Naslov — Address
NOVA DOBA
6117 St. Clalr Avc.
Cleveland, Oliio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
N a u r e tl e k J. S. K. Jednote ni
odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo vri.it meri od naše
agilnosti.
aS—
Entered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate tof Postage. Provided l'or in Section 1103. Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925.
to. 48
ŠTEV. 48
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 30TH 1932 — SREDA, 30. NOVEMBRA 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Glavni predsednik, sobrat Paul fortel, in predsednik glavnega hotnega odbora, sobrat Jo-ftautz, uradno poročata uredniku, da je zadeva varščine Števnega tajnika urejena kot Zahtevajo pravila. Društva in ^samezni člani se tem potom opozarjajo, da prečita jo toza-Pvno poročilo predsednika gl. potnega odbora, ki je priob-'«10 na drugi strani današnje ■Z(laje Nove Dobe.
A
s V Detroitu, Mich., je dne 18. PVembra preminil sobrat Pe-e>' Klobučar, tajnik društva ^ igla v, št. 144 J. S. K. Jedno-e in aktiven društveni delavec, šele 49 let. Pokojnik je J|i rojen v vasi Knežina št. 7, °kraj Črnomelj v Beli Krajini,
: Ber zapušča enega brata in sestro. V Detroitu z&i u-“Ca soprogo, dva sina in dve |^i’i in brata, v Calumetu, ™>ch., pa sestro. Na 14. redni konvenciji JSKJ je zdaj pokoj-111 Peter Klobučar zastopal kot 'klegat društvo Triglav, št. 144 ]SKJ.
A
;; Na obisku v Clevelandu se je ^’otekli teden m u d i 1 a Mrs. j Čadonič, tajnica ženskega fnfitva št. 182 JSKJ v Pitts-! ■ Urghu in delegatinja istega na ] ip- konvenciji. Tekom svojega i Iffeka v Clevelandu je posetila 3 iMi začasno uredništvo Nove (j*;* 'obe.	*
a Brezjah v Sloveniji se je I —, Zahvalni dan poročila Miss ffivlina Plevnik z g. M. Burjo,
; ^hotnim podpolkovnikom v ju-; ^slovanski armadi. Miss Plev-fj'k je . Clevelandčanka, hčerka | Jos. Plevnika, predsednika sj°venske hranilnice Interna-j '°nal Savings and Loan Co. v Clevelandu; v Slovenijo je od-i pred več meseci.
*
i V mestu Ely, Minn., se bodo 1	6. decembra vršile občin-
|; volitve. Slovenski kandidat ^ župana je Mr. Frank Jenko,
1Š;1 je bil že enkrat prej mestni j I^Pan, slovenska aldermanska . i|andidata pa sta Mr. John ^aPš in Mr. Ivan Tavzelj.
*
S-ovenski narodni doni v Gi-
^rdu, O., bo v soboto 10. de-Cembra proslavil 15-letnico svo-JeSa obstanka. Samostojni pev-f^i zbor “Zarja” v Clevelandu j E° za to priliko priredil izlet v
Girard.
#
Huda prometna nesreča se je
Oteklo soboto pripetila sredi I ^venske naselbine v Cleve-'	| .ar>du, na križišču St. Clair Ave.
1)1 E. 62d St. Kolizija gasil-!|&kega trucka, težkega pogrebnikovega avtomobila in poulič-j;; !*e kare je imela za posledico akojšno smrt enega gasilca in j Se<Jem ranjencev. Med lahko J j?°škodovanimi je tudi Charles I ‘aPnik, sin znanega slovenske-i cvetličarja, ki je vozil limu-j I žl,1o Grdinovega pogrebnega za-j ,0(Ja. Preiskava je dognala, da nesrečo zakrivil voznik ga-[ ‘Iškega trucka, ki ni vpošteval Sl8nala rdeče luči na križišču.
*
; Seja Zveze JSKJ društev v
>'*Hvi Ohio, se bo vršila v ne-|	4. decembra v Slovenskem
^‘Vodnem Domu na St. Clair I' ve. v Clevelandu.
-------o— ------
DOVOLJ DENARJA I , Kljub javkanju o depresiji so 1931 ameriški turisti zapravi v inozemstvu nad 570 mili-J°nov dolarjev.
RAZNO IZ AMERIKE IN
ZVEZNI KONGRES se bo sešel k takozvanemu kratkemu zasedanju v ponedeljek 5. decembra. To bo zadnje zasedanje tega kongresa in se bo končalo 4. marca 1933, ko nastopi nova administracija. V tem zasedanju kongresa bo toliko “hromih rac,” kot menda še nikoli prej v ameriški zgodovini. Hrome race imenujejo tiste člane poslanske zbornice in senata, ki pri novemberskih volitvah niso bili več izvoljeni, pa kljub temu še tri mesece delajo postave deželi. Dvajseti amendment k zvezni ustavi, ki je bil nedavno predložen v odobritev državnim legislaturam, ima namen odpraviti ta zastareli sistem.
PREDSEDNIK HOOVER je po konferenci z bodočim predsednikom Rooseveltom obvestil Anglijo, Francijo, Belgijo, Poljsko in Češkoslovaško, ki so prosile, da se jim odloži rok plačila dolgov, ki zapade 15. decembra, da jim ne more ugoditi. Obrok mora biti plačan ob času. Za plačilo poznejših obrokov bo ameriška vlada razpravljala z vladami evropskih držav pozneje, in sicer z vsako vlado posebej. S tem soglašajo tudi bodoči predsednik Roosevelt in večina članov starega in novega kongresa.
MALENKOSTNO izboljšanje industrijahre aktivnosti, zaposlitve in zaslužka naznanja poročilo Federal Reserve Boarda za zadnjih šest mesecev. Industrija je v primeri z aktivnostjo v letih 1923-1925 aktivna 66-procentno, medtem ko je bila v preteklem juliju le 58-procentna. V jeklarski industriji se je v primeri s preteklim septembrom aktivnost zvišala za dva procenta. Nekoliko izboljšanja beleži tudi tekstilna industrija. Zaposlitev v čevljarski in avtomobilski industriji pa je nekoliko padla.
PETDNEVNI TEDEN DELA IZ BELE HIŠE KAM?
Predsednik Zedinjenih držav, ki dosluži svoj štiriletni termin in ni ponovno izv-oljen, se povrne zopet med navadne državljane, in sicer brez vsake penzije. Plača predsednika Zedinjenih držav znaša 75 tisoč dolarjev letno, torej, če ni mož preveč razsipen, si že lal|ko od te plače nekaj prihrani zardeževne dni.” Bivši predsednik jCoolidge, ki živi zelo ekonomično, si je nedvomno od svoje predsedniške plače nekaj prihranil. Sedanjemu predsedniku Hooverju, ki bo s 4. marcem postat “brezposeln,” ne bo treba gledati za novo službo, ker je itak precej premožen, dasi je depresija baje tudi njegovo premoženje znatno pristrigla. Tudi novoizvoljeni predsednik Roosevelt ni nikak revež v našem smislu terbesede.
Skoro noben bivši predsednik pa se ni po zaključku svojega termina vdal popolnemu brez-| del ju in počitku! Coolidge je • nekaj časa pisal fza razne liste 'in magazine, zdajjpa je načelnik | New York Life Insurance Co., katero mesto prinaša že prilično | plačo.
Bivši predsednik Benjamin Harrison je po poteku svojega predsedniškega termina predaval mednarodno pravo na Stanford univerzi v Californiji. Cleveland je postal “trustee” na univerzi v Princetonu. Madison ! je postal rektor ,na univerzi v Virginiji. Taft je predaval pravo na Yale univerzi, dokler ni bil imeppvan;za 4načelnika naj-, višjega zveznega sodišča.
John Quincy Adams je bil kot eks-predsednik izvoljen v zvezni kongres iz države Massachusetts. Teodor Roosevelt je kot eks-predsednik mnogo pisal, potoval in streljal divje zverine. Grover Cleveland je dobil, kot Coolidge, službo pri neki zavarovalni družbi. Bivši predsednik general U. S. Grant je po zaključku svojega predsedniškega termina postal partner v bančni in brokerski firmi Grant & Ward. Predsednik Wilson se je nameraval posvetiti profesuri ali pa odvetništvu, pa mu je bolezen to preprečila.
Thomas Jefferson je zapustil Belo hišo v precej slabih finančnih razmerah in je pozneje še bolj obubožal s pogoščevanjem svojih političnih prijateljev. Tudi bivši predsednik James Monroe je zapustil Belo hišo kot reven mož. Na svojem domu blizu Charlottesville je prevzel službo mirovnega sodnika in se je s skromno plačo tega urada preživljal mnogo let.
 o—-------------
V KRATKEM ZASEDANJU zveznega kongresa, ki se prične 5. decembra, bo vloženih najmanj par ducatov predlogov za postavno izdelavo in prodajo piva z več kot pol procenta alkohola. Da-li bo kateri teh predlogov dobil večino v starem kongresu in da-li bo tak spre j eti predlog predsednik podpisal, je za enkrat seveda samo stvar ugibanja.
VINOGRADNIKI v državah California, New York, Ohio, New Jersey in Illinois pripravljajo načrte za legaliziran j e in prodajo lahkih vin, ki naj bi jih kongresniki omenjenih držav vključili V pričakovano postavo za legalno izdelavo in prodajo piva, ki vsebuje nad pol procenta alkohola.
Leta 1828 je neka delavska, takozvana Workingmen’s Party, ki je bila tedaj jako aktivna v Philadelphiji, imela v svojem volilnem programu geslo “Od šestih do šestih.” Ta stranka je nastala vsled prizadevanj delavskih organizacij v stavbeni industriji, da bi se skrajšale delavne ure. Zahtevali so deset ur dela na dan, ne vštevši dve uri za obed.
Veliko je razdalje med tem geslom leta 1828 in današnjo zahtevo ameriškega organiziranega delavstva, da se uvede petdnevni delavni teden, oziroma 44 ur dela na teden.
Nedavni pregled kakih 38,000 podjetij v 77 raznih industrijah, ki ga je dovršil federalni urad za delavske statistike, razodeva rastočo tendenco v prid petdnevnemu tednu kot stalni uredbi. Izmed teh podjetij 673, zaposlujocih 200,000 delavcev, je obratovalo na stalni petdnevni podlagi. Pregled se ni oziral na ona podjetja, ki so uvedla petdnevni delavski teden le kot začasno uredbo vsled depresije.
Skrajšanje delavskih ur je stvar zgodovinskega razvoja in zgodovina delavskega gibanja v Zedinjenih državah pokazu-je, da se je delavni dan stalno krajšali. Pred stoletjem je človek delal “od zore do mraka,” j 11, 12 in 13 ur na dan. Prva posledica “industrijalne revolucije,” povzročene od uvedbe parnega ■ stroja, je bila podaljšanje delavnih ur, kajti lastniki malih delavnic so skušali konkurirati s tovarnami in s strojem tako, da so nalagali vše več dela na breme ročnih delavcev. Seveda je bilo vse zaman in stroj je moral zmagati.
S pritokom priseljevanja, ki je začel po proglašenju neodvisnosti, in uvedbo zaščitnega tarifa po letu 1812, je prišlo do ogromnega industrijalnega razmaha v tej deželi. Istočasno so se začule prve pritožbe proti predolgim uram dela; leta 1827 so tesarji v Philadelphiji zastavkali za 10-urno delo.
' Finančpa panika leta 1837 je ustavila gibanje za skrajšanje delavnih ur, ali leta 1840 je predsednik Van Buren dal veliko vzpodbujo temu gibanju s tem, da je uvedel deseturni dan za vse vladne nastavljence. Mnoge države so sledile temu primeru.
Prvič se je zahteval osemurni dan leta 1844, ko so tesarji v mornariški ladjedelnici v Char-lestonu začeli delati po osem ur na dan. Okoli leta 1860 smo imeli mnogo “lig,” borečih se za osemurni dan. Leta 1866 je National Labor Union v svoji konvenciji v Baltimoru proglasila potrebo osemurnega dne. Leto kasneje je šestorica držav uvedla osem ur dela za svoje nastavljence in isto je bilo storjeno v prid federalnim uradnikom. Leta 1881 je American Federation of Labor začela borbo za osemurni dan.
Napredek tega gibanja v poznejših letih je krasno ilustriran po podatkih ljudskega štetja. Leta 1909 je izmed 6,500,-000 tovarniških delavcev le 8 odstotkov delalo 48 ur ali manj na teden, dočim je skoraj 60 odstotkov delalo po 60 ur in več. Deset let kasneje je izmed 9,000,000 delavcev 12 odstotkov delalo po 44 ur, 48.5 odstotkov po 48 ur in le 12 odstotkov po 60 ali več ur. Med 1915 in 1919 je polovični dan v so-(Dalje na 2. strani)
NOV AMENDMENT
V NAPADU hipne blaznosti je filipinski delavec Julian Marcelino v ^Seattlu, Wash., zaklal šest oseb, enajst pa ranil, od teh eno smrtno. S svojim kot britev ostrim nožem je divjal po česti kitajskega dela mesta in napadel vsakega, ki se mu ni umaknil, dokler ga ni zgrabil policist. Mrtvi so štirje Filipinci in dva Američana.
CENA GASOLINA V Zedinjenih državah stane galona gasolina od 14 do 22 centov, vštevši državni in zvezni davek. Cena se ravna po kakovosti gasolina in po visokosti davka, ki je različen v raznih državah Unije. Najnižji državni davek je 2 centa, naj višji pa 7 centov od galone; k temu pride še en cent zveznega davka na galono. V Londonu na Angleškem stane galona gasoline povprečno nekaj nad 23 centov galona z davkom vred. Na davek odpade od tega 14 centov.
---------o-------
TOBAK BREZ NIKOTINA Nemškim botanikom se je posrečilo vzgojiti tobak, katerega listi ne vsebujejo skoro nič strupa, ki je poznan pod imenom nikotin. Znanstveniki morajo biti izredno potrpežljivi in vztrajni ljudje, kajti za vzgojo breznikotinskega tobaka je bilo treba nad 4,000 poskusov.
STO LET STARI Manuel Halle, eden prvih clevelandskih trgovcev in finančnikov, je dne 25. novembra umrl v Clevelandu, Ohio. Pokojnik je bil rojen 11. januarja 1832 na Ba-(Dalje na 2. strani)
Ustava Zedinjenih držav ima dosedaj devetnajst amendmen-tov ali dodatkov. To dokazuje, da je ustava naše republike danes precej drugačna kot je bila pred dobrim poldrugim stoletjem, ko je bila sprejeta v originalu. Vsak sprejeti amendment je nekoliko izpremenil ustavo.
Amendment' ali dodatek k zvezni ustavi mora biti najprej z dovolj no večino sprejet v obeh zbornicah zveznega kongresa, nakar se odda v presojo in glasovanje legislaturam vsem 48 državam naše Unije. Amendment, ki je sprejet v kongresu, ne potrebuje predsednikovega podpisa. Ako ga odobri dovol.j-no število državnih legislatur, postane zakon, oziroma del zvezne ustave brez predsednikovega podpisa. Amendment mora biti odobren najkasneje tekom sedmih let po sprejemu istega v kongresu, sicer avtomatično odpade. Odobriti pa ga mora najmanj tri četrtine državnih legislatur v predpisanem času.
Izmed vseh amendmentov k zvezni ustavi je vsekakor najbolj znan 18. amendment, ki prepoveduje izdelavo in prodajo opojnih pijač v Zedinjenih državah. Koliko odstotkov alkohola morajo vsebovati pijače, da se smatrajo za opojne, tega amendment ne določa. To določa po svoji razsodnosti zvezni kongres.: Ta kongresna določba ali definicija je vsebovana v znani VoMeadovi postavi, ki določa, da so pijače s pol odstotka alkohola že opojne. Kongres lahko to spremeni ter določi, da se smatrajo za opojne pijače le tiste, ki vsebujejo nad 4 ali 5 odstotkov alkohola. Iz tega sledi, da more kongres s posebno postavo dovoliti izdelavo in prodajo lahkih vin in piva, ne da bi s tem kršil 18. amendment. Kongres ne more ukiniti nobene g a amendmenta, pač pa se ga more odpraviti z novim amend-mentom, katerega n a j p r e j sprejme kongres, nato pa ga odobrijo tri četrtine zveznih držav.
Za 18. amendmentom je prišel na vrsto 19. amendment, ki je priznal volilno pravico tudi ženskam.
Zdaj imajo legislature posameznih držav pred seboj 20. amendment, katerega je sprejel zvezni kongres v zadnjem zasedanju. Ta 20. amendment, če bo tekom sedmih let sprejet od legislatur 36 zveznih držav, bo izpremenil čas inavguracije novega predsednika Zedinjenih držav in čas prvega zasedanja novoizvoljenega kongresa. Kot je sedaj, zboruje stari kongres od začetka decembra do 4. marca, brez ozira na to, da je bilo morda znatno število članov istega pri novemberskih volitvah poraženih. Novi amendment določa, da moč starega kongresa preneha 3. januarja po volitvah v novembru. Novoizvoljeni predsednik, ki po sedanjem sistemu zavzame svojo pozicijo šele štiri mesece po izvolitvi, to je 4. marca, bo po novem amendmentu inavgu-riran že 20. januarja. Novi amendment bo preprečil, da bi člani kongresa, ki so bili pri volitvah poraženi, še mesece potem delali postave. Novoizvoljeni kongres bo na ta način prej prišel do veljave; isto bo veljalo glede novega predsednika.
Sedanji sistem izhaja iz ča-(Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Ob smrti Rada Murnika. V nedeljo 6. novembra, ob treh zjutraj je v ljubljanskem mestnem zavetišču umrl slovenski pisatelj Rado Murnik.
Tragično težka je bila usoda enega najvedrejših, najbolj na-smehljanih sloven skih pisateljev Rada Murnika. Osem dolgih let je bil suženj postelje, ki ga je čedalje bolj priklepala nase in vedno bolj izžemala, dokler ni ostalo samo okostje s kožo. Kakor nekoč težko udarjeni Heinrich Heine, je tudi Murnik na svojem “Matrazengruftu” ohranil mero nekdanjega humorja, zdaj trpko pomešanega s stoičnim mirom, ki je slonel na spoznanju popolne nemoči nasproti usodi. Njegovo hiranje je bilo tako dolgo in toli mučno, da se mu je smrt prismehljala kot za-željena rešiteljica, že ob smrti Milčinskega so se razširili glasovi, da je v agoniji. Njegov notranji organizem se je dolgo upiral odmiranju paraliziranih udov. Izdihnil je ob zgodnjem novembrskem jutru v mestnem zavetišču, kamor so ga prepeljali pred dvema letoma. Iz hiše revnih in hirajočih so ga mrtvega prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, to zadnje zemeljsko postajališče revežev. Od tod je dne 8. novembra krenil njegov pogreb k Sv. Križu, kjer bo avtor “Navihancev,” “Jarih junakov” in drugih knjig našel svoj trajni, končni mir.
Z Radom Murnikom nam je letošnja jesen pobrala drugega slovenskega humorističnega pisatelja. Koga še imamo v tem literarnem žanru? Oton Župančič je po pravici tožil, da se je naše mlade književnosti oprijela cmeravost, da je iz nje izginil veseli smeh. Res je, da se je v tej dobi težko smejati. Toda prav zaradi tega so ji tem bolj potrebni humoristični in satirični pisatelji. Ni res, da se umetniška veličina kaže samo v tragiki in trpki resnobi. Veliki humoristi so zrasli baš iz težkih časov: Cervantes, Rabelais in Gogolj niso bili ljubljenci sreče in razmere, v katerih so živeli, so bile po svoje težke in moreče. Nam humoristi — in nikdar nismo imeli posebno velikih in močnih — izumirajo in nihče ne stopa na njihovo mesto. Mladi pisateljski rod je ves elegičen.
Z Radom Murnikom je utonil v večnost slovenski pisatelj ne-v e 1 ikega literarno-umetniškega formata, po značaju bolj ljudski pripovednik in feljtonist kakor pa umetniški stvarjalec. Njegovo delo je razdrobljeno v številne povesti in črtice pretežno humorističnega značaja, ki so raztesene po raznih revijah in listih, izbrane pa v knjig?h “Znanci,” “Navihanci,” “Jari junaki,” “Matajev Matija,” “Na Bledu” i. dr. Povesti večjega koncepta in resnejše vsebine (n. pr. obsežni roman “Hči grofa Blagaja”) mu niso uspele tolikanj kot drobne humoristične zgodbe po vzorcu zgodnjega Čehova in pripovedovane z izbru-šeno realistično tehniko. V tem je bil tudi Murniku vzor Guy de Maupassant. Slednjega je nekoliko posnemal v “Lovskih bajkah in povestih.” Poskusil se je celo v drami (“Napoleonov samovar” in “Buček v strahu”); povsod je pokazal, da je mikaven in sočen pisatelj, ki se posebno odlikuje po čistem jeziku.
Murnik je moral v grob kot 621etni prezgodaj izčrpani, od bolezni popolnoma zlomljeni starec, po delu, ki ga ni mogel do-(Daljc na 2. • trtni).
Stric Sam se je naveličal igrati svetega Miklavža za evropske države, ki imajo pač dovolj denarja za vzdrževanje velikih armad in močnih vojnih mornaric, ne pa za odplačevanje svojih dolgov, zato jim je vljudno povedal, da 15. decembra pričakuje plačilo zapadlih obrokov in obresti. Bisaga strica Sama je postala lahka, molji deficita vrtajo vanjo vedno večje luknje in lačni otroci na domačih ameriških tleh ga vlečejo za lase in brado. Lepo je igrati Miklavža, toda tudi Miklavž mora najprej 'vpoštevati domače otroke.
*
Vnetega zagovornika prohibicije, Raymonda Robinsa, ki je par tednov pred volitvami nenadoma izginil neznano kam, so nedavno našli v gorovju North Caroline, pa se mož baje ni mogel spomniti kdo da je in odkod prihaja, šele, ko so privedli k njemu njegovo ženo, se mu je posvetilo. Marsikomu se je že posvetilo, ko je zagledal svojo ženo!
Sploh se pa zdi, da bo po izidu letošnjih novemberskih volitev marsikateri zagovornik prohibicije skušal pozabiti kaj je bil in kaj je počenjal.
*
Bolezen, ki povzroči, da človek pozabi kdo je, odkod je m sploh vse, kar je do takrat počel v življenj u, imenujejo znanstveniki amnezijo. Zdi se, da v današnjih časih trpijo na amneziji mnogi dolžniki, ali jo pa skušajo vsaj simulirati. Tudi evropske države, ki dolgujejo Ameriki težke milijarde, skušajo simulirati amnezijo.
*
Neki sindikat je obljubil bivšemu newyorškemu županu J. J. Walkerju 50 tisoč dolarjev za njegov življenjepis. Mož je ponudbo sprejel in odpotoval pod šušteče palme nekje na morskem obrežju j užije Evrope, kjer bo njegov tajnik pisal njegove spomine. Pri tem se človeku vsiljuje vprašanje, kdo je prav za prav zmagal: gover-ner Roosevelt, ki je Walkcrja prisilil, da je resigniral koc župan, ali Walker, ki bo tekom brezskrbnega počivanja pod palmami solnčnega juga zaslužil 50 tisoč dolarjey!
*
Lahko bi se tudi vprašalo, kdo je zmagal pri novemberskih volitvah: Hoover, ki se bo čez par mesecev brezskrbno iz-prehajal v duhtečih gajih sliv, mandeljev, palm in oranž soln-čne Californije, ali Roosevelt, ki se bo moral boriti z ugrizi ji-vo zimo našega glavnega mesta, reševati probleme evropskih dolgov in domačega deficita in iskati delo za deset milijonov brezposelnih sodržavljanov!
*
Na mednarodni razstavi, ki se je vršila pretekli teden v Public avditoriju v Clevelandu in ki je predstavljala nekaj šeg, navad in izdelkov skoro tridesetih v Clevelandu bivajočih narodnosti, sem opazil nekatere zanimivosti, ki se mi zdijo vredne zabeležiti.
,Vsakemu posetniku, ki je vstopil pri glavnem vhodu, je najprej “padel” v oči velik napis “Dobrodošli,!” na slovenskem paviljonu, ki je bil najbližje vhoda.
Slovenski paviljon je pred-(Dalje na 2. strani)
“No-Oa "Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VIII.
83
NO. 48
Načrti in priprave za bodočnost
Vsaka ustanova, vsaka organizacija mora od časa do časa popravljati ali izboljševati svoje postave in pravila, da soglašajo z izpremenjenimi razmerami, in izbrati mora uradnike, da jo upravljajo in vodijo. Državljani Zedinjenih držav izvolijo ob določenih časih predsednika republike in člane kongresa, ki tvorijo izvrševalno in postavodajno oblast dežele. Na podoben način se vršijo v gotovih razdobjih volitve državnih legislatur in governerjev. Mesta volijo svoje župane in občinske odbornike itd.
Naše podporne organizacije volijo svoje glavne odbornike na vsaka tri ali štiri leta. To se navadno izvrši potom konvencij, konvencije pa tvorijo od posameznih krajevnih društev izvoljeni delegati. Konvencije tudi sestavljajo in sprejemajo pravila organizacij. To njih delo je deloma slično tvoritvi postav potom državnih legislatur in zveznega kongresa, seveda v manjšem smislu. Pravila vsake organizacije so njene postave, ki drže tudi pr-ed državnimi oblastmi, ako niso v konfliktu z državnimi postavami.
Krajevna društva J. S. K. Jednote in drugih sličnih organizacij so do gotove meje samoupravna telesa, ker si iz svojih vrst izvolijo društvene uradnike in ker si smejo osvojiti lastna društvena pravila. Taka pravila so obvezna za vse društvene člane, toda le pod pogojem, da ne kršijo jednoti-nih pravil in konvenčnih zaključkov ali pa zaključkov splošnega glasovanja.
Skoro vsa društva J. S. K. Jednote volijo svoje uradnike na rednih sejah v mesecu decembru. Na teh sejah se tudi sestavljajo ali izpreminjajo društvena pravila. Ta pravila navadno niso obsežna in navadno vsebujejo le prostor in čas zborovanja, plače uradnikov, visokost prispevkov za društvene stroške, gotove določbe glede bolnih in umrlih članov itd. Skoro vsako posamezno društvo eksistira v nekoliko drugačnih razmerah in ima svoje posebne potrebe, zato so posebne društvene določbe potrebne, četudi morda vsebujejo le par točk.
Decemberske seje naših društev so radi tega izmed vseh mesečnih sej v letu najbolj važne; zato jih tudi navadno imenujemo glavne ali letne seje. Teh sej naj bi se udeležili vsi društveni člani in članice, če jim je to le količkaj mogoče. Seveda, najbolje bi bilo, če bi se vsi člani in članice udeleževali vseh rednih in izrednih sej tekom vsega leta. Vsi dobro misleči člani to želimo, vsi se pa tudi zavedamo, da tako styprocentni najbrže ne bomo nikoli postali. Lahko se pa zahteva od vsakega člana in članice, da pride na sejo vsaj enkrat v letu, in to na glavno ali letno sejo. Izgovor naj bi bil le bolezen, nujno opravilo ali prevelika oddaljenost od društvenega sedeža.
Velike važnosti je za vsako društvo, da ima dobre, razumne in agilne uradnike. Društvo z nezmožnimi in brezbrižnimi uradniki ne more napredovati; mnogokrat nastanejo pri takem društvu tudi zmešnjave, ki spravijo v sitnosti in neprilike dobre člane in povzročajo mnogo nepotrebnega dela glavnemu uradu.
Vsi društveni uradi so važni. Posebno važni pa so uradi predsednika, tajnika in zapisnikarja.
Dober in inteligenten predsednik lahko zelo mnogo pripomore, da vlada v društvu red in prava bratska harmonija. Od dobrega društvenega predsednika je tudi odvisno, da se seje ne raztegajo v neskončnost, kar odganja člane od sej.
Društveni tajnik je duša društva. Od njega je največ odvisno, da gre društveno poslovanje točno in pravilno,, v zadovoljstvo društvenih članov in glavnega urada. Noben drug društveni uradnik ne more pri društvu tako zavoziti, kot lahko zavozi društveni tajnik, če je nezmožen ali brezbrižen in površen. Srečno se sme imenovati društvo, ki ima dobrega tajnika.
Vsi važni društveni sklepi bi morali biti pravilno in razumljivo vknjiženi v društveni zapisnik, in to je odvisno od zapisnikarja. S tem se odvrne marsikatera zmešnjava in marsikatero prerekanje pri društvu. V slučajih kakih sporov je društveni zapisnik eden najvažnejših dokumentov, bodisi pri jednotinih inštancah ali pred sodnijo.
Vsi društveni člani naj bi polagali kar največjo važnost na izvolitev dobrih, poštenih, zmožnih in agilnih društvenih uradnikov. Društva, ki imajo take uradnike, naj bi jih skušala obdržati še v bodoče, če je le mogoče. Nobenemu društvenemu uradniku ni v teh časih z rožicami postlano, posebno še tajnikom ne, ki so mnogokrat deležni očitanj, mesto da bi se jim dalo zasluženo priznanje za dobro delo.
Bratje in sestre, udeležimo se letnih sej pri društvih, h katerim spadamo, in pomagajmo po naših močeh, da bodo ta društva osvojila dobre društvene dolpčbe in izvolila dobre odbornike. Dobri odborniki pomenijo dobra društva, dobra društva pa dobro in napredujočo Jednoto.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavljal kmečko gostilno, kar
kaže, da ga radi pijemo.
Na mlajih okoli slovenskega gostilniškega vrta so bile pritrjene slovenske zastave, ki so prepovedane tako v Jugoslaviji kot v Julijski Krajini.
Na desnici slovenskega paviljona je bil srbski, še bolj na desno pa hrvatski paviljon; pod galerijo, naproti tem trem paviljonom je bil pa še jugoslovanski paviljon, tako, daje bila Jugoslavija reprezentirana na izredno zabaven način.
Za ozarami slovenskega paviljona so se repenčili kitajski zmaji.
Tirolci so imeli v svojem paviljonu med slikami prirodnih lepot svoje rodne dežele razstavljeno tudi sliko našega slovenskega Bleda.
Italijani so imeli v svojem paviljonu med drugimi znamenitostmi razstavljene tudi krasne čipke iz naše slovenske Idrije, označene kot “beneške” čipke. če bi Italijani mogli prinesti na razstavo našo Postonjsko jamo, bi jo gotovo označili sve tu kot rimsko ali kalabreško jamo.
*
Južnoameriška republika Venezuela meri nekaj nad 300,000 kvadratnih milj in šteje malo nad tri milijone prebivalcev. Je torej trik/at tako velika kot Jugoslavija, prebivalstva pa šteje komaj četrtino toliko. To samo na sebi ne pomeni dosti, toliko več pa pomeni, da dežela nima vojsk, ne revolucij, ne brezposelnosti, ne državnih dolgov, ne bančnih pojoniov, ne moratorijev. To je edina svetla točka na svetu, kjer ni notranjih niti zunanjih državnih dolgov. Srečna dežela! Da sem mlajši, bi se takoj začel učiti španščine in bi s prvim parnikom odrinil v Venezuelo.	*
Na letošnji Zahvalni dan so ljudje manj jedli in manj pili radi česar je bilo manj krvavih glav in manj pokvarjenih želodcev. Je vsaj ‘neltaj, za kar smo lahko usodi hvaležni!
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
varskem in je prišel v to deželo, ko je bil 14 let star. Vožnja preko morja je takrat trajala 70 dni. Prvo stalno delo je dobil kot klerk v “City Mill Store” v Clevelandu, kjer se je spoznal z J. D. Rockefellerjem, ki je bil tudi zaposlen kot klerk v dotični trgovini.
ZVEZNI KONGRES, ki postane polnomočen s 4. marcem prihodnjega leta, bo imel v obeh zbornicah močno demokratsko večino. V poslanski zbornici bo 313 demokratov, 117 republikancev in 5 članov farmersko-delavske stranke, v senatu pa 50 demokratov, 36 republikancev in en zastopnik farmersko-delavske stranke. To so končne številke, vpoštevajoče izid spornih kandidatur.
NUJNI OPERACIJI za kilo se je moral dne 26. novembra podvreči avtomobilski magnat Henry Ford v Fordovi bolnici v Detroitu, za katero je omenjeni prispeval 10 milijonov dolarjev. Operacija je bila uspešna in 69-letni avtomobilski magnat se povoljno počuti.
AGITACIJA organiziranega delavstva v državi Missouri za starostno penzijo je bila uspešna. Pri zadnjih volitvah so vo-lilci sprejeli amendment k dr-žani ustavi, ki dovoljuje državni legislaturi vpeljati starostno penzijo in sprejeti tozadevne postave.
CALIFORNIJSKA d r ž a v n a postava določuje, da morajo podjetniki plačevati svoje delavce vsaj vsakega pol meseca. Podjetnika J. M. Huff in J. H. Rogers v Nevada City, Cal., sta bila obsojena na nižjem sodišču prvi na deset mesecev zapora, drugi pa na $300.00 globe, ker nista dalje časa plačala svojim 62 delavcem njihovega zaslužka. Višje sodišče je obsodbo potrdilo.
NOV AMENDMENT
• Nanallevante I* 1 irrani)
sov, ko je bila dežela še redko naseljena in brez dobrih zvez. Izid volitev kongresa in predsednika takrat včasi po več mesecev ni bil znan. Poleg tega je potovanje kongresnikov iz raznih delov dežele v Washington trajalo dolgo časa. Pot iz Cali-fornije do glavnega mesta Washingtona je vzela na primer 75 dni. Stari sistem je danes brez pomena, ker se navadno že na'večer volilnega dne zna za izid volitev in ker so železniške in letalske zveze tako izpopolnjene, da traja potovanje v Washington iz kateregakoli dela dežele le par dni.
Blizu dvajset državnih legi slatur je že odobrilo 20. amendment in vsa znamenja kažejo, da ga bo morda že tekom ene ga leta odobrilo 36 držav, koli kor je treba, da stopi amendment v veljavo. Novoizvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt bo najbrž zadnji, ki bo za inavguracijo moral čakati do 4. marca.
KNJIŽEVNOST
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1933 je lična, trdo vezana knjiga, obsegajoča 224 strani. Vsebina, ki obsega poleg običajnega koledarskega dela, povesti, črtice, članke, opise, pesmi, slike in mnogoštevilne informativne podatke, je okusno razvrščena in, po naglem pregledu soditi, zanimiva. Za one, ki jih zanima razvoj in bodočnost slovenskih podpornih organizacij, je zelo poučna črtica “Podporna organizacija, ki je ni več,” za slovenskega urednika pa članek “Med krizo za uredniško mizo.” Cena koledarju je 75 centov s poštnino vred. Naroča se na naslovu: “Proletarec, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.”
nem tednu s tem, da ga je uvedla v vseh javnih gradnjah.
Moderni argumenti za skrajšanje delavskih ur so zlasti gospodarske narave napram moralnim in socijalnim obrazlože-njem v prejšnjem stoletju. Mnogi ekonomisti poudarjajo, da krajši delavni teden bo imel za posledico zaposlenje več ljudi. Na tak način se zniža prebitek razpoložljivega delavstva in se odpomore tehnolo-gični nezaposlenosti, povzročeni od strojev, ki so nadomestili človeško roko. To bi povišalo število konsumentov, ki bi od svoje strani povečali produkcijo industrije. Poudarjajo, da današnja produktivna moč delavcev vpravičuje znižanje delavskih ur. Glasom strokovnjakov je delavec leta 1923 produciral 33 odstotkov več kot deldvec leta 1914.
Nasprotniki kratkih delavskih ur naglašajo, da “človeštvo ne živi od praznikov in da brezdelne ure porajajo zlo.” Moderni vzgojevatelji temu odgovarjajo, da boljša vzgoja uči boljšo vporabo brezdelja, in imajo pripravljene širokogrudne programe v tem pogledu. Zares vse tako razširjeno gibanje za vzgojo odraslih ima že v vidu več ur počitka za delavca in se osnuje na skrajšanju delavnih ur.	F.	L.	I.	S.
Jugoslovanska
Ustanovljen« 1. 1898
m
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1®^1
V MINNEAPOLISU sta dve tovarni rokavic najprej postali neunijski, pozneje pa sta bankrotirali. Zdaj so unijski delavci sami prevzeli omenjeni tovarni m jih obratujejo po zadružnem sistemu. Združeno podjetje se imenuje Co-operative Glove Manufacturing Association in izdeluje 18 različnih vrst rokavic.
LIGA NARODOV je dobila od Japonske odgovor z ozirom na poročilo takozvane Lyttono-ve komisije, ki je kritiziralo japonsko agresivnost v Mandžuriji. Japonska zanika, da bi bila ona odtrgala Mandžurijo od Kitajske in ji postavila posebno vlado. Opravičuje svoje postopanje s#tem, da so odno-šaji Japonske napram Mandžuriji čisto nekaj svojega in se ne morejo primerjati z razmerami v drugih delih sveta. Sploh si Japonska svoji posebne pravice v Mandžuriji in zahteva od Lige narodov, da ji jih prizna.
PETDNEVNI TEDEN
(Nadaljevanje iz 1. strani)
boto postal splošen v stavbenih industrijah in v pisarnah in ni bil neznan cclo v manufaktur-nih podjetjih.
V zadnjih letih se je pojavila želja po polnem prazniku v soboto oziroma po petdnevnem delavskem tednu. Stavbeni industrijski delavci so prednjačili v tem gibanju. Petdnevni teden je bil že uveden v 190 mestih za eno ali več strok stavbene industrije in v 44 mestih delajo vsi stavbeni delavci po 40 ur na teden. V avtomo-bilni industriji je glasom pregleda federalnega statističnega urada 44.3 odstotkov podjetij uvedlo petdnevni teden. Tudi v radio industriji in v zrakoplov/ nih tovarnah imamo isto. New-yorška državna legislatura je odobrila gibanje po petdnev-
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
vršiti in zaokrožiti, niti urediti in kakor mlado vino pretočiti v nove sode. Umrl je nesrečen in beden, spomin za njim pa bo ostal veder in svetal, v svojem delu bo živel še nadalje, in kdor se bo sredi prazne in žalostne resničnosti naslajal s humorjem njegovih najboljših povesti, ne bo videl bridkih grimas njihovega avtorja ob osemletnem zahajanju življenja, groznem, zgod njem večeru humorista, ki je tolikanj ljubil smeh in vedrino. V svojem delu bo živel nasmeh-Ijani, veseli Rado Murnik, v spominu svojih znancev pa junak “Matrazengrufta,” oskrbovanec mestnega zavetišča, nesrečni človek Rado Murnik.
Ruski emigrant Mihael Niko-forovič Bardigin, ki je bil* nekdaj eden izmed naj večjih bogatinov Južne Rusije, je posodil v začetku ruske revolucije tedanji srbski misiji 300,000 rubljev pod pogojem, da mu bo mi sija posojilo vrnila v Odesi. Ko je misija iz Moskve prispela v Odeso, pa Bardigina ni bilo tam, ker se je že poprej umaknil pred bolj še vi ki.
Po nekaj letih je prišel Bardigin brez vseh sredstev v Jugoslavijo in je vložil tožbo za vrnitev 300,000 zlatih rubljev. Tožil je jugoslovansko državno upravo, češ, da je ona kot likvidator nekdanje srbske misije odgovorna za ta dolg. Bardigin ,)e pri sodišču zmagal, prišlo pa je do novih razprav, da bi se ugotovilo, po kaki pariteti naj bi se računali in vrnili nekdanji ruski rublji. Ugotovilo se je, naj se dolg izplača po kurzu švedske krone in ker je tudi kasacij-sko sodišče potrdilo razsodbo v korist ruskega begunca Bardigina, je dobil ta od Jugoslavije izplačano lepo vsoto 2,700,000 Din
Na beograjski kliniki profesorja dr. Ignjatovskega je umrl dne 3. novembra bivši ruski konzul v Sklopju Viktor Maškov, star 72 let. Pokojni Maškov je bil velik dobrotnik in zaščitnik Slovanov na Balkanu. V mlajših letih je bil častnik ruske carske vojske in se je udeležil vseh ruskih ekspedicij na Balkanu. Ko je izstopil iz vojske, je bil zaradi svojega temeljitega poznavanja balkanskih in orientalskih razrrfer prideljen zunanjemu ministrstvu. Kmalu je postal tajnik konzulata v Bagdadu, potem pa je bil premeščen kot podkonzul v Prizren in v Skoplje.
V Skopi ju je postal leta 1903 vodja ruskega konzulata. V do-
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, 111-Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1385,	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK,	Ely,	Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF PERDAN, 833 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik:	JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E., Duluth, Minn.
2.	nadzornik: JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33d St.,	Lorain, O.
3.	nadzornik:	JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler	St.,	Pittsburgh,	Pa.
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago, 111-
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1.	porotnik: JOSEPH	MANTEL. Ely, Minn.
2.	porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty Ave.,	Barberton,	O.
Jcdnolino nradno rlasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n® predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov M bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društer se P* obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z osminu člani ali članicami.
IZ URADA PREDSEDNIKA GL. POROTNEGA
ODBORA
Na glavni porotni odbor se je vsulo zopet od vseh stranj mnogo vprašanj in kritike (nekatere ne malo robate) zara bonda glavnega tajnika.
V odgovor naj naznanim poleg pojasnila, ki ga daje v glas‘|u sobrat glavni predsednik, da glavni porotni odbor virši svoj0 dolžnost po svoji moči.
Da bi se pa delalo z mrzlično hitrostjo ,kakor je to nekaterih posameznikov, naj omenim, da tega ne bo, vsaj 0 moje strani ne. Potem naj sobrat Perdan pošilja okrožnice na društva vsaki dan, ako hoče.
Skušnja me je izučila, da bi znali nagli zaključki velj3*1 Jednoto denar; oni, ki povzročajo prvi kaj takega, so tudi p*‘vl’ ki odmikajo kožo, ko se gre za njo.
To pa omenjani samo zato, ker je BOND-KOMP^NlJ^ ZOPET DOVOLILA BOND GLAVNEMU TAJNIKU P°d prejšnjimi pogoji, to ravno pred par dnevi, ko se je prepričal*' da mož ni ničesar zakrivil.
Glavni odbor mu je priskočil na pomoč v sili, ko se je Pre” pričal, da jo zasluži. To je “fraternalizem,” in ako bi bilo več bratske ljubezni pri naši organizaciji, bi do takih slučaJeV nikoli ne prišlo.
JOSEPH PLAUTZ, predsednik gl. porotnega odbora JSKJ-
bi svojega službovanja v Skop-1 ju je mnogo koristil jugosloven-skemu življu pod turškim jarmom. Bil je njegov požrtvovalni prijatelj in je mnogo vplival tudi na rusko zunanjo politiko v korist balkanskih Slovanov. Iz Skoplja je bil spet premeščen v Bagdad, kjer pa je zapustil državno službo in se posvetil žur-nalistiki. Do začetka svetovne vojne je deloval v Carigradu kot dopisnik največjega ruskega lista “Novo Vreme.”
Ljubljanski mestni gradbeni urad je izdelal pregledno statistiko o gradbenem gibanju za zadnjih 25 let, od 1906 do 1931. Načrtal je tudi nazorne diagrame. V 25 letih sta bili zgrajeni 1202 hiši s 3600 stanovanji za 10,000 ljudi. Od 1. 1906 do izbruha vojne se je v Ljubljani zgradilo letno 20 do 33 novih hiš, največ leta 1911, namreč 47.
Med vojno je gradbeno gibanje skoro ponehalo, 1. 1914. je bilo zgrajenih še 20 novih hiš, 1. 1915. le 3, 1. 1916. samo 1, a v letih 1917. in 1918. pa prav nobena. Do 1918 je bilo vsega zgrajenih 223 novih hiš, potreba pa je bila za 360 hiš. Prva povojna leta, ko je bila najhujša stanovanjska kriza, se ’gradbeno gibanje ni moglo hitreje in po-voljneje razvijati, pač pa je dobilo v 1. 1927., ko je bilo zgrajenih 105 novih hiš, večji razmah. Rekord je bil 1. 1928. s 162 novimi hišami, 1. 1929. pa je sledilo 120 novih hiš, naslednje leto 125 in lani 155. V to statistiko niso všteta zasiln^i stanovanja na Galjevici, na Cesti dveh cesarjev in v Gramozni jami.
polil s petrolejem ter si pQtefl1 zapalil obleko, žena je plan1011 pogasila, nakar si je Abrahan1 z britvijo prerezal žile na v0 Zaradi velike izgube krvi je A raham umrl.
Tobak vtihotapljen v vins^e^ sodu. Podobno kakor se je nedavna vtihotapjal saharin ^ sodih z dvojnim dnom se je dalje časa prevažal v Zagreb tu di fini hercegovski tobak. litijski in finančni organi so °Pa žali, da je Zagreb naravnost Prt plavljen z vtihotapljenim govskim tobakom, niso pa mog priti na sled tihotapcem. Sl® lijič se je neki komisar financ116 kontrole spomnil, da gre niolC^ biti tudi V tem primeru za P° doben trik, kakor pri vtihotaP ljanju saharina. Ni se in« * j Ko je v carinarnici neki vins sod natančneje pregledal, je /il, da ima dvojno dno, v dnu Pa je bilo mnogo tobaka. Pi‘°t' j govcu, ki je na ta način d°blVa^ “vino,” kakor tudi proti poši'J‘^ tel ju iz Kaštela Sučurca je uvC deno kazensko postopanje.
Smrt bivšega črnogorski ministrskega predsednika. Ercegnovem v Boki Kotorski J v visoki starosti 88 let umrl bi ši črnogorski ministrski PlC., sednik dr. Lazar Tomanov£ znan pisatelj in historik. V za njem času je sestavljal sP®I?!1g0 iz svojega življenja. Položni ga v rodbinsko grobnico v 211 nem samostanu Savini.
Trdovraten samomorilec. V. Horgošu se je po hudem prepi-j m z ženo trgovec Ilija Abrahami
ZANIMIVOSTI AZIJE
Azija je največji del ima največ prebivalstva, 11 višje gore, naj višjo gorsko l’ \_ noto, najobširnejše nižine.1"* nižje ležeče in najbolj gl°u° jezero na svetu.
ENGLISH SECTION OFH
v	0rgan
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought
WINTElfSPORTS
Jugoslav Embroidery on Display at Library
Athletic programs of many of our lodges will be curtailed ^ewhat this winter. Bowling and basketball, two indoor '»its, will not be favored as they have been in recent years, fitct, any indoor sport, such as billiards and pocket pool, Ire patronage is assumed by individual players, will suffer, fowling can be classed as the predominating sport among %9s, for it is a simple task to interest five members into form's a team. Complete uniforms include, in most cases, a shirt "foogramed with the name of the lodge and organization. Senses incurred at the bowling alley, at so much a line, is ^tornarily defrayed by the individuals on the team. It is l(*st unfortunate that so many of our members are unemployed, 'Meh prevents them from indulging in this wholesome sport. Cleveland Slovene colony, with its many lodges belonging to lf>ous denominations, is probably hit the hardest this year in matter of bowling. The Interlodge League is compelled to “8Pend the A division of bowling this season and will sponsor % the B division. This is most unfortunate, as the Jugoslav 'Sternal organizations of Cleveland look upon the I. L. L. as institution where lodges compete for superiority, with teams ^ high caliber second to none in the city, not only in bowling, ,ut basketball and baseball. The A division consists of top-*°tchers in the art of toppling tenpins, while the B division ^braces lodge teams of mediocre bowlers. Unquestionably 116 latter division will be much stronger this season than in the H for many members belonging to the first division will ^rticipate.
SS. Peter and Paul, No. 66, SSCU, Sets Example
^iit every dark cloud has a silver lining. In Joliet, 111., our ^ Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, continues to blast its >ay on the top in the local league. Depression or no depres-the J. S. K. J. No. 66 champs have been mowing down al ^Position, and,, according to latest reports, have averaged over ^0 pins a series. Until recently this bunch of pin hustlers lvevaged better than 970 pins a series. Pin enthusiasts wil 5®ree that this is A. B. C. caliber of bowling, and if that team nsists on showing its teeth throughout the season, who know. '5 that they may be the next world’s champions. Last March °' 66 entered a team in the American Bowling Congress heli 4t Detroit that made a good showing, and who knows, what '[ith the added experience, that this quintet may make them al up and take notice at the next A. B. C.
Lodge basketball teams will not suffer as much as the lodge “»Wling teams this season because of less expense involved %Hy cage aggregations will use the same uniforms of last yeai', and if public gymnasiums can be secured free of charge a local referee obtained, expenses to sponsor a team can allriost be regarded as negligible.
Our S. S. C. U. lodges should make every effort tb organize lM enter teams in sports, if at all possible. The spirit of the °dge can thus be maintained at a high pitch, for activities are life of the local branch.
  o----------------------
'lay by Owen F. Dudley to Be Presented in Joliet
Joliet, 111.—This is written !Ust one day aftfer Thanksgiv-which Joliet joined with e nation in commemorating 6 last Thursday in November a day of acknowledgment of many favors. On the first h&nksgiving, back in 1621, it said that the Pilgrims ob-^fVed this day as one of thanks ,0)' the many favors received, '^then went home to make a ®ast, inviting the Indians, with ..horn peace had been estab-lshed. This day was also proved a holiday by the mem-of the Plymouth Colony in jl^er to show their gratitude °r the success of their first e£iger crop—barley and corn. .This year many people feel j ey have little to be thankful Yet, many of those who aye but little are sharing with hers who have nothing. In any cases the stranger within ; . gates has been invited to *111 the family circle and par-of the feast; those who not afford turkey and *Xins” would share an inex-ePsive cut of meat with vege-*les or even a vegetable din-
depression? No, the Pilgrims not know it then. To them fortune was a challenge, dis-, er was something to be faced ^ fought—yes, and in those they knew how to take it, like the people of today. ^ because we do, America greatest nation on earth. Peter and Paul Lodge, °‘ ^6, SSCU, and the entire
CANNIBALISM
On display at Cleveland St. Clair Branch Library are several unique pieces of Jugoslav embroidery.
One is a square centerpiece of cut-out embroidery with lace inserts in the corners. The lace is cluny and the motif is typ-cally Slovene.
Another is a round centerpiece with a deep lace border of cluny lace which was pur-hased in Ljubljana.	/
Theft* are two pillow cases on exhibition, the pattern of one of which was copied from i piece of a head shawl which s more than 200 years old. The motif was copied by Miss Vida Sega in Ljubljana. It is said ttyit, as far as is known, there is just one other copy of this insertion in Ljubljana.
Of unique interest is a dish towel of homespun which was originally a part of a sheet. It is made of part linen and part cotton and looks as though it would wear forever. All the processes in making the cloth vere performed at home, ever the bleaching, which was very simply done. The material was laid on the grass each day, and was turned and well sprinkled with water. The rapidity of the bleaching depended upon the rays of the sun.
Al! the above pieces were loaned through the courtesy of Mrs. Frances Ceh, who has been in this country a short time and who is an expert in needlecraft.
ATHLETIC BOARD OV S. S. C. U
Chairman: F. J. Kre*s, 294 — 17th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr.. 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anion Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Slovene Fair Gayest of Groups at Exposition
DECEMBER MEETINGS ARE OF VITAL IMPORTANCE
Dr. Leonid Pitamic, minister from Jugoslavia, and Dr. George Kolombatovich, Jugoslav consul at Chicago, will be honor guests when the Cleveland Jugoslavs celebrate the 14th anniversary since Jugoslavia became a sovereign power next Sunday, Dec. 4, at the Slovene National Home on St. Clair Ave. Gov. George White, Newton D. Baker and Mayor Ray T. Miller have been invited to attend the concert and banquet. Jugoslav representatives from all over the northeastern Ohio are expected to be present.
No. 66 to Have Ladies’ Dav
Cannibalism, once common in many parts of the world, survives to a very limited extent in New Guinea, parts of Africa and the interior of Australia. It is probable that in one forfri or other cannibalism was practiced by nearly all peoples in some stage of their tribal life.
'la
dici
!*the
Slovene colony in Joliet, 111., sure are also thankful for what success they have had this year, even though it be meager. They say, “Thanks”—it could be worse.
Many complimentary things are being said about this year’s entertainments sponsored by lodges, clubs, societies and other groups, jpid many favorable predictions are made for future events. The first affair on schedule is a play, “The Masterful Monk,” to be presented by the St. Mary’s Sodality on Dec. 9 and 11 at the Slovenia Hall. The play is taken from the novel by Owen Fran cis Dudley, who has also written “The Shadow of the Earth” and “The Pageant of Life.”
The play will bring the two new drum-majors of the Slovene band of 84 pieces, and ar slated for three performances.
Owen F. Dudley is one of the dutstanding novelists since the World War. His books are modern, fast in plot movement, and contain beautiful descriptions. We want to see all the Joliet folks and friends from surrounding communities to be present at this play.	•
John L. Jevitz Jr., No. 66, SSCU.
Joliet, 111.—Win 13, lose 5— tie for first place—team average 946 a series, is the way Mrs! Tezak’s (J. S. K. J.) stand in the Joliet Merchants’ City Bowling League.
They’re fighting! They’re fighting! You can realize how it is for champions of , several winters to keep opponents off their backs. Oh well, they say, we want a change or do we want a change,” but our National JSKJ champs will give them a real tussle before all is said and done. Fight on boys, fight on.
Tuesday, Nov. 22, our title defenders with their new and attractive shirts helped themselves to two out of three games from the Joliet Oil Co. team for a 2861 series. Bro. John “Doug” Horwath was our best for the night, with a 612 count. The Murphy that you see in the Oil Co. line-up is none other than the former (1931-32) manager o fthe Dan villle, 111., Three-Eye League baseball team, and in 1930 was crowned' the most valuable player in the circuit.
TEZAK FLORALS
Papesh ................  -170	205	191
Ramutta ................. 174	215	186
McBride ................. 189	186	208
Kubinski ................ 174	173	178
Horwath ................. 210	222	180
Totals................ 917	1001	943
JOLIET OIL CO
Marion .................. 254	173	206
H-. Pay ................. 183	165	179
Rafferty ................ 179	169	190
P. Fay .................. 182	184	167
Murphy .................. 209	198	174
. Totals ...............1007	889	916
Sunday, Dec. 4, Mrs. Jean Tezak will see, for the first time, the bowling team bearing 'her name, when they meet the Morris, 111., team at 3 p. m. 011 the Rivals Club alleys. Mrs. Tezak will be accompanied by a large delegation of women bowlers and fans. Therefore, we have named Dec. 4, as “Ladies Day” on Rivals alleys.
John L. Jevitz Jr.
At the intersection of St.
Clair Ave. and E. 62d St., the heart of Cleveland Slovene settlement, a fire truck crashed into Grdina & Sons funeral car driven by Charles Slapnik, and subsequently plowed into the side of a standing street car. Michael Bolivar, fireman, riding on the rear platform of the fire truck, was killed, while Slapnik suffered' minor injuries. The street car, fire ;ruck and funeral coach were badly damaged. Traffic light at the intersection was changing when the crash occurred, according to report's.
At the Rock Springs (Wyo.) High School Zaversnik reached the semi-finals in the boxing tournament held two weeks ago and will meet Matthews for the flyweight championship.
International Exposition held at the Cleveland Public Auditorium ended its “nine-day world fair” last Sunday, Nov. 27. Twenty-five different nationality groups were represented.
Guests entering the Public Hall were treated to a spectacle encountered only when traveling through the various nations represented at the exhibit; true enough, only a glimpse of each, but enough to make visitors feel foreign to the surroundings.
Slovenes had a typical inn found in native Slovenia; young men and women dressed in native costumes would dance to the accompaniment of an accordion. Every day, during the exposition, spectators would crowd around the Slovene inn to watch the “natives” dance and sing. This section was easily the most lively of all the groups represented.
Croat section was stationed next to the Slovenes; here one would again see young men and women dressed in native Croat costumes, singing and dancing their favorite “kolo.”
And upon walking a few more feet the guest would come across a booth representing another nationality, and so on down the line. Both halls of the huge Public Auditorium were filled with exhibits.
Each night a special performance by each group was resented on the stage with the aid of an amplifier. Here the spectator would see a Hindu girl dancing in graceful lines to the tune of Hindu music; Negroes singing; Roumanians in a group dance, etc.
On the whole, the International Exposition offered the public something different in entertainment, with plenty of color, music, dancing and singing.
 o-------------
John Radcvich of Wyoming University is one of the four most promising candidates for the center position of the col? lege’s basketball team. He is over 6 feet 4 inches in height, and in high school was South Dakota’s all-state center of last year.
Cleveland, O.—The time is at hand when we mtist do some very serious thinking concerning the election of officers of our respective lodges for the coming year. The month of December contains the most important meeting of the year, and every member should make a special effort to attend the annual meeting. Every member will have an opportunity to take part in the election of officers for the new year in exercising his right to vote.
Some lodges will change to new officers; others will retain the same officials; and still others will make a partial change in its roster of officers. Regardless of who the new officers may be, they will have the important duty of guiding the destiny of the lodge in'the coming year. A heavy load is thrust upon their shoulders and only the fittest will bear their share as the mythical god, Atlas, who held the world upon his shoulders.
As members of your respective lodges, are you interested in seeing your lodge continue under the guidance of the present officers? Do you feel that a slight change would improve the progress of your lodge? Or is it your conviction that a complete change should be made? Whom do you judge as the besi man or woman for the various offices? Between now and the date of your next lodge meeting weigh the qualifications of the various prospective candidates whom you have in mind for the different offices and judge accordingly.' Regardless of what your convictions may be, you should take a little responsibility upon your own shoulders by attending the next meeting of your lodge.
If you do not know when your lodge meets, get a copy of the Nova Doba (New Era) dated Nov. 23, 1932, and look at the roster of S. S. C. U. lodges and you will find the information you need. If there is any change in the meeting date and place, such a notice will appear in one of the coming issues of the Nova Doba, or else you will receive such information by letter or postal card.
Here is a good way to do something good for your lodge: by reminding other members to attend the December meeting.
T take this opportunity to inform members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, that the annual meeting will take place Monday, Dec. 5, the first Monday of the month.
Do you approve of holding lodge meetings on the first Monday of each month? Does the present meeting hall meet with your approval? What is your personal opinion on this matter, and a number of other things of vital importance to the lodge as a whole and its individual members?
I strongly urge members of George Washington Lodge to attend the annual meeting; and not merely be present, but to take part in discussions of the many subjects of vital importance to the lodge.
Keep this in mind: Monday, Dec. 5, 1932, George Washington Lodge hold its annual meeting in the Slovene National Home, Room 1, in the new building, commencing at 7 :30 p. m. sharp. For the past few months attendance was anything but encouraging; hence, I again urgently request to do your part in making it 100 per cent.
Charles F. Kikel.
Secretary, No. 180, SSCU.
Fly Seen as Scavenger in Scheme of Nature
NIGHT CLUB AFFAIR
World-famed Jugoslav sculptor, Ivan Mestrovich, who is rector of the Zagreb Art Academy, has been awarded the Goethe Medal by the president of the German, republic, Von Hindenburg. The presentation was made by the German general consul, Dr. Freundt. (South Slav Herald.)
When Chicago puts on its
1933 Century of Progress Exhibition, it will have “ObilicH,” one of the oldest Jugoslav singing clubs, participate in the August congress of singing societies.
GIANT GRAPEVINE
The grapevine at the San Gabriel Mission, near Los Angeles, is 8 feet in circumference and winds over a trellis that covers an acre. Its annual yield is a ton of grapes. This vine was planted by the eminent missionary Father Juni-pero Serra in 1771 and is still flourishing.
We know now, as the ancients of Old Testament days did not know, how dangerous flies are to health by reason of their fondness for foul or decaying matter. In fact, their function in nature would appear to be the destruction of corrupting material by their maggots. The danger of their presence, especially of their biting or stinging, comes from the contamination they bring from their connection with the poisons of decaying material. How terribly diseases may be spread by the swarming myriads of flies of various species in hot countries, we in our temperate climates can only imagine.
“Flies of Death” is the striking figure “the Preacher, the Son of David, King of Jerusalem,” Soloman the Wise uses (Ecclesiastes 10:1, margin) when he would signify the aW-ful damage insignificant things may do. “Flies of Death cause the ointment of the apothecary to send forth a stinking savour: so doth a little folly him that is in reputation for wisdom and honor.”
— o------------
Fruit Crop Expanding
The annual value of America’s fruit crops now averages something like $600,000,000, according to figures compiled by Marshall B. Cummings, professor of horticulture at University of Vermont. Apples account for approximately one-third of the total value.
Springdale, Pa.—It seems that in the past I have been inclined to write articles of criticism, or articles embodied in the hope of converting the members into lodge enthusiasts. Today my writeup will entail a method for securing the foundation of prosperity, the dollar.
When an organization deems it necessary to raise funds the first thought that enters its mind is a dance. But people soon tire of this, especially when there are two or three dances on the same street the same evening. To gain bigger and better crowds at your social activities you must steer clear from the regular routine of dances, and give the public something different. A box office affair, even during the present economic reversals, would be a night club affair. I have had the pleasure of attending such an affair recently, and I can assure you without hesitation that it was a huge success.
This affair needn’t necessitate the expenditure of any more money than the regular dance. Those that fear work will use that for an argument, but it is without base. Without a doubt, it will require much work and rehearsing, but when you think of the returns, don’t you believe it advisable? The entertainment can be furnished by the members. Surely every lodge has some singers, tap dancers and funny Ed Wynns
to supply the fun and mirth. As for the tables; these can be supplemented by card tables covered with neat table covers. These are placed around the dance hall,,with the center reserved for dancing. During the entertainment the cash customers sit at the tables; but all the entertainment should not be given at one time. Short intervals during the course of the evening should be given for this purpose; while otherwise the regular dancing takes place. At a specified time, as suggested by the committee, a light luncheon may be served, usually a short time before the parting hour.
Additional Revenue
The important part of the procedure is to have a capable master of ceremonies. One that will make the proceeding events “click.” Then, too, there must be a cigaret lady. Here is a chance to make an extra profit from the sale of smokes and gum, yet adds realism to the night club affair. Summarizing up the events, I believe that if properly advertised by the members, an affair of this sort will find instant success with the general public. It should net thrice the number of admission prices as the usual dance. I ardently advocate this type of social function for those with willing workers who are seeking new channels for appropriating funds. Give it a trial.
Frank J. Progar, No. 203, SSCU.
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič
(Continuation)
Portrait of Our Average President
(Reprinted from the New York Times) By Edward Flood
“Oh, go on, Manica!” said Marian, who had pulled out a long-stemmed pipe and filled it with tobacco and, without asking for any permission, arose from the table. “Do you think that Mr. Kvas—for such I understand is your name—is just like you that he will care to listen for whole hours at a time to that crazy jabbering Tenth Brother or Krjavelj’s empty talk and his idiotic songs, or observe the stonecutter Matthew how he sits in the bushes and says nothing, go on! We two will rather go rabbit hunting and waiting for the fox. But we will yet talk about this, it is ten o’clock. Good night!”
So saying, Marian left. Lovro concluded from the young man’s homelike manners that he was probably Manica’s fiance, although he was surprised to notice how entirely different was their thinking. That the young man was congenial to him, he could not as yet say, and so his feelings were at first indifferent toward him. He was a little embarrassed when the lady asked him how he liked their neighbor.
After the supper, which his new house-lady quickly prepared for him, the family went to bed, and Lovro received a pleasantly looking room with a view toward the garden. His belongings he found already there. Although he was tired, yet he did not go to bed until he had unpacked and arranged his books and the clothes; of course, he did not have much of anything. The room and its furnishings were simple, but Lovro had never before in his life had such a neat and pleasant lodging.
Thinking over the day’s happenings and experiences, he laid down upon the soft bed with the sweet sensation of a weary person who has lived through the day wholly satisfied with its end. Only a few hours ago bitter thought assailed him. He had complained over his fate which had given j to him a little more than abject poverty, and which was driving him to strange people— when he was already so near the treshold of his desires—but now he was happy, because he knew that these people are good. Various pictures of persons whom he had seen during the day were passing in review before his mind’s eye. The physician Vencelj, various members of the castle’s family, the mellow-toned words of Manica, her beautiful face—oh, how fortunate must be this Marian who is, perhaps, her fiance— the mysterious phenomenon, the Tenth Brother, his prophetic utterances—all was twisting itself queerly in the young man’s head, until, at last, he dozed away.
When Lovro woke up the following morning, the day was already long. The sun was shining pleasantly through his window. He was surprised that he had slept so soundly, which was not his habit.
“The people will think, God knows, what a sleepy and careless person I am,” said he, and quickly jumped on his feet. It was alreaday 8 o’clock. The suit he found already cleaned and ready. He dressed quickly and opened the window.
Now ho could observe more in detail the place and the* position of the castle, his new residence. The castle Slemenice stood on a low hill. The garden, which he saw only partly last night, was overgrown with dense fruit trees, and was stretcihg itself beautifully over the slope of the hill to-
ward the south. Right behind the garden began the meadow on both sides of the small brook, which was winding itself far out over the continually narrowing valley between the willow bushes and was gliter-ing in the morning sun. Also the large solitary linden tree which was proudly spreading its widely grown branches was seen from the side. On the end of a long eave the small creek was pouring itself into a wide fish pond which resembled a small lake. On both sides of the pond was rising a rocky steepness, on the right side densely overgrown, but barren on the left side. On the summit of this elevation stood a small village which fitted beautifully into the surroundings. Between the castle and the village there was a small parish church, with an enclosed cemetery, which had been erected by the former lords of the Slemenice.
Toward the east over the garden and over the meadow, Kvas saw a large building, but because it stood near the woods, and as it could not be seen much from among the trees, he was not able to determine whether it was the house of a wealthy peasant or a small castle. The high and orderly planted lime trees gave it the appearance of a small castle. This was Polesek.
As he looked in this manner through the window, he noticed the Tenth Brother, bare footed and dressed just like the day before. He had just driven out of the horse stables the horse which he had ridden yesterday. He had in his hand a large club, and was clubbing the horse unmercifully lenght-wise over the ribs. As'he came by the window, he observed Kvas, winking with his eyes and spreading his wide mouth in a queer laugh, he shouted: “The lord gave me this monster to drive it back to Peharček, but this creature walks like a snail on a train. I will give it to Krjavelj to fix it, like this!”
Whereupon he pounced again the horse with his cudgel. Kvas did not know whether to laugh or get angry at such a cruel man whom he followed with his eyes for a while yet.
The old chambermaid peeped into the room, and seeing that he was up already, she called him to his breakfast, which she placed on the table. At the same time she was telling him that all the others were already outside: “The lord is by the people who are picking the plums in the upper garden, the lady is by the drying oven, and the young lady is walking down in the garden.”
A quarter of an hour later Kvas was also in the garden. Toward him came Manica. Today she seemed to him even more beautiful. He wished her a good morning, and she asked him how he liked the Slemenice, how he slept and other ordinary things, to which Lovro made replies. However,
I by this conversation he felt at once that the young lady had something in her which made him feel inferior, and for this reason he acted somewhat timidly. The young lady probably noticed this, because she talked with him as with some old acquaintance, free and homelike.
From this pleasant company Kvas was interrupted by a poison who was yet unknown to him, and who came directly from the castle, and must have, therefore, been one of the family-
“Look, here comes our uncle Dolef,” said Manica, and when the man came nearer, she con-
tinued:	“Uncle,	this	is	Mr.
Kvas, our teacher.”
The newcomer was quite old and lean as a bone. By his whole exterior appearance he in no way resembled that he would be a member of the lord’s family. On the pointed and bony chin grew forgotten and old bristles which, disheveled and unkempt, bore witness that the owner wore them only because he was too lazy to shave them off. The forehead, over the sunken and cloudy eyes, was high but wrinkled, as much as could be seen from under once white, but now yellow and crumbled straw hat, and similarly disheveled, here and there, already gray long hair. His suit did not tell whether Mr. Dolef was an old tailor or a traveling craftsman, just as one often meets them on the highway, with a dusty bundle on the shoulders; or whether he was another Tenth Brother. The treadbare coat on the elbows almost worn out to the holes, button to the chin, was reaching barely to that part of body which by sitting and whipping suffers the most. The trousers were long, narrow, but for the skinny, bony legs yet too roomy, and below, where they were touching the brown shoes, were muddy and worn out at the heel.
“Salve, friend, did you come? Well, good that you have come. We two will yet talk over many ;hings, two students, one young, one old. Girlie, you better go away; you do not understand anything about this that we two can talk over.”
So saying he pulled out of his pocket a small peasant pipe and a dirty bag of tobacco and filled the pipe. Manica left and went over the garden, but before she went away she smilingly looked at Lovro, who was ooking astonishingly at this man, and did not know how to answer; did not know whether he had understood right or not, when she had said: “Here comes our uncle.”
“Well, I appear to you like a ‘vacuus viator’ (a vagrant without worry and work) as the Roman says, I do not know which, Ovid, Vergil or Horace. But that does not matter, if a man lives long enough all comes yet into his basket. Sometimes we were different people, ‘fuimus Troes’ (we were birds), happily we lived, drank, and that was not all, and, Adolf, his father’s second son who was supposed to have received a thaler cut on top of his head, and wear a black habit, was not to be outdone. But now all those happy hours are gone. Tell me, comrade of mine, what is going to come out of you, where will you turn now since you have finished the seventh and the eighth class of gymnasium?”
“I do not know; I have not decided yet,” replied Kvas.
“Are you not going to the seminary?” asked Uncle Dolef, and placed a glowing sponge into the pipe.
“Probably not.”
“But why not? Look, if I had not changed my mind, and became that which my late father thought that 1 will become, I would have been now a different man than I am. A dean, I would have been, perhaps even more. But it is understood that if there would be no drinking in this world, many things would be different. If the dog would not have stopped behind the bush, he would have caught the rabbit. So my father would have done a much wiser thing if he would have lived a little longer. When my father died, and my brother, this Benjamin, took over the property, Dolef received, according to the last will, a few more pieces of five into his hands, and hello! Just as if someone had let out the devil, everything was ours. We were four of the right type of
Choose Leaders
Cleveland, O.—Monday, Dec. 5, the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, will again be called upon to choose leaders for the coming year, 1933. As we all know, this is no easy task; it is a problem that must be considered from all angles.
At the present time, the George Washington Lodge has a vei-y good executive board, with the exception of one member, who has done next to little or nothing for the good and welfare of our lodge and Union. It is our duty as members to replace this one member and put into that position one who will sacrifice a few hours for the good and welfare of the George Washington Lodge and Union. Members, do your duty.
It is my suggestion that members unanimously elect the remaining members of the G. W. executive board and replace the non-supporter by one who will work along with the remaining executive board, which has worked hard and occupied the respective positions for at least two years; and during this depression have pulled the lodge through where others would have failed. Their record is good and would be better, if they had the support of the fifth board member.
To my knowledge, the George Washington Lodge’s committees need very few changes; those that must be made will be for the benefit and welfare of our lodge.
Friends, good leaders are those who have ability to pull a lodge through in hard times such as we now face. Four of our executive board members certainly played their part well and pulled our lodge through. Re-elect these four and you’ll not go wrong. Their record is good, and that is all they need. The co-operation from the members was very poor. Every bit of work fell upon the shoulders of these four, and yet they stuck it out.
George Washington members, attend the meeting Monday, Dec. 5, at 7:45 p. m., in the Slovene National Home, Room 1. Re-elect the four executive board members and help make the few necessary changes. It is for the good and welfare of the George Washington Lodge and our splendid South Slavonic Catholic Union.
Frank “Lefty” Jaklich,
No. 180, SSCU.
the birds: I, a Logar, Vesel, and a baron Fritz Frick. We four had the nickels, and the whole world wras ours by a measure of wine. Gee, gosh, those were happy hours! On the Old Market, there was the pretty Nežika, the barmaid, and she was selling to us the wine till four o’clock after midnight. And we drank it day after day. The next morning I came always all sleepy to the school. This was the last year,
I sat in the first desk. We had
a humpbacked professor who. carried always a cane under the arm, out in the streets, in winter and in summer; he taught Latin. I was before always a diligent student, and this came later, when'I only drank, so handy to me that I passed just like those who squat by the books till ten o’clock at night. ‘Quid tu cen-ces?’ (what do you say?) came my turn, and Dolef rose up in the first desk, a little pale, and with bloodshot eyes, but still strong, and he replied in such a way that all were surprised. And in the evening we drank again and again. Those were happy hours. Tell me, is there yet anything of that happy world today?”,
(To Be Continued)
The office of President of the United States, has been held, in the course of 143 years, by 30 men. No two of these men have been alike, for standardization has yet to invade the White House. The nation produces one Jefferson, one Hayes, and then, every time, it breaks the mold. It likes variety in its chief executives. It likes a change. It likes them great and not so great. Analysis shows, nevertheless, that among the 30 presidents there were certain traits common to many of them. Thus it becomes possible to sum up the various characteristics of the 30 and to strike an average—to get a fairly clear idea of the looks and the ways of what may be called our composite president.
This average president comes of humble folk. His ancestry is English chiefly. There may be a sprinkling of Scotch, Welsh, Irish, Dutch and Swiss, but the sprinkling is never so copious as to drown out the English. He lives above the Mason-Dixon Line.
Physical Description
He is a man of medium build, standing 5 feet 10. He weighs 170 pounds at his inauguration and less later on. When he takes office he is 56 years of age and has a life expectancy of 10 years. His forehead is high and receding. His hair is gray at the temples. His nose, sharply pointed, is flanked by furrows which grow deeper in the course of his term of service and intensify the look of care on his face.
His eyes are gray, his eyebrows bushy. His browns hide the kindliness of his eyes; at times they conceal a mist of sadness in them, for our average president is often the loneliest and worst abused man in the country.
The average president is married at 28 and has raised four children. He is a devoted husband, a loving father, a model of domestic virtue and a champion of family life. He is well educated according to the standards of his day. He has a firm grasp on the principles of the law, whether he has practiced law or not. In state government and in Congress he has been trained for his executive duties, and he brings to the presidency whatever wisdom such experience gives.
He is strong in party loyalty and weak in oratory. His integrity and his industry are conspicuous. His mistakes are honest ones. He may enter office with lofty visions of utopian accomplishment, but practical questions affecting the economic welfare of his people hold him down to earth and consume most of his waking hours.
In brief, the average president of the United States is an average American, like thousands of others who daily attend to the serious duties of their lives. He is not often the most brilliant man in the public life of his day. A brilliant man rouses fierce antagonisms in the opposition party and in his own crowd. Clay Calhoun and Webster were poor presidential possibilities, though, they were the leaders of their generation. The prize goes often to dark horses or to middling men like Van, Buren, Polk and Pierce.
“To a party it is more important,” wrote Viscount James Bryce, “that its nominee should be a good candidate than that he should turn out a good president.” A poor president, he explained, is of course, a misfortune to his party, but it is a greater misfortune to the party that it should be beaten in the immediate election»thus
•
needlessly wasting four years of national patronage.
“Safe” Standard Bearers
Since the days of the first seven presidents, all of whom were leaders, the party have tended to choose “safe” standard bearers rather than lustrous ones. Lincoln was so chosen over the better-known Seward. His potential greatness had not been recognized by his own party friends, and so, for once, the nation played in luck. Now and then the political gods have nodded, and we have had a Grover. Cleveland, a Theodore Roosevelt or a Woodrow Wilson to raise the stature of our average president. But. the gods stay wide awake as a rule, and allow few giants to slip into the picture to give our president a superhuman aspect.
Most of the presidents have come up from the hard-working walks of life. Nineteen were the sons of farmers or of men who in secondary occupations such as tanning, carpentry and storekeeping made farming contribute to the family support. Three others were ministers1 sons. Andrew Johnson’s father was a sexton, McKinley’s a charcoal manufacturer, Harding’s a physician and Herbert Hoover’s a blacksmith. Cities have supplied tenants for the White House only in rare instances. The president was usually a country boy or a small-town boy at the start.
Since most of the states were non-existent in the early years of the nation, the native habitant of presidents has by no means been so wide as the land itself. The presidential zone begins in New Hampshire and extends only to Iowa on the west and to North Carolina on the south. Virginia and Ohio are the most heavily shaded states in the zones with eight and seven presidents respectively. New York and North Carolina come next with three each. Massachusetts and Vermont have two each, and New Hampshire, New Jersey, Pennsylvania, Kentucky and Iowa one apiece. Thus, more often than not, the president has been a Northeasterner.
Degrees of Education
In book learning the presidents have been the equals of their contemporaries. Eighteen of the 30 were college graduates. Five managed to get at least a year or two of college training, Washington, Jackson, Taylor, Fillmore and Cleveland had only such formal instruction as the common schoool could yield and after that they educated themselves. Lincoln, who wrote the ettys-burg Address, had only one year of schooling. Andrew Johnson had no schooling at all, yet became authority on the Constitution and originated homestead legislation by which the westward expansion of the country was advanced.
As to profession, the presidency has been overwhelmingly legalistic, with a strong tincture of the military. Twenty-two of the 30 men were members of the bar and all but one or two of these counted on their law practice for livelihood. Fifteen of the 30, including nine of the lawyers, gave military service in the field and as war heroes made irresistible candidates. But other professions rose to the presidency now and then. Washington was a planter and a surveyor, Johnson a tailor, Harding an editor, Mr. Hoover is an engineer, Woodrow Wilson, though trained for the law/ turned aside into teaching. Several of the presidents have1 had farm interests, notably Jefferson, Tay-I lor and, of course Mr. Coolidge.
Party Service the ApproaC^
Approach to the presidency has almost always lain throug patient party service. Nine o the 30 had held the vice pi*81; Dj dency, nine had been ca^infn It, 8 members, nine had servec 1 j ^ the senate and 17 in the house. ^ Fifteen of them had been g°v lfe(j ernors, three of them mayo1 ^ and 17 had been busy in state ^ legislatures. Since the PreS* OKE dency was established, 011	, joto
four men—Washington Ta> 0 ’ jevn Grant and Mr. Hoover—Igjj reached it without undergo111 ^ the long drill of serving 111 eS la j exalted elective offices.	. ttih
Eight of the presidents be- j 4 { fore 1928 served two full term5’ ^ each, and two others were elected for second terms. -N111 have had to be content wi ^ completing single terms.	Prec
have died in office in their f'lb	!ajn
terms. Of the six vice l)reS’ (Dr
dents who have succeeded ; the highest office through deaths of their leaders °n	2;
two, Theodore Roosevelt an (J j Calvin Coolidge, have afte!''	**a]
ward been elected president 11	flar;
their own right. Thus the aVCl_( &ot( age president inclines to	oltr,
one-term man.	j
The presidential child1 ^ n ^ number 61 sons and 45 daug ^ ters. Seven White House c°*^	^
pies were childless. One PreSl ^ dent, James Buchanan, reman1 ^ ed a bachelor all his life- _	^
administration is called	vjSl
most tragic.”	ie
“T. R.” the Youngest
The youngest president j j Theodore Roosevelt, inaugul » ated at 42. The oldest j j William Henry Harrison, " 1	*
was 68 on taking office. ferson lived longest of ' ’ i, he reached four score >’ear	'
Garfield died youngest, at ■ |	01
The average age of presiden &	ar
at their death is 68. The bur j dens of the office take toll 0 | 0] their health.	h.a
1(
Ex-presidents e n j 0 y then1	^
selves as any other America11^	flr,
might. They go into busineS	ok
or retire to their farms. write their memoirs; they	fa
reams of letters for history	Da
societies to assemble aftel	8a
ward. They visit Europe 0	;
travel around the world. The	^
may run for office again. J°1 | •	to
son returned to the senate, _al1	p(
ex-P resident John QulI1(^	dc
Adams served 18 years in ^	ki
house. Other occupations
retired presidents are fish111^’	Hi
rabbit hunting, big-ganie hun^	tu
ing, speech-making, e d i t111.	ki
magazines, collecting Ame ^	k
cana and serving on the preme court.	11
DESERT MEN	t>
Day after day, the silent m^	J
of the desert go forward aCl	r
its monotonous horizons;	; J
mouths are flanked with t1(^	\
two deep lines of patience ‘ for sorrow which you may 11 today in all the ghettoes ot _ ^ rope; their smile, when ^ smile, is restrained by a y Of ironic strength in the m cles of the face. Their eyes ^ more bright than should ^ eyes of happy men; they as it were, inured to stei 11 ^ there is nothing in them ^ that repose which we we^uiil ers acquire from a con 1 g contemplation of deep PaS veS;
and of innumerable *eaon]y
they are at w a r, n0^ ^gt timong themselves, but ag‘ j the good earth; in a silen powerful way they ar® afraid.	—	Hilare Bel*01"
------o—-—
CIVIL WAR DEB ‘
  	(	co11'
The federal governmen
tracted a debt of $2,718,5°°’ jt as a result of the Civil W has all been paid except $440,000,000, which is st111 standing. This does not inc ^ money paid for pensions ‘ the war, but to the origin # tional war debt.
;h
iicy
igh
of
jsi-
net
in
se.
ov-
ars
ate
■si-
lly
or,
ive
ng
;ss
DOPISI
Sheboygan, Wis.
pruštvo v. Janeza Krstnika, 82 JSKJ je sklenilo na svoji :e(lni seji dne 20. novembra '832, da se pozove glavnega ^dsednika Jednote, sobrata aula Bartela, da stori vse, kar )u je mogoče, da se USTAVI Krožnice, katere pošiljajo f°tovi glavni odborniki na kra-ev«a društva NA STROŠKE EDNOTE!
Naše članstvo je prepričano, a je že tako preveč nepotrebnih stroškov nekaj zadnjih let '“ strani glavnih uradnikov. ,Cas je, da tudi glavni uradni vpoštevajo pravila!
Za društvo sv. Janeza Krstni-št. 82 JSKJ: Mihael Ortar, ^dsednik; Joseph Golichnik, ■aJnik; Joe Rakun, blagajnik, društveni pečat.)
Pittsburgh, Pa.
Nadnje čase so začeli nekate-glavni odborniki pošiljati 'sakovrstne pritožbe in obtožbe Javnost na društva naše Jed-(°te. pri prečitanju vsake take krožnice dobi članstvo slab 'tis in več priložnosti, da se Niurja in obsoja enega ali uf?ega» ne da bi imelo pravi Ned v vso zadevo in slišalo s od vseh strani. Pošiljanje akih okrožnic škoduje organi-Ni. Ugled in dobro ime or-^nizacije sta v glavnem od-^na od njenih voditeljev, to od glavnih uradnikov. Ako Pa glavni odborniki med se-'j Prepirajo in obtožujejo vse-J mogočega ,napravi to na aHstvo in na širšo javnost zelo :'ab vtis in gotovo škoduje ^ledu Jednote.
^a seji društva sv. Štefana, 26 JSKJ, ki se je vršila 20., embra, je bila zopet preči-a dolga okrožnica, kakršne tlobila vsa društva, kjer se et obtožuje neko osebo v vnem uradu. Pisec te okrož-e je dobro znan vsemu član-u, zato je članstvo našega lštva po prečitanju omenjene 'ožnice sklenilo sledeče:
'• Da se zanaprej ne bo ozi-
0 na nobeno tako okrožnico, naj bo odposlana od katere-c°li glavnega odbornika.
'• Da se poziva glavne odbor-e, da tudi oni vpoštevajo lvUa in pošiljajo glavnemu 'otnemu odboru vse, kar spa-v njegovo področje in delo->g.
^ Da se poziva glavni porot-°dbor, da preišče in podvza-
1 stroge korake napram vsa-in vsem, ki se drznejo
3>ti ustavo in pravila JSKJ.
*• Da se postopa z glavnimi ^ciniki prav tako kot z drugi-člani JSKJ, kadar kršijo avila Jednote.
^a društvo sv. Štefana, št. 26 KJ: Joseph Sneler, predsed-^! Joseph Pogačar, tajnik; hn Jurgel, blagajnik. (Društvi pečat.)
Cleveland, O.
planstvo društva “Ilirska Vi št. 173 JSKJ je prošeno 1 se polnoštevilno udeleži pri 'dnje seje, ki se bo vršila \ trtek 1. decembra ob SEDR1 ’* zvečer. Ker bo to glavni 1 letna seja, je dolžnost vsa ^a člana, ki se kaj zanima z; ■uštvo, da se iste udeleži. Pi ■'nčani seji bomo pa imeli ma 1 Nabave. Torej, bratje in se 're> ne pozabite: v četrtek 1 Membra vsi na sejo! Bratsk °zdrav! Frank Benigar, tajnik društva št. 173 JSKJ
Morley, Cole
člane in članice društva s\ ,°žefa, št. 140 JSKJ, pozi\ '^n, da se polnoštevilno ude K?ijo letne seje, ki se bo vršil Nedeljo 4. decembra v ob 'lJnih prostorih. Začetek sej '° ob polu desetih (9:30) d< ’°ldne. Na letni seji bo treb 'cv°liti društveni odbor za let S3, obenem pa rešiti še nek; 6re druge zadeve, ki spadaj rešitev letni seji. Dolžno: kakega člana je, da se udele:
društvene seje vsaj na vsake tri mesece enkrat, toda mnogo članov tega ne vpošteva. Zaradi tega je toliko bolj potrebno, da se članstvo kar mogoče polnoštevilno udeleži vsaj letne seje. — Vesel božič in srečno novo leto vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Victor Slavec, tajnik društva št. 140 JSKJ.
Anaconda, Mont.
člane društva Slovenec, št. 142 JSKJ, obveščam, da je bilo na naši redni seji dne 17. novembra sklenjeno, da se v bodoče vršijo naše seje vsak TRETJI ČETRTEK v mesecu v Music Hall na 211 Chestnut St. Vse člane in članice našega društva poživljam, da se gotovo udeleže prihodnje glavne ali letne seje, ki se bo vršila 15. decembra in se bo pričela ob sedmih zvečer. Na tej seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1933, zato je važno, da so vsi člani navzoči in da izvolijo v odbor člane, ki bodo voljni in zmožni delovati za korist društva in Jednote.
Za društvo Slovenec, št. 142 JSKJ:	o
Joseph Kuffner, tajnik, s
800 E. 6th St., Anaconda, Mont. 11 '	  li
Diamondville, Wyo. 11
Vse članstvo društva sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ, je P vljudno vabljeno, da se gotovo ° udeleži glavne ali letne seje, ki 1 se bo vršila v nedeljo 18. de- r cembra ob dveh popoldne v 11 Društveni dvorani. Za rešiti bo 1-več važnih reči, obenem pa tu- t di izvoliti društvene uradnike ® za leto 1933. Važno je torej, J da se članstvo polnoštevilno z udeleži te seje in izvoli v dru- c štveni odbor člane, ki bodo z z navdušenjem delali za korist v društva in Jednote.
člane našega društva, ki na- ^ meravajo z novim letom spre- ^ meniti svoje cerljfikate v načrt AA, prosim, da se prijavijo na prihodnji seji. Le tisti, ki bodo izpremenili svoje certifikate iz ‘ načrta “A” v načrt “AA,” si ‘ bodo mogli na iste izposoditi za J asesment. Ako do 18. decembra že dobim iz glavnega urada kartice z lestvico rezerve, se bo vsak član že na glavni seji lahko informiral, koliko bo imel njegov certifikat rezerve, 1 če ga spremeni v- načrt “AA.” ' Dalje prosim vse člane naše- ; ga društva, bližnje in oddalje- ^ ne, da skušajo plačati svoje asesmente vsaj do 20. decembra. da mi bo mogoče knjige urediti do novega leta. če bodo člani to vpoštevali, mi bodo napravili veliko uslugo. Pa na svidenje na letni seji 18. decembra ! — Z bratskim pozdravom,
Anton Tratnik, tajnik društva št. 27 JSKJ.
Ely, Minn.
člane in članice društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ, opozarjam na glavno ali letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 11. decembra točno ob deveti uri do- 1 poldne. Tajnik bo v dvorani ‘ kakšne pol ure prej, da bodo člani lahko plačali svoje asesmente pred sejo. Vsakega člana dolžnost je, da se udeleži | omenjene seje, ker poleg drugih važnih zadev bo na programu tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Na svili denie 11. decembra! — Z brat-skim pozdravom,
Louis Perushek, tajnik društva št. 2' JSKJ.
Lorain, O.
Apel na vsa slovenska pev-
- :ska društva. — V enemu izmed X; mojih dopisov sem že nekoliko
omenil glede skupnega nastopa a;vseh slovenskih pevskih dru-
- štev, na kar ni bilo nikakega x odziva, zato tem potom apeli-o ram naravnost na vsa slovenska
- pevska društva, naj nekoliko o razmotriva-jo o tem.
,tj Pomislimo, ali bi ne bilo to ;i‘nekaj krasnega in mogočnega,
ako bi zaorila iz petsto grl ali še več, “Buči, buči morje Adrijansko”? Prostor za tak nastop, mislim, nam ne bi delal preglavic.
Prosim vsa pevska društva, ki se strinjajo s to idejo, naj mi čim preje sporoče na naslov: “Louis Seme, 1769 E. 33d St., Lorain, O.” Potem bom uredil vse potrebno za prvi sestanek društvenih delegatov. Gledati je treba nato, da bo še spomladi, kot bujna narava, privrela naša pesem mogočno na dan.
Interesantje, oglasite se javno v časopisih v tem oziru.
Razposlano na vse slovenske časopise v nadi, da bo priobčeno.
Louis Seme, pevovodja društva “Naš dom,” Lorain, O.
Black Diamond, Wash.
Člani društva Marija Zvezda, št. 32 JSKJ, zbrani na seji dne 20. novembra 1932, protestiramo proti gradnji jednotinega urada na Elyju, Minnesota, in sicer iz sledečih razlogov:
Ker ni bilo pred konvencijo nič omenjeno v našem glasilu o nameravanem koraku niti od strani tistega, ki je zadevo prinesel pred konvencijo, da bi bilo članstvo o tem vsaj malo poučeno.
Drugič, ker mesto Ely ni pripravno za zidavo jednotinega doma, kar se je izkazalo zadnjih 35 let, ko ima J. S. K. Jednota tam svoj sedež. Zdi se nam, da kakor hitro bodo izčrpani tamkajni železni rudniki, tako hitro bo menda potrebna selitev našim ljudem ter tudi jednotinemu domu, če bi se zgradil. Dokaz temu je v tem, da so minnesotski rudarji že zdaj raztreseni po vseh državah, mnogi izmed njih tudi v naših mestih. Vsled navedenih dejstev se naše društvo strinja s tistimi društvi, ki so se izrekla proti graditvi jednotinega urada na Elyju.
Za društvo Marija Zvezda, št. 32 JSKJ: Martin Zupan, predsednik; John Tratnik, tajnik; Anton Kravagna, blagajnik; Andrew Primozich, zapisnikar. (Društveni pečat.)
Central City, Pa.
Poživljam člane in članice društva Veseli Slovenci, št. 198 ISKJ, da se polnoštevilno udeležijo letne seje, ki se bo vršila 11. decembra, ker na tisti seji bo volitev društvenega odbora za leto 1933. Na seji meseca novembra je bilo sklenjeno, da vsak član ali članica, ki ni nad 10 milj oddaljen od društvenega sedeža in se ne udeleži letne i seje, plača 50 centov v društve-j no blagajno. Oproščeni od ude-l ležbe so bolniki in nad 10 milj oddaljeni člani. Prosim, da člani to obvestilo vpoštevajo.
Z bratskim pozdravom,
Vincent Maljevac, tajnik društva št. 198 JSKJ.
Little Falls, N. Y.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 53 JSKJ; da se gotovo udeležijo prihodnje glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 11. decembra točno ob dveh popoldne v dvorani Slovenskega doma na 36 Danube St. Na vrsti bo več važnih reči za rešiti v korist društva in Jednote. Na tej seji se bo tudi volil društveni odbor za leto 1933. Razume se, da kdor ima količkaj srca za društvo, se bo gotova udeležil seje vsaj enkrat na leto ter tako pripomogel do lepšega ugleda društvu in Jednoti. Takoj po seji bomo pa imeli malo prigrizka na razpolago in mak prijetne domače zabave. Tore, naj nihče ne izostane.
Posebej opozarjam tiste čla
■ ne, ki kaj dolgujejo društvu al pa meni osebno za asesmente
• da to poravnajo, da bpm ime
■ račune čiste konci leta. Iz src; 1 želim, da si članstvo izbere do
bre uradnike, posebno pa še do > brega tajnika, da bo vsem lah , I ko ustregel, zlasti zaradi ases
menta in številnih drugih reči. Nadalje opozarjam člane na razred “AA,” ki stopi v veljavo z dnem 2. januarja 1933. Priporočam, da si vsak, ki le more, premeni svojo dosedanjo polico v prej omenjeni razred, ker na isti način bo imel vsaj nekaj kredita, ki je po starem zavarovalnem sistemu nemogoč. Omenjeni kredit si bo lahko izposoditi od Jednote, posebno v plačilo asesmentov, kar bo v zelo veliko pomoč članom, ki so brez dela in sredstev. Seveda, kdor bo hotel, bo lahko še nadalje ostal v sedanjem razredu. Nova plačilna lestvica bo nekaj višja, kot je sedanja, zato pa tudi nudi boljše ugodnosti. Na glavni seji bom že lahko poročal o razliki med obema lestvicama.
Letošnje leto smo imeli precej bolnih članov, toda vsak je točno dobil svojo podporo, za katero je bil zavarovan. To kaže, da je naša JSKJ na dobri in solidni podlagi in da je boljše, da podpiramo njo, kot pa druge neslovanske organizacije. Dosti je še naših članov, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinski oddelek JSKJ, kar nam ne dela, posebne časti. Res so slabi časi, toda samo za 15 centov mesečno imeti znatno zavarovalnino do 16. ali 18. leta, je vpoštevanja vredno dejstvo; tistih 15 centov na mesec se že nekje pritrga. Vsi otroci naših članov bi morali spadati v mladinski oddelek JSKJ.
Vse člane našega društva še enkrat poživljam, da pridejo gotovo na sejo v nedeljo 11. decembra ob dveh popoldne.
Iskrene pozdrave pošiljam vsemu članstvu JSKJ, posebno pa vsem prijateljem, s katerimi smo se videli na zadnji konvenciji v Indianapolisu.
Frank Masle, tajnik društva št. 53 JSKJ.
bi
og.
»i
bra ob eni uri popoldne. Za rešiti bomo imeli več važnih zadev, obenem tudi izvoliti društveni odbor za prihodnje leto. Posebno poživljam bolniške obiskovalce, da se udeležijo vsake seje in poročajo o stanju bolnikov.
Na seji meseca novembra je bilo sklenjeno, da plača vsak član po 50 centov, vsaka članica pa po 25 centov v društveno blagajno, to v pokritje društvenih stroškov. Ta društveni asesment se plača meseca decembra. Na svidenje na letni j seji 18. decembra!	c
Za društvo št. 13 JSKJ:
Vincent Resnik, tajnik.
Center, Pa.
Članstvo društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ je prošeno, da se polnoštevilno udeleži glavne ] letne seje, ki se bo vršila tret- 5 jo nedeljo v decembru, to je 18. 1 decembra. Seja se bo vršila v Slovenski dvorani in se bo pri- < čela ob eni uri popoldne.
Na omenjeni seji se bo volil ] društveni odbor za leto 1933 in 1 razpravljalo se bo še o drugih važnih zadevah v korist društ- 1 va in Jednote. Priporočljivo je 1 torej, da se te važne seje ude- : ležijo vsi društveni člani in čla- i nice, ki nimajo posebnih zadrž- < kov. Dalje prosim člane, da ] so v decembru posebno točni s plačanjem asesmentov, ker v decembru je treba poslati asesment na glavni urad nekoliko prej kot običajno.
Z bratskim pozdravom,
Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 JSKJ. j.1
—	S1
Johnstown, Pa.
Tem potom so vabljeni vsi člani in članice društva Planinski raj, št. 172 JSKJ, da se go-;, tovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 4. decembra. To bo glavna ali letna seja in 11a tej seji se bo izvolil društveni odbor za leto 1933. Na dnevnem redu bodo še druge važne zadeve, za katere je treba, da jih,,složno in pravilno rešimo.
Vsled slabih delavskih razmer se ne bo od nikogar zahtevalo, da bi plačal gotov prispevek v društveno blagajno, če ne pride na glavno sejo. Seveda, tem ni rečeno, da je prav tako dobro, če člani pridejo na sejo, kot če ne pridejo. Priporočljivo je, da pridejo člani kar mogoče polnoštevilno, da se pogovorimo in posvetujemo, kako bi bilo najboljše za društvo in vse članstvo JSKJ. — Torej, na svidenje v nedeljo 4. decembra ob eni uri popoldne v navadnih prostorih!
J*ohn Nahtigal, tajnik društva št. 172 JSKJ.
De Pue, 111.
Zopet je prišel čas, da društveni predsedniki in tajniki po- <. zivljajo članstvo na letne seje, da si izvolijo nove odbornike za l bodoče leto. Tudi sklep našega! c društva Slovenski bratje, št. i 1 130 JSKJ, je bil tak, namreč, < da se pozove naše člane in čla- t nice, da se udeležijo letne seje, 1 ki se bo vršila v nedeljo 4. decembra 1932 ob peti uri popol- , dne. Važno je, da pridejo na to ' sejo nele vsi člani, ampak tudi , članice; tudi njih dolžnost je,:
• da s svojimi nasveti pomagajo s reševati reči, ki so v korist dru-ijštva in Jednote. Upam, da se l vsi člani in članice društva št.
■ 130 snidemo na prihodnji letni
• seji dne 4. decembra. — Po-. i zdravljam vse člane in članice ijJSKJ in želim vsem skupaj - boljših časov v prihodnjem letu.
3!	Ignac Benkše, |
i tajnik društva št. 130 JSKJ.
Export, Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Alojzija,
. št. 57 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje, i. ki se bo vršila 11. decembra, to e je drugo nedeljo v decembru. 1, Omenjena seja bo zadnja v tem o letu in bo morala rešiti več važ-e nih zadev. Izvoliti bo treba tu-1- di društveni odbor za leto 1933.
liti vsakemu posamezniku, ki so nam izrazili svojo sočutje in naklonjenost z obiskom, z ude-ležitvo pri pogrebu, s poklonjenimi venci in cvetlicami in z darovi za maše zadušnice, kakor tudi za različno pomoč in tolažbo. Zahvalimo se na tem mestu prav prisrčno vsem skupaj.
Nepozabnemu pokojniku pa naj bo lahka ameriška gruda.
Ana Klobučar, soproga.
Ely, Minn.
Dne 20. novembra je imel tukaj šni Slovensko-ameriški klub svoje glavno zborovanje v Jugoslovanskem Narodnem domu. Prostori so bili natlačeno polni rojakov obojega spola. Mnogo jih je moralo oditi, ker jim ni bilo mogoče notri priti. To jo znak, da je ta mala dvorana absolutno premajhna za glavno zborovanje kluba. Posluževati se bo treba večjih prostorov, če hočemo zadovoljiti ljudstvo. Skoro vsa naša naselbina spada v ta klub, kar znači, da šteje naš klub do 1,200 članov obojega spola. Konci tega leta poteče službena doba dveh slovenskih aldermanov mesta Ely, to sta Mr. John Kapš in Mr. Ivan Tavželj. Naš klub je soglasno zopet oba potrdil kot kandidata za omenjena urada. Volitve se bodo vršile dne 6. decembra. Na ta dan bo tudi volitev župana in za ta urad je klub postavil kot svojega kandidata rojaka Franka Jenkota, ki je bil že pred leti župan našega mesta. Mislim, da se vsak zaveda, kakšnega pomena je slovenska večina v mestni zbornici. Tu se ne gre samo za par ljudi, ampak za obstanek in kos [kruha za vso naselbino. Slovenski državljani naj bi storili svojo dolžnost in poskrbeli, da nam ne bodo kruha delili tisti, ki mrzijo naš narod. Ne pozabijo naj, da se vršijo volitve 6. decembra.
Joseph J. Peshel.
La Salle, 111.
Na zadnji redni seji društva I Danica, št. 124 JSKJ je bil sprejet sklep, da se potom glasila pozove člane, da se udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila v
■ nedeljo 11. decembra v Slovenskem narodnem domu in se prične točno ob dveh popoldne. Tudi je bilo sklenjeno, da član,'ki se te seje ne udeleži, prispeva 50 centov v društveno blagajno; kdor ne bo plačal omenjene vsote, od istega se tudi ne bo vzel redni asesment. Izvzeti so le člani in članice, ki so 11a bolniški listi. Na srečo pa zdaj naše društvo nima nobenega prijavljenega bolnika, torej bodo lahko prišli na sejo vsi člani in čla-
■ nice in si bodo lahko izvolili za leto 1933 društveni odbor, s katerim bodo vsi zadovoljni. Izgovor, da ni časa, zdaj ne drži, ker-
' so že redki tisti, ki delajo, po-1 sebni pa še ob nedeljah. Torej ni •jvzroka, zakaj ne bi mogli vsaj ' enkrat na leto priti vsi skupaj.
• Letna seja je izmed vseh naj-- bolj važna, z s to bi se morali vsi /: udeležiti.
’ Zdaj pa še nekaj besed glede J stavbe jednotine hiše na Ely, \ Minil. Nedavno je neki bivši delegat omenil v Novi Dobi, da so društva kar na nekak migljaj začela protestirati proti gradnji jednotinega poslopja; eno se je oglasilo s protestom, druga pa so j jo udrla za njim. Jaz zase osebno in za društvo Danica, št. 124 JSKJ' odklanjam ta migljaj. Na 14. konvenciji sem glasoval proti gradnji jednotinega doma na Elyju, torej ni nihče mislil me-!isto mene. Kar se pa tiče tistih | lotov, ki jih je glavni odbor ku-1 pil za stavbišče jednotinega ura-1 da 11a Elyju, se mi zdi, da so " preplačani. Meni je mesto Ely 1: znano in znan mi je tudi prostor, 3!kjer se nahajajo tisti loti. Tu v ‘|La Sallu, ki je industrljalno me-J sto, se dobi stavbišča veliko ce-1 neje. Skoraj povsod so padle ce-i 'ne zemljiščem skoro za polovico 1 na Elyju pa, kakor izgle'da, m z se vzdignile. S tem ne sumničirr
(Dalje im 6. sirnim
Torej, na svidenje na seji 11. decembra! Bratski pozdrav!
August Stipetich, tajnik društva št. 57 JSKJ.
Detroit, Mich.
Tem potom poživljam člane in članice društva Triglav, št. 144 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki bo zadnja seja v tem letu. Na tej seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1933, obenem pa rešiti še več drugih važnih zadev. Seja se bo vršila v navad-1 nih prostorih in ob običajnem času v nedeljo 4. decembra.
Z bratskim pozdravom,
A. Naprudnik, preds. društva št. 144 JSKJ.
Lloydell, Pa.
Člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 18, decembra ob eni uri popoldne, j Kdor se te seje ne bo udeležil, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzete so le članice ter bolni in oddaljeni člani. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji. člane in članice tudi prosim, da poravnajo svoje mesečne prispevke vsaj pred 25. decembrom, da bom mogel konci leta zaključiti račune.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Arhar, tajnik društva št. 35 JSKJ.
Rockdale, III.
Približuje’se čas zadnje mesečne seje v letu 1932, ki se bo vršila v nedeljo 18. decembra o polu desetih (9:30) dopoldne v B. Koreva dvorani; radi tega poživljam člane in članice društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, da se iste kar mogoče številno udeležijo. Na tej seji bo treba izvoliti društveni odbor, ki bo vodil društvo v prihodnjem letu. Vsakemu članu in članici je znano, da bo v letu 1933 treba veliko skrbeti in delati v korist društva in JSKJ. Važno je torej, da se po možnosti vsi člani in članice udeležijo letne seje in si izvolijo odbor, | ki ima vse pogoje za dobro vodstvo društva. Od članstva samega je odvisno, kakšen odbor bo dobilo društvo.
Člane in članice prosim tudi, j da poravnajo vse svoje prispevke za društvo, predno se od nas poslovi leto 1932.
Vsem članom in članicam JSKJ pa želim mnogo sreče in uspehov v letu 1933.
Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ.
Detroit, Mich.
Žalostnega srca naznanim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 18.
I novembra preminil moj nepozabni soprog PETER KLOBUČAR.
Pokojnik je bil rojen v vasi Knežina, št. 7, fara Dragatuš, l okraj Črnomelj v Beli Krajini.
. Preminil je v najlepši moški dobi, star šele 49 let. Tu zapušča mene, žalujočo soprogo, Pe- ; tra in Josepha, sinova, Mary Kocjan in A110 Karun, hčeri, Johna Klobučar, brata, vse v Detroitu, sestro Marijo Panijan pa v Calumetu, Mich. V stari domovini zapušča brata Štefana in sestro Ano.
Kruta smrt nam je nenadoma iztrgala ljubljenega soproga in očeta, toda naše ljubezni do njega nam ni mogla vzeti. Ostal nam bo v ljubečem spominu, dokler se ne združimo z njim tam, kjer ni več ločitve in trpljenja.
Na tem mestu se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v uri žalosti, posebno Rev. Odilo in 1 Rev. Josephu za mašo zadušni-, co in lepe obrede, opravljene za 1 pokojnikom. Zahvaljujemo se , tudi njegovi sestri Katarini Pa-> ni jan, njenima sinoma Franku . in Petru in njeni hčeri Mary in i Louisu Ucmanu, ki so prišli na - pogreb iz Calumeta, Mich., in • Johnu Poželiu, ki j p prišel iz . Chicaga. Ne moremo se zahva-
Davis, W. Va.
Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 106, JSKJ poživljam, da se udeležijo seje dne 18. decembra. Kdor izmed članov, bivajoč v bližini društvenega sedeža, izostane od omenjene letne seje brez tehtnega vzroka, bo plačal $1.00 v društveno blagajno. Kdor ne bo plačal tega izrednega asesmenta, ne bo mogel plačati rednega. Torej naj člani pridejo na sejo kolikor mogoče polnoštevilno, kajti, čimveč nas je na seji, tem več koristnega se lahko ukrene za društvo in Jednoto. Med važne zadeve prihodnje seje spada tudi izvolitev društvenega odbora za leto 1933.
Članice našega društva, ki obiskujejo bolne sdsestre, pozivam, da v vseh sumljivih slučajih poročajo na društveni seji. Tako sušljanje po hišah in imorda zahrbtno poročanje na , glavni urad, se ne bo vpošteva- : lo. Vsakdo ima pravico, da se , pritoži, če smatra, da se mu godi krivica, in društvo je prva instanca, da zadevo reši. Toliko vsem v prijazno obvestilo.
Bratski pozdrav!
Za društvo št. 106 JSKJ: Frank Mahnič, tajnik.
Oregon City, Ore.
Člani društva sv. Jožefa, št. 76 JSKJ so vabljeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila . v nedeljo 18. decembra ob dveh ! popoldne. To bo zadnja društ-1 vena seja v letu 1932 in izvo-1 liti ba treba odbor za leto 1933.: . Čim več nas bo na seji, tem
- lažje se izvoli odbor in tem laž-j je se vse ukrene po volji večine
- članstva. Za rešiti bomo imeli jjveč važnih društvenih zadev, ji Torej na svidenje v nedeljo 18.
decembra!
Joseph Kestnar, i tajnik društva št. 76 JSKJ. !,	——-
>1	Baggaley,	Pa.
a Tem potom poživljam člane »-1 in članice društva sv. Alojzija, 1- št. 13 JSKJ, da se polnoštevilno 1- udeležijo naše letne seje, ki se i- bo vršila v nedeljo 18. decem-
LOTUS ADAMIČ:
Američan v svoji stari domovini
(Nadaljevanje)
Druga sestra, Mimi, je imela ob mojem odhodu štiri leta. Zdaj ji je tri in dvajset let, je usmiljenka in ji je ime Manuela. Zakaj je postala redovnica, mi ni znano. Potem so še brat Ante, pa sestri Pavla in Poldka — zame zgolj imena. In zdaj jih Krem obiskat, kar se mi zdi nekako edino primerno.”
“To bo bržkone zelo zanimivo,” je opomnila Stella.
“Bržkone bo zelo nerodno,” sem menil jaz. “Zadnjih petnajst let so bili moji stiki z domom izredno rahli. V onih dveh letih, odkar se je Amerika pridružila vojni, nisem mogel pisati svojcem, ker sem služil v ameriški armadi, a oni so bili v Avstriji. Dve, tri leta po vojni so bile moje razmere take, da mi ni kazalo pisati nikomur; potemtakem nisem pisal. Zadnjih osem ali devet let sem redno pisal domov vsakih šest mesecev enkrat — kako razglednico ali dopisnico s sporočilom, da sem zdrav in da upam, da so tudi oni. 'Več nisem mogel pisati. Prvič: nisem jim mogel pričeti pripovedovati o Ameriki in o sebi tako, kakor sem čutil, kakšen čudovit in strašen del zemlje da je Amerika, kako me je očarala in prevzela. Lahko bi kaj napačno razumeli; nekaj, kar bi jih moglo kakorkoli že vznemirjati; in tedaj bi jim moral pojasnjevati in tako dalje; pisanju potemtakem ne bi bilo konca — čemu neki? In na vse zadnje ne bi prav za prav nič ali pa prav malo vedeli o Ameriki ali meni. Saj mora človek živeti v Združenih državah leta in leta, da jo šele prične spoznavati. Razen tega bi bržkone hotel tudi ta ali oni mojih bratov in sester priti semkaj, če bi jih preveč zainteresiral za j Ameriko — tega pa nisem želel. Imel sem dovolj lastnih ne-! prilik. In bržkone se jim je i prav tako dobro godilo tamkaj, j kakor bi se jim godilo v Ameriki. še nekaj: zadnja leta se! lahko samo o najbolj vsakda- ; njih stvareh izražam v svoji! materinščini. O zamotanejših rečeh, kakor n. pr. o svojam življenju v Ameriki, ne bi mogel pisati v slovenščini.
Doma, kajpada, niso mogli razumeti, kaj je z menoj, da jjm tako malo pišem; in v svoji kmečki potrpežljivosti in v svojem kmečkem ponosu (ki, če se prav spominjam, ne pada na kolena niti pred člani lastne družine) me tudi oni niso prosili kakšnih pojasnil in njihova pisma meni so bila malone prav tako kratka kakor moja njim. Odgovarjali so mi navadno — bodisi mati ali pa kateri bratov ali sester —, da so takisto zdravi, hvala Bogu. Ob tej ali drugi posebni priliki so mi sporočili kakšno novico, n. pr. da se je Tončka omožila ali da ima otroka, da je moral Stan ali Ante odriniti k vojakom, da je Mimi postala redovnica — zgolj suha dejstva, nič več.
• Potemtakem ne vem, kaj bom našel doma. Niti pojma nimam, kako se jim godi v gospodarskem pogledu. Ko sem odpotoval v Ameriko, je bil moj oče premožen kmet v vasi. Danes je pa, če je kaj verjeti ameriškemu časopisju, vsa Evropa v gospodarski stiski, pa ne vem, kako je z mojimi ljudmi. Potem moraš imeti na umu tudi to, da prihajam iz Amerike, in o človeku, ki se vrača iz Amerike, pričakujejo ljudje, da bo prinesel s seboj poln lonec denarja in bo pomagal onim, ki so ostali doma — jaz imam pa samo to Guggenheimovo ustanovo, ki bo komaj zadoščala, da se bova leto dni vzdržala v Evropi.”
Stella je bila optimistična. “Nemara pa ne bo tako hudo, kakor se> bojiš. Morda so tvoji
ljudje prav tako v skrbeh zale, j— kaj da je Amerika napravi-: la s teboj, kakšno dekle si si I vzel za ženo — kakor skrbi tebe, kako je z njimi in kaj je teh devetnajst let storilo z njimi.”
“Prav lahko mogoče,” sem j pripomnil, čutil sem se malo ; boljšega, toda ne dosti in ne za dolgo časa.
*
Naš parnik se je ustavil po nekaj urah v Lizaboni, Gibraltar u, Kanah, Napolju in Palermu. Razen v Kanah, so nas, ka- j dar smo stopili na kopno, povsod nadlegovali razcapani pobalini s kričanjem: “Dajte! j Dajte!” in nam na vse mogoče-načine kazali, da so lačni in bij redi jedli. Na cestah (zlasti vi i Lizaboni) so pristopale k nam j ženske z otroki v naročju (prsi ,so jim bile usehle) in kazale, daj jso jim dojenčki gladni. Po veči-;
! ni so bile nedvomno beračice po poklicu, oblečene in izurjene za i svoj beraški posel, toda celo kot take so delale slab vtis na člo-j veka.
“V Jugoslaviji bo bržkone še j huje,” sem rekel.
Proti jutru trinajstega maja j smo zapluli vzdolž obale jugoslovanske Dalmacije z njenimi I otočki in svetlimi mesteci, ležečimi po vrsti na obrežju, in polagoma sem se pričel čutiti bolj-jšega. Sam ne vem, zakaj. Nemara zato, ker so bili grički na obali tako zelo podobni južno-kalifornijskim brdom od San Pe-dra do San Diega, kjer sem bival več let zapovrstjo. Morda pa tudi zato, ker je bilo Jadransko morje mnogo bolj sinje in | ljubko od Sredozemskega.
Toda celo v takem razpoloženju sem bil kaj malo pripravljen j za Dubrovnik ali Raguso, kakor j ga imenujejo Italijani. Ko smo se mu bližali, je bil z ladje vide-! ti nenaraven. “Kakor pozornica, opremljena za igro,” je pripomnila Stella. In neki drugi Američan, ki je slonel poleg nje na j ograji, je dejal: “človek bi pričakoval, da se bo vsak trenutek prikazal izza ozadja trop igralcev in zapel ono: ‘Iz vesele smo ivasi’ . . .”
Parnik se je za tri ure ustavil in odšli smo na suho. Tukaj nas j niso nadlegovali berači. Nekaj mladih fantov na izkrcevališču j je bilo malone prav tako razcapanih, kakor so bili dečki v Palermu, toda niti sledu lakote ali bolehavosti ni bilo opaziti na njih. Usta so jim bila pretegnjena malone do ušes. Zobje so jim j bili beli in močmi. V obraz so ! bili zagoreli. Kodri razmršenih ’temnih las so jim viseli na mo-jdre oči.
.Stella je ponudila nekomu teh razcapancev nekaj drobiža. On jo je začudeno pogledal. “Za-što?” je vprašal. Pojasnil sem [fantu v hrvaščini (ki sem jo na| svoje začudenje pričel mahoma j s prav majhno težavo lomiti), da mu hoče moja žena podariti nekaj drobiža. Dečku se je namr-Igodil obraz. Dejal je: “Hvala ilijepa! Ne prosim miloščine!” Nato so se mu pa, kakor da se je iznenada nečesa domislil, mlade Jod solnca zagorele poteze razjasnile. “če želita biti z gospo prijazna in dobra do mene,” je j zajecljal, “mi izvolite dati kako ‘ameriško svaljčico, če jo imate.”
(Dalje prihodnjič.)
PISATELJ MILČINSKI UMRL
-------
' Komaj se je zaprl grob za i Antonom Fantkom, že je ne-lizprosna smrt vnovič segla med i slovenske pisatelje in pobrala lenega najpopularnejših — Frana Milčinskega; Še pred kratkim je “Jutro” priobčilo listek pod priljubljeno šifro Fr. Z. V tem svojem pisanju se je neusahljiv humorist Fr idol in Žolna dobrodušno kakor vedno norčeval iz svoje bolezni, iz zdravniških nasvetov, pa še iz marsičesa drugega. Nihče ne bi slutil, da se za njim že skriva najneizprosnejša med vsemi — Smrt.
Fran Milčinski se že nekaj časa ni nič kaj dobro počutil, 2*1. oktobra opoldan pa mu je nenadno postalo slabo, poklicali so zdravnika, ki je ugotovil možgansko kap in odredil prevoz v bolnico. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, vendar mu ni bilo pomoči:	Kma-
lu po drugi uri je Fran Milčinski podlegel poslednjemu udarcu svoje usode.
Fridolina Žolne ni več! Trpka bolest bo marsikomur stisnila srce. Zdi se nam, da je smrt človeka, ki je svojim bliž njim dajal toliko vedrine, vese lja in humorja, tragičnejša oc smrti onega, ki je gledal v sve^ mrko in zamišljeno; da-je več ja groza, umreti smeje nege umreti resignirano, v topi pri pravljenosti melanholikov. Ii Fridolin Žolna je bil eden red kih, ki s svojimi spisi vzdržu jejo, goje in razvijajo tisto ma lo humorja, kar ga sploh ima mo Slovenci. Njegov humor j< bil včasih šegav in ironično zaostren, a vedno blagodejen: puščice, ki so prihajale iz njegovega spretnega peresa, niso nikdar in nikjer zapuščale ran. Satira Frana Milčinskega je izvirala iz njegove plemenite in vseskozi dobrodušne narave, iz srca, ki je razumelo človeške slabosti in iz razuma, ki je spoznaval, da človek ni nepopravljivo bitje. Kot poklicni sodnik in pozneje advokat je imel Milčinski mnogo stikov z ljudmi, ki se love v svojih protislovjih in otepajo pregreh in napak; njegov bistri pripoved-niški talent je iz teh doživljajev ustvarjal zdaj vesele, zdaj bolj žalostne, čisto ironično podčrtane življenjske podobe in ž njimi bogatil književno zakladnico naše besede. Bil je pisatelj povprečnega slove nskega človeka: malomeščana, uradnika predvsem; razumel ga je v vseh prigodah in nezgodah, po! dobrih in slabih straneh, razumel, se mu smehljal in smejal, ponorčeval in — vse odpustil, vse obdal s' svojim iskrenim občutjem simpatije do našega malega človeka in njegovega malega sveta.
Fran Milčinski pa ni zapisan v naši književnosti samo kot Fridolin Žolna, kot mumorist, ki ima sorodnega edinole v Radu Murniku in v nobenem drugem. Fran Milčinski je bil tudi izboren mladinski pisatelj, pa dramatik in pripovednik z izrazito moralno vzgojno tendenco. Mimo tega se je zlasti v mlajših letih pridno uveljavljal kot pravniški pisatelj in posebej še kot priznani specialist za mladinsko sodstvo, ki je imelo v Milčinskem prvega pionirja ne samo na slovenskih tleh, marveč sploh v Avstriji. Tudi iz te panoge je mimo literarnih spisov, predvsem povesti “Ptički brez gnezda,” zapustil vrsto odličnih, znanstveno tehtnih spisov, ki so izhajali v domačih in delno nemških pravnih in pedagoških časopisih.
Ne vemo, v čem bi mu dali prednost: v vseh panogah, kjer se je udejstvoval, je bil Milčinski cel mož. Kot humorist, kot pisec imenitnih pravljic za mladino (in nič manj odličnih za odrasle), kot avtor dramatskih iger, kot podlistkar, kot novelist in kot juridični pisatelj je Milčinski ostavil za seboj trajne brazde in v tem hipu ni niti mogoče točno označiti, kaj in kdo nam* je bil on, ki je zdaj za večno sklopil oči in se zazrl v svet, kamor ne sega komedija in tragedija človeškega življenja.
Fridolina Žolne ni več, to čutimo vsi; za njim bo zazijala nova vrzel v listih, ki so ga ponosno šteli med svoje sotrud-nike in njegov glas, živi glas, se ne bo več slišal iz ljubljanskega radia, kjer je v zadnjem času pogosto čital svoje sestavke. Z Milčinskim je zapustila ljubljansko družbo markantna osebnost, slovenska književnost
je izgubila mnogostranskega in nadarjenega pripovednika, naš narod pa vrlega človeka, plemenito srce.
Vsi, ki smo ga poznali, bomo Franu Milčinskemu ohranili tako blag spomin, kakor ga bodo še zanamcem ohranili njegovi spisi.
:|e
Fran Milčinski se je rodil 3. decembra 1867 v Ložu na Notranjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravo pa na Dunaju. Leta 1890 je stopil v Ljubljani v sodno prakso, bil nekaj časa sodnik v Idriji, od leta 1897. do leta 1920. pa v Ljubljani, nazadnje kot sodnik višjega deželnega sodišča. Leta 1920. je postal svetnik pri Stolu sedmorice v Zagrebu. Nato se je dal upokojiti in se je posvetil advokaturi.
Kakor smo omenili že zgoraj, je kot sodnik veljal za specialista v mladinskem sodstvu. Oddelek za zaščito mladine pri ljubljanskem sodišču, ki ga je Milčinski ustanovil in vodil, je bil prvi te vrste v tedanji Avstriji. Njegove spise iz te panoge so objavili “Pedagoški letopis,” “Slovenski pravni k,” “Popotnik,” Zabavna knjižnica “Matice Slovenske” ter drugi časopisi in zborniki. Literarno je sodeloval v “Ljubljanskem Zvonu,” “Slovanu” in v drugih mesečnikih, v dnevnikih “Slovenski Narod” in “Jutru” — V knjigah so izšli tile njegovi literarni spisi: “Igračke” (1909), “Muhoborci” (1912), “Drobiž” (1921), ‘Gospod Fridolin Žolna in njegova družina” (1923), “Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko” (193&) kot humoristič-no-satirični spisi. Dalje: “Pravljice” (1911), “Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice” (1917), “Zgodbe kraljeviča Marka.” Dramatski spisi: “Iz devete dežele,” “Kjer ljubezen tam Bog,” “Volkašin,” “Mogočni prstan.” Večji pripovedni spisi: ‘Zločinci” (1912) in “Ptički brez gnezda” (1917). Gradiva, ki je razmetano po raznih listih, je toliko, da bi ž njim napolnili cele knjige.
Bil je tudi kot pisatelj priden delavec in njegovo pero ni mirovalo vse do smrti. Kot človek je bil dober in vesel, tesno navezan na svojo rodbino in povsod dobrodošel družabnik. (Po “Jutru.”)
--------o—-----
in kdo ni. Torej, na svidenje 11. decembra!
Joe Dovijak, tajnik društva št. 143 JSKJ.
Uniontown, Pa.
Tem potom poživljam člane društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 11. decembra točno ob dveh popoldne v hrvatski dvorani na Franklin St. član našega društva, ki se omenjene seje ne udeleži in nima zato tehtnega vzroka, plača 50 centov v društveno blagajno. Na tej seji bo med drugimi važnimi zadevami na dnevnem redu tudi volitev društvenega odbora za leto 1933. Radi tega je potrebno, da so na tej seji navzoči vsi člani. člani, ki kaj dolgujejo na asesmentu, so prošeni, da poravnajo svoje dolgove do 20 decembra, ker ne moremo več plačevati iz blagajne, ki je prazna. Izpraznili smo jo za tiste, ki ne plačujejo. Zdaj pa ne bomo za nikogar več plačevali, ker nimamo odkod vzeti. Vsak naj si to zapomni in vpošteva. In še enkrat poživljam vse člane, da pridejo na sejo 11. decembra.
Joseph Sintich, zapisnikar društva št. 55 JSKJ.
Pišejo, naj se štedi na denarju, ne vidijo pa, ali nečejo videti, da je že čez $4,000 izdatkov za zemljo, katero se je kupilo v ta namen po konvenciji. Ako bi se ustavila graditev jed-notinega urada bo teh $4,000 ležalo mrtvo brez obresti; vrhu tega se bo moralo pa še davek plačevati od kupljenega zemljišča. Kje so delegati 14. konvencije? Naj se oglasijo!
Naše društvo se strinja in podpira dopis društva Triglav, št. 144 JSKJ, v Detroitu, Mich., kakor tudi drugih društev, katera so za graditev, da se jedno-tin urad zgradi na Elyju, Minn., kakor je zaključila zadnja konvencija. — Bratski pozdrav!
Za društvo sv. Peter, št. 50 JSKJ:	Joseph Škrabe, pred-
sednik; Valentine Orehek, tajnik; G. Tassotti, blagajnik.
(Društveni pečat.)
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani) nobenega glavnega uradnika nepoštenosti, samo cena se mi na vsak način zdi previsoka za sedanje čase.
(Kar se tiče bonda glavnega tajnika, je postalo brezpredmetno, ker je poroška družba zopet odobrila bond za njega, kot je razvidno iz poročila predsednika glavnega porotnega odbora, ki je priobčeno v današnji izdaji. Dotični del dopisa je izpuščen, ker položaj, katerega obravnava, več ne obstoja. Upam, da sobrat Vogrich proti temu ne bo imel ugovora. Op. ured.)
K sklepu ponovno poživljam članstvo društva Danica, št. 124 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži glavne letne seje v nedeljo 11. decembra. — Pozdrav vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu JSKJ ter vesele božične praznike, srečno n^vo leto in več prosperitete v bodočnosti vsem!
Za društvo Danica, št. 124 JSKJ:
Matt Vogrich.
Slickville, Pa.
Poživljam člane in članice društva “Rožmarin,” št. 143 J. S. K. J., da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 11. decembra. Kot je vsemu znano, bo to glavna ali letna seja in bo treba na tej seji voliti društveni odbor za leto 1933. Kdor izmed članov našega društva se te seje ne bo udeležil, naj bo pripravljen, da ee bo postopalo z njim po pravilih; izvzeti so samo bolniki. Na tej seji se bo pokazalo, kdo je član
Pittsburgh, Pa.
Tem potom obveščam članice društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, da se bo naša glavna ali letna seja vršila v nedeljo 4. decembra ob dveh popoldne v Slovenskem domu na 57. cesti. Vse članice so prošene, da se te seje zanesljivo udeležijo, kajti na tej seji bomo volile društveni odbor za prihodnje leto, obenem pa bo na dnevnem redu več drugih važnih zadev v korist društva in Jednote. Torej, na svidenje 4. decembra!
S sestrskim pozdravom,
Mary Čadonič, tajnica društva št. 182 JSKJ.
Reading, Pa.
Tem potom possivljam članstvo društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 10. decembra. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da član, ki se ne udeleži glavne seje 10. decembra, plača $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so člani na bolniški listi in tisti, ki istočasno delajo.
Z bratskim pozdravom,
Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 JSKJ.
Cleveland, O.
Človek bi tako rad napisal kaj lepega v sedanjem času, pa ne moremo, pri najboljši volji ni mogoče, če hočemo resnico zapisati. Kako naj pišemo lepe reči, ko že piha mrzla krog vogala, a kurjave nimamo, ker denarja nimamo. Kako lepo pisati ,če imajo čevlji dva izhoda, pa denarja ni za nove kupiti. Kako, vendar bomo zadovoljni, če so hlače dobile odprtino, kjer so po navadi zadelane. In tako bi lahko naštel še celo vrsto vseh mogočih potreb, katere nam ubijejo veselje, da ne moremo niti zapisati, še manj pa povedati kaj lepega.
Je resnica, da jemijade nič ne pomagajo, niti najmanj ne spremenijo na. bistvu; in če se smejemo vsej tej mizeriji, je še bolj nevarno, kakor če vlečemo obraze v kisle gube.
Najbolje je, da človek pokaže na zunaj, kar čuti v srcu; čemu bi gojili hinavščino, ko vsak želi človeka, ki je odkritosrčen vselej, pa naj si bo kadar imamo za povedati dobro ali zlo. Kdo naj zameri tistemu, ki je v sedanjih dneh vesel in če ima povod za vesel biti? Tistemu še ni treba klovna igrati, in če mu ravno tak poklic diši, naj se temu primerno obleče, da se ga pozna, kam spada.
Sedaj je lovska sezona odprta, nevarno je hoditi na lov v medvedovemu kožuhu, lahko te kateri pihne v imenu kosma-
tinca. Zadnjič sem čital P010' čilo, da prvi dan lovskega pohoda je padlo več lovcev zajcev. Ako bo šlo tako nag° naprej, lahko izdihnemo nala1 no “mir vam bodi,” zajcem Pa lahke pete.	, v
Zveza ohijskih društev imela prihodnjo sejo v S. • Domu na St. Glair Ave., dne decembra ob 2. uri popoldne* Vabljeni so vsi zastopniki >n zastopnice kakor tudi glavlU uradniki, da se polnoštevilno udeležijo, kakor tudi članst'0; kogar zanima organizacija, ^ te seje se obdržujejo le izkuuc no za dobrobit JSKJ.
obeden
bitke
V upanju, da ni še no padel na poljanah zajčje od onih, ki ste bili ha zadnp seji, vam kličem: Na svidenj Za federacijo:
Ivan Kapelj, tajnik*
ZA BOŽIC
300
500 l'1
Indianapolis, Ind.
članstvu društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, naznanjam, da se bo naša letna seja vršila v nedeljo 11. decembra in se bo pričela točno ob eni uri popoldne. Asesment se bo začel pobirati o polu ene (12:30). Seja se bo vršila v stari šoli. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1933 in rešiti bo treba še več drugih važnih reči. član našega društva, ki izostane od te seje brez važnega vzroka, plača $1.00 v društveno blagajno.
Vse tiste, ki kaj dolgujejo za asesment, prosim, da poravnajo vsaj do 25. decembra, da bo mogoče knjige urediti. — Z bratskim pozdravom,
Anton Ule, tajnik društva št. 45 JSKJ.
DENARNE POŠILJK®^-
Brez vsake izgube za pošiljatelje ^ šiljamo mi denar v stari kraj Jie 13 let točno in zanesljivo, v dm* lirah, dolarjih itd	nn	jir
$ 3....	170	dinarjev	||	$ 5.70....	jir
5....	300	dinarjev	li	11.20.... ^uu
10....	610	dinarjev	||	1G.40....
20....1.250	dinarjev	||	26.75....	]ir
50....3.250 dinarjev :	52.50f..l*"	uSt.
Pri večjih zneskih sorazmeren P0*'
KOLEDARČEK y
Vsak rojak, ki bo poslal c*en^0nj stari kraj za Božič, bo dobil za- za ličen slovenski žepni koledarceK leto 1933.
POTOVANJE V DOMOVIN^
Ako ste namenjeni v stari k™’ r-Site nam po Vozni red najboljših P 0 nikov in druge informacije. P°s J jih zastonj.
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE ^ 3359 Second Ave., New York,J,—
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 st. clair.ave. CLEVELAND,OHIO
Po
ki!
zor roja
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
KADAR potrebujete kake notarske posle — sc zaupno obrnite na nas in postreženi boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(Frank Sakser)
216 W. 18th St., New York, N. Y.
Jr
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISN* SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen slovenj^ list v Ameriki; donaša vsa! nje svetovne novosti, najbolj* Izvirna poročila iz stare doioo' vine; mnogo šale in prevo°° romanov najboljših pisatelje*'
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo pošiljk -Vsa pisma naslovite
GLAS NARODA
216 W. 18lh St., N«w Y.rk, N- *'
Brooklyn, N. Y.
Mnogo sem že čital protestov in proti protestov radi graditve jednotinega urada. Naše društvo sv. Peter, št. 50 JSKJ, v Brooklynu, N. Y., je pri zadnji mesečni seji v mesecu novembru sklenilo in priporočalo, da ni umestno se ozirati na proteste.
Ker je konvencija najvišja oblast v naši organizaciji in delegati iste so zastopniki društev in večina delegatov se je izrazila naj se zida; proti je bilo samo 16 glasov. Kakor se vidi, ima onih 16 glasov večjo veljavo, kakor večina, ki je glasovala za graditev.
i
i
1
i
i
i
H
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE
North American Trust banka
6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge lz vseh delov Zedinjenih diž*^ ln tudi iz Kanade in od drugod.
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam drugft®' pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavoda« ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala ‘D $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem.
Priporočamo vam v naročitev
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
letnik 1933
Bogata vsebina. Fine ilustracije. Obsega 224 str«111 Cena 75 centov. Za v stari kraj 90 centov
Kupite ga pri lokalnih razprodajalcih, ali pa pišite na sledeči naslov:
PROLETAREC
3639 West 26th St.	Chicago,	U1*