj v miru počivajo!
c Ubožnemu skladu celjsko mestne občine jo darovala »Dentjstc, tehnična zbornica kr. Jugoslavije, poverjeništvo za dravsko banovino, namesto venca na grob umrlega dentista-tehnika gosp. II. Schagerja 200 din.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostankv prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min, »oc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
c Prejeli sino. Na pustni torek je uradmTt ca-rinarne, g. Franjo VVltavsky, podal ostavko na položaj člana mestnega sveta celjskega.
c Opeklinam, je podlegla v celjski bolnišnici 7o-Ietjia občinska reva Antonija Korošec iz Ivence pri Vojniku. Zenica se je pred dnevi nevarno opekla pri štedilniku, kjer se ji je vnela obleka.
c Roparski umor v Laškem pred celjskim sodiščem. V petek ob pol 9 se bo pričela tajna razprava proti P. N., ki je obtožen, da je umoril iz koristoljublja 17-letnega tekstilnega delavca Ivana Senico. Isti dan ob 10 l>o razprava proti Valantu zaradi uboja na Artičevi gostiji v Sojnem selu.
c Popravi! Včeraj smo poročali, da jo pri pretepu v gostilni na Babnem, Anton Hribernik, udaril Franca Fridriha s kolom po glavi in mu prizadejal hude poškodbe po glavi. To notico po želji popravljamo v toliko, da Fridrih ni dobil od Hribernika nobenega udarca, pač pa od njegovega brata Jožefa Hribernika, toda ne s kolom. J. Hribernik ga je udaril z roko tako močno, da je Fridrih padel in udaril z giavo ob rob klopi.
c Najdeni predmeti. Predstojništvo mestne policije v Celju hrani sledeče najdene predmete, katere lastniki lahko dvignejo med uradnimi urami: več dežnikov, nekaj denarja, denarnico s poročnim prstanom, nalivno pero, žensko jopico, ducat bičevnikov, nahrbtnik, par telovadnih čevljev, božične jaslice iz mavca, zlato zapestnico, zlat moški prstan, sesalko za mazanje motorjev itd.
Ne kupujte mačka v vreči!
Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete!
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevat«
Radensko
listo z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih steklcnlceh!
c Pričo so aretirali pred sodiščem. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je včeraj dopoldne zagovarjal 26-letni delavec Anton Zajko iz Zagaja pri Šmarju pri Jelšah, ki je bil obtožen, da je kriv smrti Vinka Dolšeka, katerega je 11. nov. v prepiru udaril s kolom s tako silo po glavi, da je Vinko Dolšek umrl v celjski bolnišnici. Včerajšnja razprava pa je zadevo spravila v jasnejšo luč. Prvo iznenadenje je napravil zdravili k g. dr. Pintarič, ki je pred sodniki izjavil, da je Dolšek, ki je dobil sicer res hude poškodbe na glavi, podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu, ko je v dušni zmedenosti skočil iz podstrešja glavnega bolniškega poslopja na tla in dobil pri tem hude notranje poškodbe; zlomil si je nogo in po dveh urah nato izdihnil. Zdravniški izvedenec je izjavil, da bi Vinko lahko še ozdravil, kljub temu, da je rana, dobljena pri pretepu, povzročila hude motnje v možganih, ker je zlomljena lobanjska kost silila v možgane. Pri zasliševanju Zajka in J. Ogrizka, pa je prišlo še do novih momentov, ki so zadevo popolnoma razjasnili in spravili v zapor še dva, ki sta bila sokriva tega usodnega pretepa, namreč Jožeta Ogrizka in Janeza. Najprej je udaril Vinka Jože, ki ga je sunil v slivo, potem Janez, nato pa je ta dal teležnik Zajku, češ, udari ga še ti, da vzameš vso odgovornost nase, zato pa dobiš nagrado. Obtoženec je na današnji razpravi to priznal, nakar so takoj poklicali Janeza Ogrizka. Državni tožilec je predlagal zaradi novih momentov in dokazov, ki utegnejo dokazati sokrivdo pri storjenem dejanju v Zagaju, novo postopanje in preiskovalni zapor za Janeza in Jožefa Ogrizka. Janeza so takoj pridržali v zaporih. Jožefa na bodo aretirali dauss in ga izročili sodišču.
Objava
Jadransko-Podunavske banke v Beogradu
Jadransko - Podonavska banko v Beogradu javlja, da izplačuje starini vlagateljem na osnovi čl. 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov po IX. razporedu zu prvo polletje 1940, kukor sledi:
t. v celoti stare vloge na knjižicah in tekočih računih, ki po stanju 71. decembru 1933 ne presegajo vsote 13.000 din.
2.	daljnih 20% na vloge od 13.000 din do 20.000 diu po stanju 31. decembru 1933 in pa obresti za II. polletje I93<>.
3.	daljnih 10% na vloge od 20.000 din do 60.000 din po stanju 31. decembra 1933 in obresti za II,- polletje 1939.
4.	vsem ostalim vlagateljem obresti zu II. polletje 1939.
Zneski po tem razporedu, ki bi jih vlagatelji in upniki ne dvignili, se prenesejo nn račun novih obveznosti banke, zn katere ne velja odlaganje plačil, se obrestujejo in so vlagnieljeni vsak čas nu razpolago.
Jadransko - Podonavska banka v Beogradu,
Zastopnikom »Bogoljuba«
Pošljite nemudoma sezname naročnikov in pa denar zanje, sicer ne bodo uvrščeni med one naročnike, ki imajo pravico do žrebanja!
Uprava »Bogoljuba«
Mali oglasi
V malih oglasih »elja *saka beseda I din: tenltovanjskt •Klasi i din Debelo tUka n e naslovni, besede ve računajo dvojno. Najmanjši znesek la ina'1 ogla* 15 din. ■ Malt •Klani «e plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamncK« značaja ne računa enokolonnka. J mm visoka oetltoa vrstica po 1 din - Za pismene odgovor« glad« aiallb oitlaaoT treba prlloilU znamko.
Ilužbodobe
Kuharica
želi promenltl službo. .Sposobna voditi samostoj 110 gospodinjstvo, govor tudi nemški. Pismeno ponudbo upravi »Sloveni v Mariboru pod značko »Varčna 214«.	(a
Modistko
povsem samostojno delavko - takoj sprejmem ho pridno z dobrim oku som naj se oglase pri Fran jI Kogovšek, Frančiškanska pasaža.	(b
mm\
17 letna deklica
poštenih staršev, so želi izučiti v trgovini mešanega blaga. — Romšak Francka, Gozd 28, Stahovica.	(v)
itanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
kompletno, oddam marca v vili pri Sv. Jožefu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1(131.	(fi
Za letovišče
sprejmemo prvovrstnega glavnega kuharja, več jelonošev ln plač. natakarjev. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Samo izvežbane moči« 1022. (b
Služkinjo
do 35 let staro, ki zna nekoliko kuhati ln druga gospodinjska dela, takoj sprejmem. 1'lača po dogovoru. Oglasiti se je pri Fanl Polanc, Radeče pil Zidanem mostu.	(b

V: •' .v	-t $ v« -
Zahvala
Vsem, ki ste na kateri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice gospe
Ivane Rebek
roj. Ahčin
zlasti pa vsem, ki ste jo spremili na njivo božjo, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 6. februarja 1940.
Užaloščeni sorodniki
Družabnika
strokovnjaka za moško konfekcijo z nekoliko kapitala, sprejmem. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Takoj« St. 1496. (a
BEEEEB
CvlCck
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric gospod
Josip Meštt
gostilničar, lesni trgovec itd.
v ponedeljek, dne 3. februarja 1940 ob I popoldne, po dolgi in težki bolezni, v 63. letu starosti, mirno zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne ?. februarja ob pol 3 popoldne, izpred hiše žalosti v šoštanju nn farno pokopališče Sv. Mihaelu. Maša zadušnica bo v četrtek, dne 8. februarja ob 7 zjutraj v farni cerkvi.
Pokojnika ohranimo v blagem spominu! V Šoštanju, dne 5. februarju 1940.
Antonija Mešič, soproga: Rudolf Mešič, sin: Slavica Mešič, sinaha; Rudi Mešič, vnuk in ostalo sorodstvo.
Prima suhe slive
bosanske, BO kg 230 din, 10 kg 58 din, cele orehe tanke lupine, 50 kg 320 din, franko prevoz, razpošilja G. Drechsler — Tuzla.	(1
^Preis^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59
Poslrclba brezhibna
ItfflkTEElfl!}!
Dotična poznana gospa
ki je 5. t. m. kupovala blago v spremstvu gospoda v manufakturi Fa-bianl & Jurjovec in pomotoma zamenjala svoj dežnik s svilenim, temno zelenim, se poziva, da istega vrne istotam, da se izogne neprillkam. (e
čitajte »Slovenca«
{ftrosk
/ kotiček
SLON SAMBO
(273) s Le kar lepo na hrbet mi zlezi,« se je ponudil Filipu, in že je odtopotal proti palači. Ondi so že podirali plot. Polagoma je nehalo tudi de/.evati. Pred palačo je Sambo obstal in je ukazal Filipu, naj pokliče sultana. Skupno z dolgim Janom sta dopovedovala sultanu, da je Sambo zunaj in da čaka, da bo tudi sultana rešil nadloge.
(274) Dolgih korakov je sultan odhitel ven. Spočetka slugom kar ni šlo v glavo, počemu in kam se sultanu tako mudi, a čim so zapazili, da tečeta za njim tudi oba fanta, so se brž pomirili. Resnično, zunaj je čakal Sambo in zadovoljilo majal z glavo sem in tja.
n
Parni stroj
150/400 ks ali lokomobilo, dinamo in več elektromotorjev za istosmerni tok kupim. Informacije honoriram. Perles, Osjek.
mam
Posestvo
ca. 200 hektarov, s hišo, v Sloveniji, naprodaj. — Obvestila pod »Posjed od 200 ha 1255« na Propagando, Beograd, postfah br. 409.
Prodam
Iz zdravstvenih razlogov posestvo, žago in mlin, njive, travnike, v prometnem kraju, blizu žel. postaje. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1176. (p
Avtoprevozniki
Kdor želi peljati na Su-šak avto blaga-, naj sporoči: Sv. Petra cesta 81, Homan.	(o
Gumbnice, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ino <n bitro izvrši
Matek & Nikeš
Ljubljana. Frančiškanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Mineralno olje težko dobivate? Pomagajte si sami!
Obnavljajte porabljeno motorno olje!
„RE<iENTOL"
aparat regeneriranje (obnavljanje) . porabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE - AMPAK REGENERIRANJE ! ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali demonstriranje.
Samoprodaja: DEZ1DER EfSLER, Beograd Vojv. Gligora, br. 15 Tel. 419-49
Zahvala
Iz vsega srca izrekamo tem potom za obilne dokaze sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše nepozabne mame, gospe
Kristine Roth
svojo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se tudi čč. gg. duhovnikom iz Radvanja, čč. sestram splošne bolnišnice, čč. šol-sk im sestram, Prostovoljni gasilski četi iz Radvanja in Raz-vanja, zastopnikom orožništva iz Studencev in Tezna, godbi Tezno, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Prav posebno se zahvaljujemo č. g. kaplanu magdalenske župnije Antonu Cafuti za ganljivi govor ob priliki pogreba.
Radvanje pri Mariboru, dne 6. februarja 1940.
Žalujoča rodbina Franc Rofh
Jakob K. H e e r;
Bcrninski kralj
Roman s švicarskega pogorju
»Z vami gre bolje nego z gospodom Konradinom,« pravi Cilgija že po nekaj taktih, in Marko vidi med sočnimi ustnicami veselo blesteti njene bele zobe.
Cilgija tudi v njegovih potezah ne vidi zdaj tistega, ki jo je bilo prej pred njim svarilo in tako nedoumno odbijalo, temveč se ziblje z občutk om varnosti in močnejšega življenja ob njegovi strani. Vendar čuti, kako si jo med lahkotnim plesom čim dalje tem tesneje pri-vija na prsi, čuti njegovo vročo sapo in nenadoma uzre v njegovih očeh zopet utrinjanje, ki jo je plašilo.
»Ne tako divje,« mu zašepeče, toda ko je njeni želji v trenutku ugodil, se svojega opomina skoro pokesa
Tako ni bila plesala šc nikoli, ob njegovi strani je imela igra pre-vzemajočo moč, bila je zahtevanje in popuščanje, prelivanje gibov, pesem, in več, neizmerno več nego samo veselo otroško rajanje.
Enkrat je Marko Paltram zašepetal: »Takšne zahvale sem si takrat v Fetanu želel. Toda ali ste tudi pomislili, gospodična, kako je nevarno, da tu pleševa?«
»Nevarno?« je vprašala.
»Zgodba o pobeglem Tirolcu se raznaša med ljudmi.«
Ona se je pa v tem trenutku zavedala komaj še kaj drugega, kakor da je bila videla od sreče ožarjen obraz, in je z žarečim licem ter burno dihajoč odvrnila: »Saj ne bo trajalo več dolgo. Pridite pa po mene tudi vi, Paltram. Z vami se tako dobro pleše!«
Zopet je zaigrala godba, zadnji ples v sinjem večernem somraku je bil na vrsti, in zdaj je prišel Marko Paltram ter si ga izprosil. Povsod naokrog so se zibali pari, celo rjava Pija, škrat, je skakala s svojim bratom po plesišču, in zopet je opomnila Cilgija svojega ognjevitega druga: »Ne tako divje!«
Nenadoma je pa dejala: »Poglejte, tam se pa prepirajo!« — Nekih deset fantov se je bilo zgnetlo kraj plesišča okoli črnega Pejderja Golzija, potujočega zvonarja in kričalo: »Po njem, pobitje ga, on jc vodil tirolskega vohuna!«
Poleg zvonarja je stal starka z glavo, ki je bila videti kakor oko-žena lobanja, in je vreščala: »Ona dva tam vesta, kdo ga je vodil, ne midva!« S svojo dolgo, suho roko in hudobnim pogledom je kazala na
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Marka Paltrama in ravnala in vlekla vso gručo med plesalce. Preden sta vedela, sta stala Cilgija in Paltram sredi fantov, in ker so nehali vsi plesati, se je zmešnjava še povečala.
»Da. kamogaskar, ta je vseg9 zmožen! Ubijte ga! Ne bo ga škoda'« lako se oglašajo fantje.
Najhujši vik in krik žene proti Marku Paltramu stara vedeže-valka, scuva in vrešči ko čarovnica. Glasovi se mešajo, pesti dvigajo. Kaz]arjenim fantom je na poti samo še Cilgija.
Paltram jo je izpustil, umakne se za nekaj korakov, povesi glavo ko bik, ki se hoče pognati na svoje napadalce, pritisne komolce ob ko ke, skrči pesti in obračajoče, utrijajoče se oči s pošastno svetlo belino izbirajo prvo žrtev.
Nekaj deklet, ki stojijo v bližini, zavpije od strahu spričo gra-bezne, razbesnele divjosti v fantovem obrazu. Nesreča preti. „, ,Ncn_acJ°ma Prime Cilgija svojega plesalca za zapestje: »Mirno, Marko Paltram, meni na ljubo!«
Zadržuje ga z eno roko in se postavi predenj tako, da ga ima za hrbtom, ter zakbce I|udem: »Jaz sem kriva in ni me sram. Ako hočete ubijati, udarite, pred vami sem!«
i LP,rsi i' P°!iejo, ko prt je bleda, toda njene oči so jasne in njen globoki, blagozvočni glas je močan dovolj, da se sliši precej daleč naokrog.
Kdo naj udari tako lep obraz in dvoje tako sončnih oči?
Napadalci se zmedejo in omahujejo, med ljudmi poči smeh: »Glejte! Glejte! Lepa hči pusehlavskega župana in Paltram, kamogaskar! Kaj |e pa ta dva združilo?«
Trenutek je dovolj dolg, da mladi prijatelji obstopijo Cilgijo in jo zavarujejo. I-orso celo skomina, da bi sam načel boj in nekdo zakliče: »Seveda, gospoščina drži z gospoščino!« Dosti jih je pa, ki niti ne vedo, za kaj gre, jezni vpijejo, da se dan narodnega veča ne sme oskrunjati s prepiranjem, in so pripravljeni planiti po vsakem, ki bi udaril.
Tako stoji Cilgija dolgo minuto v strahu pred sto očmi in drži za roko Paltrama kakor krvoločnega tigra, ki ga mora ukrotiti.
In čudno, on se pokorno vda rahli, trepetajoči igri njene roke in pogoltne svojo kipečo besnost.
»Deželni sodnik! Deželni sodnik!« Spričo starega, častitljivega gospoda se poleže razburjenje. »Kakšne norosti pa uganjate, ljudje — he, godba, še eno okroglo, to to. da bi si na narodnem veču skakali v lase! — Vi pa, gospodična, in vi, Paltram, pojdita z menoj!«
Godba igra.
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Cigan in starka sta porabila splošno zmedo, da bi jo popihala; toda Pejderja Golzija so ujeli in ga prignali na zasliševanje nazaj v Plantovo hišo, kjer so že sedeli deželni sodnik s sodini, ter Cilgija in Paltram. — Na vprašanje deželnega sodnika začne zdaj napol plahi, napol drzni mož pripovedovati: »Baš krpava z ženo v Stradi pri Martinsbrucku, tam smo doma, vsakovrstno usnjeno robo za vojaštvo in ugibava, kako se bo končala bitka Ves dan nisva videla nobenega vojaka, tedaj skoči nenadoma onstran Inna pet Tirolcev na piano osupnejo, nato se požene prvi v vodo, drugi za njim, iz gozda prileti nekih deset Francozov in začne streljati na plavajoče lirolce, in vsi potonejo pred najinimi očmi.' Tako vsai menivi. In rrancozi zopet odidejo. Tedaj zalaja pes zelo močno. K gledava -eden izmed Tirolcev leži niže vasice na obrežju. In ječe prosi: Rešita me, moj oče, bogati Lovrenc Gruber iz Suldentala vaju bo nagradil.«
»Bogati Lovrenc iz Suldentala?« - Deželni sodnik in sodini napeto prisluhnejo pri tem imenu in šepetajo
ki tfaCifeanritar h'T-n°- nadaliu|f »Prav zare* Ža "isva zaradi denarja, ki ga e Pntresel iz žepa, vzela na voz, res ne, temveč samo, ker je
u , ^"f0 gostobesedna in mi pridigala o krščanskem usmiljenju. Med otroke sva ga skrila in prišla z njim do Fetana, pot in strah na,u sta pa tako zdela a. da sva ga tam odložila. To vž ta tu.«
Kri tem pokaže ulivai kravjih zvoncev na Cilgijo in vpraša s sumljivo ponižnostjo: »Ali smem zdaj zopet oditi'« »Se ne,« pravi deželni sodnik suho.
župnik ld stdoifrnh0le rdi S"*/'', Pred gosP°di in futi' da i° fileda skrbeh' in s srčnim^ sočutjem6 ^ " " ^ °ČHai°Če' V V*likih Gotovo mu je~-Driosch že vse povedal.
Grube^žaC^ l"10 "a* ^ Ci,giii se zdi' da ime L°vrenca uruberja zadevo čisto predrugačilo in na tihem jo jezi- Begunec ki
ga ie rešila, niti reven ni! Poleg nje stoji Paltram in mršči obrvi.'
-i . , P°trkai na sodnikov naprej! stopi v dvorano njegov H k°VeC Z Živi1° Driosch' zdrav štiridesetletnik, in pravi: e h eTka Men°ircm ^°SPodov' ,ki ,tu sedii° rešiti neke skrbi. Ko mi svoiim nrilat I P"P°vedovala, k a, se je pripetilo, sem bil baš s e l it"1 Gašperjem Thusisom, ki ga poznamo vsi kot zanos, vega moža, v gostilni Pri kroni Pravi, da je včeraj ziutrai fran-
inSz n^im triie °dp°tova' iz. Chura. Sam je videl, da see'odpeli-1. ker no T o™ vozovi zabojev in škatel. In drugega za njim ne bo, važno « UcOUrbovem umiku to mesto za francosko vlado ni več
Urednik: Viktor CenčfC